Poštnina plačana v gotovini.
Pgsamema številka l*S8 Din.
gtetavsko
kmetski tisi.
Proletarci vseh dežel združite se!
Izhaja vsak četrtek. — Naročnina: mesečno 6 Din, četrtletno 15 Din. Uredništvo in Upravništvo: V Ljubljani, Delavski dom, Marxov trg 2/II.
Leto III.
LJUBLJANA, 21. januarja 1926.
Stev. 3.
Sodrugi!
Štukelj, Makuc in Sedej so nam zapustili v našem upravništvu največji nered in znatne dolgove. Vsled njihove malomarnosti in njihovega likvidatorskega gospodarstva nam dolgujejo naši naročniki okroglo 40.000 dinarjev. Več naročnikov nam dolguje list za leto dni in še več. To nam povzročuje ogromne težkoče pri izdajanju lista. Povedati vam moramo čisto odkrito, da se nahaja naš list v nevarnosti, ako naši naročniki ne izpolnijo svoje proletarske dolžnosti nasproti svojemu tisku. Mi vemo, da je zelo težko poravnati članarino, kadar narasejo zaostanki na 50 in več dinarjev. Zato mi tudi ne zahtevamo, da nam naši naročniki poravnajo svoje zaostanke hkrati. Mi vemo, kako velika mizerja vlada v delavskih družinah, zato si vsakdo lahko razdeli svoj zaostanek v več obrokov ter odplačuje svoj dolg v obrokih. Tudi smo pripravljeni brezposelnim ves zaostanek črtati. Toda brezpogojno pa moramo zahtevati od vseh naših naročnikov in še posebno od vseh naših somišljenikov, da nam te zaostanke priznajo ter na dopisnici sporoče, kako mislijo svoje zaostanke odplačevati.
V ta namen smo na vsakem naslovu označili, za koliko mesecev naročnik zaostaja in sicer:
Rdeča ali modra številka povesta za koliko mesecev je naročnik zaostal, zelena številka pa do kedaj ima naročnik naročnino še plačano.
Vsem naročnikom prilagamo s to številko poštno položnico, da jo uporabijo po potrebi.
Sodrugi! Izpolnite svojo dolžnost nasproti svojemu listu, ker brez lista smo mrtvi. Ako poravnate svoje zaostanke, bodo vse naše materialne težkoče odstranjene.
Obenem nabirajte nove naročnike!
Sodrugi, na delo!	Uprava	DKL.
Mironlav Krleža:
Lenin.
Krleža, najboljši hrvat-ski pisatelj, je napisal 1924 /	v	svoji reviji Književna re-
publika ob priliki Leninove smrti sledeči članek, ki je eden najboljših člankov, kolikor se jih je doslej pisalo o Leninu sploh. Ob dveletnici Leninove smrti ga priobčujemo.
Bilo je tisto obupno, črnožolto, avstrijsko, ričardovsko, blazno klanje in nebo je bilo venomer črno in oblačno, deževalo je in po ulicah so topotali topovi in oklopniki. V tistem golgotskem somraku so marširale čete skozi mesto dan in noč. Orožje ie rožljalo, po kasarnah so brusili bajonete, bolne matere so cele dneve moledovale po ulicah in čakale na prgišče plesnjivega kruha, zvonovi po vseh cerkvah so peli, sprevodi so se eden za drugim gnetli v brezkončnost in vse je bilo bolno in sivo in brezupno.
Bilo je tisto brezupno, črnožolto, avstrijsko blazno klanje in nebo je bilo venomer črno in oblačno; deževalo je in vse bilo kot grob, življenje kot gnilo truplo na dnu groba, v rakvi, zabiti s sto žeblji prokletstva in blaz-nosti in obupa.
Takrat so neke noči zapalile radio-lskre iz anten kronstadtske trdnjave po vseh radiopostajah sveta pet črk nekega imena, in vsi morsejevi stroji na vseh kontinentih in telegrafskih linijah zemeljske oble so prenesle teh pet črk po globusu in to ime je zavihralo kot veter ali kot zastava povsod, po vseh rovih in jamah, kjer se je človek klal in krvavel. To ime je bilo: Vladimir Iljič Lenin.
V. I. Lenin se je pojavil v evropski drami kot pojav Fortimbrosa in Richmonda v Shakespearjevih dramah, in kdor nima toliko možgan, da si zamisli to junaško postavo v krvavem ozadju evropske klavnice kot praporščaka maščevalcev, ta ni doživel to našo dobo in je nikdar ne bo pojmoval.
Kdor ni za časa tistih brezupnih kronstadtskih dni, ko je trajalo klanje že tretje leto, občutil silno dinamiko tega dogodka, ko je Lenin prvič vrgel svoje parole v svet, kdor ni s celim svojim telesom in vso svojo dušo spoznal, da gre tu prvič v zgodovini člo-večanstva za končno Cvetno nedeljo in za simbolični triumf junaka, ki nosi palmo v roki, komur se ni zdelo potrebno, razpostreti svoj plašč na zmagoslavnem pohodu te pojave, da se pokloni in zakliče Hosana, ta ne bo nikdar občutil vsebine tega imena ne njegov pomen, zakaj on je gluh in slep za pomen teh naših žalostnih in krvavih dni.
Leninovo ime je bilo leta 1917 signal svetilnika nad brodolomom mednarodne civilizacije. Od takrat pa do danes ni prešel niti en dan, da ne bi morsejevi aparati po vseh telegrafskih linijah sveta javljali ime tega svetilnika, in ni prešel niti en dan, da ne bi javljali eno ali drugo laž in podlost in izmišljotine.
Vse temne sile tega sveta, vse banke, vse borze in kapitali, vsi trusti in karteli so mobilizirali proti temu imenu tisk, rotacijske stroje, pa hektolitre tiskarskega črnila in plačana peresa, pa kratkovidno tradicijo in mamutsko blaznost, pa interese in tanke in generale in topove. Od umora in požiga do razvratne norosti in pohotnega krvo-prelitja niso izpustili niti ene grozote
in bolne spake, da bi ž njimi omadeževali, osramotili in zatrli to ime. In vendar se danes, po dolgih šestih letih te težke in krvave borbe (napram kateri so renesansne kondotjerske vojne le operete, kakor so operete tudi vse evropske vojne od tridesetletne do Bo-noparte in Bismarcka), dviga to ime nad Evropo kot sončna ploskev, še krvava in motna od teme in megle v somraku, a od minute do minute raste neodoljivo gigantsko kot jutranja zarja.
Brezimni milijoni sužnjev in zatiranih, od evropskega civiliziranega delavca (čigar delo se imenuje prodajanje delovne moči) pa do kolonijskega črnca, ki hlapčuje še danes brez te dekorativne formalnosti, ti milijoni preprostega in neukega ljudstva so z nagonom prebičane in vprežene živine začutili, da se je razmajala roka, da razbije tisočletni jarem. Od zamorskih kolonij na Kongu do Arkove tovarne likerjev v Vlaški ulici se je dvignil šepet, poln mesijanskega upanja in nade.
Nedavno je zapisal neki potnik, ki se je vrnil iz Španije, da je našel v Escorialu, grobnici španskih kraljev, kjer počivajo pod monumentalnimi bronastimi ploščami španski vladarji in infanti od Karla V. do dona Huana Avstrijskega, nad kraljevskim grobom s kredo napisano Leninovo ime. Viva e Lenin! Živel Lenin! To Leninovo ime, napisano nad grobnico španskih kraljev v Escorialu, jasno govori isto, kar lahko čitamo tudi po cerkvenih zidih našega mesta ali kot čujemo, da vrezujejo to ime v kamenje egipčanskih piramid in v skorjo dreves indijskih džungel: da je Leninovo ime postalo element, ki bo premagal vse sile, ki so ga hotele zatreti in zadušiti. Leninovo ime se je porodilo kot val viharja v metežu nevihte, pri takih imenih pa je osebno in subjektivno življenje neznatna epizoda, ki se je zgubila v simbolično zvezo udejstvitve, kot se zgube kaplje dežja in izginejo, mavrica pa se vendarle razpreza preko celega neba in gori v sedmih barvah.
Po svojem osebnem življenju Lenin ni bil srečen človek.
Temu največjemu konstruktoru tipa Petra Velikega ali Bonaparte (kako šepava primera!) ni bilo dodeljeno, da bi zgradil kupolo nad svojim osnutkom. Osem in štirideset let je čakal kot Cromvvell čisto na svoje poslanstvo, da je po revolucionarni mrzlici od aprila do oktobra 1917 postal oklop, ki se je obenj razbilo 26 vojn, da mu je ta zmagovavni oklop prebila krogla nesrečne devojke, da se je bolehajoč od te nikdar več zaceljene rane zrušil na z gumijem obloženi voz.
In prav zato, ker smo že nad letom dni vsak drugi dan čuli, kako umira in ker so nam bančne in banditske mednarodne brzojavne agencije do sedaj vsaj petdesetkrat že zlobno javile, da je že umrl, in ker smo ga na slikah videli bolnega, izpitega in izmučenega, ni zapustila ta vest o njegovi smrti neposrednega dojma. Njegova smrt ni imela v celi katastrofalnosti razsula podminiranega kamnoloma; pojavila se je sordinantno kot počena žica na glasbilu. Lenin je živel siromašno in skromno kot sluga in umrl tiho kot trpin.
Beethoven, ki je bil znan oboževatelj Bonaparte, se je razljutil, ko je čul,
da je Bonaparte kronan za francoskega kralja in je v svoji jezi raztrgal svoje posvetilo Heroične simfonije Bona-partu, ter je simfonijo posvetil spominu velikega človeka.
Beethoven, ki bo pisal Simfonijo Evropske Revolucije, ne bo treba brigati posvetila Leninu Duševni delavec in ideolog Lenin stoji čist s svojimi dvajsetimi knjigami pred zgodovino v svesti si, da ni jalovo pokopal svojega talenta v zemljo niti ga krivo plasiral. Genialni borec in konstruktor Lenin lahko z mirno vestjo reče o sebi, da je to po Arhimedu 1 prvi, ki se je drznil dvigniti zemeljsko oblo. Kot človek je Lenin preživel tipično, tragično, prometejsko linijo človeka, prinašalca ognja, ki so ga bogovi pribili na skalo in zapovedali jastrebom, da mu kljujejo jetra.
Kot ideolog in konstruktor in človek je Lenin svetal pojav naše dobe; junak, ki je pokazal, kako bi morali živeti v kaosu in pokvarjenosti, ko se ob vsakem koraku vidi, kako se rušijo stare forme pod težo novih problemov in kako so vsi klišeji preveč nepopolni, da bi odgovarjali likvidnosti in ritmu udejstvovanja.
Kot ideolog je točno občutil, kako marksistična formula londonsko-man-chasterskega procesa v kakšni tekstilni tovarni pomeni šele prvi osrne-rokotnik v mreži diagnoze in marksističnega pojmovanja in njegova zasluga znotraj marksizma je, da je s svojo prirojeno močjo preprečil, da se marksistična formula ne prerodi v formulo in okamenelost reformizma. In kot nosi predvojna kapitalistična faza v zgodovini Marksovo ime, tako je sigurno, da bo vse, kar se je dogodilo od 1914. sem, označeno z Leninovim imenom.
Lenin je bil človek, ki je gledal na globno iz perspektive tridesetega stoletja. Iz sigurne, stvarne in neovržene retrospektive iz tridesetega stoletja je gledal nazaj dogodbe natančno in jasno. Le tako je bilo mogoče, da je kot besen napadal ves ta teoretski, enostranski, abstraktno formulirani reformizem in njegove nade, gesla in domneve v dobi, ko je bilo tako gledanje videti pretirano. Ta retrospektiva (— gledanje nazaj) iz 30. stoletja, mu je vlivala moči, da ni klonil v težkih in kritičnih dnevih 1914. in 1915., ko je kakor blaznež v svoji sobi v Ziirichu, Spiegelgasse št. 12, prerokoval dogodbe, ki takrat ni nihče veroval vanje. Iz te svoje male drugonadstropne sobe, ki si jo je najel pri čevljarju Kamereru, se je osamljen kot Bakunin napotil na zmagoslavni pohod od Kronstadta in Peterburga do Moskve in Vladivostoka, da v obupane sužnje od Hong-Konga do Paname in Madagaskarja vlije nove nade in da sredi široke ruske dežele izkoplje prvi solidni temelj kozmopolizma. Kadarjpa ne bo več človeštvo tako gnila in odprta rana kot je danes in kadar ruska republika ne bo edina ladja, ki plove v smeri kozmopolizma, marveč bodo plule v tej smeri cele flote narodov in razredov, je gotovo, da bo na drugi obali pozdravljal prihajajoče ladje Vladimir Iljič Lenin, kot gigantska statua in svetilnik, kot spomenik človeka, ki se je prvi izkrcal na drugo obalo.
(Prevel M. K.)
1 Arhimed je dejal: Pokažite mi, kam naj se uprem in prevržem vam sveti Op. ur.
Prekrižajte jim račune.
(Demokratom, orjunašem, narodnim socialistom.)
Demokratsko »Jutro", ki je zagovarjalo in proslavljalo fašistični pohod 1. junija 1924 v Trbovlje, požig Rudarskega doma, justifikacijo s. Fakina,
„Jutro", ki je organ tistih, katerim se ima proletariat zahvaliti za sistematično odvzemanje delavskih pravic, „Jutro“, ki je list stranke Žerjava in Pribičeviča, ki je predložila in glasovala za zakon o zaščiti države, po katerem se preganja, zapira in obsoja delavske zaupnike, in „Jutro“. ki je list bivše vlade „močne roke" (PP režim), se zanima za volitve v Delavsko zbornico in priporoča Neodvisno delavsko listo, ki je lista podjetnikov in njihovih hlapcev narodnih socialistov. Ti orjunaško-narodno socialistični kapitalistični pandurji so si prilastili naziv revolucionarnega delavstva in imenujejo svojo listo »Neodvisno delavsko listo", ker upi jo, da bodo s tem imenom mog i preslepiti nekaj neinformiranih delavcev. V »Jutru" se obračajo na podjetnike in delodajalce, da naj »podpirajo" svoje delavce, to se pravi: podjetniki naj vplivajo, da bo delavstvo volilo njihevo listo. Zavedno delavstvo jim ne sme nasesti, vsem delavcem morajo naši sodrugi pojasniti, kake vrste lista je to, katere nosilec je uradnik Juvan in ravnatelj Bohinc in pozvati morajo vse delavce in delavke, da glasujejo za listo: Združene delavske strokovne zveze.
Klerikalcem.
»Slovenec", »Domoljub", »Pravica", »Straža" in vsi cerkveni listi posvečajo volitvam v Delavsko zbornico veliko pozornost. Klerikalci so ves aparat SLS in vseh svojih kulturnih organizacij stavili v gibanje za te volitve. Klerikalci hočejo pri teh volitvah dokazati, da so oni tudi delavska stranka. Računajo na nezavednost delavstva in na obširen aparat. Volitve pa morajo pokazati, da delavstvo ni slepo in nerazsodno in da ne sodi samo po besedah in obljubah, temveč po delu. Delavstvo mora pri teh volitvah pokazati, da odklanja klerikalni solidarizem (teorija, da ni razredov, da ima delavec iste interese kot fabrikant, da je treba, da se dejavec in kapitalist sporazumeta na današnji kapitalistični podlagi).
Klerikalci so jezni. Pri agitaciji nastopajo kot kritiki dosedanjega komisariata v Delavski zbornici, zamolčujejo pa, da so tudi klerikalci sedeli v odboru te Delavske zbornice, zamolčujejo, da je tudi njihov eksponent bil v tajništvu sedanje Delavske zbornice in da so soodgovorni za vse, kar je Delavska zbornica, delala. Klerikalci se postavljajo v pozo braniteljev „bivš:h komunistov", ne povedo pa, da so se preganjanja delavstva z nezmanjšano silo vršila tudi pod vlado Korošca. Klerikalci se pritožujejo sedaj, da se volitve v Delavsko zbornico niso vršile celih pet let, ne povedo pa, da se tudi klerikalni ministri niso "hoteli ozirati na zahtevo revolucionarnega delavstva, ki že tri leta zahteva razpis volitev. Klerikalci protestirajo danes proti volilnemu redu in volilnemu načinu, ne povedo pa, da so njihovi zastopniki sedeli tudi v tisti zbornici, ki je tak reakcionaren volilni red izdelala, Najmanj pravice do kritike sedanjega komisariata imajo ravno klerikalci, ker so sokrivci vsega, kar se je godilo.
Klerikalcem pa delavstvo tudi ne more dati zaupanja za bodoče delo, ker klerikalci so načelni nasprotniki razrednega boja, zagovorniki današnjega kapitalističnega družabnega reda in veliki nasprotniki sovjetske Rusije. Zato bo revolucionarno delavstvo volilo listo Združene delavske strokovne zveze, na kateri kandidirajo tudi naši sodrugi, ki se bodo v Delavski zbornici borili za izvedbo programa opozicije, ki je bil objavljen v prejšni številki DKL.
Radičevcem in bernotovcem.
Listo za volitve v Delavsko zbornico so vložili tudi Radičevi eksponenti: Pucelj in Prepeluh. Ta lista je lista sedanje Pašič-Radičeve vlade, kdor bo volil to listo »Kmetsko delavskega ljudstva", bo glasoval za davek na plače, za ukinjenje brezposelne podpore, za
ukinjenje socialne zakonodaje, za preganjanje delavstva in za ukinjenje delavskih pravic. Te vladne liste ne sme voliti noben zaveden delavec
Svojo listo je vložil tudi Bernot. Bernot je s svojim nasprotovanjem zedinjenju strokovnih organizacij, s cepljenjem že enotnih strokovnih organizacij škodoval revolucioniranju in jačanju delavskega pokreta in. še škoduje.
Vsem, ki pri voiitvah v Delavsko zbornico nastavljajo limanice, je treba prekrižati račune.
Mi volimo listo Združene delavske strokovne zveze.
Slučaji ali sistem?
Dr. Benedičič mora iti!
Neverjetn* goros.t.isnosti se dogajajo v industrijsKih revirjih, brez da bi zanje zvedela širšt javnost . . . Delavci jih čutijo, a molčijo, deloma it bojazni za kruh, deloma ker nimajo'nikogar, ki bi jim hoteLresrfično pom gati. Delavska- zbornica jih noče sliš ti, delavci pa za njo ne vedo . . . Strokovna komisija raje pretepa deiavce, kot da bi jim pomagala . . . k .p talisti in njihovi agenti pa vihte bič in škorpij me nad delavsko piro ... To mora postati drugače. DKL stoji na razpqlagu vsem zatiranim' in preganjanim in b > posvetil v gnezda, kjer se zbirajo tlačitelji delovnega ljudstva v fdbrikah in na vasi in DKL bo vodil poleg boja za končno osvobojenje tudi boj proti pijavkam, ki tiho in brez hrupa pijejo delavsko kri. —
D.ines osvetljujemo rajhenburški slučaj, ki gotovo ni osamljen, in opozarjamo nanj vse, ki so pozvani, da se za slučaj zanimajo in radikalno intervenirajo.
53 letni, oženjeni Bučar Franc, delavec pri Dukiču, je 16. septembra 1.1. zbolel in šel k zdravniku dr. Benedičiču, ki je nastavljen kot zdravnik bratovske skladnice. Dr. B nedičič je, kljub zatrjevanju Bučarja, da je zelo' slab, in kljub prošnji, da se ga pošlje v bolnico, spoznal Bučarja 24. septembra za zdravega in ga napodil na delo. Bučar je bil preslab in ni mogel na delo, vlegel se je in 8. oktobra je bil mrtev. Ni mu pomagalo, da ga je Benedičič »spoznal" za zdravega, bolezen je zahtevala svoje. Bučar ni imel sredstev za privatnega zdravnika in to ga je ubilo. (Marsikateri rudar si sposodi denar, da gre k privatnemu zdravniku, ker prj skladničnem zdravniku ne najde pomoči . . .) 13. oktobra, pet dni po smrti Bučarja, je na zahtevo dr. Benedičiča bil izstavljen nov bolniški list za Bučarja in žena vdova je dobila nekaj pogrebnine. Nihče od ravnateljstva se ni vprašal, če je bila smrt Bučarja neizbežna, nihče ni vprašal, rakaj je umrl brez zdravniške pomoči, ko je vendar zdravnik pri roki. Nihče se ne vpraša, zakaj hod>jo ljudje k privatnim zdravnikom in si za drag denar kupujejo posebna zdravila, ko imajo kot člani bratovske skladnice, kateri plačujejo precejšne prispevke, »brezplačno zdravniško oskrbo". Pa v še ne enoletnem delovanju dr. Benedičiča ni to edini slučaj, ki je vreden pozornosti. Ni še pozabljen slučaj strojevodje Sodec Franca, ki je bil tudi »spoznan" za zdravega od dr. Benedičiča, ni še pozabljen slučaj Zakšek, katero je rešil pred nedoglednimi posledicami privaten zdravnik, in tudi slučaj Jeraj še ni za-vršen. Naštevanje bi nas odvedlo predaleč. En sam slučaj zadostuje, da se delavstvo upravičeno upre takemu načinu »brezplačnega zdravljenja" še bolj pa ko slučaji niso samo nesrečni slučaji, temveč sistem\
(Dalje prihodnjič.)
Proč z Golmajerjem!
Na Strokovni komisiji pretepa Gol-majer brezposelne delavce.
Iz Francije sta bila izgnana sodruga Globočnik Franc in Kavčič Franc. Že na poti jima je zmanjkalo sredstev in od Solnograda do Ljubljane sta z ženami in petimi otroki potovala peš v mrazu in brez sredstev. Kot zavedna proletarca in člana strokovne organizacije sta se 11. januarja prijavila pri Strokovni komisiji in na podlagi članskih knjig sta prosila za potno in brezposelno pod-
poro, kot sta jo dobila tudi v Nemški Avstriji. V pisarni Strokovne komisije jih je pa Golmajer surovo nahrulil in jih napodil. S. Globočnika je prijel za prsi in ga tiral skuži prvo sobo na hodnik, kjer ga je tudi okkfutal in s pestmi osuval. Zaušnico je sin,vina Golmajer pripeljal tudi s. Kavčiču. V sobi so bili prisotni po izp >vedi s. Globočnika: tajnik lesnih delavcev (Bradeško), neki mladi (Berdajs?), dve sodružici in nek delavec, ki je v Nemčiji izgubil na roki tri prste, ki h e je zgražal nad nezaslišanim postopanjem birokratskega pretepača. S. Globočnik stanuje v Ljubljani Vil, Kamniška ulica 14 (pri Furlanu) in se vs-.kdo lahko osebno pri njem podrobnejše informira.
*.
Golmajer je tajnik Strokovne komisije, ki je vrhovna instanca združenih strokovnih organizacij. Golmajer se je s tem nasilstvom nad brezposelnimi delavci diskvalificiral biti tajnik Stokovne komisije, ker spada bolj med Cankove in Hortyjeve žandarje, kot pa na čelo strokovnih organizacij. Ker ne verjamemo, da bi na tivolski konferenci izvoljen odbor sam hotel napraviti red, pozivamo vse podružnice združenih strokovnih organizacij, da na svojih sejah in članskih sestankih sklenejo: Golmajer mora ven iz Strokovne komisije, ž njim ne občuje noben pošten proletarec več. Kjer bo nastopil na sestanku ?li shodu, se ga izžvižga in prežene. Če odbor Strokovne komisije ne ugodi zahtevi, bo članstvo ?nalo odbor prisiliti, da -e uvaja volja večine Članstva.
Prepričani smo, da se tudi med socialističnim delavstvom ne bo našei nihče, ki bi zagovarjal to pretepaštvo in da bo enodušen sklep po celi Sloveniji: Proč s pretepačem Golmajerjem!
Sodrug!
Rudeča ali modra številka na naslovnem listku Te opozarja na Tvoj dolg pri DKL. Piši takoj upravi, kedaj in kako misliš poravnati zaostalo naročnino. Ne pozabi!
Vprašanje novemu odboru Strokovne komisije!
V zvezi s pretepanjem brezposelnih delavcev v pisarni Strokovne komisije je tudi sledeče, kar dokazuje, da je doktor Korun iniciator nasilstva nad s. Globočnikom in Kavčičem. Golmajer je namreč telefonično vprašal dr. Koruna, kaj naj stori. Korun mu je telefonično odgovoril, da ga naj ven vrže.
Vprašamo odbor Strokovne komisije, od kedaj je dr. Korun upravičen, tajniku Strokovne komisije dajati povelja, in če je to sklenil in odobril odbor Strokovne komisije.
Korun kot eksponent Kristana nima v Strokovni komisiji nič za komandirati.
Nove režimske obsodbe.
Razredna justica v Sloveniji se še vedno nadaljuje.
Dne 30. decembra 1925 se je vršila pred okrožnim sodiščem v Mariboru obravnava proti sodrugu Francu Hedji po členu 1. zakona o zaščiti države. Obtožen je bil, da je hotel utihotapiti 350 izvodov poročila konference v Moskvi z dne 21. marca 1925 Na tej konferenci se je baje vodila neka diskuzija o komunistični stranki Jugoslavije. Omenjeni sodrug je v zaporu že od 27. septembra 1925 in je do obravnave že odsedel v pieiskovalnem zaporu tri mesece in tri dni. Obsojen je bil na šest mesecev ječe, katere kazni pa ni sprejel in ima sedaj končno besedo stol sed-morice v Zagrebu.
Poleg tega pa imamo zabeležiti drastičen primer pravice, ki se kroji za proletarce v Sloveniji zemlji,krščanstva*. Kakor je že iz prejšnjih poročil DKL našim bralcem znano, sta sodruga Aleksander Kobler in Ladislav Kordič sedela v preiskovalnem zaporu ljubljanskega deželnega sodišča osem in pol mesecev radi podobnega delikta kot sodrug Hedji. Razlika je bila le v tem, da je v ovadbi napisal policist mesto besede »hotela", da sta »poskusila".
Ko sta pa prišja iz sodnijske ječe ven, pa pride naenkrat ljubljanski veliki župan z razsodbo S broj 2440/3 z dne 4. decembra 1925 in razsodi, da morata oba sodruga sedeti še vsak po tri mesece radi prekoračenja meje. In tako sta oba sodruga radi enega in istega delikta dvakrat sojena-, enkrat pri sodišču, drugič pa na policiji. Nidalje je omenjenima sodrugoma dostavilo ljubljansko deželno sodišče še poseben odlok, po katerem mora vsek p*ačati še svoto od 1595 Din, za prežganko iz podg .novih odpudk v, o kateri smo v eni številki DKL posebej že govorili.
Ne bomo govorili o tem na dolgo, ker vsi proletarci vedo, kaj so to bur-žuazna sodišča in kaj se v. naši državi pravi pravica in svoboda. Povdarjamo le to, da so navedeni slučaji le novi dokazi, kako je, pri nas vsak policist poseben Bog. Če proletarec hoče imeti svoje pravice, bo policist napisal ovadbo po svoje: »ta in ta, je hotel, ali poskusil to in to" in že zaradi po policistu napisane ovadbe bodo buržuazna s dišča brez vsakih dokazov in podlag zapirala proletarce na dolge mesece ječe. Taka je torej pravica ,za delavca v Sloveniji in v celi Jugoslaviji.
Odvetniška zb rnica in društvo pravnikov popolnoma molčita na vse take režimske obsodbe. To nam daje upravičeni sum, da se te dve pravniški instituciji strinjata s tako justico. Vprašamo društvo pravnikov in odvetniško zbornico zakaj molčita o v»em tem in zakaj niste nič ukrenili v slučaju bivšega državnega pravdmka dr. ll:č Miliča iz Subotice? Temu gospodu bomo posvetili še poseben članek in že v naprej povemo, da delikti, ki jih je storil bivši državni pravdnik goljuf in ropar dr. Ilič Milič nikakor niso v čast pravniškim krogom v Jugoslaviji. Če bo šlo tako še naprej, bodo naši pravniki kmalu doživeli one slavospeve, ki se pišejo po vsem svttovnem časopisju o bolgarskih, romunskih in madžarskih sodnikih, ki so prodali svojo moralo vragu in kapitalu.	Peter Skala.
Denuncianti.
Trboveljski.
Rudarji jih že davno poznajo, kdo so. V 8. št. Kristanove »Politike" pa so zopet pokazali pravo barvo in resničen obraz, ker zamajali so se jim stolčki v občinskem svetu, ki jih niso vredni. Za občin*ske volitve so hoteli, da bi delavstvo vulilo Krušiča in Klenovška, češ združene strokovne organizacije so to sklenile. Člani združenih strokovnih organizacij pa se niso politično združili, se vkljub Štukljevemu'prizadevanju niso potopili v Kristanovem dvornem socializmu in nočejo pri volitvah, ki so predvsem političen nastop, enotne liste z kompromitiranimi agenti Kristan-Koru-nove firme. Shod rudarjev 10. januarja je enodušno sklenil postaviti samostojno* delavsko - kmečko listo. Skrahiranci pa hočeja enodušen sklep revolucionarnega delavstva onemogočiti. Že dan pred shodom ježandarmerija aretirala s. Jako Žorga, na veliko veselje Krušičeve družbe. Toda shod jih je razkačil, da so zgubili mirno kri. V pondeljek po shodu je Kristanova Politika prinesla člančič poln laži in policajsocialističnih provokacij, v katerem Krušičeva družba trdi, da je lista, ki jo bo vložilo revolucionarno delavstvo »posebno levo ekstremna komunistična". To je napisano za policijo in žandarmerijo, ker rudarji, ki so bili na Shodu, ki je sklenil samostojen nastop, dobro vedo, da se ni govorilo niti sklenilo nič »posebno levo ekstremno komunističnega". In Kristanova Politika je organ teh policajsocialističnih denunciantov, ki bi s pomočjo določb zakona o zaščiti države hoteli onemogočiti samostojen nastop zavednih rudarjev in ki bi s policijo in žandarji hoteli prisiliti rudarje, da glasujejo za socialpatriote Krušičevega kova. — Rudarji smo si na jasnem. Denuncianti in policajsocialisti bodo dobili odgovor na dan občinskih volitev, Kristanova Politika ga je pa že dobila: ne čita jo noben zaveden delavec. P. K.
Ljubljanski.
Policajsocialisti so povsod enaki, so v tem oziru internacionalni.
V Ljubljani je poznani podpredsednik jugoslovanskih veterajnarjev (ki imenujejo svojo militaristično organizacijo
Zvezo Slovenskih Vojakov) Nace Mihevc na shodu 6. januarja provokator-sko trdil, da sprejema DK_ boljševiško podporo v amerikanskih dolarjih. Tega ni govoril zato, ker bi bil prepričan, da je to res in ker bi to lahko dokazal, temveč zato, ker sJta bila navzoča dva zastopnika politične policije in na njihov naslov je tudi govoril^ On ve, da se po zakonu o zaščiti države vsakega, kogar policija sumi, da ima zvezo z inozemstvom, zapre in da znaša kazen za take ,zločince" 2 do 20 let težke ječe in zato je tudi taka laži govoril. Kakor 1920. in 1921. leta, tako pričenjajo Kristanovci zopet letos: z lažmi in denuncianstvom in v lastnih lažeh bodo tudi utonili.
Kako se osemur-nik ne brani.
Osemurni delovni čas si je delavstvo samo, brez zakona ali naredbe vzelo, ko je bilo močno in revolucio-narn", km lu po preobratu. Delavci so p i osmih urah zapustili delavnice in se niso zmenili za grožnje podjetnikov. Čerz nekaj mesecev je vlada bila prisiljen.1, da prizna osemurnik, ker bi se delavci ta kr. t te pridobitve ne dali odvzeti. — Tak, brezdvoma pravilen nastop delavstva je koristil tudi nameščencem, katerim je osemurni delovni čas kar brez boja padel v naročje. Kristan je takrat v vladi konsolidiral kapitalistično državo in posledice niso izostale. Kapitalisti so postali kmalu tako močni, da so 1920 uduši.i že železničarsko stavko, 1921 razpustili komunistični stranko in strokovne organizacije in 1922 pričenja že omejevanje delavskih pravic: osemurnik se podaljšuje, bolniško in starostno zavarovanje se sabotira itd. Kristan je. bil lahko zadovoljen s „konsolidacijo“, katero ni zastonj opravljal. Od /1922 do letos se na vsej črti zmanjšujejo delavske pridobitve in delavstvo pričenja spoznavati, da je skrajni čas organizirati aktiven odpor in pripravljati se za boj za zopetno osvojitev izgubljenih pravic. Kakšen ne sme biti aktiven odpor in kaj ni boj za izgubljene pravice nam kažej > razni telegrami in resolucije, ki se v kupih pošiljajo na vse instance državnih oblasti. Ena takih prošenj je sledeča, ki so jo poslali uslužbenci ljubljanskega dohodarstve-nega urada na pet naslovov:
„Ker še za uslužbence mestnega dohodarstvenega urada v Ljubljani obstoja vedno 12 urni delovni čas, kar znaša tedensko 72, z nedeljami celo 84 ur, je društvo sklenilo prositi ge-r ntski svet ljubljanski, da nam bla-
govoli urediti delavni čas na osem ur oziroma 48 tedensko, z nedeljo na največ 56 ur.
Upamo, da nam čislani naslov ne odreče naši prošnji, ker prosm o Id za to, kar smo po zakonu o zaščiti delavcev upravičeni prositi.
Vse druge urade in inštance pa naprošamo za blagohotno posredovanje".
Take prošnje, resolucije in telegrami romajo v arhive, osemurnik se pa še naprej krši. Telegrami in prošnje so sploh brez vsake vrednosti, resolucije pa morejo pomagati samo tedaj, če so v resoluciji navodila in sklep za široko zasnovano akcijo, ki se mora tudi izvesti. — Delavstvu nasproti stoji enotna in centralizirana buržuazija, ena sama kategorija delavstva si ne more priboriti ničesar, treba je v boj postaviti celokupno delavstvo vseh kateg rij, Buržuazija je centralizirana, akcije proletariata, ki hočejo usp ti. morajo biti tudi centralizirane in ra/širjene čez celo državo. Šele kadar bodo delavske množice prisilile svoje voditelje in svoje organizacije, da se združijo v enotni fronti po vsej državi, moremo pričakovati uspehov. V^aka druga „akcija“ posamezne stro<e, ali v posamezni pokrajini, je pa otroška igra, ki mora končati z neuspehom.
Jasno 'm odločno.
Velenjski sodrugi, organizirani v ZRJ, so poslali Strokovni komisiji sledeče pismo:
Ker se vedno množe pritožbfe, da naš strokovni list „ Delavec" noče priobčevati člank)V in kritik opozicije, kljub temu, da se je zedinjenje izvedlo na podlagi razrednega boja, proletarske demokracije ter svobodne kritike, je podpisana podružnica na svoji redni seji dne 6. januarja 1926 sklenila, da Strokovno komisijo odnosno uredništvo „Delavca“ opozori, da v bodoče ne krši več načel, ki so bila podlaga strokovnemu zedinjenju. A*o pa se še v bodoče zgodi, da se dopise od sodru-gov, ki so levo orientirani, ne bo priobčevalo, kakor tudi stvarne kritike so-drugov grupe DKL, potem bo podpisana podružnica primorana strokovnemu listu „Delavcu“ odpovedati naročnino, kakor tudi vsako gmotno in moralno podporo.
Govoranc in frazerstva smo siti, kakor tudi vsakega osebnega blatenja in demagoštva iz ene kot druge strani. Mi hočemo storitve in svobodno kritiko.
Nagobčnike nam je dala že buržuazija — in več si jih ne želimo.
ZRJ podružnica Velenje.
Mednarodni pregled.
Pogodba med sovjetsko Rusijo in Turčijo. 17. decembra sta podpisala jČičerin in turški zunanji minister Tevfik-Ruschdi pogodbo, ki naj bi utrdila že obstoječe prijateljsko-politično razmerje med sov. Unijo in mlado turško republiko. Ta pogodba je odgovor Turčije na sklep Zveze narodov, s katerim se je sankcionirala že leta 1918. od Anglije .izvršena zasedba turske province Mosul. Ta sklep Zveze narodov, izvršen na pritisk angleškega imperializma, pa seveda ne bo rešil mosulskega vprašanja kljub izjavi Chamberlaina, d* dela angleška vlada sporazumno s Turčijo, „seveda v mejah sklepa Zveze narodov11. Kako pa gleda Turčija na ta sklep, nam jasno kažejo opetovane izjave turškega zunanjega ministra v Genfu, da Turčija ne bo trpela zasedbe Mosula po Angliji in da se ji bo v »krajnem slučaju zoprstavila z orožjem. Zato je angleška javnost, kljub pomirjevalnim izjavam Chamberlaina, strašno vznemirjena in angleško časopisje skuša na vse kriplje dokazati Turčiji nevarnost, ki ji preti, če se ne ukloni sklepu Zveze narodov. Tako priobčujejo angleški listi neko pogodbo med Italijo in Sov. Unijo, ki naj bi bila naperjena pioti Turčiji. Najreakcionarnejši list „Morning Post« p* se je povzpel celo do trditve, da stremi sov.Unija po posesti Konstantinopla. Sovjetskemu časopisju ni bilo treba izpodbijati teh natolcevanj častitih angleških lordov in objavljenje pogodbe med sov. Unijo in Turčijo nazorno kaže sovjetsko orientalsko politiko v splošnem, posebno pa razmerje do Turčije. Mišljenje Turčije pa nam najbolj jasno
samostojnosti, ki jo še ima. Zaenkrat bo skušal rešiti finančni minister poljske finance a tem, da bo zmanjšal državni proračun za pol miljarde zlotov, v skrajnem slučaju pa se bodo postavila vsa državna podjetja in monopoli pod kontrolo inozemskih strokovnjakov. Vse to pa ne bo izboljšalo (obupnega stanja poljskega delovnega ljudstva, kajti nameravano povišanje davkov bo bedo teh slojev še povečalo. Vse kaže na to, da se poljska kriza ne bo dala rešiti z izmenjavanjem ministrov, kajti kriza, ki pretresa Poljsko, ni vladna kriza, ampak kriza sistema. Pomisliti je treba tudi, da ima Poljska že en miljon brezposelnih. Poljska buržuazija se dobro zaveda nevarnosti, ki ji preti, in zato je izdal njen glavni organ „Gazeta Warszav-ska“ pred kratkim v svojem uvodniku parolo: „Moskva ali Rim?u To se pravi, socialna revolucija ali fašizem. Zato je verjetno, da bomo v kratkem videli fašizem poljske marke kot zadnji trumf poljskih veleposestnikov. Proti tem fašistovskim načrtom pa je izdala poljska komunistična stranka parolo: „Le vlada delavcev in kmetov bo rešila delovno ljudstvo in z njim gospodarsko in politično neodvisnost Poljske.u
Odstop romunskega prestolonaslednika. Kako ganljive so bile prve vesti
o vzroku odstopa princa Karla, češ, da se je odpovedal prestolonasledstvu iz gole ljubezni do neke meščanske devojke in da je zbog tega zapustil celo svojo zakonsko ženico grško princeso. Resnica je seveda malo drugačna. Princ Karol, ki je znsin prijatelj fašistov (po preobratu je hotel vstopiti v socialistično stranko), je hotel vreči koruptno in ne čisto fašistovsko vlado Bratianu in vzpostaviti fašistovsko vojaško diktaturo. Toda generali, ki so njegove načrte podpirali, so sicer mojstri v ubijanju delavcev in kmetov, v tem slučaju pa so popolnoma odpovedali in pripravljanje puča je prišlo na dan — princ Karol pa je moral odstopiti. Tako se je končala idealno pričeta historija nekoliko manj idealno.
Cankov — odstopil. Klavec bolgarskega naroda je opravil svoje delo. Da pa bolgarski krvniki ne bodo prišli iz prakse, bosta skrbela njegov naslednik Lapčev in pa Cankovov vojni minister general Volkov, eksekutor junijskih pokoljev. Buržoazni listi sicer pišejo o „padcuu Cankovega „režimau in o „ demokratični novi vladi. Toda ,demokrata* Lapčeva najbolje označujejo njegove lastne besede: ^Bolgarija jo žrtvovala za obrambo dežele 200.000 ljudi, kaj za to, če se jih sedaj pobije 20.000, da se reši državo.u
Mladinski vestnik.
S. Franc Klopčič na razpravi v Splitu oproščen. Dne 23. dec. 1925 je imel s. Franc Klopčič razpravo na splitskem sodišču, ki ga je obtožilo propagande komunizma po Dalmaciji. Z njim vred je bil obtožen tudi splitski sodrug Mandič. Sodišče je s. Klopčiča oprostilo, Mandiča pa obsodilo na 10 mesecev ječe. Državni pravdnik je vložil priziv (pritožbo), čqš, da ni zadovoljen z razsodbo ter je sodišče pridržalo s. Klopčiča še v zaporu do ponovne razprave. Sodbi je prisostvovalo do 200 splitskih sodrugov, zagovarjal je federalist dr. Brkič. Že v prejšnjem poročilu smo poročali o neutemeljenosti obtožnice, kar je najlepše dokazalo sodišče samo, ki je s. Klopčiča, našega agilnega omladinca, oprostilo vse kazni.
Pribijamo, da le to odgovarja resnici, in da eo govorice zagorskih purgarjev, ki
so trdili že pred razpravo, da je dobil Klopčič 10 let ječe, in govorice celo naših sodrugov, ki niso razumeli našega poročila o obtožbi, popolnoma bose in neutemeljene. Proti s. Francetu Klopčiču ni dokazov za sodbo, ker ni kaznivo, ako se gre človek zdravit v Dalmacijo, človek, ki je v svobodni naši državi pretrpel že toliko zaporov. S. Francetu Klopčiču pa kličemo : Na svidenje!
Enrico Miiller.
V Buenos Aires je bil umorjen sodrug Enrico MUller, tajnik argentinske komunistične mladinske zveze in vodja južnoameriške sekcije komunistične mladinske internacionale. Z njim je izgubila južnoameriška komunistična omladiria svojega najboljšega delavca. Slava njegovemu spominu !
Delavski dopisi.
kaže pisanje turškega organa, ki pravi: ^Imperialističen karakter Zveze narodov nujno zahteva tvorbo nove zveze, ki si je stavila za cilj osvoboditev azijskih narodov izpod jarma imperializma. Pa zveza se mora stvoriti na iniciativo tlačenih narodov bližnjega vzhoda.“
Poljska kriza. Poljska preživlja zelo hudo krizo, ki se kaj lahko konča s popolnim polomom. Zato je vzbudil govor novegs finančnega ministra Skrzynskega splošno pozornost. Njegove izjave, v katerih je pokazal, da se nahaja poljska država na robu propada, so delovale na poljsko javnost porazno. Tako je ugotovil Skrzynski, da je izdala Poljska banka .tekom dveh let 750 miljonov zlotov v svrho kritja deficita in da bi pomenilo nadaljevanje tega novo inflacijo in bankerot. Kriza bi se dala po njegovem mnenju rešiti ali z izboljšanjem izvozne bilance ali pa z najetjem zunanjega posojila. Izboljšanje izvozne bilance pa bi bilo težavno tudi v slučaju, da se pretieha s trgovsko vojno z Nemčijo. Kajti Nemčija, na katero je odpadla skoro polovica poljskega izvoza, predvsem premoga, je od gornješlezkega premoga vedno manj odvisna. Kar se pa tiče poljskih fabrikatov, pa ti itak niso mogli nikoli konkurirati z nemškimi, niti na nemškem trgu niti kje drugje. Najvažnejši trg za Poljsko bi bila sov. Unija, toda te g. minister v svojem govoru niti omenil ni! Druga pot, ki preostaja Poljski, bi bilo najetje zunanjega posojila. Tu pride v poštev predvsem Anglija. Toda najeti posojilo v Angliji bi se reklo za Poljsko izgubiti še isto trohico politične
Iz Šenčurja pri Kranju. Za danes
hočem podati gamo kratko pregledno poročilo o našem kraju. Ob priliki pa Vam bom opisal tudi bolj podrobno naš kraj in razmere, v katerih živimo. V občini imamo nekaj primeroma dobro stoječih kmetov, velika večina nas je pa takih, ki ne moremo živeti od tega, kar nam da obdelovanje zemlje, ker ima večina premalo zemlje. Primorani smo, da si iščemo kruha v Kranju, Ljubljani, Tržiču, Jesenicah — v tovarnah in industriji. Seveda nas tudi delodajalci zelo slabo plačajo, najslabše imajo tisti, ki delajo v Kranju, ker v Kranju se dela povečini po 10 in celo 12 ur dnevno. Da je Izmed vseh navedenih krajev najslabše v Kranju, si morajo delavci pripisati deloma tudi sami, ker so večinoma neorganizirani. Nasa občina je precej velika, ima 25 občinskih svetovalcev. Od teh je bilo pri zadnjih volitvah izvoljenih 5 na oficielni listi SLS, 6 na neoficielni SLS listi, samostojni kmetje so dobili 9, delavsko-kmečka lista pa 5 mandatov. Na delavsko-kmečki listi so se združili mali kmetje in delavci, ki ne pripadajo nobeni stranki. Kaj dela občinski odbor, se ne ve dosti. Želeli bi, da bi nas o svojem delu vsaj informirali. Zanimivosti radi vam povem, da naš župnik ni pristaš SLS, kot so najbrže vsi drugi, ampak da je demokrat. — Kmetje, posebno mali kmetje živijo zelo težko in slabo. Davki jih silijo, da se vedno bolj zadolžujejo. Posojila jim za dobre obresti daje klerikalna posojilnica. Razmerje med bogatimi in revnimi kmeti je tudi pri nas tako kot povsod: bogataši držijo skupaj in prezirajo revnejše . . . Mali in revni kmetje počasi spoznavajo, da je njihova rešitev mogoča le v zvezi z delavci. Naši kmetje Žal ne čitajo še Delavsko-kmetskega lista. Mogoče bo v tem oziru letos že kak napredek. Kmetski sin, ki dela v. tovarni.
Iz splitskih zaporov želi vsem so-drugom in sodružicam rdeče novo leto France Klopčič. (Zakasnelo vsled cenzure sodišča. Ured.)
Tržič. Že par dni pred božičem »o pričeli pri nas z agitacijo za Kristanovo
Politiko. V zadružnem domu je Verhunc iz Ljubljane govoril o konzumih, strokovnih organizacijah in o delavski zbornici, zraven pa tudi o listu svojega seta Kristana. Ker je obljuboval, da bo ta politika list, ki bo prebudil delavstvo iz spanja, smo pa prvi teden res prebirali, pa smo kmalu spoznali, da Politika trobenta tako, kot Kristan piha in da je zelo slab del&vski dnevnik. Zato Politiko pri nas ne mara nihče, razven par oboževateljev Kristanovih miljonov in tistih par ljudi, ki jo morajo imeti, če nočejo, da bi jih Kristan posadil na cesto. Vsrhunc nam je tudi priznal, kar smo že
Sodrug!
Poglej na naslovni listek. Rdeča ali modra številka Ti pove, koliko mesecev dolguješ naročnino DKL. Stori svojo dolžnost in pošlji takoj kolikor zmoreš. Položnica priložena.
vedeli iz diskusije. Rekel je: Desno krilo komunistov je prešlo k nam, ker so spoznali, da so moskovske direktive neizvedljive. Tem našim bivšim sodrugom želimo sr«čno pot pri rechtsšvenkanju. Marksisti vemo, kam pes taco moli in šli bomo na delo za okrepitev naše grupe in za razširjenje DKL. — Makarov.
Velenje. Tukajšna bernotova skupina je imela v nedeljo 10. t. m. zborovanje, na katerem je bil seveda glavni predmet volitve v delavsko zbornico. Da bo pa javnosti tudi znano, v kakšni sablodi glede internacionale in razredne borbe tava ta, baje socialna skupina, citirane sledeče vrste.
Glavni referent Hortinšek je nahrulil navzoče: „Kdor ne bo volil naše liste, je izdajalec proletariata. Delavci, ne dajte glasov tistim, ki so nas neštetokrat goljufali, jaz bom v slučaju razveljavljenja naše liste volil klerikalce. V Trbovljah imamo za sabo večino, kar se je pokazalo na shodu, kjer nas j« motila samo neka Kristanova devica, kateri dolguje Leskovšek alimen
tacije. Zmagujemo torej na celi črti. In-	zedinjenja politični kapital zase. Zato je
ternacionale nag bodo prosile, da ae njim	večina rudarjev ivzen strokovne organiza-
priključimo, mi bomo samo odločili, katera	cije in	proti zedinjenju ter	ne ve	prav,
da je prava.u	pri čem	da je in kako sploh	stvari	stoje.
Pevec (po izjavi Martinšeka nosilec	Zato želimo, da se na prihodnjem našem
bernotove liste) nadaljuje, da je ugotovil	shedu tudi razloži trboveljskemu delavstvu
v tukajšni bolniški blagajni precej deficita,	to vprašanje. Vidimo, da je krivda tudi ▼
ter da so bivši nastavljenci poneverili	tem, da pri nas večina delavstva ne čita
čez 17.000 Din. Poživlja nadalje vse ru-	DKLista. Moramo ga razširiti, da bo de-
darje, da prijavijo vsakega bolnika, ki ga	lavstvo razumelo današnji položaj in svoje
mimogrede zalotij9 v gostilni, da se mu	naloge. Trboveljsko delavstvo noče nobe-
odvzamejo bolniške šihte in se tako spravi	nega takega koraka in nobene take poli-
blagajna zopet v aktivo. Korupcijo zdraviti	tike, ki bi skrahirano kristanovsko družbo
na račun delavcev, kako se temu pravi?	podprla, nobene take politike, ki bi pod-
Vprašal bi omenjene gospode sledeče:	prla Krušiča. (Je so socialpatriotje odleteli
Komu v korist cepite proletarske vrste?	od revolucionarnega delavstva in stopili v
Kdo nosi največjo krivdo delavske bede ?	direktne ali indirektno družbo kapitalizma
Ali ne v prvi vrsti klerikalci, katere ste se	in se	z njim zvezali, to ni noben „brato-
namenili sedaj še voliti 1 Nadalje, kakšen	morni	boju, če se	proti njim borimo, am-
dobieek bo imela miljonska III. internaci-	pak to je boj proti buržuaziji in proti
onala, ki je z žrtvami likvidirala menševike	njenim agentom. Mi moramo od Krušiča
ter buržuje, ako se ji sedaj še priklopi	in Klenovška ločiti še one poštene delavce,
enaka slovenska separatistična grupa. Za-	ki gredo z njim, to je naša naloga,
torej vsi, ki ste nesposobni	za konsolida-	Drug	razlog,	s	katerim sta Krušič	in
cijo delavskega razreda,	roke proč od de-	Klenovšek podprla svoj predlog za skupen
lavstva. Ne zagovarjamo sicer liste zdru-	nastop, je ta, da	je nevarnost, da kleri-
ženih strokovnih organizacij v celoti, za-	kalci	zmagajo pri	volitvah. Če se pa mi
^tavili bomo pa kljub teinu vse sile za vprašamo, zakaj so klerikalci dobili spet zmago tistih kandidatov,	ki se zavedajo,	tal med	delavstvom, ki jih	po vojni in,
kaj hoče naše delavstvo.	Navzoči rudarji,	prevratu	niso imeli, moramo	reči,	da so
Trbovlje. K članku DKL v štev. 43	jih dobili ravno na ta način, da so izrab-
„Pošljimo tudi mi svojo delegacijo v sovj.	ljali izdajalsko in zločinsko politiko social-
Rusijo14 sem bil takoj na staliišu, da je to	patriotov. Dokler bodo Kristani in Koruni
dolžnost vseh zavednih delavcev in kmetov	križali, da zastopajo delavske interese,
ob entm tudi razredno bejevnih strokovnih	bodo tako kričali tudi klerikalci in bodo
organizacij, da se dela z vso močjo na to,	imeli lažje delo. Mi pa nočemo kriti soda se pošlje naša delegacija v Rusijo, da	cialpatriotskih grehov in tako pomagati
ne bomo mi delavci in kmeti v Jugoslaviji	klerikalcem.
tisti gluhi in nemi in spali takrat, ko de- Pa še en razlog za skupno listo se lavci in kmeti v drugih	državah pošiljajo	čuje. Če zmaga lista revolucionarnega de-
svoje delegacije v sov. Rusijo. Sem za to	lavstva, pravijo, bo občinski svet razpuščen
in prepričan sem, da bo tudi srčna želja kot je bil 1921. leta. Ali je trboveljski ostalih sodrugov, da se čim prej pošlje proletariat iz takega testa, da se bo u-delavsko-kmetsko delegacijo v sov. Rusijo,	klanjal, da bo pred protidelavskimi režimi
Pokrajinska strokovna konferenca je spre-	padel na kolena? Naj pokaže ta kapita-
jela tudi tozadevno resolucijo. Zahtevamo,	listični režim zopet jasno in za vsakega
da „Delavecu objavlja, kako Strokovna	vidno, da je njegova meščanska demokra-
komisija misli vzeti stvar v roke, ker za-	cija samo fraza! Naj odpira ljudstvu oči!
spati ta stvar ne sme.	J. G-k.	Mi, trboveljski rudarji, se bomo borili za
Iz Trbovelj. V nedeljo 10. t. m. se	to Pavico, ki nam je v ustavi zajamčena
je vršil tu javen shod, kjer naj bi se rešil«	(seveda, ustava kot vsi zakoni je za ka-
vprašanje našega nastopa pri občinskih pitalizem papir); pozvali bomo ves pro-volitvah. Bil je razmeroma dobro obiskan, letariat Jugoslavije, da brani- to našo pra-Prvi govornik je razložil glavne točke na- v*c°> svobodno voliti svoje zastopnike v šega občinskega programa in pozval, naj občinski svet. Prej ali slej, enkrat pa go-se diskutira o tem, kako naj trboveljsko tovo bo proletariat tako močan, da bo člo-revolucionarno delavstvo nastopi. Klenov- ™ško družbo uredil tako kot mora biti šek je zagovarjal kompromis z njim in z urejena! Ne smemo pa svojega cilja iz-drugimi Kristanovci, sicer, je izjavil, da dati, se ukloniti — kot to hoče buržuazija bodo klerikalci pri volitvah občino dobili *n kot Il*m svetujejo socialpatrioti in v roke. Ko je potem Marzelj z načelnega proletarskega osvobodilnega boja izdati, stališča razpravljal o volilnih kompromisih	kot ®° S* socialpatriotje	izdali,
in jih obsodil, je masa to	odobravala in	®e	nekaj b*	k	shodu	pripomnil.	Kle-
pokazalo se je, da je ona za samostojen n°všek je dejal, da se morajo v tem težkem nastop proletarske levice. Sbod se je položaju včasih delati „takšne poteze, ki precej zavlekel in nismo mogli obširno Ogledajo, da so najbolj nasprotne delav-navajati razlogov, zakaj je trboveljsko de- *tvu“- Brez ozira na to, da je s tem hotel lavstvo proti kakemu skupnemu političnemu samo braniti res delavstvu nasprotne po-nastopu s Krušičevci še posebej in zakaj teze socialoportunistov, mu povemo, da taka je to stališče tudi popolnoma pravilno, politik* ne more biti delavska, če „izgleda Zato bi o tem povedal svoje misli v tem dopisu. delavstvu nasprotna", ampak da je to Krušič in Klenovšek sta že v začetku malomeščanska politika kapitalističnih „so-decembra sklicala zaupnike	rudarske stro-	cialistov14.
kovne org. skupaj in jim razlagala, da je ,	*h°du	je	nastopil	tudi	bernotovec
treba postaviti skupno listo z njima dvema	štruc, ki je točno pripomnil, da je social-
in njunimi 50 pristaši (če jih je še 50).	patriotska politika protidelavska, in je spo-
Glavni razlog, ki sta ga iznašala in s ka-	minjah na izdajstvo socialpatriotov med
terim sta nas skušala begati, je bil ta-le:	svetovno vojno, katero so podpirali, in po
Dosedaj smo se pobijali v bratomornem vojni, ko so šli reševat kapitalizem v vlade, boju med seboj, zdaj pa smo se trokovno Sploh se nekateri bernotovci tukaj zmerom zedinili in v kratkem se bomo tudi poli- t>olj odmikajo od oportunizma. Napadajo tično in splošno zedinili. Krušič in Kle- Pa n>8> ker 8m0 z» enotne strokovne or-novšek sta torej tolmačila strokovno zedi- ganizacije, češ, da je to zveza s knsta-njenje kot politično približanje revolucio- novci. Mi pa smo za enotne strokovne or-narnega delavstva k njima dvema in k ganizacije za to, ker hočemo v njih krista-njunim pokroviteljem Kristanu, Korunu, nizem pobiti in ga izriniti iz delavskih Čobalu itd. Toda če je mogla ta nova vrst> kamor ne spada, kristanovska taktika zbegati enega Pliber- . Kot se je že na shodn poavalo, tudi ška, ki pri nas dela Štukljevo politiko, ni J“z ponvljam vse sodruge, da 8iryo Del.-moela masam trboveljskega delavstva vzeti kmetski list. Delavstvo mora č.tati svoj onih bridkih izkušenj, ki jih imajo s so- 1,8t> d* spoznalo in razumelo pravilno cialpatriotskimi izdajalci, s Tonetom Kri- Pot revolucionarnega proletarskega boja. stanom, ki je pošiljal žandarje nad njih, Kropa. nSlovenecu št. 2 je prinesel s Korunom, ki zastopa TPD, in z njiho- lažniv članek ^Razkrinkane denunciacijeu, virai podrepniki. Trboveljsko delavstvo ki naj v javnosti opere bivšega župana iz dobro pozna vlogo socialpatriotizuia, ker Krope M. Lazarja, ker se dotični ni mogel jo je mnogokrat občutilo na lastni koži, oprati pred sodiščem, in ga ne more zavesti in ga ne bo za- Laž je, da se je vrSila obravnava proti vedla nobena taktika socialpatriotov in no- Flor. Resmanu, pač pa je resnica, da se ben izdajalec revolucionarnega proletariata, je sklenila poravnava, s katero se Lazar kakor so Štukelj, Makuc in Sedej. Ti trije	ni opral, ampak	še povečal sum, da so
so izvedli zedinjenje rudarjev brez da bi	bile smreke res	prodane. Druga laž je,
vprašali rudarje, brez da bi dali masam	da bo vse priče potrdile, da je Lazar n&-
rudarjev priliko, da izrazijo svoje pomis-	dolžen, res pa je, 3a nobena priča ni bila
leke, svoje mnenje o tem, kako se naj to	zaslišana. Laž je, da je M. L. komu kaj
zedinjenje izvede. Mi smo že kmalu slu-	odpustil, in laž je, da je osebni obdolženec
tili, da se pripravlja neki pakt s social-	kaj preklical. Resnica pa je, da je M. L.
patrioti. Po občnem zboru strokovne or-	od veselja kar skakal, ker se je mu po-
ganizacije so rudarji videli, da v njej se	srečilo poravnati	se na polovico stroškov,
naprej vlada Krušič in da on kuje iz tega	kar mu gotovo ni	na čaBt. Florjan Resman.
Na kratko.
primer glasilo: Človek mršav, z ogromnim nesom in klaverne tradicijo, je stopil na Dr. Celestin Jelenc in Jakomin	balkon in pričel propagirati samostojno
še nista odgovorila na javen poziv v št. 2	demokracijo. To je bil Žerjav. Pa so
DKL; tudi še nista pretrgala vezi z „De-	vprašali: „Kako se more trpeti taka pro-
lavsko Politiko11. Njihova beseda, dana na	paganda?“ In odgovorili so jim: „Žerjav
shodu, torej nič ne velja . . . bila je samo	je, nič in ničla. Nikdo ne polaga nanj
pesek v oči lahkovernežem.	važnosti.14 Ta nič in	ničla bi postal	čez
Velik kraval je napravil bankir	A.	pol leta minister z ali	brez portfelja!
Kristan v četrtek 14. t. m. v Blaznikovi	P°J'd	se Kranjec pet učit!“
tiskarni. Povod mu je dal poziv s. Peter-    ————
koviča dr. Jelencu. Kristan je v sprem-	Prispevki za tiskovni sklad,
stvu Golouha iskal zločinca med tiskarpi-	Ostanek	iz meseca novembra 1925:
škim osobjem, ki je izdal „uradno tajnost14,	Ludvik Podobnik 3 Din, Miha Brgles Trda je Kristan glavni in odločujoči faktor	bovlje 4, Spegl Franc Limbuš, Tavčar,
pri Delavski Politiki. Golouh se ne jezi	Pavlič, Kregar Ljubljana, Bedenk Ježica,
nad faktom, da ga Kristan vleče na ko-	Rodica Iv. Amerika po 5, Kastrin Ljub-
nopcu, nego nad „nesramnostjou DKL, ki	]jana 8, Zupančič Logatec 10, naknadno
o tej „ tajnosti14 piše. Madžarski fašisti	na polo 62, Ogorevc Ljubljana 25, Vav-
tudi pravijo: Ni največji zločin, če so ne-	potič Ljubljana 100, Ilovar D.M. v Polju,
kateri ponarejali franke, zločin nad	na-	nadalje sodrugi iz Logatca 38-75, Andrea
rodom pa je storil oni, ki je zadevo	de-	Karl II. Bistrica 22-59; torej skupaj	Din
nunciral.
259-95.
, Trdili smo in še trdimo, da je	Mesec december 1925: Salomon Lj.,
Kristan zato pričel izdajati svojo Politiko, Kastrin Šiška po 3 Din, Regancin Zagorje da ga ona opere in politično rehabilitira.	4> Kralj Moste, Vauh Vrhnika, M. J. Lj.,
Dokaz nam nudi pisanje 1 olitike,^ ki sicer	Kosmus Zagorje, Stare Viševek, Mozetič
sramežljivo, toda vedno pogosteje sili v	Moste, Celnik Tolstivrli, Nakrst, Keber
ospredje bankirja Kristana in ga imenuje	Gomila, Lindič Videm, Kotnik Šiška po 5,
že: sodruga Kristana. Vprašamo SPJ in _	Kregar Lj. 6, Hudomelj, Kovič Lj. po 10,
njene člane, kedaj so Kristana sprejeli	Merjasec Šiška 8, Urbič Sevniea 15, Mer-
med sodruge?	jasec	Šiška	16, A. P. Hrastnik 25, Zupan
Uratnik-Stukeljeva demokracija.	Kropa naknadno na nabiralno polo iz ju-
N*š urednik je zahteval v pisarni glavnega	lija 1925 20 in Kapla Hrastnik na račun
odbora pri Sedeju glasovnico za volitve v	nabiralne pole 11 Din 58 59; torej skupaj
Delavsko zbornico. Pa je ni dobil. Sedej	Din 238-50. V celem letu 1925 10.520
mu je pojasnil, da spada v uradniško ka-	Din 85 p.
tegorijo, ki ne bo volila, ker so napravili	Mesec januar 1926: Zeman in Habe
sporazum 3 : 2 : 2 : 2 : 1. Ta sporazum so	poa geslom	„za hec k diskuziji s Štuk-
seveda napravili sami birokratje med seboj	ljemu po 3,	Kregar, J. M. in Grdadolnik
in ker se je nzglihalo“ za mandate par Lj., Grošelj in Kristan Moste pod geslom ljudi med seboj, nad 10.000 uradnikov v	^za enotno	fronto brez Štuklja14 po 5,
Sloveniji ne more voliti. Kak je sporazum,	Hrast Albin	na račun nabiralne pole 33
kdo je na nsporazumaškiu listi, ne ve še	g; Jugovič Lj. pod geslom nda ne sprejme
nihče.. Ljudje, ki so izdelali tak volilni	zastonj poslanega mu Delavca14 15, Aka-
red, so reakcionarci najhujšega kalibra,	demik iz Lj, 100, Noč Šiška na nabiralno
ni čuda, da tako harmonirajo z Anton	p0]0 20 74-25, Kragelj Krmelj na nabi-
Kristanom.	ralno	polo	22 101 '50, Haberka Trbovlje
Primerjajte resolucije, akcijski pro-	nabir. pola 35 155-25. Do 15. januarja
gram in taktika, ki je izšla v DKL z ono,	1926 Din 511.
ki je izšla v Delavcu, pa bodete videli,---------------------------------------------------------
kako se na strokovni konferenci sprejete	Za	Žrtve reakcije,
resolucije spreminjajo, kadar jih dobita v	j M in Erbežnik Ljubljana po 5 Din,
roke Kristan in Korun. Resolucija, objav-	B()ltar Bojana in T A, Ljubljana po 10,
ljena v DKL, je bila na strokovni konfe-	Mozetič Višegrad 25, Noč Simon (nabir.
renči prečitana in sprejeta brez sprememb,	pola ^5) 43.75, u8ar peter Križe (nab.
preko konference so jo pa „popravileu ne-	pok 3) 41j Trboveljčani nabrali za sodr.
vidne sile. Tudi to je demokracija kakor	Jaka žorgo g9> Pavla Ka8trin za godr. J.
jo pojmujejo kristanovci Uratnik-Štukeljeve	£orgo 20, nabiralna pola za sodr. Franc
sorte. Po čemu sklicujete konference?	Glavačnika, pregnanega iz Nemčije (kate-
Krušič in Klenovšek sta se razpi-	rega je Q0iinajer pretepel na Strokovni
sala v Kristanovi Politiki. Rada bi rešila	komigiji) 58-50, skupaj Din 307-25; v
enotno listo za občinske volitve in si za-	gtev. 48 iz leta 1925 izkazanih 94-50, vse
sigurala mandate. Pravita, da mi ljubljan-	gkupaj Din 401-75.
čani delamo zgago in mešamo ljudi. Saj	Dne 8. t. m. je zaprla žandarmerija s. J.
ni res, bratca v Kristanu. Skličita javen	Zorgo in ga uklenjenega peljala pred sodišče
shod, kot smo ga mi, pa vama bodo ru-	T Laško< Sam godnik se je zgražal na l
darji sami povedali, da Kristanovih agentov	takjm p0gt0panjem žandarjev. Kljub timu
ne bodo volili. Ne mi, nego vajino opor- ga obsodil na osem dni zapora radi ne tunistično delo in kompromitirana pretek-	dovo]jenega bivanja v Trbovljah. Sodr.
lost va ju onemogoča. Vidva imata konzum,	Franc Prevca B0 jz ljubljanskih zaporov
imata kaše, zaupanje vlade in žandarjev	prepeij*li v zapore okrajnega glavarstva
in Kristanovo prijateljstvo, pa nič mark-	y Radovljici. Imenovani je bil pri sodišču
sizma in nič zaupanja pri rudarjih. In	opro86en, sedaj ga pa radovljiški okrajni
tako je prav.	glavar zopet sodi po svojem. Taka je
„Jutru“ v album.	svoboda pod režimom Rr. Vsak policist
Jutro je pretekli teden, v članku „Bolj-	sodi po svojem, brez da komu za to od-
ševiki v Rusiji in v inozemstvu14, zopet	govarja. Na vse napade bo odgovoril pro-
enkrat napravilo križ čez Sovjetsko Rusijo,	letariat najuspešneje s tem, da pridno na-
Člankar, neki A. Ksjunjin, dokazuje kako	bira za žrtve reakcije. Vsak zavedni deda v Rusiji ne gre in ne gre in prorokuje	lavec in kmet naj daruje vsak mesec go-
boljŠevikom skorajšen konec. No pa teh	tovo svoto po svojih močeh za te žrtve in
in enakih želj mu ne zamerim, saj se v	to bo najlepša demonstracija proti režimu,
buržujskih listih periodično ponavljajo. Vrlo	"	~~
zanimiv pa je konec članka, kjer nam neki	VABILO.
Lamison kot očividec slika rusko revolu-	podpisano	društvo železniških	usluž-
cijo. Njegova izvajanja so zame pravo	bencev »klicuje za nedeljo dne 24. janu-
razodetje! Čital sem že precej knjig o	arja 192e 0b 0smi uri zjutraj v dvorani
ruBki revoluciji in sem si vedno domišljal,	peTBkega društva „Slavecu
kolikih žrtev in kako kolosalnih energij	,	.	...»-ilnni
je bilo treba za izvršitev oktobrpke revo-	v Narodnem domu V j I
lucije. Pa pride gospod Lamison in mi	ObČfli Zbor
pokaže, da ni bolj enostavne stvari kot g obižajnim dnevnim redom. Odbor, to. Čujte! „Človek nizke postave z redko	J______________
tradicijo je stopil na balkon in pričel pro-	.	-
pagirati izdajstvo, ropanje in ubijanje. To	{^^01*11^010113.1110
je bil Lenin. Nato je šel komandant k	l	v«	t
oblastem in vprašal: Kako se more trpeti	S	ITlctSKŽlTŽiClO
taka propaganda. Odgovorili so mu sledeče:	....	»	....
„Lenin je, nič ni in ničla. Nikdo ne po-	pripravljajo naši zelezmčarji za
laga nanj važnosti. Ta nič in ničla je	pustno nedeljo 14. februarja v
postal čez pol leta vseruski car(!)u. 8 to	»Narodnem domu" v Ljubljani,
genialno konstatacijo je pokazal gospod	-	"
Lamison vsem revolucionarjem pot, a eie	Pa	1*11W 4300
se imajo držati v bodoče: Treba je sto-	,	.	aveti
piti na balkon, biti nič in ničla in postati...	.e prodasta dve spalnici, temno m	svetlo
Res vrlo enostavno! Ne morem si kaj, -la	politiram. Naslov v upravi lista.
ne bi stavil konkretnega predloga. Saj	Izdajateli la8tnik jn odgovorni urednik	Aleks.
imamo tudi pri nas ničle, ki bi znale sto-	Kobler,	Ljubljana.
piti na balkon in . . . kako lepo bi se na	Tiskarna	Josip Pavliček, Kočevje.