THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED •STATES OF AMERICA. Amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU.—S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI. — ZAPADNE SlOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian organizations.) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ. PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (No.) 195 CHICAGO, ILL., SREDA, 8. OKTOBRA — WEDNESDAY, OCTOBER 8, 1930 LETNIK XXXIX. Konferenca balkanskih drža v-Ag r esivn i načrti sovjetov BALKANSKE DRŽAVE POSLALE NEURADNE ZASTOPNIKE K BALKANSKI KONFERENCI, KI SE VRŠI V ATE-NAH. — RAZPRAVLJAJO SE NA NJEJ GOSPODAR. SKA, KAKOR TUDI POLITIČNA VPRAŠANJA. — NE-UGODEN VTIS ZAROKE BOLGARSKEGA KRALJA. Dunaj, Avstrija. — Pretekli Ponedeljek se je otvorila v grškem mestu Atene balkanska konferenca držav, ki pa ne no-81 značaja oficijelnosti; na njo 80 Poslale države svoje zastop-^'ke, ki nimajo polne moči, Marveč sede pri njej le kot neuradni odposlanci. Zastopa-ne so vse države, namreč Jugoma, Grška, Bolgarija, Al-^nija, Paimunija in Turčija, tvorjena Je bila konferenca . novo balkansko himno, ki namen, da bi privedla te rzave do spoznanja, da so Jub . raznim nasprotstvom vendar le ena. erisnodarska SOVJETl NAMERAVA-J0V0JN0 Odkrili so sovjetske načrte, po katerih namerava Rusija prihodnjo pomlad napasti Rumunijo. — Namen napada bi bila pridobitev Besara-bije. —o— London, Anglija. — Kakor se ugotavlja v gotovih krogih, imajo sovjeti izdelan resen na- da da je v njih lastnem tudi kot take na- en°ta in »nteresu, st°Pajo. Zelo nerazveseljivo vpliva delegate zaroka bolgarske-^ kralja z italijansko prince-No. Zlasti jugoslovanski de-e£at je skrajno pesimističen bodočega vpliva te zaro-.e Na odnošaje med Bolgarijo n Jugoslavijo, kajti skrajno e,'3etno je, da bo poroki sledi-tudi politična zveza med in Italijo in da bo v ^aPrej Bolgarija le orodje v pijanskih rokah. Že zdaj je Skušala Italija vplivati na Bolijo, naj sle konference ne eleži, ako se bodo na njej 2Pravljala pereča vprašanja, akor na pr. vprašanja manj-s'n. pr°J?i*iimu konference, ki lrna završiti v petek, bodo ^Podarske, kakor tudi poli-,Cne zadeve. Delovala bo na , * se ustanovi • za vse bal- DVE NAJLEPŠI 2h, 'l!lske države enotna trgovska katere se meddržavno bo tr- u-^ica, potom gohk<>, vršilo ^v«ko poslovanje. »Dalje, da jj bo odpravila konkurenca v danskih produktih, lja °bak> Žit0 d 1 se namerava tudi o tem, p bi kakor Razprav- se vršila vsakoletna kon- ^.'^Pca balkanskih držav, bo-„81 Pod pokroviteljstvom Bri-aii evropskih zed. držav, ^ Pa tudi neodvisno. Med dr-^ bi se tudi izmenjavali ]j 1 elJi, da bi na ta način inte-JijyUca Pripomogla k zbliža-gvf;; Konferenci predseduje :,'ški m>n. predsednik. črt, da prihodnjo pomlad izvedejo oborožen napad na Rumunijo, in sicer v svrho, da si pridobe zopet nazaj Besarabijo, ki je pred vojno spadala k Rusiji. Iz Moskve so prejeli sovjetski poslaniki v Londonu in Parizu šifriran brzojav, na katerem daje sovjetska vlada u-kaz, naj se skuša poizvedeti, kaj bi ostali svet storil, ako bi Rusija ta napad izvedla. Od odgovora na ta brzojav, ki ga bodo poslali omenjeni poslaniki sovjetski vladi, odvisi, se bo li napad izvršil ali ne. Podrobni načrt za ta napad se je izdelal že meseca junija na tajni vojni konferenci v mestu Karkov. Po njem bi se vojne operacije ne pričele pozneje kakor 20. marca 1931. Po prehodu čez reko Dnjester bi rdeča armada prodirala v treh skupinah. Smer prve, leve skupine bi bilo mesto Kišinev, severna tretja skupina bi šla proti mestu Čotin. Ti dve skupini bi bili napadalni, dočim bi srednja le vzporedno z njimi šla naprej. Vse te operacije bi bile po sovjetskih načrtih končane tekom treh tednov. Da bi se moglo to izvesti v tako kratkem času, bi pripomoglo to, ker bi se pri napadih ne posluževal! težke artilerije, marveč bi konjenica, lahka artilerija ter aeroplani zavzemali odločilno vlogo. Poleg redne vojske pa bi je poslale v Besarabijo tudi večje skupine vojakov, preoblečenih v kmete, ki bi tako maskirani napadali Rumune v hrbet. Tukaj je slika dveh deklet, ki ste bili izbrani na nedavnem kontestu lepotic, ki se je vršil v Rio de Janeiro v Braziliji, kot najlepši na celem svetu. — Kateri bi vi prisodili prvo me. slo? Well, sodniki na kontestu so ga prisodili deklici na desni strani, ki je Miss Yolanda Pereira, katera je na kontestu zastopala Brazilijo; na ta način je dobila naslov "Miss Universe —1930". Druga, na levi, Portugalka Fernanda Goncalves, si je pridobila drugo mesto. VLOGA PR0H1B1C1JE PRI VOLITVAH V mnogih državah bo pri prihodnjih volitvah stalo prohi-bicijsko vprašanje na prvem mestu. Washington, D. C. — 2e odkar obstoja prohibicija, ni njeno vprašanje poseglo tako globoko v politično življenje, kakor bo pri prihodnjih novem-berskih volitvah. Le malo držav je, v kateri bi se ta zadeva spjoh pri kampanjah ne omenjala. V mnogih je sicer važen faktor, ki pa vendar ne stopi na prvo mesto; take države so W. Va., Okla., Nebr., in Colo. Izrazito na podlagi prohibicij-skega vprašanja pa se bodo vršile volitve v šestih državah, namreč Mass., N. H., Del., O-hio, 111. in Mont. REVOLUCIJA V BRAZILIJI SE ŠIRI Opasno stanje za vlado v Braziliji. — Revolucija se razširila na osem držav. Rio de Janeiro, Brazilija.— Revolucijsko gibanje, katero je preteklo soboto izbruhnilo v dveh brazilskih državah, zavzema kakor poža/ na obsegu in se je razširilo že na osem cirčav. Tudi vlada se zaveda nevarnosti in je izdala oklic na vse prebiva'stvo, zlasti pa na mladino, naj se priključi vladnim četam, da obvladajo revolucijonarje. Kakor kaže, je civilna vojna neizbežna. V večini držav je proglašeno ol sedno stanje in uvedena je stroga cenzura. Za zaduši1 ev revolucije je predsednik stavil na razpolago znesek deset KRIZEMSVETAl — Pittsburgh, Pa. — Črnec B. Robinson, igralec v nekem tukajšnjem gledališču, je stekel za nekim banditom, ko je ta iztrgal ročno torbico neki ženski. Policist pa, ki je videl Robinsona teči, je smatral njega za bandita, je ustrelil nanj in ga nevarno ranil. — Los Angeles, Cal. — Na tukajšnjem letališču je pristal avijatik A. Wilson. V 22 dneh je prispel iz Chicage v aeropla-nu, izdelanem v letu 1910, kar je bilo največje potovanje v letalu te vrste do zdaj. Med potjo se je ustavil 36krat. — Duluth, Minn. — Najprej je zastrupila svojega 12-letnega sina in nato je Mrs. P. Sramek ostali strup še sama spila. Oba sta podlegla. Za čin, ki se je izvršil v nekem hotelu, se ne ve vzroka. — Berlin, Nemčija. — Po dolgi bolezni je umrl v starosti 58 let načelnik tukajšnje borze, R. Pohl. Bil je po celi deželi znan bankir. Elizabeth, N. J. — Neki bus Greyhound linije je preteklo nedeljo zjutraj vozil 19 potnikov, namenjenih v New York. Kakor se ugotavlja, je voznik pri kolesu zaspal in bus je najprej zadel v hidrant ter nato odletel in treščil v neko veliko drevo. Vseh 19 potnikov je za-dobilo poškodbe, osem izmed njih nevarne. Washington, D. C. — Tukajšnji rumunski poslanik je objavil, da so vesti,ki jih je časopisje zadnji čas dalo v svet, namreč, da namerava rumun--ska kraljica Helena zapustiti deželo in se stalno preseliti v Nemčijo, brez podlage in zato neresnične. — Toliko reklame ima pač malokatera dežela, kakor je ima Rumunija potom svojega kraljevega dvora. -o- Iz Jugoslavije« LEP USPEH DOMAČE LESNE INDUSTRIJE. — OBSODBA ROPARSKE TOLPE. — V BOJU Z MEDVEDI— SMRTNA KOSA. — NESREČE IN DRUGE NEZGODE V DOMOVINI. Tako važna je prohibicijska milijonov dolarjev. SLOVENKA PELA NA RADIO tulf.^est City, Pa. — Mnogo bii0 radio-aparatov je fav Pret(*lo soboto zvečer na na Postajo WFI a kaj^(JelPbiji, kjer je pela tu- M i?v slovenska rojakinja, rst ■ ina Osolin, in sicer 'in j n'm uspehom. Miss Oso-Je p®. st°Pila v kontest, ki ga wJ?d«a radio d^ba At-, Kent. D. C. — V da nas vprašuje, zakaj smo objavili izjavo italijanskega socialističnega voditelja Tu-rattija, ki je obsodil tržaški umor. Janez, natakni svoja rdeča očala in dobro poglej-In ako ni slep, bo Janez videl to-le: da celo italijanski socialisti obsojajo tržaški umor, dočim se je naš lawndalski Janez zadržal nekam vražje čudno, ko se je prirejal protestni shod v Chicagi! Ej, ali m t0 razlika! Potem pa še poPra" šuje po papežu itd. Ako bi Ja nez zadnja leta ne prespal, 1 lahko znal, da je sv. Oče ze parkrat obsodil fašizem in nJe' govo zadržanje. Ampak JaneZ je takrat spal in z obema rokama tiščal oči! Seveda, ko s« pa v Rusiji streljali duhovni^ in pa doli na jugu pri sosedi v Mehiki, takrat je pa f»wn" dalski Janez na vso moč P10 testiral ? ? ? Mi lawndalske^ Janezu odkrito povemo to- • Ako že moraš in na vsak na J hočeš uganjati hinavščino, daj jo vsaj tako uganjaj, diL ne bodo celo vrabci opazil1* jo uganjaš! Glavo je izgubil. — .fl tašča je padla v vodo, pa ste rešili. -t — Vidite, človek včasih ^ jgubi glavo in ne ve, kaj H* prV Marljiv študent. — , študent: Kolikokrat si 11 Padel? , Drugi študent: Pojutrisw bom desetkrat. . £ 'govor, je bil v svoji rftd^ ^ nosti takoj pri postelji-v temi stegne roko in . zadene na kozlovo glavo. \ , nem strahu zakriči: . ]£i Marija!" Kaj je to? Roge ^ in pa kosmato je. Ali.Je ali kaj ? Na ta krik pa vst" -mož in prižge luč. TedaJ^^v oba spoznata, da je kozel. Žena razjarjena ^^p in hiti v kuhinjo, prime za kije in začne neusmiljen° drihati po ubogem kozlu- ^ Fantje so pa ves čas ^ peli pod oknom, dokler spodar odprl vrata in , ^ spustil v^n. Fantje so PrJlV tovo privoščili kozlu vse g^jji ker jih je spravil v tak st> ,, jih pripravil ob sladko d je. • _ . p)-av Da je vse to resnica, " lahko potrdili tudi njjr Fathra Zakrajška,ker s« 1 petove hiše. — Reče 1 .^e-kdo kar hoče, fantje nis°. li prav, ko so to napr*vl s Anton kadar se gre za bog0L^ d» razjezili. Dokazano je bilo na tej slavnosti 2 p raj omenjenih 55 Sk0*0 ^ naj se radi nasprotni ^ / kdo tudi na glavo P0^'^/ Njih imena pričajo, ki ^ s1 jo zapisana. Samo P° ^f pa tudi razume, da so ^J privabili duhovnike in \ <]/ vernike — *voje faraIU'|.e^' je bil ta začetek take- ^ sten v pondeljek vec.cl^t°J so nam pripovedovali- ^ bilo v škofijski cerkvi . ^ tako sijajno, ker 80 '„# zbrala tako ogromna # cerkvenih dostojans. ^ Ker je bilo toliko ^o t hovnikov in škofov, J^ ge v'-programu določeno, . v > po vseh mestnih cerK g f rek večer ura », Presv. Rešnjim .Kvi'r bo v vsaki katoliški c^, pridigo eden izmed (Dalje P*ih,) t EVHARIST1ČN1 KONGRES V 0MAH1 Poroča Anton Grdina. Iz cele duše in iz dna srca bi rad napisal poročilo o zgoraj navedenem evharističnem kongresu in o pobožnosti, ki se je vršila v čast Kralju vseh kraljev. Rad bi jo opisal tako, kakor sem jo videl z očmi, kakor sem jo občutil s srcem. Toda tega opisati mi ne bo mogoče, ker to presega moč roke in peresa. Vendar bom po svojih močeh skušal popisati vtise, s katerimi smo bili udeleženci prepojeni one srečne in blagoslovljene dni. Mesto Omaha, v državi Nebraska, leži nekoliko na hribovitem kraju in je po svoji legi zelo podobno Kansas Cityu. — Mesto ima okrog 225,000 prebivalcev. V mestu je več far- marske kakor železne industrije. Na severni strani, kjer se nahaja hrvatska župnija in kjer živi tudi nekaj slovenskih družin, sem opazil velike klavnice. — Mesto je čisto in ima velike, široke in gladke ceste in zelo veliko mogočnih poslopij, kakor hotelov in zavaro-valninskih poslopij. Celo to mesto je bilo na veliki narodno katoliški praznik na dolgo in široko preoblečeno v praznično cerlweno barvano obleko in prepreženo z napisi: "Sixth National Eucharistic Congress" "Sept. 22, 23, 24 and 25." Ravno taki so bili napisi tudi na regalijah, katere smo prejeli pri registraciji zunanji udeleženci. — Že pri pri- hodu na postaji smo prejeli velik in jasen program, iz katerega smo takoj spoznali velik pomen tega' shoda, oziroma kongresa. Celi kongres je bil razdeljen na 4 dni. Prvi dan, v pondeljek, 22. sept., je bil v prvi vrsti določen za cerkvene dostojanstvenike. Vendar se je že v pondeljek vršila velikanska procesija ljudstva z gorečimi svečami v rokah. Ta procesija je bila namenjena v po-čast apostolskemu delegatu in drugim cerkvenim dostojanstvenikom. Tako je stalo v programu drugo jutro, v torek, ko smo dospeli v Omaho. Tako so nam tudi drugi-pripovedovali, ki so bili pri procesiji. S kolodvora so bili takoj vsi prišleci in udeleženci kongresa popolnoma zastonj prepeljani na svoja določena mesta, za kar so skrbeli Kolumbovi vitezi in društva Najsv. Imena. Vsak meščan, kdor je imel avtomobil, je bil zaposlen vse štiri dni. Vsi duhovniki so bili vse dni prosti vsake voznine kamorkoli bilo. Jaz sem bil ob prihodu na postajo poklican v avtomobil, ki ga je vozila ženska, ki je imela pri sebi malo hčerko, in povedati moram, da je bilo to že ob 8. uri zjutraj. Tukaj se jasno vidi, kako so se domačini zavzeli in pokazali ljubezen in spoštovanje do ljudi in do Boga, kateremu v čast se je vršila ta velikanska štiridnevna slavnostna demonstracija. Prvi dan smo mi Cleveland-čanje seveda zamudili. Dospeli smo tja šele v torek zjutraj ob 8. uri. Naš elevelandski prevzv. škof Joseph Schrembs so bili takorekoč patron tega velikega kongresa. Zavzemali so na kongresu več važnih mest in imeli več znamenitih govorov. Seveda so bili tam že v pondeljek. Naj bo tukaj mimogrede omenjeno, da so naš elevelandski škof širom dežele prav močno priljubljeni in spoštovani. Povsod so sprejeti kakor pravi apostol. To pa tudi zaslužijo s svojim neumornim delovanjem, ki je znano vsakemu. Po zaslugi našega prevzv. škofa je bila tudi ostala družba elevelandskih udeležencev povsod prijazno sprejeta. Kongres je bil razdeljen na pet različnih prostorov: Coliseum, St. Cecilia's Cathedral, Creighton University, • Gymnasium Auditorium in St. John's Church and School ter v cerkvi sv. Petra. V pondeljek so zborovali, kakor sem že zgoraj omenil, duhovniki, dasi so zborovali še vsak drugi dan in imeli svoja posvetovanja in seje, kakor imajo navadno organizacije. Ene takih sej sem se tudi jaz udeležil. To sejo je vodil naš elevelandski prevzv. škof Jos. Schrembs. Diskusija pri seji je bila, kako treba duhovnikom ravnati v delenju sv. obhajila vernikom. Kaj v tem sv. katoliška cerkev zapoveduje. Rečem, da je bilo to meni v velik in koristen nauk. V torek dopoldne je bila v škofijski katedrali sv. Cecilije slovesna svečanostna otvoritev kongresa. Ob 9. uri je bila slovesna sv. maša, katero je daroval apostolski delegat in nadškof za Ameriko. Kakor sem pozneje zvedel, mu je pri tej sv. daritvi prisostvovalo 55 škofov in tudi računajo, da je bilo na tej slavnosti okolu 5000 duhovnikov. Dasi je katedrala velikanska, je vendar moralo ogromno število vernikov ostati med sv. mašo zunaj. Po vsem tem si lahko vsak sam predstavlja, kako ogromna je morala biti udeležba ljudstva. Natančnega števila ne vem. Ve ga pa Bog, zato ga tudi ne morem povedati, ker vem, da bi se nekateri, ki se strašno boje visokih številk, Bitter Iriners wine ^Sreda, 8. oktobra 1930 A Ž?g^gjH><>0<><>CKXHK>0<>0 Zapadna'^^^ Zvezal I Slovanska | DENVER, COLORADO. 6 j Naslov in imenik glavnih uradnikov. 5 UPRAVNI ODBOR: g 5 Predsednik: Anton Kochevar, 1208 Berwind Ave., Pueblo, Colo. 9 5 Podpredsednik: Geo. J. Miroslavich, 3724 Williams St., Denver, Colo. 6 ? Tajnik: Anthony Jeršin, 4825 Washington St., Denver, Colo. X 5 Blagajnik: Michael P. Horvat, 4801 Washington St., Denver, Colo. 0 9 Vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thatcher Bldg., Pueblo, Colo. X ♦ NADZORNI ODBOR: 6 9 Predsednik: Matt J. Kochevar, 328 Central Block, Pueblo, Colo. 5 0 2. nadzornica: Mary Grum, 4949 Washington St., Denver, Colo. 9 X 3. nadzornik: Joseph Škrabec, 412 W. New York A v., Canon City, Colo. 6 6 POROTNI ODBOR. <5 6 Predsednik: Leo Jurjovec, 1840 W. 22nd Place., Chicago, 111. ° 5 2. porotnik: Anton Rupar, 408 E. Messa Ave., Pueblo, Colo. 6 0 3. porotnica: Rose Grebene, 1126 E. 61st St., Cleveland, O. g I5 4. porotnik: Edvard Tomšič, Box 74, Berwind, Colo. 5 5- Porotnik: Peter Blatnik, Box 286, Midvale, Utah. jjj URADNO GLASILO: 5 "Amerikanski Slovenec", 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. § Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glar- 2 n®ga tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Proš- O nie za sprejem v odrasli oddelek, spremembe zavarovalnine, kakor tudi § bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika. 9 Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom dru- 6 Sjh narodnosti, ki so zrnožni angleškega jezika, da se ji priklop'jo. 9 Kdor želi postati član zveze, naj se oglasi pri tajniku najbližnjega dru- 6 ®tva Z. S Z. Za ustanovitev novih društev zadostuje osem oseb. 2 Glede ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa o Pojasnila in potrebne listine. 5 SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO! 5 AMERIKANSKI SLOVENEC j Our Young ZS. | ^OCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO^/ UNITED COMRADES, JUVENILE BRANCH NO. 1, ZSZ. Denver, Colo. Dear Friends and Readers: • It is quite a while since you read anything from us. I suppose you thought we went out of existence, but we are still here. Well, the membership campaign is over now, and Edward Jersin received first prize for getting the most new members. We are very proud of you, Edward. May Malen-sek, Edward Perme, Geo Miroslavich, Jr. and Helen Miroslavich received the other 4 prizes, who also deserve a lot of credit. Our last meeting was held on Sunday, September 28. At this meeting we decided to help in every possible way the Trail Blazers in their Minstrel Show; our greatest help will be shown by being there to see it. Oh, won't the other Lodges including St. Martin's, Queen of the Holy Rosary and Trail Blazers be glad to know that in the near futuft we intend to give the entertainment after their meetings. I am sorry to say that only seventy-five attended the last meeting. Can't we have at least one hundred at the next meeting? We had some wonderful talks from our Supervisors, Mr. Stanley Jersin, Mr. John Peketz, Jr., and Mrs. Joseph Shaball, the president of the Trail Blazers Lodge No. 41. We are going to start a Christmas play at our next meeting, so be on the watch for our announcements about la Hooverju v ta namen predložena, se nahaja tudi J. L. Lewisa, predsednika rudarske unije, United Mine Workers of America, ki je znan iz spora, ki ga ima zadnja leta z 1-2. illinoiškim distriktom te unije. -o- DIVJAŠKI BANDITI UBILI MLADENIČA Chicago, 111. — Na oglu Peoria in 70. ceste je bil preteklo nedeljo zjutraj s strelom ubit 251etni E. Fitzgerald, 7031 So. Carpenter St. Kakor pripoveduje neki njegov prijatelj, ki se je malo pred usodnim dogodkom ločil od njega, je imel umorjeni pri sebi samo 40 centov. Iz tega domneva policija, da so ga napadli banditi in ga umorili iz jeze, ker niso več denarja našli pri njem. Na vrhniški železnici. — O- rožnik je našel na progi vrhniške železnice nekega človeka. — Kaj delate tukaj? Ali ne veste, da bo prišel vlak? ■— Izvršil bom samomor. — Zakaj pa imate s seboj dva hlebca kruha? — Ja, čujte, predno pride vrhniški vlak, vendar lahko že od lakote umrem. BOLEHAL NA ŽELODCU SEDAJ SE SMEJE fH IgL Trinerjevo grenko JfvHŠ^"*® vino je pomagalo IL- ...'"f!' mojemu soprogu — > v ie zelo dobro za nje-> Sov želodec. Sedaj J je vesel in se smeje ,—preje je bil vedno jezen—ni se počutil kot zdrav človek," piše Mrs. Stanley Schultz iz Milwaukee. Tisoče hvali to zeliščno zdravilo slovitega zdravnika. Očisti štiri važne prostore— želodec, jetra, žolčni mehur in čreva. Odžene želodčne, jeterne, zabasanost in zaprtnice nerednosti. Dokazano Poskusite ga na naš ri-Zastoni ziko. Preskrbite so steklenico tega še danes od vašega lekarnarja. Jemljite ga deset dni. Ako vam ne pomaga, vrnite o-stalo lekarnarju in zahtevajte vaš denar nazaj. Ne odlašajte to še danes. VEČNI OGENJ V MORENIJU Požar v petrolejskih vrelcih v Moreniju na Ruskem, ki traja že skoraj dve leti, je bil v zadnjem času nekoliko popustil. Te dni se je pa požar znova okrepil; pod zemljo se sliši zamolklo grmenje. Strokovnjaki menijo, da je požar dosegel nov vrelec in da je pričakovati ponovnih izbruhov. Nevarnosti za prebivalstvo ni. ŠIRITE ki so mu pripomogli, da se je društvo ustanovilo. Upati ' ^a bo lepo, složno in v bratski harmoniji napredovalo. 14. septembra so pa zavedne rojakinje v Canon City, °-> s pomočjo tretjega nadzornika Josepha Skrabca usta-Uii žensko, angleško poslujoče društvo z desetimi članica-, • ime tega društva je "Royal Gorge Circle" št. 46. Sobra-' Skrabcu, njegovi soprogi, sestri Konte, in vsem onim, ki so ^ ern Pripomogli, da se je omenjeno društvo ustanovilo, nai-Psa hvala. Tudi tukaj se pričakuje, da bo društvo lepo na-5 e(iovalo, osobito pa še, ko se delavske razmere malo izbolj- Se Bratje in sestre! Posnemajte zgoraj omenjene; oni, ki ^ Shajate na potnih listih, ustanovite društvo v vaši naselbi-^ 1^ oni, ki ste v večjih slovenskih naselbinah, kjer že obstoji gjvo ZSZ., se vas pa prosi, da skušate ustanoviti angleško (j ' u^°če društvo. Pogoji za pristop k ZSZ., so tako dobri, ct H vsa^> ^i še ni zadosti zavarovan, pristopi. Do 31. de-H t. 1. je kampanja za nove člane; v tej kampanji so vsi . Pristopili člani prosti pristopnine, plačajo le njih navadni j;iJent in postanejo polnomočni člani. Pokažite svojim pri-wJem naša pravila, povejte jim, kaj vse so deležni člani g> ■ v slučaju bolezni ali nezgode. Pokažite jim tudi pravila kito6 zavarovalnine, kajti ta je še najvažnejša, oso- teh za mlade člane. V tej zavarovalnini ima član po lie rezervo, kakor tudi plačano vrednost v - Govern certifikatu. Torej požurimo se vsi, da bomo storili dolžnost napram naši dobri materi ZSZ., katera j^ % solventna,, je ustanovljena na zdravi in nepristranski |i]. ihiamo prosto pristopnino in poleg tega pa še Zveza ^ Po $2.00 provizije za vsakega člana, ki pristopi in je C* v odrasli oddelek. Vse, kar nam je treba, je malo po-b0 °Valnosti in dobre volje in agitacije ter tekoča kampanja Usl>tešna. bratskim pozdravom ostajam udani za uspešno kam- Anthony Jeršin, gl. tajnik. Elij —Ravnokar sem prejel aktuarno tabelo od našega rJa, v kateri je preračunano, koliko bi moral član dopla-v4joyC spremeniti iz navadhe zavarovalnine v 20letno za-^ » zato se naznanja članom, ki se za to zanimajo, V^ Potom njih društvenih tajnikov to poizvedo. Tukaj kfU °m samo eno prigliho: Clan, ki je pristopil v ok- Hi.1920''-10 bil star 20 let in se zavaroval za $1000.00 na-sj>teiTi dosmrtne zavarovalnine, in bi v tekočem mesecu želel ^.^ti iz navadne dosmrtne zavarovalnine v 20letno za-n°' bi moral doplačati svoto $75.17 vin njegov meseč-s^ment od 1. oktobra 1930 do 1. oktobra 1940, v smrtnin-ibi bil po $1.98 namesto po $1.23, in v septembru ^Dsty1 zadnji tozadevni asesment. Upajoč, da se bo j Začelo 'zanimati za omenjeno zavarovalnino, za ka-J°Jasnila stojim vam na razpolago. -o- i>,. društvene vesti in naznanila. I^^pA DR. SV. CIRILA M£TODA ŠT. 33, ZSZ. [ , Chicago, 111. naznanjam, da se 01. ] Mesečna seja v sre-Nn ' oktobra 1930. v na-^ W pr°storu, točno 'ob 8. ^ite 'n članice se vljudne Vri ? Se te se-)e Polnošte" v**- Žite> imamo za ffeSi-tva in l2nih točk v korist dru-i v Cj veze I c t. . biiž ystveno letno veselico s>o LSe dober mesec in pol Se io di PriPrav0- Na C Vit; «Palo, kaj bi -se da se dosežejo 1 v zadovoljstvo I vdeležencev. Vljudno se še enkrat prosite vsi, da se vdeleži-te te seje in tako pomorete z vašimi nasveti in predlogi do boljših vspehov. Nadalje se prosite, da se priglasite vsi tisti člani(ce), kate-^ ri ljubite športne igre. Zimski večeri so dolgi in dolgočasni posameznim. Dobro in koristno je ,da so ožje stike in zabave med sobrati in sosestra-mi, te' pa dobimo pri športnih igrah. Na svidenje prihodnjo sredo večer. Frank PrimozSch, tajnik. -o-- V vsakem slučaju, če želite prodati, ali kupiti, oglašajte v I "Amerikanskem Slovencu"! f Sfran 4 Sreda, 8. oktobra 1930_ 9 SIR H. RIDER-HAGGARD: Hči cesarja Montezume ZGODOVINSKA POVEST Iz angleščine prevel Jos. Poljanec i iiibiiiiihihiiihiibiiim Sedaj pa še nekaj. Ako ti vest dopušča, o-pusti to zasledovanje de Garcie. Vzemi svo-je imetje in se vrni ž njim domov na Angle ško; poroči dekle, ki si jo želiš, in živi srečno, kakor se ti najboljše vidi. Kdo pa si ti, da bi izvršil maščevanje nad tem lopovom de Garcia? Pusti ga, maščeval se bo sam nad seboj. Drugače boš pretrpel mnogo bednosti, naporov in nevarnosti, in naposled na en udarec izgubil ljubezen, življe- je in premoženje." M "Jaz sem vendar prisegel, da ga ubijem, sem odgovoril; "kako mi je mogoče prelomiti tako svečano prisego ? Kako bi mogel mirno sedeti doma pod pezo tolike sramote?" "Ne vem; o tem ne morem soditi. Ravnati moraš pač kakor je te volja. Ako pa ga boš še nadalje zasledoval in ga navsezadnje u-smrtil, se ti lahko zgodi, da boš zabredel v še večjo sramoto kot je ta. Boril si se ž njim in on se je rešil in pobegnil. Pusti ga, če si pameten. Sedaj pa se skloni, me poljubi in se poslovi od mene. Ne želim,da bi me videl umirati, in moja smrt je blizu. Ne vem, ali se bova zopet srečala, kedar pride tudi nate vrsta in ležeš kakor jaz sedaj ležim, ali pa naju bodo najina pota ločila. Ce se to zgodi, o- stani zdrav!" Po teh besedah sem se sklonil k njemu in ga poljubil na čelo; bridko sem se zjokal in šele v tej uri sem spoznal, kako resnično sem ga bil vzljubil, tako resnično, kakor da bi pred menoj ležal moj oče. "Ne jokaj," mi je rekel,'"saj vse naše življenje ni drugega kot ločitev. Nekoč sem imel sina, kakoršen si ti; nobena ločitev ni bila tako bridka za mene kot ločitev od njega. Sedaj grem k njemu, ker on ni mogel priti nazaj; torej ne jokaj. Z Bogom, Thomas Wingfield. Bog ti naj dodeli srečo in naj te čuva. Sedaj pa pojdi!" Jokajoč sem odšel in v tisti noči, pred zoro, je Andres de Fonseca preminul. Povedali so mi, da je bil do zadnjega pri zavesti in umrl šepetajoč ime sina, o katerem je govoril v svojih poslednjih besedah do mene. Zgodovine tega sina nisem doznal nikdar, niti Fonsece samega; liki Indijanec je zakrival svojo sled korak za korakom, ko je stopal po poti življenja. Nikdar ni govoril o svoji preteklosti, in v vseh knjigah in listinah, ki jih je zapustil, ni najti besede, ki bi se nanjo nanašale. Pred nekaj leti sem nekoč prebiral že omenjene knjige, pisane s skrivno pisavo, do katere mi je bil dal ključ, preden je umrl. Še sedaj, ko pišem te vrstice, stoje pred menoj na polici; v njih so mnogovrstne zgodbe o žaloti, sramoti, zlu o prevarjeni zvestobi in izdani nedolžnosti, o krvoločnosti, o lakomnosti, zmagujoči nad ljubeznijo, o ljubezni,, zmagujoči nad smrtjo — toliko, da bi nudile gradivo za pol stotine resničnih povesti. V vseh teh zapiskih sedaj že minulega in pozabljenega rodu se nikjer ne omenja Fonse-covo ime, nikjer ni najti trohice njegove zgodbe. Izgubljena je za vedno in mogoče je prav tako. Tako je umrl moj dobrotnik in najboljši prijatelj. Ko je ležal na odru, sem se šel poslovit od njega; lep in miren je bil videti v svojem smrtnem spanju. Pri tej priliki mi je dala hišina, ki ga je s pomočjo drugih opravila za grob, dve jako lični sliki, slikani na slonovo kost in vdelani v zlato, ki so ju našli na nje- govem vratu. Še sedaj ju imam. Ena kaže glavo ženske, ljubkega, hrepenečega obraza, druga pa glavo mrtvega mladeniča, ki je tudi lepa, a jako žalostna. Brez dvoma sta bila mati in sin, ampak to je vse, kar vem o njih. Drugi dan sem pokopal Andresa de Fonseca brez vsakega sijaja in bleska, ker mi je naročil, da naj se izda kolikor mogoče malo denarja za njegovo mrtvo truplo; nato sem se vrnil domov, da sprejmem notarja. Odpeča-til je listine, jih prebral, in jaz sem bil v poh ni posesti premoženja rajnega. Ko je notar odtegnil vsote, ki jih je bilo treba izplačati za pristojbine, volila in plačilo, je odšel in se mi globoko poklonil. Mar nisem bil bogat? Resnica, bogat sem bil in brez vsega truda sem prišel do lepega premoženja. Lahko sem bil vesel, a vendar je bila ta noč kaj žalostna zame, da že dolgo nisem bil tako otožen, odr kar sem stopil na špansko zemljo. Misli so mi uhajale domov; pred oči mi je stopila mati, spomnil sem se njenega morilca in na svojo prisego, katero sem bil prisegel očetu; prikazala se mi je Lilija. Moja duša je bila polna dvomov, žalosti in tuge. DESETO POGLAVJE. Maščevanje kliče Toma naprej. Cim sem se nekoliko umiril in potolažil, sem pričel razmišljati o okoliščinah in razmerah, v katere sem bil prišel. Sedaj sem bil bogat, premožen, in da bi se sedaj vrnil s svojim bogastvom domov na Angleško, kakor mi je bil Fonseca svetoval, bi bili moji izgledi doma v resnici kaj ugodni. Toda prisega, ki sem jo bil prisegel, me je težila kot kamen. Prisegel sem bil, da se maščujem nad de Gar-cio, prosil sem bil Boga, da naj ostane pro-kletstvo nebes toliko časa nad menoj, dokler se ne maščujem, kakor sem se bil zaklel. Ako bi pa živel doma na Angleškem v miru in izobilju, bi pač ne mogel izvršiti maščevanja. Povrh tega sem bil doznal, kje se nahaja materin morilec, ali vsaj na katerem koncu sveta ga lahko iščem; ker je v tistih krajih, kamor se je bil podal, živelo malo belih ljudi, se ni mogel tako uspešno skrivati kakor na Španskem. To vest sem bil izvedel malo dni pred Fonsecovo smrtjo kot namestnik v njegovem poklicu za časa njegove bolezni. Moja narava je odločna, trdovratna, in konec tega razmišljanja je bil, da sem sklenil vdušiti svoje srčne želje m v nemar pustiti svet umirajočega dobrotnika, in iti za de Garcio do konca sveta, če treba ter ga ubiti, kakor sem bil prisegel. Najprvo pa sem marljivo in skrivaj poizvedoval, ali je resnica, da se je bil de Garcia podal v Zapadno Indijo. Naj povem na kratko, da se je dva dni po dvoboju, ki sem ga bil imel ž njim, nek človek, čegar opis se je docela ujemal z de Garcio, dasi je imel drugo ime, vkrcal v Sevilji na neko ladjo, ki je bila namenjena na Kanarske otoke; tam je nameravala počakati prihod brodovja, ki je plulo na Hispaniolo (sedaj Haiti). Z ozirom na različne okoliščine nisem ni malo dvomil, da ta človek ni bil nikdo drugi kot de Garcia; na to sicer nisem bil pomislil poprej, vendar ni bilo nič čudnega, kajti Zapadna Indija je bila takrat, kot še sedaj, pribežališče klativitezčv in lopovov, katerim so bila španska tla prevroča. (Dalje prih.) Štiri najnovejše plošče RAVNOKAR IZŠLE! /Columbia\ j |<>0<>0<>0<>00 j* PISANO POLJE Šooooooooooo t). M, Trunk ^oooovoooooo^ Ako se, se prijemajo slamo za 25144—Pojmo veseli zdravičko, Hišica pri cest' stoji, pojete 25145—Štajerska, Vesela Micka, komada na harmoniko ....................75c 25146—Tirolska koračnica, Stari Peter, dva krasna Poroča se iz Grčije: "Atene, Grška, 4. sept. — Vlada je odredila, da morajo vsi katoliški duhovniki izpre-meniti kroj svoje obleke, da se bodo že po obleki razlikovali od grških ortodoksnih duhovnikov. Na ta način namerava vlada preprečiti izpreobrača-nje ortodoksnih katoličanov v rimokatoličane.. Dosedaj so nosili ortodoksni in rimokatoli-ški duhovniki enake obleke in ljudje jih niso ločili, zato je bilo izpreobračanje k rimoka-komada ............................75c toliški veri lahko delo." o-dč. Udovič-Lovše....75c 55216—Dunajska koračnica, HunyodI, ogrska koračnica, TISKARNA AMERIKANSKI SLOVENEC izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah, tem prepričali in so naši stalni odjemalci. Mnogi so se o Društva*— Trgovci r. Posamezniki dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. 4 Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo. Amerikanski Slovenec N 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. a 12palčna plošča......$1.25 DRUGE SLOVENSKE PLOŠČE kitare .....................75c 25062—Povšter tanc Ribenška polka, harmonika in 25063—Ančka pojd plesat, valček Tromplan za ples, harmonika in inštr.....................75c 25064—Ribenška, I. del Ribenška, II. del, moški kvartet ..............................75c 25065—Samo še enkrat, valček Ven pa not, polka, instrumentalni trio ....................75c 25066—Kranjski spomini, valček Luna valček, orkester ................................................75c 25067—Fantje se zbirajo, moško petje, Na planine, petje, zbor "Jadran" ............................75c 25068—Črne oči, valček Fantje se zbirajo, moški kvartet ..............................75c 25069—Stari šotiš Odpri mi dekle kamrico, trio s petjem ....................75c 25070—Al' me boš kaj rada imela Carlota valček, orkester............................................75c 25071—Regiment po cesti gre, s petjem Sebelska koračnica, harmonika .......................-........75c 25072—štajerska Moj prijatelj, polka, moški kvartet..........................75c 25074—Sokolska koračnica Kje je moja, harmonika in kitare............................75c 25075—Slovenske pesmi V slovo, ženski duet in klavir....................................75c 25076—En let' in pol Ljubca moje, ženski duet in klavir............................75c 25077—Dolenjska polka štajerski Landler, godba ..........................................75c 25078—Dunaj ostane Dunaj Neverna Ančka, harmonika in kitare ......................75c 25079—Danici Domače pesmi, ženski duet in klavir........................75c 25080—Oberštajeriš Slovenski poskočni šotiš, godba ................................75c 25081—Nemški valček Cerniška polka, godba ..............................................75c 25082—Bod' moja, bod' moja Nebeška ženitev, Anton Shubel bariton..................75c 25083—Čez Savco v vas hodiš Sladki spomini, ženski duet in klavir........................75c 25084—Nočni čuvaj Pevec na note ............................................................75c 25085—Cingel congel So ptičice zbrane, ženski duet in klavir..................75c 25086_še kikelco prodala bom Gor čez jezero, Anton Shubel bariton......................75c 25087-F—Tiha luna, moški kvartet, petje. Rojakom, moški kvartet, petje ............................75c 25088-F—Takrat v starih časih, moški kvart., petje Pozdrav, moški kvartet ....................................75c 25089-F—Kje je moj mili dom, narodna, Moja ljubca je. . ., narodna, Ant. Šubelj..............75c 25090- F__Megla v jezeru, narodna, Zaspanček, narodna, Ant. Šubelj........................75c 25091-F—O j pastirčeki, božji ljubljenci. Vsi verni kristjani, božična, poje A. Šubelj..........75c 25092-F—Sveta noč, Sv. Jožef in Marija, božična, poje A. Šubelj ......75c 25093-F—Moja Francka, Potepuh, valček, harmonika ................................75c 25094-F—Fantje po polj' gredo, Soča voda, pojeta M. IJdovich in J. Laushe ........75c 25095-F—Sladke vijolice, valček, Double Eagle, koračnica, harmonike ..................75c 25096-F—Treba ni moje ljubce plavšati, Ko ptičica ta mala, pojete M. Udovič in J. Lavše-75c 25097-F-—Dekle to mi povej, Pastir, bariton, A. Šubelj.........................................75c 25098- F_Golobička, polka, Repač, banda, dve harmoniki ................................75c 25099.F_Zvedel se mnekaj novega, Micka, ženski duet, Udovič in Lavše....................75c Manj, kakor TRI plošče ne razpošiljamo. Naročilom priložite potrebni znesek. Pri naročilih manj kakor 5 plošč, računamo od vsake plošče po 5c za poštnino. Ako naročite 5 ali več plošč, plačamo poštnino mi. — Pošiljamo tudi po C. O. D. (poštnem povzetju), za kar računamo za stroške 20c od pošiljatve. — Naročila blagovolite poslati naravnost na Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West 22nd Street, Chicago, 111- Ne vem, kako je zdaj na Grškem glede obleke. Vsaj leta 1906, ko sem bil tam, je lahko vsak človek že po obleki poznal, ali je svečnik katoliški ali pravoslavni. Težko, da bi se bila noša pravoslavnih iz-premenila, morala bi se katoliška. Vlada ima palico in lahko jo zavihti, ako se ji poljubi. Če je res tako, kakor se glasi notica, bi sledilo, da mora orto-doksna vera stati na zelo slabi podlagi, ako bi jo omajala kar že kaka — noša. Ako bi pa kdo res "hotel postati rimski katolik, bi pa na katoliški strani za sprejem ne zadostovalo, da sledi le — obleki. Katoliška cerkev zahteva tudi prepričanje. Sicer bi pa notica kazala, da se pravoslavje začne majati, ko mu zmanjka vladna podpora. * * * ' To ni prava pot. . Socialna pravičnost, in to je moralna zahteva, moralno načelo, tir j a, da mora delavec biti plačan tako, da pošteno more preživljati sebe in družine. Le redkokdaj je tako. Plača dostikrat ne odgovarja pravični socialni zahtevi. Ako pa kdo noče reda razrušiti, ki končno razruši tudi njega, ne gre, da sam posega po — plači, da krade. Tatvina je tatvina. Tobačni monopol v Ljubljani slabo plačuje delavce. Zgodilo se je, da so začeli nekateri krasti tobak in ga pod roko prodajati. Prišli so pred sod-nijo in bili obsojeni. Sodnik mora postopati po paragrafu. Delavec mora nastopiti drugo, zakonito pot, da prijle do primerne plače, pot tatvine ni prava. » Nizka plača, nezacLostna mezda je" lahko razlog, nikakor pa ni opravičba. Kam pridemo? Po vojni ni bilo nobeno a-merikansko pismo varno, da se ga ne spolira, ako je bilo kaj v njem. Tudi meni se je pripetilo tako, da mi je poštni uradnik (bilo je to v Avstriji) •jspoliral priporočeno pismo iz Amerike. Šel sem na pristojno mesto in naznanil tatvino. — Zdelo se mi je, da so dobro poznali storilca. Rekli so mi pa, da ne morejo ničesar ukreniti, ker izgovarjajo se, da s plačo ne izhajajo. Informiral sem se pa in izvedel, da je imel dotični mesečno 8000 kron, prav dobro plačo, ko sem jaz dobival kot penzijonist le 1400 kron na mesec. Tatvina je tatvina, in red je red- Ako si kdo res prisvoji, ker je v potrebi, to po morata" načelih lahko ni niti tatvina. Zopet pa je vprašanje, a je res potreba? V teku kakiK štirinajst dni v zadnjem času so samole v "corn-beltu", za padno od Chicage, okradh bank in ukradli nad 100,00« dolarjev. Posluževali so se c lo zrakoplovov. Ali je bila socialna krivica vzrok, da ta in toliko pokradejo? Otrok zaveka, ko ni kruna, zaveka tudi, ko mora °ce a mati iti v ječo radi tatvine; je vrlo žalostno. Ampak ^ bolj žalostno pa bo, ko b& da pozneje otrok izvedbel, sta oče ali mama pač—kia j Čim več glasov ? Eh . • • er ' Komunisti prehudi — na nalisti. Roba očividno ne ^ skupaj. Pa je šla, in še Pre šla, tako da so morah v kolom- Sla J je skvi namigniti preveč skupaj pri nemi Ških ko- munistih, namreč povp' vf zadnjih volitev. Nemec 3e ^ vi vrsti Nemec, potem šeje f|-drugega. To stoji, in nf komunistih ni izjeme. ^ V politične svrhe se 111 j ker PO«*; sredstvih ni izbirčna. $ bili neIIL kaj uprizarja, po ljivo pa je, da bi komunisti mislili le na ko, in ne prav resno tu ko s° I ,litina ta plašč, saj nemški nacionalizem, odevali v r----, cionalen je in le intern« ^ len je rad le kak Slo*^ mec in tudi nemški ko pa je — nacionalen. $ Za pokaranje iz ti f se pa ti nemški komu^f ^ tovo prav malo zrnem11'^* Moskve se bodo P^J* bali, in rabili bodo M<>sK ^ di le, ko jim bo služil® ptjfi nemški nacionalizem-ti Nemci, in ptiči prav vS' — komunisti. ----tTE^ SLOVESNA OTVOB11 MOSTU Chicago, 111. — S Blo^ ceremonijami se je ' ^ soboto izvršila otvoritev ^ ga mostu na So. Da«^ ^ preko južnega rok®* e f? Slovesnost se je otvoyi rado po Darnen Ave. u1 ton St. do mostu. D0^ # prisostvoval med drug župan Thompson sam- , f Most, ki je stal tri i" # d# iŠ& C Te) v uradu: Ciccro 610. Rezidenca: Cicero 4484. OR. FRANK PAULICH SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK Urad: 2123-25 South 52nd Ave., .CICERO. ILL. (Poleg Eleyatorja.) Uradne ure: Od 9 do 12 dopol., 1 do S pop. in 6:30 do 9 ure zvečer. —Ob sredah od 9 do 12 dopoldne. (47) lijone dolarjev, je čevljev in zelo 01v"""gev«"' med deloma mesta ^p^' in južni strani rečrieg® ^ j« Damen Ave. se je P1"1'' junijem 1927 imenoval Street. -o—-> t "Amerikanski Slo^jJ * največji slovenski f0^, i najstarejši slovensk' meriki. Naroča f t« POZOR! Najuspešneje zdravila na svetu izdelu-. jem jaz. A L PENI TINKTURO zoper izpadanju in za rast t las od katere preneha-^ jo lasje odpadati in v kratkem času krasno _ —■ j V4 /# RA zoper sive lase od kfCp0pfV stanejo lasje v par f,e ' naturni kakor v mladosi-per REUMATIZEM «« „»}«■/ kosteh ozdravi to 8smih dneh. F.LZA ž.«* ^oJJ ko rano .opeklino, ineje ft, krajšem čas,.. N^SPVoV0j& zoper matrice. fi** srbečo kožo in Prah"tCki,rjf V/ spešno zdraivlo zoper * ^ izrast&jo ako so še ko-remne na glavi. dovice. potne »°*e,I''tf d^-". nogah. Imam čili zdravil kdor "la brez uspeha ««cfUf denar. Pišite po hre* v » i0 ja zdravila za Amer.ko tonu registrirane >" '0nt../ gistrirana v__OttaW^AHČiC, ^ JAKOB 1436 E. 95th St., Cl«ve \