-^    SPOMINU NAŠIH MOŽ -^-
Josip Stritar
Prihodnjo zimo bo minilo 50 lei, kar je doživela tedanja mladina va-ših let posebno presenečenje. Mohor-jeva družba je namreč izdala svojim udom za leto 1895. poleg drugit za-nimivih knjig tudi knjižico za mla-dino »Pod lipo«, ki jo je spisal takrat že 59 letni pisatelj in pesnik Josip Stritar.
Knjižica je romala iz rok v roke, ker je bila pisana tako lepo po do-mače kot malo drugih.. Otroci so se sami od sebe učili na pamet prijetnih in šaljivih pesmi, a tudi starejši so jLh radi poslušali. Zelo jim je bila všeč tudi povest o Griškem gospodu. V tistih. časih je bilo po naših krajih mnogo starejših ljudi, ki niso znali brati. Saj so bile šole pred 50 leti dosti bolj redko sejane kot so dandan.es, še manj pa jiJi je bilo, ko so bili tedanji starejši ljudje godni za šolo. Zato ni čudno, da tudi sicer razumni naši predniki niso znali brati in pisati, kpr pač v mladosti niso imeli ugodne prilike, da bi se tega naučili. Po naših domovih pa so tiste čase ljudje le ninogo brali, zlasti v zimskih večerih. Za to so uporabljali nas šolarje. Morali smo brati na glas, drugi so pa poslušali in pri ieva opravliali kako rocno delo: luščili ali izbirali fižol in druga semena, tudi predli so še takrat, moški pa so popravljali kako orodje. Tako glasno branje je tudi nam šolarjem mnogo koristilo. Navadili smo se gladkega in razlocnega branja in kaj dobro nam je dela pohvala starejših: »Ta pa bere kakor gospod na priž-nici!« — Zato smo se tudi potrudili, da snio bili res vredni pohvale.
O Stritarju, ki je bil rojen v Podsrareki pri Vel. Laščah dne 6. marca 1836, se boste kaj več učili v šoli. Obiskoval je domačo velikolaško šolo v letih 1842.—1846., torej nekako pred sto leti. Nato je hodil v ljubljanske latinske šole in bil vedno odličnjak. Kot šesto-šolec je začel zlagati pesmi. Po končani gimnaziji je odšel na Dunaj in postal profesor. Ni pa vstopil takoj v državno službo, ampak je vzgajal na Dunafu sinove bogatih družin in se pri tem nadalje iz-obraževal. Naučil se je glavnih evropskih jezikov in prepotova] Švico, Francosko, jnžno Nemško, Češko in Italijo. Dalje časa se je mudil v Parizu.
Pozneje je vstopil na Dunaju v profesorsko službo. Tu je ustanovil s prijatelji književni list Dunajski Zvon- Vanj so pisali najboljši slovenski pesniki in pisatelji tistega časa.   Stritar jim je
10
bil s svojimi nauki, razpravami in spisi najboljši učitelj in vzgojitelj. V Zvonu je tudi  sam priobčil večino svojili najboljših spisov.
Njegova zasluga je tudi, da so začeli pisatelji bolj paziti na pravilnost in lepoto našega jezika. Stritar sam jim je bil pri tem najboljši vzornik, ker je pisal res nepopačeno slovenščino.
Iz življenja tega znamenitega moža priobčujemo še naslednji spis.