V središču Slovenija • Cepljeni lahko darujejo kri, homoseksualci ne O Stran 7 i 1 ¡ Štajerski Aktualno Podravje • Večina območij v državi brez prepovedi prekomerne porabe vode O Stran 3 Ptuj, torek, 20. julija 2021 Letnik LXXIV • št. 55 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,30 EUR RADIOPTUJ 89,8° 98,2 °I04t3 www.radio-ptuj.si Politika Ptuj • Kako želijo občani porabiti 125.000 evrov O Stran 2 Podjetništvo Ormož • Dela v poslovni coni bodo začeli avgusta O Stran 5 Kultura Ptuj • Žlahtnožleht v vi» že močno buri duhove O Stran 12 Črna kronika Žetale • Ko je gladina Kolpe nizka, je v Halozah manj ilegalcev ... O Stran 24 v Šport Tenis • Lozana nov srečen kraj za Tamaro Zidanšek O Stran 14 Kidričevo • Ograja ob Zelenemjezeruje dopustna, ker to po zakonu ni jezero Zeleno jezero ni jezero, ampak rudnik gramoza Gramoznica, poimenovana Green lake (Zelenojezero), po veljavni zakonodaji sploh ni vodna površina, ampak še vedno aktiven rudnik gramoza; tudi tisti del, kije namenjen rekreaciji in turizmu. Tako bo ostalo še precej časa. »Šele po opustitvi pridobivanja mineralne surovine (gramoza) se lahko razglasi za vodno zemljišče,« so pojasnili na ministrstvu, Včinaistranmh Foto: CG Ptuj • Občina za urejanje namenila 55.000 evrov, urbani vrtovi samevajo Velika Nedelja • Gradbinec nameraval postaviti blok, namesto tega se bori s plazovi AKCIJA ZA NOVE NAROČNIKE s EGA TEDNIKA! Obs.kleqitvi naročniškega razmerja boste lahko vse poletne sobote brezplačno uživali na morju! Štajerski TEDNIK Simonov zaliv a» jU JL ji, Več v notranjosti časopisa. 2 Štajerski Na sceni torek • 13. julija 2021 Ptuj • Prvi participativni proračun se uresničuje Kako želijo občani porabiti 125.000 evrov Do roka je na poziv ptujske občine pripelo 66 predlogov za projekte, za katere občani želijo, da jih občina čim prej izvede. Sredstva za realizacijo idej občanov v višini 125.000 evrov je občina letos zagotovila prvič v participativnem proračunu. Vse predloge je pregledala komisija in na glasovanje dala 41 ustreznih, občani pa so nato izbrali 15 najboljših. Kaj vse se bo na Ptuju delalo na pobudo občanov? Foto: ČG Prispelo je 66 predlogov, izbranih jih je bilo 15, med njimi je tudi zeliščna pot na Bregu. Največ točk je na glasovanju prejel fitnes na prostem v športnem parku Spuhlja. Ob dvorani v Spuhlji bo postavljen tudi defibrilator. Pomembna pridobitev bo doživljajski park v Ljudskem vrtu, ki si ga predlagatelji predstavljajo Kaj si na Ptuju Glasovanje o prispelih predlogih je potekalo po četrtnih skupnostih. O tem, za kaj bo naslednje leto namenjenih 125.000 evrov občinskega denarja, bodo, kot vse kaže, odločali občani. Ta sredstva so razdelili po naslednjih območjih (vsakemu 25.000 evrov): ČS Ljudski vrt, ČS Breg-Turnišče in Center, ČS Jezero, Rogoznica in Spuhlja, ČS Grajena in Panorama ter posebno področje: mladi. Mladi so lahko podajali predloge in glasovali ne glede na naslov bivanja. Izglasovali so postavitev mladinskega odra, ki jim bo na voljo za popestritev dogajanja v mestu. Občina se je zavezala, da jim bo zagotovila denar za sklad, iz katerega bodo lahko črpali sredstva za subvencioniranje snemanja glasbe (ptujskih mladih ustvarjalcev) v studiu. Vzpostavljena bo tudi aplikacija Mladi na Ptuju. kot kombinacija Polhovega doživljajskega parka in pustolovskega parka Betnava. V prihodnje si želijo še ureditev balinišča v neposredni bližini. To je sicer edina, a tudi največja med vsemi investicijami, ki jih bodo izvedli v tem delu mesta. Vsa sredstva, ki so jih imeli na voljo (25.000 evrov) bodo namenjena temu projektu. Marsikje drugje bodo namesto ene večje izvedli več manjših investicij. Na območju ČS Ljudski vrt je bilo podanih šest predlogov, kar je krepko manj kot v četrtnih skupnostih Center in Breg-Turnišče. Tam so imeli kar 34 predlogov, izbrani so bili štirje. Pri breški šoli bodo dobili učilnico na prostem in zeliščno učno pot. Urejal se bo ribnik pri domu krajanov Turnišče, poleg tega naj bi postavili še vodomet, klopi, koše, stojala za kolesa in pitnik; ta bo postavljen tudi ob športnih igrišču ob vrtcu Zvonček in pri breški šoli. Odri, Žive ulice ... Še eden izmed sprejetih predlogov nosi naslov Žive ulice. V tem okviru bodo organizatorji izvajali brezplačne javne dogodke. Predlagali so, da mestne ulice oživijo z uličnim gledališčem Ane Monro oz. njihovimi festivali, ki potekajo vse leto in gostujejo po številnih mestih v Sloveniji. Festivalski program bo obsegal tudi cirkuške in plesne predstave ter intervencije, žive kipe, inštalacije in delavnice. Druženje bo prijetnejše tudi v domu krajanov Rogoznica, kjer načrtujejo ureditev medgeneracijskega prostora na prostem. Uredili bodo tlakovano površino, na kateri bodo postavljene klopi. Pri domovih Bratje Reš in Olge Meglič bodo uredili servisne postaje za kolesa in polnilnice za električna kolesa. Gra-jenčani sicer z enakim predlogom niso bili uspešni, so pa zbrali dovolj glasov za postavitev otroških igral pri Športnem društvu Grajena. Na Mestnem Vrhu bo za pohodnike urejeno primerno počivališče v bližini Esbaharjeve kapele. Na Viča-vi, v Orešju in Maistrovi ulici bodo poskrbeli za urbano opremo in postavili koše za smeti. Drugi participativni proračun verjetno nekoliko spremenjen Županja MO Ptuj Nuška Gajšek je dejala, da je bilo letošnje leto zelo zahtevno za izvedbo takšnih projektov, kot je participativni proračun. Čeprav je bila na glasovanju udeležba nizka, 3,3-odstotna, je zadovoljna: »O tem se govori, ljudje so se angažirali. Nekateri morda niso vedeli, da poteka odločanje, pa bodo drugo leto bolj aktivni. Verjamem, da bodo takrat, ko se bodo izglasovani načrti začeli uresničevati, še bolj angažirani. Videli smo mogoče, da tak sistem, kot smo ga imeli, ni najbolj optimalen. Predlagali so tudi stvari, za katere bi potrebovali nekoliko več sredstev.« Ob pripravi proračuna za leto 2022 bodo skušali zagotoviti še nekaj tisočakov več, da bi jih potem razdelili po željah in potrebah občanov. Nekaj kritik je bilo letos tudi na račun združevanja četrtnih skupnosti in tudi to bodo v drugo skušali izboljšati. Dženana Kmetec Zanimivi predlogi, ki niso prejeli dovolj glasov Kar nekaj zanimivih predlogov se tokrat žal ni uvrstilo na seznam za izvedbo, saj so sredstva omejena. Predlaganaje bila postavitev igral na tržnici, ureditev paviljona in poligona za deskarje v Ljudskem vrtu, zunanji razstavni prostor v centru Ptuja, krila mesta, postajališče za kolesa Pecikl na Ranci... Ptuj • Urbana oprema na Bregu in Turniščah Na enem mestu štiri, na drugem niti ene klopi Zraven doma krajanov na Bregu so bila pred nekaj leti postavljena otroška igrala, sočasno so urejali tudi košarkarsko igrišče. Ta športna površina postaja med mladimi precej priljubljena, žal pa ob njej ni niti enega koša ali klopi. Foto: CG Ob igralih na Bregu bi bila koš in klopca več kot dobrodošla. Na ta problem je svetnik Janez Rožmarin občinsko upravo opozoril večkrat. Kot pravi, se nanj obračajo nejevoljni krajani, ki igrišče in igrala veliko obiskujejo, pa bi si za še boljšo izkušnjo želeli dve majhni, a pomembni pridobitvi: koš in klop. »Občina je večkrat obljubljala. To ni draga investicija, zakaj je ne izvedejo, mi res ni jasno. Upam, da ne gre za prazne obljube in da ne bo prišlo do realizacije. Če bi bil interes, bi to lahko zelo hitro uredili,« je jasen Rožmarin. Na občini sicer pravijo, da so v času epidemije postavili veliko novih košev glede na potrebe na terenu: »Konec avgusta ali v začetku septembra bomo tudi pri OŠ Breg postavljali igrala. Takrat bomo tam namestili tudi dodatno urbano opremo. V sklopu projekta, izglasova-nega v okviru participativnega proračuna, bomo na učni poti ob šoli Breg namestili betonske klopi v večkotni postavitvi in štiri betonske mize, ki jih bodo lahko uporabljali tudi starši, ko pripeljejo otroke na šolska igrala in igrišče, ter sprehajalci in drugi obiskovalci.« Tudi na Turniščah, v neposredni bližini sladoledarne, so si občani zaželeli nekaj novih pridobitev. Te so bile izglasovane v sklopu investicij, ki bodo urejene s sredstvi participatornega proračuna. Uredilo se bo območje okrog ribnika pri Domu krajanov Turnišče. Predlagana je postavitev štirih klopi, dveh košev, pitnika in stojala za kolesa. To je zaenkrat, kar se tiče načrtovanih vlaganj v postavitev urbane opreme na tem koncu mesta, vse. Kdaj bi lahko postavili vsaj en koš in eno klop pri igrišču, zaenkrat ostaja neznanka. Dženana Kmetec Ptuj • Občina za urejanje vrtov ob Mlinski cesti namenila 55.000 evrov Urbani vrtovi samevajo, prostora za vrtičkarje je še ogromno Pred nekaj meseci so prvi vrtičkarji začeli obdelovati zemljo ob Mlinski cesti na Ptuju, kjer je občina uredila urbane vrtove. Prostih vrtičkov je še veliko, skoraj dve tretjini. Z dodatnimi investicijami zdaj skušajo zagotoviti še boljše pogoje na tem območju: dodatni denar namenjajo za urejanje sanitarij in še ene vrtne lope. Od skupno 42 vrtičkov jih je trenutno zasedenih le 13. Preden je začela oddajati vrtove, je MO Ptuj v proračunu za letos zagotovila sredstva v višini 35.000 evrov. Ta denar je bil namenjen za pridobivanje dokumentacije, ureditvi ograje, parkirnih mest, povezovalnih poti med vrtovi, postavitev ene vrtne lope itn. Spomladi so se dela zaključila in občina je začela oddajati vrtičke. Ob njih so postavili tudi mobilna stranišča. Ta seveda dolgoročno niso primerna, zato so se odločili za povišanje proračunske postavke, namenjene za urejanje urbanih vrtov. Z rebalansom so namesto načrtovanih 35.000 evrov sredstva povišali na 55.000 evrov. Kot je navedeno v obrazložitvi, je razlog za to izgradnja oziroma postavitve dodatne vrtne lope, ureditev sanitarij in izvedba vseh potrebnih priklopov na gospodarsko javno infrastrukturo. »Na območju, Prostor ob Mlinski cesti je lepo urejen, je pa bila to dokaj draga investicija, ki še ni zaključena. kjer se nahajajo vrtički, bomo uredili sanitarije. Smo v fazi izvajanja vseh potrebnih postopkov za postavitev nezahtevnega objekta (priprava projektne dokumentacije, pridobitev gradbenega dovoljenja, priklopi na javno infrastrukturo itn.),« so pojasnili na ptujski občini. Draga investicija, poceni najem Skupna vrednost izvedbenih del, ki jih izvaja občinsko podjetje Javne službe Ptuj, znaša 51.320 evrov. Približno polovica tega zneska je namenjena za postavitev vrtnih lop, skoraj deset tisočakov naj bi stala ograja, okrog 7.800 dobava sanitarnega kontejnerja in le nekaj sto evrov manj ureditev priklopov na gospodarsko javno infrastrukturo. Drage so bile že pripravljalne aktivnosti, samo pro- jektna dokumentacija naj bi stala 3.600 evrov, še enkrat toliko pa investicijska dokumentacija. Zakup 50 kvadratnih metrov velikega vrtička na Bregu uporabnike stane sedem evrov letno, še nekaj dodatnih evrov letno bodo morali plačati za obratovalne in morebitne druge vzdrževalne stroške. Gre dejansko za simbolično ceno najema, zato pravzaprav majhen interes nekoliko preseneča. Občina nadaljuje zbiranje ponudb. Morda pa bodo urejene sanitarije prepričale še kakšnega vrtičkarja več. Je pa se jih kar nekaj v času, ko se je začelo urejati območje ob Mlinski cesti in ko so jim lastniki onemogočili vrtičkanje ob Dravi, preselilo na druge brezplačne lokacije: predvsem ob Dravi (nasproti Semenarne) in na Osojnikovi. Dženana Kmetec Foto: CG torek • 13. julija 2021 Nasveti Štajerski 3 Kidričevo • Ograja ob Zelenem jezeru, je dopustna, ker to po zakonu ni jezero Zeleno jezero ni jezero, ampak aktiven rudnik gramoza V luči predreferendumskega dogajanja, ko so se javne in zasebne debate vrtele tudi glede ograjevanja priobalnih pasov rek, potokov in jezer, ste nam bralci posredovali vprašanje, ali je dopustno, da so ogradili športno-rekreacijski park (ŠRC) Pleterje oziroma prostor ob Zelenem jezeru, vstop pa pogojujejo s plačilom. Med zbiranjem podatkov in informacij smo ugotovili, da je stanje v tem primeru dokaj specifično. Gramoznica je še vedno v celoti opredeljena kot rudnik gramoza, tudi tisti del, ki je namenjen rekreaciji in turizmu. „Gramoznica je nadzemni rudarski prostor, kjer se pridobiva gramoz, in se ne šteje za vodno oziroma javno površino. Šele po opustitvi pridobivanja mineralne surovine (gramoza) se lahko razglasi za vodno zemljišče," so pojasnili na ministrstvu za okolje in prostor (MOP). Dodali so, da se gramoznica po opustitvi črpanja gramoza lahko nameni splošni rabi in postane vodna površina oziroma grajeno javno dobro. S tem bi omogočili pogoje za urejanje naravnega kopališča. Kopanje v jezeru tako ne bi bilo več prepovedano in na svojo odgovornost, temveč popolnoma legitimno, dejavnost pa regulirana in nadzorovana. Občina bi območju spremenila status, do cilja še vrsta ovir Lastnica zemljišč, na katerih je urejen ŠRC Pleterje, je občina Kidričevo (kopnega dela in dveh tretjin površine, kjer je voda). Do lastništva so prišli v začetku leta 2012, zemljišča ob in v gramoznici so pridobili od Sklada kmetijskih zemljišč. Na občini so povedali, da že izvajajo aktivnosti, da bi območju Zelenega jezera spremenili status in namensko rabo, da ta ne bi več bila rudarsko območje, temveč javna vodna površina. „Za območje naših parcel poteka sprememba prostorskega načrta. Predvidevamo, da bomo spremembo statusa zemljišč, vsaj za kopni del, pozitivno rešili, postopki bi lahko bili končani konec naslednjega leta. Kako bo z vodno površino v gramoznici, ali bomo njen status lahko spremenili ali ne, pa je vprašanje. Možni so zadržki pri odločevalcih, saj so za gramoznico še vedno v veljavi rudarske pravice. Za občinski parceli ob in v vodi, na katerih urejajo ŠRC Pleterje, se rudarske pravice iztečejo konec letošnjega leta," je pojasnil direktor uprave občine Kidričevo Damjan Napast Povedal je še, da si bodo vsekakor prizadevali pridobiti status naravnega kopališča in kopalnih vod, za kar so na ministrstvo že podali vlogo. Ograja naj ne bi bila problematična Da je vstop v ŠRC Pleterje po novem plačljiv, večine sicer ne moti, saj je možno vavčer, ki ga obiskovalec prejme na vhodu, izkoristiti za nakup pijače. Je pa bilo slišati tudi mnenja, da vodne površine ne bi smeli zagraditi in dostopa pogojevati s plačilom. Dilemo, da ple-terska gramoznica ni javna vodna površina, ampak gre za aktiven rudnik mineralnih surovin (gramoza), smo že pojasnili. Zato zakon o vodah, ki omogoča prost dostop do javnih vodnih površin, v tem primeru ne velja. Direktor uprave občine Kidričevo Damjan Napast je razložil, da plačljiv vstop v ŠRC Pleterje naj ne bi bil problematičen, saj da je podobno še v dveh turističnih kompleksih ob naravnih kopališčih - v kampih Menina in Šobec. „Občina Kidričevo je podelila koncesijo za upravljanje območja podjetju ŠRC Pleterje. Koncesio-nar je zgradil infrastrukturo in za kopni del pridobil uporabno dovoljenje. V sklopu investicije je tudi kamp, ki mora biti funkcionalno zaokrožen, ograjen in varovan," je dejal Napast Velenjsko jezero brez vstopnin, a s parkirninami Prosto dostopno je tudi Velenjsko jezero, kjer bodo sicer že kmalu začeli obračunavati parkirnino. Na voljo bo 500 parkirnih mest. „Ker želimo iz leta v leto standard nadgrajevati, bo v skladu z novim odlokom urejeno plačljivo parkiranje, ki bo časovno omejeno med 1. majem in 30. septembrom vse dni v tednu med 8. in 22. uro. Nov sistem smo želeli vzpostaviti s 15. julijem, vendar nam zaradi tehničnih težav pri postavitvi zapornic to ni uspelo in ga bomo uvedli takoj, ko bo sistem z zapornicami vzpostavljen. Predvidoma bo to v začetku avgusta," so pojasnili na mestni občini Velenje. Parkiranje do 60 minut bo znotraj cone Vista brezplačno, vsaka začeta ura parkiranja (do 5 ur) bo stala 1 evro, dnevna parkirnina pa 5 evrov. „Sredstva, zbrana s parkiranjem, bomo namenili za urejanje in nadgradnjo velenjske plaže ter nadaljnji razvoj turistične destina-cije, ki skupaj z Visto postaja ena izmed najbolj obiskanih turističnih destinacij v Sloveniji v zadnjem obdobju." Na MO Velenje so dodali, da je občina urejanje južne obale Velenjskega jezera pričela v letu 2014, v projekt so vložili znatna finančna sredstva. „Uredili smo sanitarije, poskrbeli za reševalce in v prostor vnesli številne vsebine, ki obiskovalcem omogočajo brezskrbno preživljanje prostega časa. Prav tako že nekaj let poleti tedensko analiziramo vodo, saj želimo, da se kopalci kopajo v vodi, ki je kakovostna in za kopanje primerna." Mojca Zemljarič „Na splošno so celinske vode in vodna zemljišča naravno vodno javno dobro, kjer je treba v okviru splošne rabe zagotoviti prost pristop" so povedali na MOP. A ker je gramoznica Zelenega jezera še vedno nadzemni rudarski prostor, ne šteje za vodno oziromajavno površino. Lahko pa to postane, če bodo izpolnjeni pogoji. „Določitev parcele vodnega zemljišča se izvede po predpisih o evidentiranju nepremičnin," so navedli na MOP. Gramoznica Murska Sobota brez vstopnin in parkirnin Medtem ko v Kidričevem vstop na območje Zelenegajezera (ŠRC Pleterje) pogojujejo s plačilom, je dostop do Velenjskega jezera in gramoznice pri Murski Soboti (Expano) popolnoma prost. „Dostop do Soboškegajezera ni plačljiv,je prosto dostopen vsem. Prav tako se ne zaračunava parkirnina. Na razpolago imamo 24 parkirnih mest za osebna vozila na asfaltiranih površinah ter 75 na makadamu in dve mesti za avtobuse, prav tako na makadamu. Parkirnine ne obračunavamo," so povedali na mestni občini Murska Sobota. Foto: Avtokampi.si Slovenija, Podravje • O omejitvah prekomerne rabe vode Večina območij v državi brez prepovedi Ne mine leto, da sušno poletno obdobje Komunalnemu podjetju (KP) Ptuj, ki upravlja ptujski vodooskrbni sistem, ne bi povzročalo sivih las. Zaradi povečanega odvzema vode prihaja do dviga usedlin v cevovodih, posledica je umazana in rjava voda, ki priteče v domove uporabnikov. V KP Ptuj so se v drugi polovici junija v izogib še večjim težavam odločili za prepoved uporabe pitne vode za zalivanje vrtov, nasadov in zelenic, polivanje cestišč in poti, pranje avtomobilov, polnjenje bazenov ter gasilskih avtocis-tern brez vnaprejšnjega soglasja upravljavca vodovoda. Prepoved je veljala za vseh 16 občin Spodnjega Podravja oziroma ptujske upravne enote. Gospodinjstva na Dravskem polju so bila seznanjena tudi s priporočili, kako ravnati, če iz pipe priteče kalna voda. Glede na to, da se raba vode v Spodnjem Podrav- ju omejuje skoraj vsakoletno, nas je zanimalo, kako je s tem drugod po Sloveniji. Iz podatkov republiške uprave za zaščito in reševanje (URSZR) izhaja, da je junija omejitev rabe pitne vode uradno veljala le v občinah Spodnjega Podravja in delu Dolenjske (Komunala Trebnje in Komunala Sevnica). V regijskem centru Murska Sobota obvestila o omejitvi rabe pitne vode niso prejeli, so pa posamezna komunalna podjetja uporabnike pozivala k racionalni rabi vode oziroma varčevanju z njo. Podobna situacija je bila tudi na območju regijskega centra Ljubljana, kjer so upravljavci vodovoda uporabnike k previdnemu ravnanju z vodo pozivali v občinskih glasilih in na svojih spletnih straneh. Edini primer, ki so ga na URSZR navedli za ljubljansko regijo, je bil poziv domžalskega komunalnega podjetja za prepoved prekomerne rabe vode v občini Moravče. V koroški regiji junija omejitev rabe pitne vode ni bilo, prav tako ne na Primorskem (Koper in Nova Gorica), v Zasavju (Trbovlje), Notranjskem (Postojna) in na širšem celjskem ter mariborskem območju. MZ Prepoved uporabe pitne vode za zalivanje, pranje avtomobilov ali polnjenje bazenov je junija veljala le za peščico območij v Sloveniji. Med njimi je bilo vseh 16 spodnjepodravskih občin. Foto: CG 4 Štajerski Podravje petek • 16. julija 2021 Ormož • Projekt Mladi Ormož se zaključuje Želijo si stanovanja in službe Ob zaključku projekta Lokalna akcijska skupina (LAS) Mladi Ormož so bili na tiskovni konferenci predstavljeni rezultati in aktivnosti projekta, ki sta ga pripravila Mladinski center Ormož (MCO) pod okriljem vodilnega partnerja, Ljudske univerze Ormož, in Mrežni podjetniški inkubator (MPI) kot sodelujoči partner. Foto: DZH Nosilke projekta: Mojca Geč, Viki Ivanuša in Polona Kukovec Lakota Po besedah direktorice LU Ormož Viki Ivanuša se s projektom želi spodbuditi mlade k doseganju veščin, kompetenc, znanj in izkušenj, na podlagi katerih bodo mladi lahko samostojno živeli in delovali, cilj projekta pa je predvsem urediti in nadgraditi mladinski sektor v lokalnem okolju, mlade vključiti na trg dela, pri čemer so vključevali tudi ranljive skupine mladih, zmanjšati brezposelnost med mlajšo populacijo, jih spodbuditi k razvijanju lastnih podjetniških idej in nasploh izboljšati kakovost življenja mladih v lokalnem okolju. Kot je povedala Mojca Geč, ki nadaljuje in zaključuje projekt, k uspehu katerega je po besedah direktorice Ivanuševe veliko prispevala trenutno odsotna Teja Trstenjak, so v okviru enoletnega projekta izvedli strateški dokument za mlade, kjer so v skupnem sodelovanju izvajali vrsto aktivnosti. V projekt so z vprašalniki vključili mlade, stare od 15 do 29 let. V tej skupini so bili zajeti dijaki, študentje, mladi zaposleni, mladi, ki že imajo ustvarjene družine in tisti brez ter ranljive skupine. Povzetek mnenj mladih je pokazal, da so najbolje urejena področja športa, prostega časa, izobraževanja, slabše stanje pa je na področju zaposlovanja, stanovanj, zdravstva in informiranja, velik potencial pa mladi vidijo na področju turizma. V sklopu projekta je bila izvedena podjetniška delavnica »Kako do lastnega posla«, na kateri so mladi preizkusili svoje poslovne ideje. Zaradi covid situacije so bili preko zoom aplikacije organizirani ogledi 14 poklicev, ki jih naše okolje potrebuje. Direktorica partnerja MPI Ormož Polona Kukovec Lakota je v nadaljevanju predstavila še njihov prispevek k projektu. Prav MPI je namreč institucija, ki mladim podjetnikom priskoči na pomoč k uresničitvi njihovih poslovnih idej. »Mladi, ki so pri nas, imajo zelo različne ideje, vsak izhaja iz svojega stališča, iz tistega, kar ga veseli. Pri vsem tem pa je zelo pomembno, da se podjetniki med sabo mrežijo, kar je tudi bistvo našega inkubatorja. Če jim lahko kakor koli pomagam, sem vesela. To je moje poslanstvo,« je še povedala Polona Kukovec Lakota. Mladi si želijo ostati doma »Verjamemo, da bo Občina s povezovanjem z organizacijami in posluhom za mlade znala stanje izboljšati do te meje, da mladi več ne bodo razmišljali o odselitvi iz občine. Želijo si namreč ostati doma. Če jim ponudimo pogoje za delo, bivanje in rast, se prihodnosti prav gotovo lahko veselimo,« je še dodala vodja projekta Mojca Geč. Projekt Mladi Ormož je financirala Lokalna akcijska skupina (LAS) UE Ormož, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, Evropskega sklada za regionalni razvoj in Državnega proračuna za kohe-zijsko politiko. Enoletni projekt je trajal od 1. avgusta 2020 in se bo končal 31. julija 2021. Vrednost operacije je 30.465,17 evra, vrednost sofinanciranja operacije pa 24.134,80 evra. »Verjamemo, da je projekt dosegel svoj namen in bil v pomoč mladim na njihovih poslovnih poteh,« je še ob koncu povedala direktorica Ivanuševa. Darja Žganec Horvat Štajerski tednik - časopis znajboljšimi regijskimizgodbami na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! Štajerski'TEDNIK www.tednik.si Dravsko polje • Za zagotovitev protipoplavne varnosti ob Polskavi 9 milijonov evrov za regulacijo 9 km struge V občinah Videm in Kidričevo nameravajo regulirati strugo potoka Polskavo. Projekt je ocenjen na okoli devet milijonov evrov, glavnino stroškov bosta pokrila evropski in državni proračun. Večina del bo izvedenih na območju videmske občine, zato ta vodi postopek izbire projektantov in izvajalcev gradbenih ter drugih posegov. Rok za oddajo ponudb se izteče v tem tednu. Rekonstrukcija struge Polskave je predvidena v dolžini 8,5 kilometra - vse od Lan-cove vasi do stičišča cest Lovrenc-Ptujska Gora, kjer je sotočje med Polskavo in Framskim potokom. Strugo Polskave bodo poglobili in s tem zagotovili ioo-letno varnost pred poplavnimi vodami. Sedanja prevodnost struge je 40 m% po regulaciji se bo skoraj podvojila na 70 m3/s. V dolžini 400 metrov pred pritokom v Polskavo bodo regulirali tudi Framski potok. Dno strug obeh potokov bo ostalo enake širine, Polskave šest in Framskega poroka štiri metre, bodo pa spremenili (zvišali) naklone brežin. Izven sedanjih robov strug ne bodo posegali, zato za projekt ni treba pridobivati zemljišč, razen za izvedbo treh ali štirih ekoloških niš - manjših rokavov z avtohtono zarastjo. V strugah obeh potokov bodo uredili talne pragove in ribja zavetišča, ponekod bo treba utrditi pete brežin. Zaradi poglobitve struge bodo na Polskavi zgradili štiri nove betonske mostove, tri obstoječe pa obnovili. Nov most bo prav tako na Fram- skem potoku, na Polskavi pa še štiri nove peš brvi. Dosedanje prehodne rampe bodo opustili (porušili), saj bo prehod za kmetijsko mehanizacijo omogočen čez mostove. Izjema je prehodna rampa pri vojaškem poligonu Apače, ki jo bodo ohranili oziroma obdržali. Za protipoplavno zaščito naselij ob Polskavi v občini Kidričevo je pomembna še ureditev zadrževalnika Medvedce, ki sicer leži v občini Majšperk. Župana občin Videm Branko Ma-rinič in Kidričevo Anton Leskovar razmišljata, da bi ob Polskavi v prihodnje zgradili še kolesarsko stezo, sredstva zanjo pa poskusili pridobiti v obdobju nove evropske finančne perspektive. Mojca Zemljarič Podlehnik • Z občinskimi prostorskimi načrti do stanovanj in hiš Več kot 45 gradbenih parcel za individualno gradnjo V zadnjem obdobju v občini Podlehnik veliko pozornosti namenjajo višanju kakovosti bivanja občanov. Trenutno so v sprejemanju kar trije občinski prostorski načrti, katerih glavni poudarek je na stanovanjski gradnji. V sklopu teh načrtov je predvidenih približno 45 gradbenih parcel za individualno gradnjo in dva do trije večstanovanjski objekti. »Načrtujemo tudi medgeneracijski center s programi gerontološke narave (varovana stanovanja, dom starostnikov), socialna stanovanja in stanovanja za mlade družine, smo pa tudi tik pred zaključkom sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta za območje celotne občine, v okviru katerega bo sproščenih kar nekaj dodatnih parcel za individualno gradnjo,« je povedal župan Sebastian Toplak, ki je z rezultati razvoja zadovoljen, sploh ob dejstvu, da nekaj preteklih let male občine niso izvajale večjih naložb, saj ni bilo možnosti koriščenja evropskih sredstev: »Pogoji v pretekli koheziji so bili za nas nedosegljivi.« Jim je pa v preteklih dveh letih v Podlehniku vseeno uspelo asfaltirati 11 kilometrov cest, letos pa imajo v načrtu modernizirati še tri kilometre. »Konec leta bomo začeli nadgradnjo vrtca in urejanje nove knjižnice v osnovni šoli, pri čemer smo zelo veseli sredstev, ki jih je zagotovilo ministrstvo za šolstvo. Pripravljamo tudi projekt energetske sanacije osnovne.Tudi turizem vidimo kot zelo pomemben potencial, kjer pa smo še bolj na začetku. Nam je pa letos uspelo pridobiti evropska sredstva za nakup solar- Foto: Arhiv Občine ne kolesarnice in elektrokoles, ki jih bomo izposojali turistom in obiskovalcem,« je še izpostavil Toplak. srn Slovenija, Podravje • Maja več delovno aktivnih Največ natakarjev zaposlili v Podravju V Sloveniji je bilo maja nekaj manj kot 897.000 delovno aktivnih oseb oz. 0,4 odstotka več kot aprila in 1,5 odstotka več kot maja lani. Število delovno aktivnih oseb se je na mesečni ravni najbolj povečalo v gostinstvu, medletno pa se je najbolj povečalo v zdravstvu. razen v finančnih in zavarovalniških dejavnostih. Najbolj se je povečalo v gostinstvu, in sicer za več kot 900 ali za 2,9 odstotka na nekaj več kot 33.500. V gostinskih nastanitvenih dejavnostih se je povečalo za 2,1 odstotka na nekaj več kot 9.700, in sicer najbolj v obalno-kraški statistični regiji. V dejavnosti strežbe jedi in pijač pa se je povečalo za 3,2 odstotka na približno 23.800, najbolj v podravski statistični regiji. Na letni ravni se je število delovno aktivnih oseb najbolj povečalo v zdravstvu in socialnem varstvu, za več kot 3.500. Med delovno aktivnimi je bilo zaposlenih okoli 801.500 oseb, kar je prav tako 0,4 odstotka več v mesečni in 1,5 odstotka več v medletni primerjavi. Samozaposlenih je bilo nekaj več kot 95.400 oseb, 0,4 odstotka več kot aprila in 1,4 odstotka več kot maja lani. Foto: Sandra Janžekovič V 12 mesecih do konca maja se je število zaposlenih zvišalo za 1,5 odstotka, število samozaposlenih pa za 1,4 odstotka. Število delovno aktivnih moških seje na mesečni ravni najbolj povečalo v gradbeništvu, število delovno aktivnih žensk pa v gostinstvu. Število delovno aktivnih oseb se je maja na mesečni ravni povečalo v vseh statističnih regijah (glede na regijo delovnega mesta), najbolj v osrednjeslovenski, za približno 1400 na 318.700, v tej najbolj v gradbeništvu, za okoli 300 na 20.000. Glede na dejavnost se je število delovno aktivnih maja glede na april povečalo v vseh dejavnostih torek • 20. julija 2021 Podravje Štajerski 5 Komentiramo Dediščina, kdo bo tebe ljubil? Foto: Črtomir Goznik Stavbo v Dravski ulici, nedaleč od Koteksa, krasijo edinstvene arkade, ki pa jih je že močno načel zob časa, že nekaj časa pa jo „zastirajo" plastične zavese z opozorilom, da odpada omet. Tudi ta stavba že več kot dobro desetletje vpije po obnovi. Najmanj 25 let stara fotografija iz Vodnika po mestu Ptuj, ki je izšel leta 1996, pa tudi že dovolj jasno nakazuje poškodbe njenega pročelja oz. arkad. Staro mesto ob Dravi vpije po novih zgodbah, ne samo turističnih oz. ponudbenih, potrebuje tudi jasen načrt obnove, rekonstrukcije starih stavb, z jasno opredeljeno vsebino. Ni dovolj, da imamo odlok o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Ptuj, ki so ga na podlagi Zakona o naravni in kulturni dediščini sprejeli že davnega leta 1989 za območje še tedanje velike občine Ptuj. MO Ptuj ga v svojem obstoju še ni uspela sprejeti, popraviti ali dopolniti. Potrebno je še veliko več, predvsem pa ga je treba uresničevati. V njem so vsi spomeniki natančno označeni, z navedbo imetnika oz. upravljavca, režim njegovega varstva, vključno z omejitvami, prepovedmi ter razvojnimi usmeritvami. In ključno: nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojni inšpektorji Uprave za inšpekcije občin Ormož in Ptuj in občinski upravni organ, pristojen za kulturo. Od sprejema odloka so se sicer službe preoblikovale, delujejo pod novimi naslovi, lokalnemu okolju pa zakonska odgovornost za vzdrževanje oz. varovanje kulturnih, dediščinskih, spomenikov ni bila odvzeta, če je spomenik v družbeni lasti oz. je imetnik pravice uporabe MO Ptuj. Podobno velja za zasebne lastnike. Ni mogoče reči, da se ni naredilo nič pri vzdrževanju in obnovi zgodovinsko pomembnih objektov v starem mestnem jedru, a še vse premalo, tudi zato, ker je najlažje bežati iz mesta in iskati nove lokacije, pomnike preteklosti pa brez slabe vesti pustiti propadati tudi zato, ker še ni bilo primera, da bi nekdo odgovarjal za to, ker je nek spomenik pustil propasti. Stroka v teh primerih „najlažje" odloči, da sta rušenje in postavitev cenejša od obnove, rekonstrukcije. Ali res? Tudi mnoge novogradnje, cestogradnje, so pogosto veliko dražje, kot so znašali prvotni investicijski načrti. Zadnji primer je Peršonova ulica ... Vprašanj o tem, kako je to mogoče, je veliko, odgovorov pa veliko manj. Torej bi ob odgovornem ravnanju do kulturne dediščine zmogli tudi teh 30 odstotkov več tudi pri obnovi Koteksa, kolikor je ocena, da bi bila investicija dražja. Pa še ta podražitev nima podpore pri vseh poznavalcih takšnih in podobnih obnov. Celo več, stroški rušenja bi bili po nekih ocenah dovolj, da bi se preprečilo nadaljnje propadanje do končne odločitve o tem, kako jo sanirati in za kakšne namene. Preveč propadajočih pomnikov preteklosti Pomnikov preteklosti, ki čakajo na obnovo, je v mestu veliko. Nedokončana je zgodba dominikanskega samostana, ne vemo, kaj bomo z grajsko žitnico, nemarno je obnovljena neorenesančna stavba na Slomškovi 10. Kdo je še videl podobno saniran objekt? Za inšpektorja je bilo dovolj, da je „nevarnost" nadaljnjega odpadanja ometa mimo, stroka pa se tako in tako ni javno oglasila, da bi vsaj izrazila „ogorčenost" zaradi takšne podobe. Po neuradnih podatkih naj bi sedaj stavbo zamenjali z državo, kar pa še ne pomeni, da bo že v kratkem dobila vsaj urejeno fasado. Stavba bo še vedno del Ptuja, obiskovalcev pa ne zanima, kdo je tisti, ki jo upravlja ali je njen lastnik. V bližini je tudi „rdeča šola". Toliko let je že prazna, pa še vedno ne vemo oz. jo neuspešno prodajamo, za kaj že? K novi podobi kliče grajska pristava. Ali mesto res ne premore treh stanovanj, da bi objekt lahko dobil novo podobo, podobo kulturnega sprejemnega centra za vse obiskovalce grajskega kompleksa, vključno z javnimi sanitarijami? Skrb za dediščino tako še vedno v večini ostaja zgolj na deklarativni ravni. Dediščinski objekti imajo še največ pozornosti v različnih strokovnih publikacijah, knjigah, vodnikih. Manj pa, ko so potrebne konkretne rešitve, četudi na preteklosti sloni prihodnost in razvoj nekega okolja in družbe. Umetnost lahko zgolj opozarja, škarje in platno pa imajo v rokah drugi; tudi pri skrbi za dediščino. Pa še nekaj: SO Ptuj je leta 1989 odlok o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Ptuj sprejela zato, da bi zagotovili ohranitev in posebno družbeno varstvo nepremičnih kulturnih in zgodovinskih vrednot. Za kulturne in zgodovinske spomenike je razglasila dele kulturne dediščine in njihove pritikline, ki imajo posebno kulturno, znanstveno, zgodovinsko in estetsko vrednost. Majda Goznik Ptuj • Odra na Slovenskem trgu in v Ulici heroja Lacka Letos v centru kar dva prireditvena odra Že pred nekaj tedni je bil na Slovenskem trgu na Ptuju postavljen prireditveni oder. Na tem mestu je že kar nekaj poletij zapored, na njem pa se zvrstijo različni dogodki. Letos mesto dobiva še eno prizorišče v neposredni bližini Mestne hiše. Čemu bo namenjeno? Foto: CG Letos sta v mestu dva prireditvena odra, namenjena izvedbi raznolikih dogodkov, »Že pred časom je bila od nekaterih organizatorjev dogodkov in festivalov v mestu podana pobuda za postavitev več prireditvenih odrov. V nekaterih drugih mestih to odlično funkcionira. Strinjali smo se, da bi na ta način tudi Ptuj lahko poleti še bolj zaživel. V Ulici heroja Lacka smo ta teden postavili oder, namenjen vsem, ki bi želeli na njem predstaviti različne vsebine,« pojasnjuje Nuška Gajšek, županja MO Ptuj. Želijo, da bi tu potekali manjši koncerti, recitiranje poezije, pevski nastopi in podobno. Ptujska občina je oder kupila za okrog 8.000 evrov. Kdorkoli bi ga želel uporabljati kot prizorišče dogodkov, se lahko obrne na strokovne službe občine in rezervira termin. »Dogodkov ni nikoli preveč, veseli bomo vsakega,« je še dodala županja. Zaradi postavitve odra je sicer v središču mesta nekaj parkirnih mest manj, a kot pravi Gajškova, je v okolici kar nekaj prostih mest, kjer je začasno možno parkirati vozila. Stanovalcem so na modri coni omogočili brezplačno parkiranje. »Ne smemo iskati problemov, vsi skupaj si moramo želeti, da mesto živi,« je poudarila županja. Dženana Kmetec Ormož • Svečani podpis gradbene pogodbe Dela bodo začeli v začetku avgusta Minuli četrtek je v Beli dvorani grajske pristave potekal svečani podpis gradbene pogodbe za razširitev ekonomsko-poslovne cone Ormož z izvajalcem KIT-AK gradnje, d. 0.0., in nadzornikom del podjetjem Mond inženiring, d. 0.0. Mitja Kosec, direktor Mind inženiringa, d. o. o., Andrej Kitak, direktor KIT-AK gradnje, d. o. o., Danijel Vrbnjak, župan Občine Ormož, in Milena Debeljak, direktorica občinske uprave Ormož Občina Ormož bo po besedah župana Danijela Vrbnjaka »v svoji zgodovini prvič opremljala komunalno obrtno cono v velikosti 13,5 hektarja ter s tem naredila velik korak za razvoj gospodarstva in podjetništva: »Uspešno smo pridobili evropska sredstva in sredstva iz državnega proračuna. Projekt je ovrednoten na 2.218.316 evrov, od tega bo 1.481.759 evrov iz proračuna Evropske unije in 493.920 evrov iz državnega proračuna. Lastna proračunska sredstva znašajo 242.637 evrov.« Dela, vključno s primopredajo, morajo biti glede na pogodbeni rok končana do 30. maja 2022. Ureditev obrtne cone zajema izgradnjo cest s cestno razsvetljavo, fekalne in meteorne kanalizacije, vodovodnega omrežja ter električne in telekomunikacijske mreže. Ob podpisu pogodbe se je Andrej Kitak, direktor podjetja KIT-AK, županu zahvalil za izkazano zaupanje in poudaril, da bodo dela glede na številne pretekle izkušnje in opravljena dela prav gotovo kakovostno izvedena do zastavljenega roka. Tudi direktor Mind inženiringa Mitja Kosec je poudaril, da se bodo izkazali pri nadzoru tega projekta. Veliko zemljišč je že prodanih »Naša zaveza je, da v obdobju treh let zapolnimo poslovno cono v 60 %, kar pa ne bo nobena težava, glede na to, da smo že podpisali pogodbe oz. prodali veliko zemljišč na tem območju,« je povedala direktorica občinske uprave Milena Debeljak in dodala, da se bodo na razširjeni ekonomsko-poslovni coni Ormož med drugim izvajali elektrotehnična storitvena dejavnost, veleprodaja gradbenega materiala, prevozništvo in kovinarstvo, tehnološki park, ki ga bo gradila Občina, pa tudi Komunalno podjetje bo gradilo še nekaj dodatnih poslovnih prostorov. Po besedah župana bodo v roku enega meseca še dodatno odkupili štiri hektarje površin: »Verjamem, da bo današnji dogodek še koga motiviral. Komunalno opremljena zemljišča pri samem mestu bodo tista, ki bodo izpolnjevala vse pogoje, ki si jih investitorji želijo.« Darja Žganec Horvat Fntn- n7l- 6 Štajerski V središču petek • 16. julija 2021 Velika Nedelja • Središče kraja že več kot leto dni sloni na pilotih Gradbinec nameraval postaviti blok, namesto tega Grič pod osnovno šolo Velika Nedelja je podprt s piloti. Razlog sta plazova, ki sta po pobočju zdrsela v lanskem letu. Prvi se je sprožil februarja in drugi konec poletja. „Do zdrsov zemljine je po ocenah geomehanikov prišlo zaradi neustreznega odvodnjavanja fekalnih, meteornih in zalednih vod iz šolskega poslopja," je povedal lastnik zemljišča. n" Foto: MZ Pol leta po prvem se je na pobočju pod šolo sprožil še drugi plaz. Za zaščitne ukrepe je poskrbela Občina Ormož, in sicer so v pobočje zabili zagatni-ce - močne kovinske podpornice oziroma pilote. Voda, ki pronica izpod vznožja griča. Občina: „Za sanacijo mora poskrbeti lastnik" Na Občini Ormož so povedali, da so za sanacijo drugega plazu poskrbeli zaradi zavarovanja terena in preprečitve nadaljnjega plazenja. Začasno stabilizacijo brežine so izvedli z zagatnicami, za kar so pridobili geomehansko mnenje. V zvezi s tem so nastali stroški v višini okoli 10.000 evrov, za katere pričakujejo, da jim jih bo lastnik zemljišča oziroma investitor na podlagi regresnega zahtevka povrnil. Prav tako pričakujejo, da bo podjetje Gradbena dela Kelenc poskrbelo za trajno sanacijo plazeče brežine: „Lastnik spodnjega zemljišča mora izvesti dokončno sanacijo brežine in zagotoviti stabilnost terena. Tudi stroške sanacije bo moral kriti investitor." Lastnik zemljišča, na katerem Vlado Kelenc. Zemljo so kupili zase je sprožil plaz, je podjetje Grad- radi dobre lokacije v središču Ve-bena dela Kelenc iz Zamušanov, like Nedelje, gradili bodo manjši katerega lastnik in direktor je večstanovanjski objekt. Konkretno se jim je zapletlo takoj na začetku, saj se je pojavil zdrs zemljine. Z interventnim posegom so želeli pobočje utrditi in se lotili gradnje podpornega zidu. A to jim je povzročilo še več težav, saj so dobili za vrat različne nadzorne organe. „24. februarja 2020 sem poklical župana Danijela Vrbnjaka in ga prosil, ali lahko pride prioritetno pogledat situacijo na brežini pod pešpotjo pod osnovno šolo. Brežina je v dolžini 35 metrov drsela proti spodnjim objektom. Plaz je ogrožal pešpot in spodnje objekte. Na kraju smo ugotovili, da se na več mestih pojavljajo kotanje z odpadno in meteorno vodo, ki je tudi zaudar-jala in ponekod v curkih tekla po naši parceli ter plazišču. Na osnovi ustnega dogovora z županom smo zaradi zdrsa pešpoti in bližine šole takoj pristopili k sanaciji pobočja. O primeru smo seznanili pristojne inštitucije. Poslužili smo se gradnje podpornega zidu, za katerega smo pridobili vso potrebno dokumentacijo. Šlo je za urgentno reševanje nastale situacije, treba je bilo zaščititi ljudi, ki bivajo pod plazom," je pojasnil Vlado Kelenc. Padale tudi kazenske ovadbe „Naše podjetje je pridobilo štiri geomehanska mnenja pred prvim plazom in po njem. V mnenjih je zapisano, da je do prvega plazu prišlo izključno zaradi zalednih, meteornih in fekalnih vod. Izvedba oporne stene in zaščite brežin je bila ves čas pod nadzorom, oporna stena in brežine držijo še danes ter se ne premikajo. Plaz, ki se je zgodil kasneje pod šolo, je od naših posegov odmaknjen najmanj 10 metrov. Med posegom in po njem sem bil osebno in kot direktor podjetja Kelenc, d. o. o., ovaden na vse možne inštitucije. Ker je bila dokumentacija urejena in se je sproti urejala, ni bilo v postopkih ugotovljenih nepravilnosti in tudi ne izdanih sankcij. Naše podjetje in sam osebno smo s predstavniki občine Ormož dobro sodelovali in vse zadeve urejali sporazumno v dogovoru. Ob tem moram opomniti, da trenutno vodstvo občine Ormož za nastalo situacijo oziroma plaz, ki se je zgodil tik pod šolo, ni odgovorno, temveč bi lahko problem po pričanju bližnjih stanovalcev izhajal iz neukrepanja ter nestrokovnega izvajanja v minulih 10 ali 15 letih." Po pol leta sledil drugi plaz „Ves čas sem spremljal sanacijo brežine in gradnjo opornega zidu, o vseh posegih sem sproti obveščal občino Ormož. Prav tako je iz dokumentacije razvidno, da so bili pristojni in inšpektorat obveš- čeni, da se je voda pred plazom ob drogu javne razsvetljave zbirala in pronicala v zemljo, posledično je obstajala nevarnost, da se lahko ponovno sproži plaz. Z občino Ormož je bilo dogovorjeno, da se bo preventivno, v izogib nadaljnjemu plazenju, izvedlo ustrezno odvodnjavanje s kanaletami. Do posega ni prišlo, saj se je zaradi razmočenosti terena utrgal novi Pogled na s piloti podprti grič, na vrhu katerega Foto: MZ Slovenija, Podravje • Ekologi opozarjajo: po celotni državi še ogromno ekoloških črnih točk Onesnažene jame, težke kovine na Dravskem polju, 15.000 Slovenija ima še veliko dela pri sanaciji ekoloških grehov iz preteklosti. V registru divjih odlagališč je trenutno okoli 15.000 lokacij, petina oziroma 2500 slovenskihjamje onesnaženih, v tleh in podzemnih vodah Dravske kotline so težke kovine. Tujerodne vrste Nevarnosti za ekosistem pa ne predstavljajo le odpadki, temveč tudi različne tujerodne, predvsem invazivne rastline ter živali, ki jih ljudje spuščajo v naravno okolje. Pred desetletji je tako neznanec v Triglavskem narodnem parku v dvojno triglavskojezero vnesel jezersko zlatovčico, pred nekaj leti pa so se v izjemno občutljivem gorskem jezeru znašli še pisanci. Novi prebivalci jezera so porušili ravnovesje, vedno bolj so se začele razraščati alge, jezero pa je začelo umirati. Strokovnjaki Zavoda za ribištvo Slovenije so lani poleti sklenili štiri leta trajajočo akcijo in polovili 10.000 rib. Nedeljski referendum o noveli zakona o vodi, ki ga je ljudstvo zavrnilo s skoraj plebiscitarno večino, je pokazal, da je varovanje okolja visoko na lestvici vrednot volivk in volivcev. Čeprav spada Slovenija že danes med ekološko bolj osveščene države sveta, bi se bilo za pravi zeleni preboj, ki ga očitno državljani podpirajo, treba soočiti z ekološkimi grehi iz preteklosti. V državi je kljub trem akcijam Očistimo Slovenijo, v katerih je skupaj sodelovalo pol milijona ljudi, ki so iz narave odnesli več kot 20.000 ton odpadkov, je v registru div- jih odlagališč zabeleženih še okoli 15.000 lokacij. Eno najbolj problematičnih odlagališč: Kozoderčeva jama v Račah Po ocenah ekologov je eno najbolj problematičnih odlagališč nevarnih odpadkov Kozoderčeva jama v Račah. Gre za gramozno jamo, v katero so v drugi polovici prejšnjega stoletja odlagali trdne in tekoče odpadke družbe nekdanjega Pinusa Kemijsko stanje podzemne vode In ustrejnost na merilnih mestih v letu 2019 in drugih podjetij, medtem ko so na robu jame sežigali odpadno embalažo. Pesticidi in kemikalije, ki so jih odlagali še v nekatere druge gramoznice na Dravskem polju, so se izpirali v podtalnico. Nevarni odpadki bi lahko vplivali na kakovost in neoporečnost pitne vode. Ministrstvo za okolje je po letih opozoril lani končno napovedalo začetek preiskav terena, s katerimi bodo določili morebitne ukrepe za odpravo posledic odlaganja nevarnih odpadkov. Močno onesnaženih 2.500 jam - od klavniških do nevarnih odpadkov Slovenija je prepredena s podzemnimi jamami, ki predstavljajo bogato naravno dediščino. Na sončni strani Alp je bilo do zdaj odkritih več kot 13.000 jam. Med njimi so Škocjanske jame, ki so kot edini spomenik v Sloveniji vpisane v Unesco-vo svetovno dediščino. Jamarji že dalj časa opozarjajo, da je kar petina oziroma več kot 2500 slovenskih jam onesnaženih z Uflrtinoft n* m«H1 nin mtvtih * ultre» ■ no ui'.fe.'a Keniijvko »Ur|» vodnih InJ?» dot*o SUDO monrioring nt potekal Stanje voda v državi. različnimi odpadki. Večinoma gre za jame, ki so blizu naseljenih območij. Raziskava onesnaženosti jam, ki jo je pred dvema letoma na celotnem območju Slovenije ob pomoči slovenskih jamarjev opravil jamar in raziskovalec z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU Jure Tičar, je pokazala, da so v jamah odlagališča različnih proizvodnih obratov. Med njimi so tudi klavniški odpadki, ki onesnažujejo podzemne sisteme. V jamah je mogoče najti celo tako nevarne odpadke, kot so uporabljene injekcijske igle ali stari avtomobili, iz katerih iztekajo mo- torne tekočine. Največji delež onesnaženih jam so v raziskavi zaznali na območju Ložniškega in Hudinjskega gričevja na Celjskem, kjer je bilo onesnaženih kar 57,5 odstotka vseh registriranih jam. Po ugotovitvah Tičarja pa je naj- petek • 16. julija 2021 V središču Štajerski 7 se bori s plazovi plaz. Naše podjetje je na prošnjo geomehanika, ki ga je najela Občina Ormož, izvedlo sondo v globino tri metre, do koder je bila zemljina napita, voda pa je iz zemljine dotekala v izkop - sondo, kar potrjuje dejstvo, da meteorna voda prihaja izpod objektov OŠ Velika Nedelja, saj šola stoji vzporedno nad plaziščem," je poudaril Kelenc in dodal, da so stroške sanacije prvega plazu ter gradnjo podpornega zidu v celoti pokrili sami. Večstanovanjski objekt bi začeli graditi jeseni Kelenc je pojasnil, da bodo morali z Občino Ormož rešiti tudi vprašanje lastništva pešpoti pod šolo, ki je delno na njegovem zemljišču. „Na osnovi ogledov dokumentacije je ugotovljeno, da velik del šolske pešpoti poteka po naši parceli, kar je znak, da bivši predstavniki občine Ormož zadev niso urejali, kot bi morali. Z občino se dogovarjamo, da bi del našega zemljišča, na katerem je pešpot, brezplačno prenesli na občino." Sogovornik je še povedal, da aktivnosti za gradnjo večstano-vanjskega objekta nadaljujejo. Upravna enota Ormož jim je maja izdala gradbeno dovoljenje, graditi bodo predvidoma začeli v jesenskem času. „Objekti bodo vpeti v brežino, kar bo tudi delno stabiliziralo teren," je Kelenc končal pogovor. Mojca Zemljane je velikonedeljska šola, ni ravno najbolj prijeten. divjih odlagališč ... - v Foto: Register divjih odlagališč Register divjih odlagališč kljub številnim čistilnim akcijam v državi kaže porazno sliko (zelene točke označujejo očiščena odlagališča, rdeče pa divja odlagališča z nevarnimi odpadki.) bolj onesnažena jama Ravnica na Pivškem podolju. Do Ravnice vodi celo rampa, ki omogoča lažje odmetavanje smeti vanjo. Čeprav leži nad vodozbirnim območjem Pivških presihajočih jezer, pa pristojni še ne razmišljajo o čiščenju. Po oceni Tičarja bi samo čiščenje Ravnice stalo od 25 do 30 milijonov evrov. Pesticidi v vodah Dravskega polja Podzemna voda predstavlja glavni vir pitne vode za približno 97 odstotkov prebivalcev v Sloveniji. Ker pa ima slabo samočistilno sposobnost, se onesnaženje, ki zaide v podzemno vodo, tam zadržuje daljši čas, v zadnjem letnem poročilu kemijskega stanja podzemnih voda pojasnjuje Agencija za okolje (Arso). Raziskave kažejo, da se vsebnost pesticidov v podzemni vodi znižuje, a po njihovih navedbah predvsem v Dravski in Murski kotlini, za kateri je še vedno značilna intenzivna kmetijska dejavnost, nekateri pesticidi presegajo standard kakovosti. »Opažamo tudi posamezna točkovna onesnaženja, ki so pogosto posledica nestrokovne rabe fitofarmacevtskih sredstev,« ugotavlja Arso. Agencija redno izvaja monitoring na vsebnost nitratov. »V letu 2019 je bilo v Savinjski kotlini kar na polovici merilnih mest presežen standard za nitrat. Drugo najbolj obremenjeno je bilo vodno telo podzemne vode Dravska kotlina, kjer je bil standard kakovosti presežen na devetih merilnih mestih,« je zapisano v poročilu. V podzemnih vodah so zaznali visoko vsebnost herbicida atrazina, ki med drugim povzroča neplodnost in spolne mutacije. Težke kovine v zemlji Raziskave onesnaženosti tal v Sloveniji, ki jih od leta 2008 izvaja Arso, kažejo, da so tla večinoma neonesnažena. Izstopajo le nekatera območja, ki so obremenjena z nekaterimi toksičnimi težkimi kovinami, kot so kadmij, svinec, arzen, baker, in z organskimi onesnaževalci, kot so fitofarmacevtska sredstva. »Najbolj obremenjena tla z onesnaževali so v Mežiški dolini, Celjski kotlini, na Jesenicah in v Idriji, pri čemer sta za zdravje ljudi in okolja najbolj problematična predvsem kadmij in svinec,« poudarja Arso. Mihael Korsika Slovenija • Zaloge krvi so vsako poletje zelo nizke Kri lahko darujejo tudi cepljeni Ena izmed mnogih nepreverjenih teorij, ki krožijo po spletu, je, da cepljeni proti koronavirusu ne morejo darovati krvi. Na Zavodu za transfuzijsko medicino to trditev zavračajo. Kri lahko darujejo tako cepljeni kot tisti, ki so covid-19 preboleli. Kri lahko darujejo tudi cepljeni. »V času poletnih počitnic so zaloge vseh krvnih skupin zelo nizke, saj se zaradi dopustov manj krvodajalcev udeleži krvodajalskih akcij. Zato vljudno prosimo krvodajalce vseh krvnih skupin, naj se odzovejo na povabila in SMS Rdečega križa, lahko se tudi sami naročijo na odvzem,« je poziv Valentine Filipovic Samec, namestnice vodje Centra za izbor dajalcev in zbiranje krvi v okviru Zavoda RS za transfuzijsko medicino. V javnosti pa se zadnje čase pojavlja kopica nepreverjenih podatkov, med drugim kroži informacija, da krvodajalci več ne morejo biti tisti, ki so se cepili proti koronavirusu ali so ga preboleli. »Cepljeni proti covidu lahko darujejo kri. Osebe, ki so se cepile in niso imele neželene reakcije na cepivo v 24 urah, lahko darujejo kri. Če se pojavi neželena reakcija na cepljenje, je treba preložiti darovanje krvi za vsaj sedem dni po izzvenevanju neželenih stranskih učinkov cepljenja (velja za trenutno dostopna cepiva v Sloveniji -mRNA ali vektorska). Krvodajalec se mora počutiti dobro na dan darovanja krvi. V primeru dlje časa trajajočih blagih simptomov po prebolelem covidu, kot so izguba voha, okusa ali občasni kašelj, se krvodajalec lahko naroči na odvzem,« pojasnjujejo na Zavodu za transfuzijsko medicino. Razlik pri tem ni niti glede na to, katero cepivo je posameznik prejel. Darovanje krvi je možno po vseh. Tudi po prebolelem nekom-pliciranem covidu ni omejitev za darovanje krvi, priporočen pa je časovni razmik, vsaj 14 dni od izzvenevanja simptomov. »Po co-vidu lahko ostanejo resnejše posledice za srce, pljuča in druge organe. Zato je včasih treba najprej dokončati dodatno obravnavo pri zdravniku, potem pa zdravnik transfuziolog individualno oceni, ali je in kdaj je odvzem krvi varen Foto: Bodieko.si Kdo ne sme darovati krvi Osebe, okužene z virusom HIV, in njihovi spolni partnerji. Osebe, ki so si kadarkoli vbrizgavale droge. Moški, ki so imeli spolne odnose z drugimi moškimi. Osebe, ki za spolne odnose prejemajo plačilo ali drogo. Osebe, okužene z virusom zlatenice (hepatitis B in C). Osebe, ki so bivale, imele operacijo, prejele transfuzijo krvi v Veliki Britaniji ali Irski v obdobju od 1980-1996 (skupno 12 mesecev) zaradi Creutzfeld-Jakobove bolezni ("bolezen norih krav"). Osebe, ki so imele presajeno možgansko ovojnico, očesno roženico oz. so bile zdravljene z rastnimi hormoni človeškega izvora. za krvodajalca,« dodaja Filipovic Samčeva. Kdo lahko daruje kri V Sloveniji potrebujemo v povprečju okoli 300 do 350 krvodajalcev na dan, da bolnikom zagotovijo potrebno količino krvi. Kri lahko daruje oseba med 18. in 65. letom starosti, ki tehta več kot 50 kg oz. je njen volumen krvi, izračunan na podlagi telesne višine in telesne mase, več kot 3.500 ml, je dobrega zdravja in počutja, ima vrednosti hemoglobina 135 g/l (moški) in 125 g/l (ženske). Moški lahko kri darujejo na vsake tri mesece, ženske na štiri mesece. Krvi ne smejo darovati moški, ki so imeli spolne odnose z VI * • moškimi V Sloveniji pa krvi ne morejo darovati moški, ki so imeli spolne odnose z moškimi. To je jasno navedeno na spletni strani Zavoda za transfuzijsko medicino. »Stališče temelji na v Evropski skupnosti sprejetem merilu, ki določa, da se za dajanje krvi trajno odklonijo osebe, ki so zaradi svojega spolnega vedenja izpostavljene večjemu tveganju obolevanja za hudimi nalezljivimi boleznimi, ki se prenašajo s krvjo. Pri takem spolnem vedenju je dokazano povečano tveganje za okužbo z virusom HIV in drugimi povzročitelji spolno prenosljivih bolezni, ki se prenašajo s krvjo. Torej je specifično spolno vedenje in ne sama homoseksualnost razlog, ki uvršča moške, ki so imeli spolne odnose z drugim moškim, v skupino s povečanim tveganjem. Zaščiteni in varni spolni odnosi bodo najverjetneje preprečili nastanek okužbe, vendar so raziskave pokazale, da bi uvrščanje moških, ki so imeli spolne odnose z drugim moškim, med krvodajalce povečalo tveganje za možnost prenosa okužb z virusom HIV s transfundirano krvjo,« je pojasnilo razloga, zakaj takšna omejitev za homoseksualne moške. Dženana Kmetec Foto: CG Foto: MZ 8 Štajerski Podravje torek • 20. julija 2021 Središče ob Dravi • Vzdržljivostnaježa Tretje mesto za Moniko in Assad Monika Kocuvan iz Središča ob Dravi je po poklicu frizerka, obenem pa velika ljubiteljica konj. Z ježo, za katero jo je navdušil domačin Božo Borko, se je pričela ukvarjati pred štirimi leti. Pred dvema letoma in pol seje odločila za nakup svojega »prvega konja«, polnokrvne arabke, kobile Assad. Foto: Dani Kocuvan Visoka uvrstitev za Moniko Kocuvan in njeno polnokrvno arabsko kobilo Assad Monika se navdušuje nad ježo na dolge proge, zato ji licenca iz vzdržljivostnega jahanja endurance, ki si jo je pridobila pred dvema letoma, še kako koristi pri prijavah na različna tekmovanja. »Bistvo discipline je vrhunska telesna pripravljenost konja in jezdeca, pa tudi visoka stopnja njunega medsebojnega poznavanja in sodelovanja,« je povedala Monika, ki kljub delu v salonu vsak dan najde čas za ježo in druženje z Assad. Junija letos sta se Monika in Assad udeležili endurance tekmovanja na Hrvaškem, v kraju Garčin blizu Slavonskega Broda. Tekmovali sta na maratonski, 63 kilometrov dolgi progi, ki je potekala v treh etapah po 21 kilometrov. Na asistenčnih točkah sta ju čakala strokovno podkovana pomočnika Božo Borko in partner Dani Kocuvan. »Asistenta sta na tovrstnih tekmovanjih zelo dobrodošla, saj je treba priskrbeti vodo za konja in ga ob visoki zunanji temperaturi ohladiti, pa tudi jahaču malo »razvajanja« ni odveč,« je povedala Monika. Med posameznimi tekmovalnimi etapami so bili organizirani tudi veterinarski pregledi, sledil pa je obvezen počitek, ki je po prvem delu trajal 40, po drugem pa 50 minut. »Vsako naslednjo etapo konj nadaljuje samo pod pogojem, da je popolnoma zdrav,« je še povedala Monika. Na omenjenem III. krogu Croatia cupa Garčin 2021 se je Moniki in njeni kobili Assad med dvanajstimi tekmovalci iz Slovenije in Hrvaške uspelo uvrstiti na 3. mesto. To tekmovanje pa za Moniko in njeno kobilo ni bilo edino letošnje, saj sta se konec maja udeležili tudi trening tekmovanja na 40 kilometrov v avstrijskem Eibiswaldu, kjer sta osvojili 1. mesto. Darja Žganec Horvat Foto: Črtomir Goznik Poslovili so se s kratko lepljenko poezije iz preteklih projektov z naslovom Moje telo je pesem, s katero so povezali pesmi Srečka Kosovela in Tomaža Šalamuna. S tem nastopom se bodo predstavili tudi na Danskem, na največjem nordijskem festivalu uličnih gledališč. Ptuj • Po 25 letih entuziazma slovo od Stare steklarske delavnice Poglavje mlade gledališke ustvarjalnosti, ki se nepreklicno končuje Mladi gledališki ustvarjalci so se v zapuščene prostore Stare steklarske delavnice skvotersko naselili že v letih 1995/1996. Pred prvo premiero, igro Psiha Emila Filipčiča 10. julija 1997, so pol leta zapuščene, neurejene, zaprašene prostore čistili, ob tem pa vadili in delali še veliko drugega. Že pred tem pa so imeli v teh prostorih poskusno nekaj literarnih nastopov. Prvi dogodek v dvorani je bila instalacija Dušana Fišerja: v vodovodne cevi je „inštaliral" Aleša Štegerja. „Takrat se nam niti sanjalo ni, da bo na tem prostoru nastalo toliko uprizoritev v nemogočih razmerah za delo. Pred nekaj leti se je končno začelo urejanje in upravljanje prostorov. Stara steklarska je bila 25 let središče mlade gledališke ustvarjalnosti Teatra III in Gledališkega studia ter lutkovne sekcije DPD Svoboda Ptuj. Zdaj bo tu nastalo novo središče kulturnega dogajanja v starem mestnem jedru. Sezono 2020/21 je zaznamovala epidemija. Točno pred enim letom smo pred vrati na dvorišču pripravili kar dve premieri: Mali strah Bav Bav in krstna uprizoritev Jovanoviceve igre Predstave ne bo ... Vrata naših vadbenih prostorov so bila zaprta do junija 2021. Zdaj bomo nekaj časa brezdomci," so zapisali protagonisti 25-letnega dogajanja v Stari steklarski delavnici. 14. julija so se od svojih tako dragih prostorov poslovili s kratko lepljenko poezije iz svojih dosedanjih projektov. Poimenovali so jo Moje telo je pesem. Nastopili so: Eva Zala Majcenovič, Kaja Čelan, Patrik Komljenovic, Tilen Kolar in Tomi Petek. Dogajalo se je izjemno veliko Tako kot pred 25 leti, ko je imela svoj prvi govor v prostorih, ki jih kmalu več ne bo, je Branka Bezeljak imela tudi svoj zadnji govor v teh prostorih. „Zgodilo se je veliko zelo zanimivih stvari, ne samo naše gledališke predstave. V okviru festivala Art Stays so nastopili veliki umetniki s svojimi performansi. Ob vsaki priložnosti smo imeli tudi svoje literarne nastope, branja poezije, treninge za gib, ples, uprizarjali smo lutkovne predstave, potekal je gledališki studio. V letih 1993, 1994 in 1995 sta z menoj sodelovali tudi Neven-ka Gerl in Majda Fridl. To obdobje je bilo najmočnejše, v gledališki studio je bilo vpisanih 60 mladih. Obiskovala ga je tudi danes znana slovenska igralka Iva Krajnc, ki je igrala tudi glavno vlogo v Filip-čičevi Psihi. V prostorih Stare steklarske delavnice so potekali rock koncerti, različne delavnice, tu so se zbirali žonglerji, zvrstili so se plesni nastopi. V teh dveh prostorih, kolikor smo jih imeli na voljo, se je lahko zgodilo marsikaj. Drug Foto: Črtomir Goznik Mentorica Branka Bezeljak s somentoricama Majdo Fridl (levo) in Miro Mijačevič (desno). Manjkala sta mentorja Dušan Fišer in Andrej Gabron. drugemu nismo bili v napoto. V času, ko sem bila v Ljubljani, so začeli pod vodstvom Borisa Mio-cinovica urejati prvo dvorano in to je bila glavna dvorana zadnjih 15 let našega delovanja. Takrat so odigrali predstavo En prišparan jurij. Imela je izjemno veliko ponovitev, denar od vstopnine so porabili za ureditev odra, parketa in nakup stolov. Vsi smo vse delali prostovoljno: čistili, urejali, pospravljali, dežurali. Zato sem tudi malce otožna, saj je to čisto zadnji moj nastop, moj govor v tej dvorani. Govorila sem tudi ob naši preselitvi v te prostore," se je spominjala Branka Bezeljak. V gledališkem studiu več kot 700 mladih Ker so delali tako drugačne in tako posebne stvari, je ugotovila, da je mlado občinstvo treba navajati tudi na to, kako je treba gledati tovrstne predstave, kako je treba spremljati alternativno dogajanje, predvsem pa v gledališkem studiu naučiti mlade ljudi, da sodobna umetnost ni neki bavbav, ampak se je treba s srcem prepustiti umetnosti, poslušati sebe, kako jo doživljaš, sprejemaš, da jo lahko tudi interpretiraš. Brez osnovnega, bazičnega znanja to nikakor ne gre. „Zanj smo se potrudili vsi men- % Foto: Črtomir Goznik Stara steklarska delavnica še danes in nikoli več! Rušiti naj bi jo predvidoma začeli 26. julija. torji. Samo koliko bralnih težav smo rešili, da danes lahko mladi suvereno nastopajo in berejo! Predvsem pa sem vesela, da je bilo v zadnjih 25 letih in še prej, od leta 1982 v gledališki zgradbi, skupaj v gledališki studio vključenih več kot 700 mladih. Po vrnitvi na Ptuj smo z mladimi, ki niso dobili službe, in študenti ustvarili predstavo Grenki sadeži pravice in lutkovno predstavo, imeli smo delavnice. Skupaj se je zbralo okrog 40 mladih ljudi, kar je ponovno zagnalo življenje v Stari steklarski. Prav posebej sem ponosna na predstavo Petra Božiča Mravlje, ki smo jo uprizorili krstno. Lani pa smo v nemogočih in izjemnih razmerah uprizorili predstavo Predstave ne bo in z otroškim gledališkim studiem Mali strah Bav Bav, kot da bi slutili, da bosta ta dva naslova dobila še nek dodaten pomen v korona ukrepih. Od julija lani ni bilo nobene predstave več, vseh pa je bilo skupaj 15 ali 16. Zdaj so se ti mladi ljudje razkropili po svetu, uspešno nadaljujejo šolanje. Naše 25-letno obdobje v Stari steklarski smo zaključili s pesniškim perfor-mansom pesmi Tomaža Šalamuna in Srečka Kosovela. Združili smo to, kar smo v teh letih delali, v novo predstavo, ki jo bodo videli tudi na Danskem v okviru uličnega gledališkega festivala," je še povedala Branka Bezeljak. MG torek • 20. julija 2021 Politika Štajerski 9 Slovenija • Nezadovoljstvo med šolniki Ministrica nadaljuje popolno ignoriranje Šolniki so ogorčeni, ker bo ministrstvo za šolstvo šele 24. avgusta predstavilo smernice za potek pouka v prihodnjem šolskem letu. Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije ter Združenja ravnateljic in ravnateljev opozarjata na pomanjkanje dialoga s strani ministrstva, ki ga vodi Simona Kustec iz SMC. Foto: Sta/M24 V Sviz so ogorčeni nad napovedjo ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, da bo ob upoštevanju epidemioloških razmer smernice za izvedbo pouka prihodnje leto predstavilo šele 24. avgusta, le teden dni pred začetkom novega šolskega leta. Starši, predvsem osnovnošolcev, in učitelji se kljub temu, da so se šolske počitnice komaj začele, že ozirajo proti jeseni. Ob pričakovanju četrtega vala koronavirusa, ki ga bo zaznamoval vse bolj prevladujoči delta sev, se postavlja vprašanje, kako bodo jeseni potekali izobraževalni procesi. Krovni sindikat ogorčen V Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) so ogorčeni nad napovedjo ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, da bo ob upoštevanju epidemioloških razmer smernice za izvedbo pouka prihodnje leto predstavilo šele 24. avgusta, le teden dni pred začetkom novega šolskega leta. »Ministrica nadaljuje popolno ignoriranje praktikov in sindikata tudi tokrat ni vključila v razprave in analize o pravkar končanem šolskem letu ter prav tako ne v načrtovanje prihajajočega šolskega leta,« je na svoji spletni strani zapisal tiskovni predstavnik Sviza Sandi Modrijan. Ob tem je spomnil na nedavna opozorila Društva šolskih svetovalnih delavcev Slovenije, da bi bilo treba zaradi težav, ki so se v času zaprtja nakopičile v vrtcih, šolah, pri zaposlenih v šolskem sektorju, otrocih in starših, »hitro in strokovno ukrepati ter se ustrezno pripraviti na bližajoče se šolsko leto«. V Svizu sicer že dalj časa opozarjajo na pomanjkanje socialnega dialoga. Pomanjkanje kadra že brez epidemije Predsednik Združenja ravnateljic in ravnateljev Gregor Pečan je za Novice Svet24 izrazil razumevanje tega, da bo ministrstvo šele 24. avgusta podalo smernice za prihodnje šolsko leto. »Treba je upoštevati širjenje bolezni. Lahko, da bomo že čez en mesec deležni novih zapiranj,« je dejal. A kot je poudaril, se njegovo razumevanje konča pri nerazrešenih vprašanjih, ki niso neposredno povezana s koronavirusom. Predvsem gre za težave šol pri zagotavljanju kadra za jutranje in popoldansko varstvo otrok ter izvedbo izbirnih predmetov. Po Pečanovih besedah so šole težave glede jutranjega in popoldanskega varstva, ki ga morajo izvajati, v normalnih razmerah, torej v predkoronskem času, reševale z združevanjem oddelkov. Ob vzdrževanju mehurčkov je to po njegovih besedah nemogoče izvajati. Predsednik ravnateljic in ravnateljev se pridružuje opozorilom Sviza o pomanjkanju dialoga z ministrstvom. »V minulem šolskem letu smo tradicionalni slovenski zajtrk pripravili prvič dvakrat. Dobivali smo kup podrobnih navodil, čeprav to delamo že 15 let, medtem ko glede zadev, o katerih sprašujemo, ne dobivamo odgovorov,« je poudaril Pečan. Na naše vprašanje, ali je to posledica številnih zamenjav na ministrstvu za šolstvo, odgovarja, da je komunikacija z ljudmi, ki so bili prej dolga leta zadolženi za to področje, potekala brez težav. Mihael Korzika Predsednik Združenja ravnateljic in ravnateljev Gregor Pečan prav tako opozarja na pomanjkanje dialoga z ministrstvom. SVIZ je v času od 5. do 19. maja izpeljal zbiranje podpisov zaposlenih v vzgoji in izobraževanju za poziv k odstopu ministrice za izobraževanje, znanost in šport Simone Kustec. Ministrico je k odstopu pozvalo 17.113 zaposlenih v šolstvu. Ormož • Odmev NSi na sejo občinskega sveta 0 amandmaju, ki ga niso obravnavali Občinski odbor NSi Ormož, ki ga vodi nekdanji župan Alojz Sok, upetja besedne puščice proti sedanjemu županu Danijelu Vrbnjaku in občinski upravi. Med drugim so člani odbora, poleg Soka sta se javno izpostavila še občinska svetnika Simon Kolmanič in Jožef Cajnko, nezadovoljni, ker so svetniki po njihovem mnenju prikrajšani za osnovno statutarno in poslovniško pravico. Foto: MZ Ormoški odbor NSi je kritičen do dela vodstva občine, očitki se v glavnem nanašajo na nespoštovanje določil poslovnika pri vodenju sej občinskega sveta. Pri tem so navedli primer z zadnje seje občinskega sveta, ko je Kolmanič na predlog pravilnika o pomoči malemu gospodarstvu vložil amandma. Ker seje potekajo po videokonferenci, je amandma med sejo poslal po elektronski pošti. Župan je prejem e-pošte potrdil, vendar amandma po njegovih besedah ni bil pravilno vložen, saj da so v e-pošti manjkale strani dokumenta s podpisi svetnikov, prejel naj bi samo Kolmaničevega. Vlagatelj amandmaja Kolmanič trdi nasprotno, in sicer da je bil dokument poslan v celoti in z vsemi petimi podpisi predlagateljev (Simon Kolmanič, Jožef Cajnko, Ferdinand Šulek, Danilo Kosi in Miran Novak). Kot je poudaril, so želeli z vsebino amandmaja zagotoviti ugodnejšo podporo delavcem, ki bodo iskali zaposlitev bodisi pri novih delodajalcih bodisi v obliki samozapo-slitve. Za zaposlitve za nedoločen čas so predlagali, da bi lahko delodajalec prejel višjo podporo kot v primeru zaposlitve za določen čas. Pri zaposlitvah za določen čas bi bilo treba definirati kot najkrajši čas trajanja zaposlitve eno leto. Višje zneske podpor delodajalcem bi namenili tudi za težje zaposljive in starejše brezposelne. „Župan si takšnega zdrsa ne bi smel dovoliti. Občinskemu svetu je preprečil, da bi se izjasnil o povsem pravilno, legalno in legitimno vloženem amandmaju petih podpisnikov," je povedal Alojz Sok in dodal, da je sicer vprašanje, ali bi bil amandma potrjen, vendar župan po njegovem mnenju svetnikom z neob-ravnavo predloga ne bi smel kratiti poslovniške pravice. Župan Danijel Vrbnjak vztraja, da je bil amandma vložen nepravilno. „Vložil ga je samo en svetnik. Poslovnik jasno določa, da mora amandma predlagati vsaj četrtina občinskih svetnikov, kar pomeni vsaj pet." Zakaj svetniki niso glasovali o povišanju cen vrtca Predstavniki NSi so na novinarski konferenci spomnili na slabo udeležbo svetnikov pri glasovanju o povišanju cen varstva otrok v vrtcih, kar je bilo prav tako predmet odločanja na julijski seji. O predlogih je res glasovalo samo devet svetnikov, od teh jih je bilo osem za in eden proti. Ker štejejo opredeljeni glasovi, jih je bilo za potrditev sklepov več kot dovolj. Je pa nekdanji župan Sok spomnil, da gre pri glasovanju o višjih cenah vrtca za nepriljubljeni ukrep, meni tudi, da je generalno io-odstotno zvišanje cen malo visoko. Na ta očitek je župan Vrbnjak odgovoril: „Svetniki so tisti, ki morajo v realni situaciji ravnati odgovorno. Vemo, da je prišlo do dviga stroška dela v vrtcih in da je bil dvig cen v tem primeru neizbežen. Trenutne cene ne bi pokrile vseh stroškov, ki v vrtcih nastajajo. Dodal bi, da sta se tudi dva občinska svetnika NSi pri glasovanju vzdržala." Nekdanji ormoški župan Sok meni, da bi zaradi sej občinskega sveta po video konferenci bilo treba spremeniti poslovnik. Župan Vrbnjak odgovarja, da je organizacijo sej na daljavo v okviru interventne zakonodaje v 49. členu uredila sprememba zakona o lokalni samoupravi, ki da je zadostna pravna podlaga, zato ni bila potrebna sprememba poslovnika občinskega sveta. Mojca Zemljarič Lenart • Zavod Hrastovec z novim direktorjem Gungl se zavzema za sodobnejše bivalne prostore Vodenje Socialno varstvenega zavoda Hrastovec je v začetku julija tudi s polnim mandatom prevzel dotedanji v. d. direktorja Aleksander Gungl. Direktorje bil sicer že pred prevzemom začasnega položaja zaposlen v zavodu kot strokovni sodelavec za javna naročila in kakovost. Po aprilski razrešitvi je nasledil dotedanjo direktorico Andrejo Raduha. Ob imenovanju je napovedal, da se bo zavzemal za to, da bodo oskrbovanci imeli prijazno okolje ter da se bodo zaposleni zavedali, da so v zavodu zaradi stanovalcev in ne obratno. Uredili bodo tudi bivalne prostore, da bodo primerni in bodo ustrezali normativom ter standardom. "Moja vizija je, da zavod postane primerljiv evropskim standardom. Zavzeto že delamo na projektu, da bomo v Lenartu zgradili modernejšo enoto - devet manjših hiš, kjer bo v vsaki nastanjenih do 12 uporabnikov. Moderne smernice deinstitucionalizacije namreč narekujejo, da gremo v manjše enote, ki pomenijo bolj domače, gospodinjske skupnosti, večje enote, predvsem grajske, pa se zapirajo." Ob tem je povedal, da se je zavod v zadnjem obdobju nekoliko skrčil, saj zaradi izbruha epidemije covida-i9 niso več polno zasedeni. Zadnja leta je namreč trend, da število uporabnikov zmanjšujejo, država pa za njih poskrbi na boljši način. V Hrastovcu se bodo zato odslej zlasti zavzemali, da bi zavod odpirali in gradili nove eno- te, kjer bodo v ospredju skupno-stne storitve. Muzej norosti ostaja Gungl se je dotaknil tudi problematike Muzeja norosti, ki ga zavod gosti v njihovih prostorih gradu Trate. Kot je znano, je prejšnje vodstvo zahtevalo izselitev muzeja. To je negativno vplivalo tudi splošno počutje v zavodu, zato novi direktor pričakuje dogovor, ki bo ustrezal obema stranema. "Osebno čutim spoštovanje in hvaležnost do članov Muzeja norosti, saj gre za prostovoljce, ki nesebično pomagajo v svojem prostem času. Tako kot mi delajo za dobrobit najranljivejših skupin. V ospredju jim ni dobiček, zato menim, da je takim ljudem treba omogočiti, da bodo delovali naprej," je dodal Gungl. V ta namen so stopili tudi v stik s pristojnim ministrstvom, da bi jim tudi država pomagala pri nemotenem opravljanju poslanstva, na seji sveta zavoda pa je ta potrdil stališče, da muzeju podaljšajo delovanje na Tratah. Zavod Hrastovec namreč po besedah direktorja v gradu nima več nobenega interesa, že zdaj pa jim je predstavljal samo strošek. Sta Foto: Sta/M 24 Socialnouarstueni zarod Hrastouec je z ueč kot 600 oskrbovanci in 450 zaposlenimi največji tourstni zauod u Sloveniji. fjf OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO \v Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, 7. sezona - drugi polfinale V pričakovanju finalnih nastopov V 7. sezoni projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, ki ga družba Radio-Tednik Ptuj izvaja v sodelovanju z osnovnimi šolami in občinami, da bi slovensko pesem slišali v vsakem kotičku naše lepe domovine, so se predstavili številni novi pevski talenti. Vse več osnovnih šol in občin namreč prepoznava prednosti tega projekta za rast kakovosti slovenske pesmi ter za slovensko pesem in glasbo sploh. Za nekatere bo že krstni nastop v tem projektu po polfinalni tudi finalna vstopnica. Tako že vsi, ki so se uvrstili v polfinale, kjer bo mogoče glasovati za kar 83 nastopov, nestrpno pričakujejo 4. avgust, ko bomo razglasili finaliste 7. sezone projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Drugi polfinalni oddaji bomo lahko prisluhnili nocoj ob 18. uri na Radiu Ptuj, na Facebooku in YouTube profilu Radia Ptuj. Za svoje favorite lahko glasujete s poslanim SMS-om na številko 4246. Povratno sms sporočilo stane 0,99 evra. Ključne besede so pripisane pri predstavitvi mladih pevcev. Glasovanje se bo pričelo takoj po končani oddaji in bo trajalo do 26. julija do polnoči. Šestim finalistom (trije iz vsake kategorije) bodo finalni nastop prinesla SMS-sporočila, po deset iz vsake kategorije pa jih bo izbrala strokovna komisija. MG Timea Slavinec, 4. razred, OŠ Ivanjkovci, pesem Ne bodi kot drugi SMS: POJEM 5 na 4246 SMS: POJEM 1 na 4246 i otroci pojejo " slovenske pesmi . in se veselijo Ela Rihtar, 5. razred, OŠ Destrnik, pesem Bodi z mano do konca SMS: POJEM 6 na 4246 otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo Leja Trstenjak, 5. razred, OŠ Velika Nedelja, pesem Zgodba o prijateljstvu SMS: POJEM 2 na 4246 otroci pojejo "slovenske pesmi .in se veselijo Ela Štumberger, 5. razred, podružnica Trnovska iejo vas, pesem Vse, kar rečeš mi SE MESEIS M■Hv ^svotrcci pojejo ipf slovenske pesmi ilX in se veselijo n Nastja Plahuta in Neja Marot, 5. razred, OŠ Šentrupert-Laško, pesem Še verjamem SMS: POJEM 10 na 4246 [otroci pojejo 'slovenske pesmi jn se veselijo Eva Stopar, 4. razred, OŠ Rimske Toplice, pesem Lahko noč, Piran SMS: POJEM 11 na 4246 SMS: POJEM 7 na 4246 otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo Nika Oman, 3. razred, OŠ Lava, pesem Ne bodi kot drugi SMS: POJEM 12 na 4246 i otroci pojejo "slovenske pesmi jn se veselijo t?!i-r^rji i Neža Cimerman, 3. razred, OŠ Ormož, pesem V Ljubljano SMS: POJEM 3 na 4246 otroci pojejo "slovenske pesmi .in se veselijo Nastja Kolarec, 5. razred, OŠ Dobje, pesem Dobro jutro, življenje SMS: POJEM 8 na 4246 i otroci pojejo "slovenske pesmi jn se veselijo Lenart Cizej, 5. razred, OŠ Ljubečna, Kekčeva pesem SMS: POJEM 13 na 4246 I 1 otroci pojejo f slovenske pesmi L in se veselijo Glorija Vočanec, 5. razred, OŠ Sveti Tomaž, pesem Serenada SMS: POJEM 4 na 4246 ' ■ii ' '| otroci pojejo slovenske pesmi ili in se veselijo Julija Povše, 5. razred, OŠ Radeče, pesem Milijon in ena SMS: POJEM 9 na 4246 t/ ] otroci pojejo f slovenske pesmi L in se veselijo Sara Hokulic, 3. razred, OŠ Hudinja, pesem Alas SMS: POJEM 14 na 4246 k OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO |f f Lana Jerebic, 8. razred, OŠ Sedišče ob Dravi, otroci pojejo pesem Pesek v oči slovenske pesmi in se veselijo SMS: POJEM 15 na 4246 [ otroci pojejo slovenske pesmi .in se veselijo Alina Slavinec, 6. razred, OŠ Ivanjkovci, pesem Lahko noč, Piran SMS: POJEM 19 na 4246 BžSfei 1 otroci pojejo ■ »f slovenske pesmi ■ ili insev^^^^ Špela Ojsteršek, 8. razred, OŠ Laško, pesem Ob kavi SMS: POJEM 24 na 4246 fDiana Dovečar, 6. razred, OŠ Velika Nedelja, otroci pojejo pesem Kaj je to življenje slovenske pesmi ---—- n se veselijo SMS: POJEM 16 na 4246 i otroci pojejo ' slovenske pesmi .in se veselijo Eva Šnut, 6 razred, OŠ Destrnik, pesem Pusti me SMS: POJEM 20 na 4246 fLana Verbovšek, 7. razred, OŠ Rimske Toplice, jtroci pojejo pesem Tiho, tiho čas beži slovenske pesmi in se veselijo SMS: POJEM 25 na 4246 6 äbM ••¿-V':. otroci p0iei0 ww slovenske pesmi ililnsev^^^^j Elena Hudin, 7. razred, OŠ Ormož, 1 pesem Kaj je to življenje | SAAS: POJEM 17 na 4246 m m «otroci pojejo i slovenske pesmi i. in se veselijo Klara Muršeč, 6. razred, podružnica Trnovska vas, pesem Malo miru SMS: POJEM 21 na 4246 /im\\ 2 i Lma Kramer, 7. razred, OŠ Lava, wVotroci pojejo pesem Milijon in ena jfr slovenske pesmi ill in se ■^¿h Si otroci pojejo wt slovenske pesmi _ ju in se veseujo^^^g tela Heber, 8. razred, OŠ Sveti Tomaž, pesem Tam, kjer murke cveto SMS: POJEM 18 na 4246 Domen Bahč, Lucija Leskovšek in Reneja Uduč, 9. razred, OŠ Dobje, pesem Ne čakaj na maj ^iJlOTBDEI POJEJO #T SLOVENSKE PESMI JiiinSEUESE SMS: POJEM 22 na 4246 [ otroci pojejo slovenske pesmi .in se veselijo Neža Janc, 6. razred, OŠ Ljubečna, pesem Za Slovenijo živim SMS: POJEM 27 na 4246 Oddaja bo v torek, 20. julija, ob 18. uri na Radiu Ptuj, Facebook ter Youtube profilu Radia Ptuj. Spremljajte nas in uživajte v družbi najboljših, v družbi otrok. '0 - .* i otroci pojejo »f slovenske pesmi il_l in se veselijo Rubi Gala Nikolič, 9. razred, OŠ Radeče, I David Držek, 7. razred, OŠ Hudinja, pesem To mi je všeč | '«V otroci pojejo pesem Bo moj vnuk še pel slovenske pesmi ^r i slovenske pesmi jli in se veselijo SMS: POJEM 23 na 4246 SMS: POJEM 28 na 4246 * radioPTUJ TelekomSIovenije aculus ^E» - Weltweite Industriemontag en - Štajerski m radio celie novi tednik f Al IIM Perutnina Ptuj q tasteooint CINKARNA ™ Lahkota prihodnosti Elektro Celje by IFF SAZAS J*ATP AVTOBUSNI IN TOVORNI PREVOZI 12 Štajerski Kultura torek • 20. julija 2021 Ptuj • Svetlana Makarovič in Matej Šurc z novo knjigo Žlahtnožleht že močno buri duhove Pesnica, pisateljica, pevka, avtorica radijskih zgodb in iger Svetlana Makarovič, ki ima eno najobsežnejših bibliografij med slovenskimi avtorji z več kot 300 knjižnimi naslovi, in novinar Matej Šurc sta napisala drugo skupno knjigo z naslovom Žlahtnožleht, z obvezno asistenco nepogrešljivega mačka Kotika. Gre za nekakšno nadaljevanje odmevne Luciferke. Predstavitev knjige je potekala v MG Ptuj, pospremil pa jo je šan-sonjerski Mačji kalifat. Svetlana Makarovič je ob tej priložnosti tudi premierno zapela svoj šanson Mačje oči. Oba, tako Makarovičeva kot Šurc, sta zagotovila, da to ni njun zadnji skupni projekt. Še se bosta oglasila, Makaroviča pa, da zanalašč še ne misli umreti. Avtorji so žlahtni ob spoznanju minljivosti in lastnih slabosti, žleht pa, ko bičajo lastnosti različnih parazitov, pokvarjenih farjev, licemercev, ministra, Fujsa, tudi Rupel je dobil manjšo vlogo. Janšelj pa ima zgolj epizodno vlogo. Slovenijo je prva priznala Islandija, ne Vatikan Makaričeva in Šurc sta se dotaknila tudi vloge Vatikana pri priznavanju Slovenije; do tega je prišlo šele po izpolnitvi določenih pogojev. Prva pa je Slovenijo priznala Islandija, ki nikoli ni dočakala zahvale. Noben slovenski politik se ni šel poklonit na Islandijo, tudi Kučan ne. Islandci so sicer ponosni na to, da so prvi priznali Slovenijo. Svetlana Makarovič je o tem napisala pismo Kučanu, ki pa ji je odgovoril, da ni šel na Islandijo, ker ni bil povabljen. Država Slovenija se je začela s pljuvanjem po partizanskih bojih. Počasi gremo v smer rehabilitacije domobranstva, kolaboracije. »Vatikan je čisto tiho glede svoje vloge pri reševanju nacističnih zločincev, za to se ni nikoli opravičil. Partizanstvo je vrednota, to vedno ponavljam, domobranstvo pa sramota,« poudarja Svetlana Makarovič. Brez dlake na jeziku o vatikanski provinci Mišo Alkalaj je bil tisti, ki je razkrinkal Rimskokatoliško cerkev, ki je pisal o inkviziciji, o Opus Dei, o tem, kakšne metode upo- rablja. »Slovenija je postala vatikanska provinca, najlepše dele naše dežele smo prodali Vatikanu, Slovenija bo prej ali slej Slovenija rimskokatoliška provinca. To se že kaže vsakodnevno,« pove Svetlana Makarovič. Rimskokatoliška cerkev ima moč, evangeličanska cerkev je nima. Ta se ukvarja z duhovnostjo, z dobroto proti zlu. „Rimskokato-liška cerkev je premožna, zato si lahko kupi tudi politiko. Kajti vsak pameten, praktični politik se bo zlizal z rimskokatoliško cerkvijo, ker točno ve, da mu bo to koristilo. Sedanja vlada je živ primer za to. Ljudje, ki so nekoč prav povsod nosili rdečo zvezdo, ki so bili zagrizeni komunajzarji, sedaj hodijo v cerkev in molijo," pravi Makarovičeva. Rdeča zvezda - simbol boja proti zlu Ko gre za rdečo zvezdo, naj bi šlo za komuniste. Kdor pa bo prebral knjigo, bo lahko izvedel veliko več, da je komunistična inkarnacija rdeče zvezde morda tista zadnja izraba tega simbola. Kot je dejal Jože Pirjevec, je bil vsak simbol izrabljen in bo zlorabljen, tudi svastika. Križ pa sploh. Simbol rdeče zvezde - prastari poganski simbol - je mnogo starejši od simbola križa. Simbolizira obrambo proti zlu, ne simbolizira napada, ampak obrambo. Razne politike so ga kar naprej zlorabljale. Šurc jo ima rad - na Heinekenu ... Rdeča zvezda, rdeči pentagram ni politični simbol, temveč moral- ni simbol boja proti zlu ter boja za vsakršno svobodo, zato jo tudi nosi, je povedala Makarovičeva. Matej Šurc pa ima rad rdečo zvezdo na Heinekenu. „Danes moraš biti pogumen, da nosiš rdečo zvezdo, kako žalostno je to. Tisti, ki hodijo na moje vsakoletne koncerte Nosil bom rdečo zvezdo, točno vedo, kaj rdeča zvezda v resnici pomeni. Ideja komunizma, ki se je navezala na ta simbol, je bila v bistvu v svojem začetku pozitivna, celo krščanska," pojasni Makarovičeva, po svojem prepričanju in verovanju poganka. Verjame v življenjsko iskro živali, trave, tudi drevo je zanjo nekdo. Tudi slovenska avtohtona vera je častila naravo. Narava je Bog; Kristus je izmišljena figura, še poudari. Žlahtnožleht pa še ena knjiga, ki bo nekatere razburila. MG Foto: Črtomir Goznik Svetlana Makarovič in Matej Šurc sta v Mestnem gledališču Ptuj predstavila svojo drugo skupno knjigo Žlahtnožleht. Pogovarjala sta se z direktorjem Petrom Srpčičem. Knjiga izšla s podporo društva Jebešministra Državne grehe sta Makarovičeva in Šurc malo obrnila po svoje, zato tudi takšen naslov knjige. Pri žlahtnih gostih pa je tako, da ima najmlajši 17 let, najstarejši pa čez 80 let. Knjiga je izšla pri Centru za slovensko književnost v zbirki Aleph s podporo društva Jebešministra. Oba se izkažeta kot velika poznavalca vere, oba sta bila strogo vzgojena v strogem katoliškem duhu, Svetlana od časa do časa že svoje celo življenje odpira Sveto pismo, sicer pa Bog nima nobenega opravka s Svetim pismom, ne pozabi povedati, ker Bog je narava. Foto: CG Ptuj • Mlado kreativno gledališče Eci Peci Ko utrujena kuharska knjiga ponovno zaživi Lutkovno predstavo Bukla in dober knjižni tek so gledališki kreativci, ki so se poimenovali Eci Peci, kreativno gledališče, ustvarjali od prve karantene naprej. Njihov prvenstveni cilj je, da pritegnejo čim več otrok, da sanjajo, raziskujejo, razmišljajo in z domiselnimi predstavami spoznavajo umetnost gledališča, pravijo štirje trenutno najbolj izpostavljeni člani: Janja Erpič (uresničevalka sanj), Mojca Prigl (šepetalka črkam), Tina Maroh (zbiralka sanj) in Luka Ravnjak (guru vragolij). Nastanek lutkovne predstave njem, njihovimi odgovori. Ideja je, po njihovi meri, še bolj interak- so pogojevale karantenske raz- da bi jih še bolj vključevali, tudi v tivno, da bi občinstvo lahko še mere, vanjo pa za zdaj vključujejo katerega od scenskih elementov, bolj sodelovalo in predstave ne otroke z besedami, nagovarja- da bi predstavo naredili še bolj bi spremljalo samo s sedežev. V > * » Foto: Črtomir Goznik Kreativno gledališče Eci Peci se je 13. julija prvič predstavilo širši javnosti z lutkovno predstavo Bukla in dober knjižni tek. Odziv malih gledalcev je bil odličen, predstava jih je zelo pritegnila, to so pokazali tudi s sprotnimi odzivi. prvih javnih predstavah sta ani-matorki Janja in Mojca, Luka in Tina se bosta predstavila ob drugi priložnosti. Želja pa je, da bi se tudi pomešali, da bi igralsko še pridobili. „Bukla je v začetku sitna, nezadovoljna, neki drugi svet pa se ji odpre, ko ji nekdo drug (priročnik) pokaže, da svet ni črno-bel in da vsi nismo enaki, da nismo vsi za vse, da pa vsak za nekaj je, in če združujemo moči, bomo delali velike stvari, vsak ne zna vsega sam. Pomembno je, da se združujemo, da se imamo lepo," je zgodbo Bukle na kratko povzela Janja Erpič. Bukla je hkrati še zgodba o knjigah, ki imajo znotraj hiške svoje dogodivščine. Upa, da bo otroke navdušila, da večkrat posežejo po zgodbah, po knjigah, da razvijejo pozitiven odnos do knjig ter s tem povezan interes in motivacijo za branje. Otrokom na njim razumljiv, duhovit način pomaga preseči nekatere stere-otipe, uči jih sprejemanja drugačnosti in lastnih pomanjkljivosti. V bistvu pa je zgodba o kuharski knjigi, ki se po obdobju premagovanja dolgega časa navdušeno loti izdelave špagetov. Za več zgodbe pa si bo treba predstavo ogledati v živo. Ideja o kreativnem gledališču Eci Peci je zorela kar nekaj let. Janja Erpič je povedala, da je več kot pet let govorila Mojci Prigl, da bosta nekoč imeli gledališče. Nobena je ni jemala resno vse do januarja 2020, ko sta pričeli razmišljati o pravi predstavi. K sodelovanju sta povabili še Tino Maroh in Luko Ravnjaka. Začeli so graditi zgodbo, jo premierno odigrali 13. julija, zdaj pa jo želijo čim večkrat odigrati v zadovoljstvo malih in velikih gledalcev. Nove projekte načrtujejo konec leta. Kreativno gledališča eci peci je zanimivo še po nečem: je gledališče 'iz kovčka', nima stalnih prostorov, kjer bi vadili. Njihov vadbeni prostor je „malo tu, malo tam", kakor se pač znajdejo. Uradni sedež je sicer v okviru mladinskega gledališča BTT (Boljši jutri že danes). Sicer pa se s prostorom niti ne želijo vezati. Vse, kar potrebujejo za predstavo, lahko spravijo v kovček in se odpravijo na predstavo. V ožji igralski ekipi so za zdaj štirje. Pri nastanku lutkovne predstave Bukla in dober knjižni tek, ki jo je režiral Samo M. Strelec, je sodelovalo več kot 15 ustvarjalcev z različnih področij. Lutka je zelo zahtevna, čaka jih še veliko dela, tega se zavedajo. Pri drugih projektih, ki jih ima BTT, pa jih sodeluje še več. MG Tenis Lozana nov srečen kraj za Tamaro Stran 14 Nogomet Brest modri dres zamenjal za rdeče-belega Stran 14 Motokros Gajser ponovno zmagovalec dirke na mivki Stran 15 Futsal Ptuj v prvem krogu s prvaki, Tomaž izstopil iz lige Stran 16 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. Nogomet • 1. SNL, 1. krog tednik iPoiluiajh nai na ífjítoumm íjibtuí RADIOPTUJ tut áftietec www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si S točko zadovoljni, z igro nikakor ne »Prva tekma je vedno neznanka, nihče ne ve natančno, kje je v primerjavi s tekmeci,« je pred novo sezono med prvoligaši dejal trener Aluminija Oskar Drobne. Da to ni nobena flo-skula, ampak dejstvo, se je potrdilo tudi v soboto v Kidričevem, kjer si je tekmo med domačim Aluminijem in Koprom ogledalo približno 250 gledalcev. Prav vrnitev gledalcev na stadione je ena izmed najboljših stvari začetka nove sezone ... Drobne je v začetno enajsterico uvrstil izključno igralce, ki so odigrali odličen zaključek prejšnje sezone, prav vsi dosedanji novinci - Kidrič, Pušaver, Bizjak, Martic in Brest (manjkal je Nkama) - pa so obsedeli na klopi. »Da bodo tekmo začeli tisti, ki so spomladi nosili največje breme, je bilo pričakovati. Bodo pa vsi igralci, ki so poleti prišli v naš klub, zagotovo dočakali svoje priložnosti, vsi so kakovostni in so že sedaj enakovreden del ekipe. Vesel sem za vse, da so se odločili za prihod k Aluminiju,« je še enkrat potrdil Drobne. V napadu Kopra najboljša strelca Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Aluminija (rdeči dresi) in Kopra so se v uvodni tekmi nove sezone razšli z remijem. 1. in 2. lige Koprčani so bili na drugi strani večja neznanka, saj so med premorom dodobra prevetrili ekipo (nov je tudi trener Zoran Zeljkovic, ki je lani vodil Krko), so pa zadržali nekatere nosilce, med drugim Rajčeviča, Guberca, Mulahusejnovica, Palčiča Aluminij - Koper 0:0 ALUMINIJ: Janžekovič, Krefl, G. Pečnik (od 84. Pušaver), Petek, Aze-movic, Bolha, Marinšek (od 93. Mar-tic), Prša, T. Pečnik (od 71. Kidrič), Flakus Bosilj, Kadric (od 71. Bizjak). Trener: Oskar Drobne. KOPER: Golubovic, Palčič, Žužek, Rajčevic, Bručic, Grudina, Guberac, Vešner Tičic (od 87. Krajinovic), Par-ris, Mulahusejnovic (od 82. Bešir), Barišic (od 69. Colley). Trener: Zoran Zeljkovič. in Barišica. Izmed teh so morali biti šumarji najbolj pozorni na najboljšega strelca pretekle sezone (ob Janu Mlakarju) Nardina Mulahusejnovica, ki jim je v lanski sezoni zabil prav vse tri koprske gole. V rumenem je zaigral tudi najboljši strelec pretekle drugoligaške sezone - Kaheem Anthony Parris (Krka). Po dopoldanskem dežju se je popoldne nad Kidričevim zjasnilo, posijalo je sonce, ki je v zrak dvignilo veliko količino vlage, kar je močno otežilo gibanje igralcem. Obe ekipi sta tekmo začeli precej previdno, morda so imeli za odtenek boljše priložnosti domačini. Pod najlepšo sta se v 22. minuti podpisala Tilen Pečnik in Flakus Bosilj, prvi v vlogi podajalca, drugi v vlogi strelca, a je vratar Kopra Adnan Golubovic izjemno posredoval ob strelu pod prečko. Drugi del se je začel s pritiskom gostov, ki pa ni obrodil sadov v obliki zadetka. Domačini so odgovorili v 53. minuti, ko je Flakus Bosilj lepo potegnil v protinapad, podal do Ma-rinška, njegov strel pa je zletel tik mimo vratnice . Domači kapetan ohranil mirno kri A to ni bila najlepša priložnost drugega polčasa, to so si pripravili gostje v 65. minuti: Mulahusejnovic je v protinapad poslal Luka Vešnerja Tičiča, ta je stekel sam proti Janžeko-viču, ki pa ga je izkušeno počakal in njegov strel ubranil z nogo. Domači vratar si je naziv igralec tekme prislužil še z ubranima streloma Mula-husejnovicu (17.) in Parrisu (53.) ter številnimi izbitimi žogami ob visokih podajah s kota. Teh so imeli gostje kar deset. »Do situacije ena na ena je prišlo po eni v nizu napak v ožji obrambi, moje delo pa je, da ekipi pomagam po najboljših močeh, kar sem tudi storil. Tukaj sem zaradi ekipe: danes sem jaz njih 'rešil', drugič bodo oni mene,« je po tekmi dejal Janžekovič. V drugem polčasu so priložnost v dresu Aluminija dobili Jaka Bizjak, Rok Kidrič, Robert Pušaver in Tin Martic, z njimi je domača klop želela predvsem več časa zadržati žogo v svoji posesti. Kljub vsemu so bili Primorci v zaključku tekme bližje zmagi, več časa so preživeli na polovici domačinov, a jim pike na i ni uspelo postaviti. V naslednjem krogu bodo Kidričani v soboto gostovali pri Bravu. Jože Mohorič »Toliko priložnosti spomladi nismo dovolili vsem tekmecem skupaj!« Luka Janžekovič, Aluminij: »Odkrito povedno sem s prikazanim naše ekipe povsem nezadovoljen - to je bilo le okoli 20 % od tistega, kar smo kazali v zaključku lanske sezone. Glede na to, da smo ohranili jedro lanske ekipe in da smo priključili nekaj zelo kakovostnih posameznikov, tega na igrišču ni bilo videti. Ni bilo prave čvrstine, tako da smo Kopru dovolili toliko dobrih priložnosti, kot jih - če malce pretiravam - nismo vsem tekmecem spomladi. Prvi polčas je bil še nekako zadovoljiv, v drugem pa se je zdelo, kot da smo prvič skupaj na igrišču, kot da se 'lovimo'. V prejšnji sezoni smo pokazali, da smo sposobni odigrati dobre tekme v serijah, da imamo kakovost, kar pa proti Kopru ni bilo vidno. Treba se bo poglobiti v to predstavo, ne bi rekel niti toliko v treninge, pač pa v psihološki del, v naše glave. Že na prijateljskih tekmah se je videlo, da nam nekaj manjka, pa čeprav smo fizično dobro pripravljeni, treningi so vrhunski ... Ko pa pride tekma, pa vse to enostavno izgine. Upam, da čimprej dobimo nazaj tisto energijo in željo po uspehu, ki nas je krasila pred meseci.« Aleksander Rajčevič, Koper: »Tekma sama po sebi ni bila naporna, a jo je takšno naredilo izjemno soparno vreme. Vseeno smo odigrali solidno tekmo, čvrsto v obrambi, v napadu pa žal nismo izkoristili nekaj priložnosti, ki so se nam ponudile. Morda bi si tudi zaslužili kaj več od remija. Kljub temu smo na prvi tekmi pustili dober vtis, na tem pa moramo graditi naprej. Imamo prenovljeno ekipo, veliko je novih fantov, ki pa potrebujejo nekaj časa za prilagajanje.« Oskar Drobne, trener Aluminija: »Daleč od tega, da bi bili s točko in prikazanim zadovoljni, a po drugi strani moramo biti z izkupičkom zadovoljni, saj smo se pokazali v zelo slabi luči, predvsem v drugem polčasu, tekmec pa si je priigral več zrelih priložnosti. Tokrat enostavno nismo bili pravi, tekaško smo bili nerazpoloženi, počasni v reakcijah, pri čemer se nočem izgovarjati na soparno vreme - v igri mora biti prisotne več želje po uspehu. Tekmo bomo natančno analizirali in poskušali najti vzroke za to in jih odpraviti. Je pa tudi res, da je start v sezono vedno nepredvidljiv, prva tekma je vedno nekaj posebnega, kot skok v neznano. Izmed pozitivnih stvari lahko omenim to, da nismo prejeli zadetka. V prvem polčasu smo se še držali določenih dogovorov izpred tekme, v drugem pa je sledil padec, igralec ali dva na ključnih mestih sta odpovedala in to se je poznalo.« Zoran Zeljkovič, Koper: »Moje mnenje je, da smo imeli več od igre in bolj zrele priložnosti od domačinov, ki pa jih na žalost nismo izkoristili. Me pa veseli, da smo zadržali ničlo, da nismo prejeli zadetka, s čimer smo imeli precej težav v lanski sezoni, ko smo prejeli kar 54 golov. Iz tega moramo izhajati in na tem lahko gradimo. Točka pri Aluminiju v gosteh je dober dosežek, za popolno zadovoljstvo pa nam je zmanjkalo tisto, kar je v nogometu najtežje doseči - gol.« Prva liga Telemach Poraz Mure in preobrat Maribora Nova sezona Prve lige Telemach se je začela z enim večjim presenečenjem, z zmago Tabora pri prvakih v Murski Soboti. Sežanci so že v lanski sezoni povzročali težave murašem, saj so jih enkrat ugnali in dvakrat remi-zirali, le enkrat pa so bili poraženi. Mura je v tem trenutku močno vpeta v kvalifikacijah za Ligo prvakov, kjer jih že v sredo čaka zahtevna domača preizkušnja z bolgarskim Ludogorcem, zato močno premešana enajsterica trenerja Anteja Šimundža (brez Bobičanca, Klepača, Horvata, Šturma in Gorenca) ni bila presenečenje. Iz tega vidika je tudi zmaga Tabora manjše presenečenje . Pod dva zadetka se je na Fazaneriji podpisal Dino Stančič. Najzanimivejša tekma uvodnega kroga je bila odigrana v Celju, kjer je ambiciozna domača zasedba, okrepljena s številnimi mladimi domačimi igralci, pričakala prav tako močno pomlajeno zasedbo iz štajerske prestolnice. Po prekinitvi zaradi močnega naliva in posledično razmočenega igrišča sta enajsterici tekmo nadaljevali z več kot polurno zamudo. Bolje so začeli domačini, ki so povedli 2:0 ter se močno približali žele- ni zmagi. Vijoličasti se s tem niso želeli sprijazniti in so vendarle ujeli boljši ritem, kar jim je še pred odmorom prineslo znižanje zaostanka. Drugi polčas so začeli sanjsko, saj so izenačili praktično v prvem resnem napadu. Odločilni trenutki tekme so se zgodili v 52. minuti, ko je sodnik Asmir Sagrkovic po posredovanju Martina Milca na golovi črti dosodil 11-me-trovko za Celje, kapetanu Maribora pa pokazal rdeči karton. Odločitev je po posredovanju VAR sodnikov spremenil, s čimer je na stran Maribora prešla velika psihološka prednost. Izkoristili so jo z golom Ilije Martinovica, ki je nekaj trenutkov pred tem vstopil v igro. Zanimivo je, da je le en sam gol na tekmi dosegel napadalec (Nino Žugelj), ostale so dosegli branilci (Klemen Zaletel in Jon Šporn za Celje ter Gal Gorenak in Ilija Martinovic za Maribor). REZULTATI 1. KROGA: Aluminij - Koper 0:0; Celje - Maribor 2:3 (2:1); Bravo - Kalcer Radomlje 0:0; Mura - CB24 Tabor Sežana 0:3 (0:1); strelca: 0:1 Stan-čič (10.), 0:2 Krivičic (57., z 11 m), 0:3 Stančič (60.); Tekma Domžale - Olimpija je bila preložena zaradi igranja Domžal v torek v kvalifikacijah za Konferenčno ligo. lko / m24.si Nogometaši Maribora (na fotografiji v belih dresih Aleks Pihler in Ilija M artinovic) so novo sezono začeli z zmago v Celju, slavili so z rezultatom 2:3 (2:1). STRELCI: 1:0 Zaletel (21.), 2:0 Šporn (34.), 2:1 Gorenak (43.), 2:2 Žugelj (47.), 2:3 Martinovic (72.). CELJE: Rozman, Brecl, Zaletel, Mittendorfer, Flis, Šporn, Vrbanec (od 78. Sokler), Svetlin, Begic (od 62. Kuzmanovic), Božic (od 78. Jakobsen), Medved (od 87. Žižek). Trener: Agron Šalja. MARIBOR: Jug, Milec, Pihler, Voloder, Koderman (od 74. Sikošek), Vrhovec, Gorenak (od 46. Vi-potnik), Repas, Žugelj (od 72. Martinovic), Požeg Vancaš (od 62. Šturm), Alvir (od 90. Kronaveter). Trener: Simon Rožman. 14 Štajerski Šport torek • 20. julija 2021 Tenis • WTA turnir v Švici j Lozana nov srečen kraj za Tami Tamara Zidanšek letos dela velike korake proti svetovnemu vrhu, v tem tednu je že igralka znotraj TOP 40 svetovne ženske računalniške lestvice. V prejšnjem tednu ji je uspelo med izpolnjene cilje na profesionalni poti vpisati novo vrstico - osvojila je svoj prvi turnir serije WTA! Doslej se je dvakrat znašla v priložnosti, ko bi ji to lahko uspelo, a je v finalnih nastopih ostala za korak prekratka. To se je prvič zgodilo maja leta 2019 v nemškem Nurnbergu, kjer jo je v finalu ugnala Kazahstanka Julija Putinceva (6:4, 4:6, 2:6), takrat 39. igralka sveta, drugič pa letos aprila v kolumbijski Bogoti, kjer je bila v finalu uspešnejša domačinka Maria Camila Osorio Serrano (7:6, 3:6, 4:6), takrat 180. igralka sveta. V tretje je šlo ... Tretje priložnosti Tami ni več izpustila iz rok! Tudi tokrat je turnir potekal na peščeni podlagi, ki je naši najboljši igralki absolutno najbolj pisana na kožo in na kateri je tudi pre-igrala največ turnirjev doslej. Srečen kraj je švicarska Lozana, ki leži ob Ženevskem jezeru in v katerem je tudi sedež Mednarodnega olimpijskega komiteja. Mesto ima približno 140.000 prebivalcev, leži pa zelo blizu meje s Francijo (meja poteka sredi jezera, op. a.). Zidanškova je bila v Švici kot 50. igralka sveta prva nosilka, te časti pa ni imela vse od nastopov na turnirjih serije ITF, od katerih je že kar nekaj Turnir serije WTA 250 v Lozani (235.000 dolarjev nagradnega sklada), rezultati: 1. krog: Zidanšek (1.) - Melni-kova (Rusija) 2:6, 6:3, 6:2; 2. krog: Zidanšek (1.) - Minella (Luksemburg) 6:3, 7:5; četrtfinale: Zidanšek (1.) -Bronzetti (Italija) 6:4, 4:6, 6:3; polfinale: Zidanšek (1.) - Za-nevska (Belgija) 7:5, 6:3; finale: Zidanšek (1.) - Burel (Francija) 4:6, 7:6(5), 6:1. let ... Naslednje nosilke so bile Francozinja Fiona Ferro (52.), domačinka Jill Teichmann (56.), Italijanka Camila Giorgi (61.) in Francozinja Caroline Garcia (76.). Tami je do finala nanizala štiri zmage, v katerih je izgubila dva niza. Žreb se je med turnirjem v zgornji po- lovici turnirske tabele lepo »odpiral«, nosilke so izpadale druga za drugo, kar je 23-letna Konjičanka lepo izkoristila. V spodnjem delu žreba je iz kroga v krog presenečala 20-letna Clara Burel, ki je na poti do svojega prvega finala na WTA turnirjih ugnala dve višje rangirani rojakinji, Fiono Ferro in Caroline Garcia. Že s tem je pokazala, da finalna tekma za prvo nosilko še zdaleč ne bo lahka naloga ... Da je Burelova eden od upov francoskega tenisa, potrjuje tudi podatek, da je bila leta 2018 prva igralka sveta med mladinkami. Svojo moč je mlada Francozinja pokazala že v uvodu dvoboja, ko je ekspresno hitro povedla 0:4, ob tem pa imela še novo break priložnost za 0:5. Ni je izkoristila, bolje rečeno je Tami začela igrati nekoliko bolje (prilagodila se je vetrovnim razmeram). Prednosti Francozinje do konca niza ni uspela v celoti izničiti, pri 4:5 je Burelova zaključila niz v svojo korist (4:6). Po dve iz starejše in mlade generacije, eno iz srednje Na poti do prve turnirske zmage je članica TK Terme Ptuj nanizala pet zmag, njene tekmice pa so bile po starosti iz precej različnih generacij. Rusinja in Luksemburžanka sta bili na začetku iz tiste bolj izkušene, tudi polfinalistka iz Belgije (Zanevska je po rodu iz Ukrajine, brani pa barve Belgije, op. a.) spada v srednjo generacijo. Ob tem pa se je Tami uspešno soočila še z dvema mlajšima od sebe, z Italijanko Bronzettijevo in v finalu Francozinjo Burelovo. Ti sta doslej večino časa nastopali na turnirjih serije ITF, kjer sta dosegali zelo dobre rezultate, ki so jih tudi pripeljali na turnirje serije WTA. Marina Melnikova (32 let) -182. na WTA Mandy Minella (35 let) -165. na WTA Lucia Bronzetti (22 let) - 241. na WTA Marina Zanevska (27 let) -193. na WTA Clara Burel (20 let) -125. na WTA Nogomet • NK Aluminij Brest modri dres zamenjal za rdeče-belega V preteklem tednu se je brez posebnega pompa in izven soja reflektorjev zgodil prestop na relaciji Drava-Aluminij, govora pa je o enem najbolj talentiranih mladih igralcev na našem področju - Marku Brestu. Ta je bil v soboto že v postavi šumarjev v uvodni tekmi nove sezone proti Kopru. »Želel sem si poskusiti nekaj novega, prestopiti sem želel na višji nivo, kar jemljem kot nov izziv. To mi Aluminij s treningi in tekmami nedvom- no lahko nudi, saj gre za prvoligaški nivo. Želja je bila obojestranska, tako da smo se hitro in brez težav dogovorili za prestop. Želim videti, kako daleč lahko pridem v svoji nogometni karieri, zato menim, da je prestop v Kidričevo ena mojih najboljših odločitev,« je dejal Brest, ki je 10. maja dopolnil 19 let. Marko se izziva ne boji. »Zavedam se, da bo šlo za zahtevno prilagajanje na višji nivo, a sem obenem prepričan, da sem pripravljen na to, tako v fizičnem kot psihičnem smislu. Upam, da bom ponujene priložnosti izkoristil tako, kot si vsi skupaj želimo,« je zelo zrelo razmišljanje Tamara Zidanšek je v Lozani osvojila svoj prvi WTA turnir v karieri. Foto: instargram V drugem je Tami povedla 4:2, a je Clara njeno prednost izničila in niz se je končal v podaljšani igri. Tami je bila v zaostanku 1:3 in 2:4, a je preobrnila na 5:4. Pri izidu 5:5 je bila Burelova le dve točki oddaljena od lovorike, a je Tami s svojimi bogatejšimi izkušnjami izkoristila padec v igri tekmice in izenačila v nizih (4:6, 7:6). V odločilnem nizu je Burelova po-vedla 0:1, nato pa je Zidanškova s stopnjevanjem igre vzela vse niti igre v svoje roke in nanizala šest zaporednih iger za prvo turnirsko zmago! Končno razmerje točk je bilo zelo izenačeno, le 96:93 v korist Zidan-škove, ki je imela veliko boljši izkoristek break priložnosti, kar 6/8 (Burelova 4/13). Tami je imela tudi boljši ponudil fant iz Juršincev, ki je s Kidri-čani sklenil triletno sodelovanje. Ozrl se je še na zgodbo z Dravo: »Spomladi smo odigrali zelo dobro in si priborili obstanek v 2. ligi, kar je bil cilj, za katerega smo se vsi skupaj izjemno trudili. Res bi se rad zahvalil vsem v NK Drava za vse, kar so mi nudili, predvsem za priložnost nabiranja izkušenj v članskem nogometu pri mojih mladih letih. Sedaj pa že stopam po novi poti,« je zaključil Marko Brest. Ob igranju za vse mlajše selekcije Drave je Marko v dveh vmesnih obdobjih krajši čas igral tudi pri mladinski ekipi Maribora. JM izkoristek prvega servisa (68-60 %), slabša je bila pri drugem (44-55 %). »Končni rezultat je sladka potrditev tega, kar počnem« »Razmere za igro so bile kar zahtevne. Začela nisem dobro, toda po zaostanku z 1:5 sem dobila tri zaporedne igre in se začela počutiti bolje. Govorila sem si, naj se borim še naprej, za vsako točko. V tenisu je tako, da se vse lahko kar naenkrat spremeni, zato sem vesela, da mi je uspelo ostati v igri in v nadaljevanju dvoboja tudi zmagati,« je po dvoboju povedala Konjičanka. V zmagovalnem nagovoru je bila posebej iskrena v tem, da se je za podporo zahvalila vsem, ki so verjeli vanjo tudi takrat, ko še sama ni. V kratkem telefonskem pogovoru je Zidanškova dodala še nekaj misli. »Lepo je osvojiti prvi turnir, za nameček v tako lepem mestu, kot je Lozana! Ne glede na igro, počutje in vse ostalo je končni rezultat sladka potrditev tega, kar počnem. Nedvomno ta lovorika zame pomeni nov zagon, ki ga bom poskušala izkoristiti za turnirje na trdi podlagi,« je dejala Tamara. Svoj vidik turnirja je dodal trener Marjan Čuk, ki je tudi tokrat v dvoboje dal vso svojo energijo: »Tami na turnirju ni briljirala, je pa že dovolj dobra, da lahko s svojo kakovostjo igre, konstantnostjo in borbenostjo Nova rekordna uvrstitev na WTA-lestvici Z zmago na turnirju v Lozani je Tamara Zidanšek pridobila 13 mest na WTA-lestvici in je s tem dosegla novo najvišjo uvrstitev v karieri, po novem je 37. igralka sveta (zbrala je 1780 točk). Po kakšni stari obljubi naj bi jo v TK Terme Ptuj za napredek znotraj TOP 40 igralk sveta čakala nadstropna torta . Tami letos povečuje naskok pred rojakinjami, ki sedaj zasedajo naslednja mesta: 88. Polona Hercog 107. Kaja Juvan 290. Dalila Jakupovič 410. Nina Potočnik Nogomet • NK Drava Ptuj Madžari še drugič boljši Drava Ptuj - ZTE 0:3 (0:0) Nogometaši Drave so v prejšnjem tednu v razmiku dveh dni odigrali dve prijateljski tekmi z madžarskima prvoligašema, Honvedom in ZTE. S prvim so v sredo v Avstriji izgubili z rezultatom 0:5, v petek pa so na domačem stadionu proti ekipi ZTE klonili z izidom 0:3. Ekipa Zalaegerszegi TE je v preteklem prvenstvu elitne madžarske lige osvojila končno 9. mesto, trenutno pa je - podobno kot Drava -sredi priprav na novo sezono. kontrolira posamezne dvoboje, še posebej na pesku. Res si je v nekaterih dvobojih stvari malce zapletla, a je vseeno izpeljala zastavljeni cilj do konca. Najbolj sem ponosen na to, da je sama sebi pokazala, da zmore tudi ta korak, ponosen pa sem tudi na to, kar ji je Zoran Krajnc dal skozi vsa prejšnja leta treningov. Za zaključek peščene sezone je turnirska zmaga prava pika na i, sedaj pa se že podajamo nasproti treningom za turnirje na trdi podlagi. Vsi skupaj v ekipi že komaj čakamo nove izzive.« Jože Mohorič Za razliko od tekme s Honvedom, ko so dravaši v prvem polčasu prejeli kar pet zadetkov, so tokrat do odmora svojo mrežo ohranili nedotaknjeno. Prvič so klonili šele v 56. minuti, ko je napako vratarja Miliča izkoristil Mark Koszta, zmago pa so potrdili v samem zaključku tekme, ko je v razmiku treh minut dvakrat zadel 19-letni napadalec Szabolcs Szalay. m Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Marko Brest je še spomladi Dravi pomagal do obstanka v ligi, sedaj nove izzive išče v Kidričevem. Nogometaši Drave (na fotografiji v belem dresu Ntk Erhatič) so se madžarskemu prvoligašu dobro upirali. torek • 20. julija 2021 Šport Štajerski 1S Motokros • Svetovno prvenstvo MXGP, dirka na Nizozemskem Gajser ponovno zmagovalec dirke na mivki Četrta dirka letošnje sezone svetovnega prvenstva v motokrosu je v nedeljo potekala na Nizozemskem. Prvič je elitne motokrosiste sveta gostilo dirkališče v mestu Oss v bližini meje z Nemčijo, kot se za Nizozemsko spodobi, pa je na progi prevladovala mivka ... Ta našemu šampionu Timu Gajserju ne ustreza najbolj, a je v zadnjih dveh letih tudi na tej podlagi tako napredoval, da je konkurenčen najboljšim. Še celo več, tudi zmaguje na njej! Podobno je bilo že lani v Belgiji. Dopoldanske kvalifikacije je dobil domači adut Jeffrey Herlings, branilec naslova svetovnega prvaka iz Pečk pri Makolah pa je končal na šestem mestu. Dirka za VN Nizozemske, rezultati: i. Tim Gajser Slovenija Honda 20 22 42 2. Antonio Cairoli Italija KTM iS 25 SS S. Romain Febvre Francija Kawasaki iS iS SB 4. Jorge Prado Španija KTM i5 20 S5 5. Ben Watson V. Britanija Yamaha i2 i5 27 Skupni vrstni red za SP (po štirih dirkah): i. Tim Gajser Slovenija Honda iss 2. Jeffrey Herlings Nizozemska KTM i4S S. Antonio Cairoli Italija KTM i4S 4. Romain Febvre Francija Kawasaki i4S 5. Jorge Prado Španija KTM iS2 Prvo vožnjo je zaznamovalo trčenje v uvodnem krogu, ko je Italijan Ivo Monticelli na enem od grbin z motorjem dobesedno skočil na Je-ffreya Herlingsa in ga zadel v ramo. Nizozemec je kljub bolečinam nadaljeval dirko in jo tudi dobil (!!!), Italijan pa je končal v pesku in se je prebijal iz ozadja. Odlično vožnjo je v prvi dirki prikazal Glenn Col-denhoff, a je v zaključku moral priznati premoč rojaku Herlingsu. Gaj- ser je deloval nekoliko rezervirano, kljub temu pa je bil večino časa med najboljšimi. V zaključku je izkoristil napako Romaina Febvreja in končal na 3. mestu. Zaradi posledic nesreče v prvi vožnji in poškodbe lopatice Herlings v drugi vožnji ni nastopil. Gajser jo je začel na tretjem mestu, po napaki Francoza Romaina Febvreja, ki je zapeljal s proge, pa je pridobil eno mesto. Nato se je večino vožnje boril Kolesarstvo • Dirka po Franciji Pogačar drugič zapored domov odnesel tri majice Slovenski kolesarski zvezdnik Tadej Pogačar (UAE Emirates) je stari-novi zmagovalec 108. dirke po Franciji. Vse od konca prvega tedna je bilo jasno, da ga bo težko ogroziti v lovu na rumeno majico, v Pariz se je na koncu kot nesporni kralj preizkušnje pripeljal s prednostjo več kot petih minut pred najbližjim zasledovalcem Dancem Jonasom Vinge-gaardom (Jumbo Visma). V zgodovino se je vpisal kot najmlajši dvakratni zmagovalec Toura. Vnovič, tako kot leto prej, je osvojil tri prestižne majice. Rumeno za skupnega zmagovalca, belo za najboljšega mladega kolesarja ter pikčasto za najboljšega hribolazca. Pogačar je postal 21. kolesar v vsej zgodovini, ki je francosko pentljo dobil najmanj dvakrat, ter šele deveti, ki mu je uspelo ubraniti skupno zmago. Mladi slovenski as se je s še ne dopolnjenimi 23 leti dokopal do 29 zmag v kratki poklicni karieri, od tega 20 v svetovni seriji. Pred Tourom je letos zanesljivo dobil dirko Po Sloveniji, preizkušnjo od Tirenskega do Jadranskega morja ter domačo dirko njegove ekipe po Združenih arabskih emiratih. V zgodovino se je vpisal tudi kot eden redkih zmagovalcev Toura, ki so naslednje leto dobili prestižno enodnevno klasiko Liege-Bastogne-Liege. To je uspelo le Švicarju Ferdinandu Kublerju, Belgijcu Eddyju Merckxu in Francozu Bernardu Hinaultu. Pogačarjevi prevladi na največjih dirkah ni videti konca, vsaj v naslednji letih pa je pričakovati, da bo stik z njim držal drugi slovenski zvezdnik Primož Roglič (Jumbo-Visma). Sle- Martin Hvastija: »Pogačar je bil 5 kg nad idealno težo, a je že imel vrhunske številke« Nekdanji slovenski kolesar Martin Hvastija je prepričan, da je njegov rojak Tadej Pogačar na Touru izpolnil vsa pričakovanja. Obenem je zdaj 51-letni selektor reprezentance mlajših članov dejal, da so bili obrisi njegovega talenta vidni že ob prvih laboratorijskih meritvah z zavedanjem, da talent sam po sebi ne pomeni nič. „Pogačar je izpolnil vsa pričakovanja. Dirko je osvojil na res tradicionalen način v narekovajih. Zgodaj je oblekel rumeno majico, jo s pomočjo ekipe branil 14 dni. To je veliko težje kot tisto, kar je naredil lani. Ve se, da je lažje doseči prvo zmago, kot jo ponoviti," je uvodoma Pogačarjeve predstave ocenil Hvastija. Pri Pogačarju so bili obrisi velikega talenta vidni že na meritvah fizičnih sposobnosti, ko mu je bilo vsega 15 let. Hvastija je poudaril, da mladim kolesarjem zdaj že zgodaj merijo sposobnosti, Pogačarjeva generacija pa je pri meritvah izstopala. Seveda pa to še ne pomeni, da se bo to v primeru kolesarstva izrazilo na cesti, opozarja 13-kratni udeleženec tritedenskih pentelj. „Laboratorijski testi dajo le fizične predispozicije za ukvarjanje z anaerobnimi športi. Izmerjeni vati, poraba, maksimalni vati, preračunani vati na telesno težo, poraba kisika ... Vse to so parametri, ki govorijo o tem, da je nekdo nadarjen za vzdržljivostni šport," je Pogačarjeve meritve v mladosti ubesedil Hvastija. „Pri Tadeju je zanimivo to, da je bil takoj vrhunski, v njegovi generaciji pa je bilo podobnih kar nekaj fantov. Pri mladincih je bil še precej nedodelan, neizdelan. Bil je pet kilogramov nad idealno težo, ampak že za to težo je imel vrhunske številke. To, da zdaj obrača pedale tudi do 7 vatov na kilogram telesne teže v klanec, ni nobeno presenečenje. Že pri mladincih jih je s 6,5 W/kg na kratkih testih," je še o tem dejal nekdanji profesionalni kolesar. Obenem je prepričan, da je imel Pogačar prirojen tudi občutek za kolesarjenje, pregled nad dirko, opazovanje ter sosledje dogodkov. „Veliko se da naučiti, če od mladih let kolesariš v organizirani skupini in si v klubu, kjer je več tekmovalcev ter na dirkah, kjer je veliko kolesarjev. Očitno ima Tadej te predispozicije in jih je dobro razvil. Ne moreš preprečiti vseh padcev, v 70 odstotkih za padec nisi sam kriv, da pa se marsičemu izogniti, če opazuješ položaj pred sabo. To mu gre za zdaj na roko na največjih dirkah," je prepričan Hvastija. Ena od velikih dirk prihaja že kmalu, in sicer olimpijske igre. Hvastija meni, da je nemogoče vnaprej trditi, v kakšnem stanju bosta OI dočakala favorizirana Pogačar in Primož Roglič. „Ne vemo, kako se bo Pogačar odzval na transfer in malo časa za regeneracijo. V soboto je že start, minus časovna razlika, ki gre v škodo kolesarjem, saj gredo na vzhod. Dejansko je to zelo malo časa in šele med samo dirko bomo videli, kako se bodo noge obračale obema in kakšno bo razmerje moči. Ne glede na vse, v ožji krog favoritov sodita oba," je prepričan član olimpijske reprezentance v Sydneyju 2000. za prvo mesto z Jorgejem Pradom, ki pa ga je Gajser tri kroge pred ciljem le prehitel. A vožnje ni končal na prvem mestu, saj ga je v zadnjem krogu prehitel Italijan Antonio Cai-roli. Coldenhoff se je v drugi vožnji v prvem ovinku zapletel v padec, dirko je končal v ozadju. »S prvo vožnjo sem zadovoljen, nisem preveč tvegal, ker je bila proga nevarna in je ta uvrstitev povsem v redu. V drugi sva se dolgo borila z Jorgejem, enkrat sva bila povsem skupaj, bilo je kar tesno. Potem sem ga končno prehitel, a sem nato ostal brez energije, tako da me je prehitel Cairoli. Vedel sem sicer, da je hiter in da prihaja za menoj, a sem se zavedel, da bo tudi drugo mesto dovolj za zmago na dirki. Na splošno sem zadovoljen, hvala vsem v ekipi, ki so mi pomagali,« je po dirki dejal slovenski as. V seštevku obeh voženj je Gajser s tretjim in drugim mestom prepričljivo zmagal z 42 točkami, Cairoli je bil drugi z 38, Febvre pa tretji s 36. Tim Gajser si je na nizozemski mivki z zanesljivima vožnjama priboril drugo letošnjo zmago za veliko nagrado, prvo je slavil v uvodu v sezono v Rusiji. Po dirki na Nizozemskem je Gajser obdržal prvo mesto v seštevku SP. Po prvi vožnji se mu je sicer povsem približal Herlings (pred dirko je imel Slovenec pred Nizozemcem le šest točk naskoka), na koncu pa slovenski dirkač na naslednje dirke odhaja s 166 točkami, drugi je Herlings s 143, kolikor jih ima po novem tudi tretji Cairoli. Naslednja dirka za SP bo že konec tedna v češkem Loketu, kjer je pričakovati tudi več slovenskih navijačev. JM, sta dnji je po dveh grdih padcih v prvih dneh Toura moral predčasno končati nastope v Franciji. Nov spopad med trenutno najboljšima kolesarjema na svetu je tako izostal. Letos je v Franciji v polnem sijaju zablestel tudi Matej Mohorič (Bahrain). Odslej se lahko pohvali kot kolesar, ki mu je uspelo dobiti etapo na vseh treh tritedenskih dirkah. Leta 2017 je dobil etapo na Vuelti, leto kasneje na Ciru, letos pa dve na Touru. Z ekipo pa je bil tokrat celo najboljši v generalni razvrstitvi moštev na Touru. Naslednji preizkus številne nastopajoče na Touru čaka na olimpijskih igrah, kjer bo cestna dirka v lovu na kolajne na sporedu že v soboto zgodaj zjutraj po slovenskem času. Od Slovencev bosta tam poleg Po-gačarja in Rogliča (nastopil bo tudi v kronometru 28. julija) nastopila še Jan Tratnik in Jan Polanc. sta Foto: Črtomir Goznik Tadej Pogačar (UAE Emirates) je v pripravah na Dirko po Franciji suvereno slavil na Dirki po Sloveniji, odlično formo pa je potem potrdil tudi na francoskih cestah. Kolesarstvo • 49° Vittorio Veneto - Passo San Boldo Perutninarji ena izmed dveh gostujočih ekip Ekipa starejših mladincev v postavi Primož Kirbiš, Matic Marčič, Vid Jeromel in Žan Gorjanc je tekmovala na tradicionalni kolesarski tekmi 49. Vittorio Veneto. Prijavljenih je bilo 98 kolesarjev iz 21 ekip, med njimi so bile vse pomembnejše Italijanske ekipe in dve ekipi iz tujine (Perutnina Ptuj in AR Monex ct - Mehika). Po treh kilometrih zaprte vožnje iz Vittorie Veneta je sledil uradni štart. Sledila je vožnja sedmih krogov, v vsakem krogu so morali kolesarji prevoziti približno 100 višinskih metrov, za zaključek je sledil še 6-ki-lometrski vzpon na prelaz San Boldo z naklonom 7-11 %. Skupno so mladi kolesarji morali prevoziti 91 km, v katerih so premagali 1.420 višinskih metrov. Mladinci so bili že od štarta napadalni in hitro se je ustvarila skupina 14 kolesarjev, ki si je privozila prednost minute in pol pred glavnino. Iz Perutnine Ptuj je bil v ubežni skupini Kirbiš. Na 70. kilometru je glavnina ujela ubežno skupino, temu pa je sledilo nekaj padcev, v katerih sta bila udeležena Gorjanc in Marčič. Povprečna hitrost v dobrih dveh urah dirke je bila kar 44 km/h, kar je veliko glede na razgibano traso proge. Cilj- ni vzpon na prelaz San Boldo je v prvi skupini začelo 60 kolesarjev, med njimi tudi Jeromel in Kirbiš, ki sta v zelo močni mednarodni konkurenci na koncu zasedla 21. in 32. mesto. Rezultati: 1. Lorenzo Rimmaudo (Energy team Lombardia, Italija) 2. Matteo Sperandio (Sanvende-miamo Veneto, Italija) 3. Isaac Del Toro (Monex, Mehika) 21. Vid Jeromel (Perutnina Ptuj, Slovenija) 32. Primož Kirbiš (Perutnina Ptuj, Slovenija) UR Foto: MXGP 16 Štajerski Šport torek • 20. julija 2021 Nogomet • NK Videm Cilj bo uvrstitev v zgornjo polovico lestvice Tretja slovenska liga vzhod bo letos za ljubitelje nogometa iz našega območja zelo zanimiva, saj bo v njej nastopalo kar pet ekip iz območja MNZ Ptuj: Cirkulane, Podvinci, Videm, Zavrč in Bistrica. Videmčani so se v minuli sezoni z odlično odigranim spomladanskim delom rešili izpada, veliko je k temu pripomogel tudi novi športni direktor David Veselič, ki je na to funkcijo prišel pred spomladanskim delom lanske sezone. »Prva naloga je bila okrepiti in stabilizirati ekipo, da se je lahko enakovredno vključila v boj za obstanek. To nam je v celoti uspelo, na kar sem zelo ponosen,« je dejal Veselič. Futsal • 1. SFL S precej višjimi ambicijami so Vi-demčani začeli priprave na novo sezono. »Imamo 21 igralcev in dva vratarja, skoraj na vsakem treningu pa je prisotnih po najmanj 20 igralcev. Iz Drave sta prišla Rene Čuš in Miha Mesarič, s Hajdine pa Nik Pavalec (vsi letniki 2002) in Domen Šeliga (2001), tako da je ekipa zelo dobro sestavljena in zapolnjena na vseh igralnih mestih. V takšni sestavi začenjamo novo zgodbo, sam pa verjamem v to ekipo in trenerski štab, v katerem bosta Luka Gajšek in Gorazd Černila. Kemija v slačilnici je prava, fantje kažejo pravi odnos do kluba, organizacijsko smo močni, Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Vidma so spomladanski del sezone 2020/21 odigrali odlično, na sedmih tekmah so «knjižili pet zmag ter po en remi in poraz. Sezono so z 20 osvojenimi točkami končali na 8. mestu. lahko bi celo rekel, da smo vzoren njemu delu lestvice,« je povedal Šlamberger (Podvinci) in Frank Ma-tretjeligaški klub. Temu primerni so Veselič. tic Ličina, vratar Nino Kokol pa se tudi cilji, pogledujemo proti zgor- Iz Vidma sta za zdaj odšla le Matic bo posvetil študiju. V tem tednu čakata Videmčane dve prijateljski tekmi na domačem igrišču, v sredo z Rogaško in v soboto z Beltinci, obe se bosta začeli ob 18. uri. Do začetka nove sezone sta v načrtu še tekmi z Zavrčem (31. 7. doma) in Odranci (7. 8. v gosteh). JM Ptuj v prvem krogu s prvaki, Tomaž izstopil iz lige Sezona 2020/21 v 1. slovenski futsal ligi se je junija končala z zmagoslavjem ekipe Dobovec, ki je v finalu ugnala Litijo z rezultatom 3:1 v zmagah. Mesec kasneje je znana sestava 1. lige za novo sezono 2021/22, opravljen pa je bil tudi žreb parov. Prvo presenečenje se je zgodilo že pred dobrim tednom, ko je izvršni odbor na korespondenčni seji sprejel sklep o sestavi elitne futsal lige, saj na seznamu ni bilo ekipe KMN Tomaž Šic bar, ki je v pretekli sezoni zasedla 5. mesto v rednem delu tekmovanja. Pred žrebom se je nastopu odpovedala še ekipa KMN Sevnica, zaradi Pari 1. kroga (3. 9.): FC Ptuj - FK Dobovec ŠD Mlinše - FK Siliko FK Dobrepolje - KMN Bronx Škofije KMN Oplast Kobarid - FC Litija Prosta bo ekipa KMN Meteorplast Šic Bar. česar bo liga letos sestavljena iz devetih klubov. Že v prvem krogu bo izredno zanimivo, saj se bosta med seboj pomerili najboljši ekipi rednega dela zadnje sezone - FC Ptuj in KMN Dobovec. Ekipa Meteorplasta bo v 1. krogu prosta, v drugem pa bo gostila ekipo KMN Mlinše. Prvo medsebojno tekmo v sezoni bosta FC Ptuj in Meteorplast odigrala v 5. krogu na Ptuju. Redni del tekmovanja se bo predvidoma začel 3. septembra, sklenil pa z 18. krogom 25. februarja naslednje leto. O državnem prvaku se bo tudi v 27. sezoni odločalo v končnici, v katero se uvrsti osem ekip. JM Foto: Črtomir Goznik V uvodnem krogu nove sezone v 1. slovenski futsal ligi se bosta med seboj pomerili najboljši ekipi rednega dela končane sezone - FC Ptuj in Dobovec. Strelstvo • 31. državno prvenstvo na 50 m Juršinčani in Ormožani Kovinarja do novih odličij V Strelskem centru Gaj pri Pragerskem je Strelsko društvo Svečina minuli konec tedna organiziralo 31. državno prvenstvo v streljanju z malokalibrsko puško in pištolo na 50 m. V poletnem vrhuncu domače sezone so med 21 društvi in 118 tekmovalci z uspešnimi nastopi sezono sklenili strelci Kovinarja iz Ormoža in Juršincev ter se s petimi odličji vpisali med enajst društev - osvajalcev odličij. Juršinčani in L. Pšajd do dvojnega brona s pištolo V odsotnosti miklavške ekipe Jožeta Kerenčiča, ki je v minuli sezoni dominirala z nastopi svojih varovancev s pištolo na 50 m in osvojila dvojno krono, si je prvi naslov državnega prvaka pristreljal rečiški strelec Jože Čeper (539) in za pet krogov premagal dvakratnega državnega prvaka v letih 2012 in 2013, Grosu-peljčana Roka Ivanca (534). Svojega drugega bronastega odličja (po letu 2000) se je razveselil juršinski strelec Ludvik Pšajd, ki je z enakim rezultatom kot drugouvrščeni Ivanc naslov podprvaka zgrešil šele po slabšem seštevku notranjih desetic (9:5). Preostali juršinski strelci - Mirko Moleh (501), David Kekec (485) in Niko Pšajd (485) - so osvojili 10., 14. in 15. mesto. Kidričevski strelci Matevž Mohorko (483), Milan Bukšek (450) in Stanislav Golc (446) so osvojili 16., 22. in 23. mesto. Ormožan Kovinarja Gregor Polajnko si je s 445 krogi pristreljal 24. mesto. Juršinčani, trikratni državni prvaki v letih 2007, 2008 in 2009, so bili zelo uspešni tudi v ekipnem delu tekmovanja, kjer so si s 1520 krogi priborili šesto bronasto ekipno odlič-je. Naslov državnega prvaka je slavila favorizirana rečiška ekipa Dušana Poženela s 1561 krogi, srebro so si pristreljali Grosupeljčani (1545), sedmo mesto je osvojila ekipa SD Kidri- čevo (1379), ki je na sedmih zaporednih DP v obdobju 20012007 bila trikrat tretja in štirikrat druga. Urška Kuharič še drugič zapored dvakrat bronasta Odlična ormoška strelka Kovinarja Urška Kuharič, dvakratna državna prvakinja s puško 50m leže v letih 2016 in 2018 in državna prvakinja v trojnem položaju v letu 2016, je znova osvojila po dve bronasti medalji s puško leže in v trojnem položaju ter tako še dodatno napolnila svojo bogato zbirko odličij z državnih prven- stev. V olimpijski disciplini trojnega položaja je tokrat dosegla 1153 krogov (kleče 386, leže 382 in stoje 385) in v vrhunski domači konkurenci treh odličnih strelk za štiri kroge zaostala za Grosupeljčanko Klavdijo Jerovšek (1157) na drugem mestu. Svoj sedmi naslov državne prvakinje je suvereno osvojila olimpijka Živa Dvoršak s 1173 krogi (kleče 394, leže 393 in stoje 386), ki bo konec julija v tej disciplini še tretjič nastopila na olimpijskih igrah v Tokiu. Ormoška strelka Tovarne sladkorja, Vesna Mele, je s 1056 krogi osvojila deveto mesto. V drugi disciplini malokalibrske puške leže je bila znova najboljša Živa Dvoršak (619,8) in je slavila svoj peti naslov državne prvakinje. Za osem krogov in pol je na drugem mestu zaostala Klavdija Jerovšek (611,3), še dodatnih pet pa je na tretjem mestu zaostala Ormožanka Urška Kuharič in osvojila svoje sedmo odličje na DP v tej disciplini. Preostali ormoški strelki Vesna Mele (592,7) in Tina Prejac (536,9) sta osvojili šesto in sedmo mesto. Debevec znova nepremagljiv in do dvojne krone V moški konkurenci s puško je nov dvojni naslov državnega prva- Foto: Strelska zveza Slovenije Juršinski strelci so se na 31. državnem prvenstvu na 50 m veselili dveh bronastih odličij: posamičnega si je priboril Ludvik Pšajd, k ekipnemu uspehu pa sta prispevala še David Kekec in Mirko Moleh. ka osvojil zlati olimpionik Rajmond Debevec, ki je v olimpijski disciplini trojnega položaja dosegel 1153 krogov (kleče 387, leže 395 in stoje 371) in osvojil svoj 24. naslov državnega prvaka. Ormoški strelci Kovinarja Tadej Horvat (1081), Stiven Voča-nec (1033) in Jan Dogša (974) so osvojili 8., 10. in 11. mesto. V ležečem položaju z malokalibrsko puško je Rajmond Debevec (620,2) osvojil še osemnajsti naslov državnega prvaka, drugi je bil Robert Markoja (616.3) in tretji Cerkničan Erik Kandare (613,9). Nov odličen rezultat je znova dosegel Kidričan Aleš Pernat (603,7), ki je po lanskem šestem tokrat osvojil visoko peto mesto in za odličjem zaostal za dobrih deset krogov. Ormoški strelci Tadej Horvat (593,9), Matija Ambrož (593,4) in Stiven Vočanec (590,6) so v najštevilčnejši konkurenci osvojili 11., 12. in 15. mesto, preostali Ormo-žani Jan Dogša (575,3), Igor Ranfl (569.4), Benjamin Nino Kovačec (563,9) in Aljaž Čučko (560,0) pa so se uvrstili med 23. in 26. mestom. Ekipni naslov državnih prvakov so osvojili turniški strelci Štefana Kovača (1814,8) pred Olimpijo (1789,6), bronasto ekipno odličje so osvojili ormoški strelci Kovinarja (1748,4), četrta je bila ekipa SD Tovarne sladkorja Ormož (1722,8). Med kadetinjami je s puško leže zmagala Trboveljčanka Hana Stra-kušek (603,2), mlada ormoška strelka Kovinarja Eva Petek (565,4) je bila sedma. Še uspešnejša pa je bila Petkova v trojnem položaju (519 krogov: kleče 161, leže 179 in stoje 179), kjer je osvojila četrto mesto in za odličjem zaostala za 13 krogov. Zmagala je Tija Šiles iz Kisovca (546) pred Hano Strakušek (532). Simeon Gonc torek • 20. julija 2021 Nasveti Štajerski 17 Zeleni nasveti Nevarnost neurij in toče sledi vsakemu vročinskemu valu Kot da ni dovolj suša in težave, ki jih rastlinam in nam povzročajo visoke temperature, so še velika nevarnost neurja in toča. Kljub temu da sem o tem že veliko pisala, naj samo na hitro še enkrat ponovim osnove ravnanja takoj po toči. Čeprav je zdaj končno le podpisana pogodba o varstvu z letalom (Avstrijci jih imajo 5) pred točo, 1 letalo čudežev ne more delati. Prav vsakokrat, ko se končuje vročinski val, trepetam pred tem, komu in kje bo spet naredilo škodo. Zato ni odveč, če se na to že vnaprej pripravimo. Glede na to, da so rastline ves čas nenehno v stresu, vam ne bo težko že dan ali dva (24-48 ur) pred napovedjo nižjih temperatur rastline poškropiti z biostimulansi, v tem primeru dajem prednost aminokislinam ali rastlinskim izvlečkom, najbolje z dodatkom kalija. Ti pripravki so dovoljeni tudi v ekološki pridelavi. Tako bodo rastline bolje pripravljene na stres. Od domačih pripravkov je najprimernejši pripravek iz regrata, kamilic ali preslice. Takoj, ko je možno, vse poškodovane posevke poškropite s pripravki, ki vsebujejo morske alge. Najkvalitetnejše so hladno stiskane, a tudi izvlečki morskih alg so odlični v ta namen. Alge lahko razredčite tudi v žajbljevem ali kamiličnem čaju, čaju njivske preslice, timijana ali rmana. Čez dva ali tri dni posevke očistite, porežite vse polomljeno, plodovkam odstranite vse poškodovane plodove, tla okoli rastlin ponovno prekrijte z zastirko, rastline pa poškropite z bakrenimi listnimi gnojili, na večjih površinah z ustreznimi fungicidi. Od domačih pripravkov lahko izberete tudi žajbljev, presličin, rmanov, timijanov čaj ali pripravek iz sode bikarbone. Dodajte tudi pripravke, ki vsebujejo tokrat aminokisline. Alge namreč celijo in sušijo rane, zato jih uporabimo takoj po škodi, tudi po škodi zaradi mraza spomladi ali vetra poleti. Aminokisline pa pospešujejo rast, zato jih uporabimo šele po tem, ko so se rane deloma posušile in začele celiti. Z aminokislinami postopek ponovite še čez teden dni. Namesto aminokislinskih pripravkov lahko vzamete tudi pripravke, ki vsebujejo izvlečke različnih rastlin. Paradižnik in paprika se bosta še obrasla, če le nista polomljena do tal, zato se ju splača obdržati. Pri drugih rastlinah pa premislite. Tudi obraščanje križnic (kapus-nic) je običajno zelo uspešno. Čebulo in česen je najbolje kar izpuliti in posušiti, čeprav čebula povsod še ni prav zrela. Tudi korenčnice se dobro obraste-jo, je pa smiselno polomljeno listje porezati, pred vročino pa take obrezane rastline zasenčiti. Če pa je bil korenček že precej velik in dokaj debel, ga je zaradi vsega, kar se je dogajalo od maja naprej, bolje kar izpuliti. Za hranjenje v zasipnicah ali kleteh je seveda prezgodaj, lahko pa ga posušite ali zamrznete. Enako velja za korenast peteršilj in pastinak. Kaj lahko zdaj še sejete Še veliko stvari se lahko poseje ali presadi. Sadik je pri vrtnarjih in drugje še kar nekaj na razpolago. Pred presajanjem jih zalijte s pripravki iz morskih alg, kapusnice pa poškropite še s pripravki , ki vsebujejo spino-sad ali olje drevesa neem, da boste vsaj za prvih 10 dni nežne rastline zavarovali pred škodljivci. Na prvem mestu je zdaj setev črne redkve, podzemne kolerabe in tudi strniščne repe. Prav tako sejemo zdaj korenje, letos pa tudi peteršilj in pastinak za ozimnico. Sadimo tudi zelje za kisanje, posadite pa še nekaj rastlin zgodnjega zelja, saj se včasih solata iz sveže naribanih sort s kratko rastno dobo prileže tudi v poletni vročini. Sorte s kratko rastno dobo so namreč veliko bolj nežnega, sladkega okusa in so primernejše za solate kakor tiste za kisanje. Cvetače in brokolija zdaj še ne sadite, ker v poletni vročini ne delata dobro. Čas za setev za sadike bo čez 14 dni, presajanje pa nekje v sredini avgusta, potem boste imeli krasne rože v jeseni, ko bo hladneje in dan krajši. Še vedno lahko posejete rdečo peso, blitvo ali mangold, vse sorte solat, še vedno sejemo predvsem poletne sorte, kot so great lakes, dalmatinska ledenka in unicum, vedno se dobro obnesejo tudi rozetaste sorte, kot je gentilina, ter seveda romanske solate (corsica in ovired). Posejte nekaj semena direktno, na stalno mesto za berivke, nekaj pa v lončke za sadike. Te namreč ne pobegnejo v cvet tako hitro kakor prepulje-ne sadike brez koreninske grude. Enako velja tudi za setev radiča in endivije, zdaj je najprimernejši datum. Za hiter pridelek pa posejte še nekaj užitnega tolščaka, aromatične, hitro rastoče vrtnine, ki poleti nadomešča rukolo. Prav tako je prav smiselno zdaj ponovno posejati tudi kumare in bučke, torej grmičaste jedilne buče. Veliko bolje bodo jeseni rodile nove, mlade rastline kakor stare, že utrujene. Tudi pri bučnicah je pridelek veliko višji, rastline pa dalj časa ohranijo zdravje in vitalnost, če vzgojite sadike in jih presadite na prosto. Enako svetujem vsem, ki imajo na vrtu že obolele rastline bučevk. Namesto varstva pepelastih ali kako drugače poškodovanih rastlin raje posejte v lončke nove. Če ste imeli težave z nizkim stročjim fižolom, ga prav tako lahko še posejete. Ni pa smiselno sejati graha in boba, saj lepše in bolj bogato cvetita samo, ko se dan daljša. Torej tudi če se zgodi nesreča, ne gre obupati, še vedno bo na vrtu nekaj pridelka, saj se je poletje komaj dobro začelo. Težje je, če se nesreča zgodi v avgustu. Miša Pušenjak Foto: Miša Pušenjak ¡ Foto: Miša Pušenjak Kaj bomo danes jedli TOREK SREDA ČETRTEK ledvičke v omaki, milijonska juha, porova kremna juha, prazen krompir, piščančji medaljoni, mešana solata s solata, pohorska kumarična solata z posebno klobaso, omleta jogurtom, sadje polnozrnata štručka, sadna solata PETEK cvetačna kremna juha, kaneloni z gobami, francoska solata, kompot SOBOTA bograč, haloška gibanica Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko NEDELJA čebulna juha, kotleti na žaru, pečen krompir z ajvarjem, narezana zelenjava, sladoled PONEDELJEK zelenjavno-piščančja mineštra, ocvrte miške Kumarična solata z jogurtom in kislo smetano Sestavine: 1 večja ali več manjših kumar, 100 g jogurta, 100 g kisle smetane, limonina lupina, drobnjak, žlica limoninega soka, sol in poper. Kumare olupimo, jih po dolgem razrežemo na četrtine in jim odstranimo semena. Nato jih narežemo na manjše kocke. Nekateri jih sedaj posolijo in dajo na stran, da spustijo vodo. A bi bilo škoda, da odtečejo vitamini, zato s soljo počakajmo do konca. Kumare damo v hladilnik, da se dobro ohladijo. Limono naribamo (ali na tanko olupimo in olupke na drobno naseklja-mo), nasekljamo tudi drobnjak in obe sestavini vmešamo v jogurt. (Tretja nasekljana sestavina je lahko tudi česen!) Kocke kumar vmešamo v jogurtovo mešanico in primešamo kislo smetano skupaj z limoninim sokom. Solimo in popramo po okusu. Ledvičke v omaki Sestavine: 500 g svinjskih ledvičk (lahko tudi telečje, goveje ali od drobnice), žlica sv. masti, 200 ml mleka, 70 g čebule, 1 žlica domače 'vegete', 1 žlička timijana, 3 lovorovi listi, 1 žlica moke, 1 žlička mlete sladke paprike, 250 ml vode, 1 žlička paradižnikove mezge, sol in poper po okusu. Ledvičke dobro splaknemo, jih prerežemo po dolgem na pol in izrežemo beli notranji del (ter ga zavržemo). Očiščene ledvice narežemo na tanke listke. Za nekaj časa jih namočimo v sveže mleko, da jim odvzame vonj (lahko jih pustimo v mleku kar čez noč, vendar v hladilniku). Pred uporabo jih dobro speremo pod tekočo vodo in pustimo na cedilu, da se tekočina odteče. V kozici segrejemo mast in na njej prepražimo nasekljano čebulo. Ko zarumeni, dodamo ledvice. Med stalnim mešanjem dodamo domačo vegeto in timijan. Ko tekočina izhlapi, to je približno po 5 minutah, dodamo moko in jo med mešanjem malo popražimo, dodamo še sladko papriko v prahu, lovorov list, vodo, paradižnikovo mezgo, poper in sol ter med stalnim mešanjem kuhamo še 8 do 10 minut. 18 Štajerski Na sceni torek • 20. julija 2021 Skrinja domačih viž - Ansambel Posavski veseljaki Za spevnost in melodičnost v narodno-zabavni glasbi Foto: zasebni arhiv Ansambel Posavski veseljaki Ansambel Posavski veseljaki je štiričlanska zasedba, ki že z imenom pove, da prihaja iz Posavja: Koprivnice, Brestanice in s Studenca. Z glasbo širi veselje med ljudi, Po-savje predstavlja tudi na glasbenem področju. To, da so veseljaki, je mogoče videti tudi na vseh njihovih nastopih, kjer je vedno izjemno veselo. V ansamblu igrajo in pojejo: Jernej Cvek (vokal), Anja Borovin-šek (harmonika, klaviature), Dejan Novak (kitara, vokal) in Boštjan Podgoršek (bas kitara, kontrabas, vokal). Uradni sedež ansambla je v Koprivnici, kjer je doma Anja, tudi vodja ansambla. Vaje imajo največkrat pri kitaristu Dejanu. Njihov repertoar obsega na-rodno-zabavno in tudi zabavno glasbo. Igrajo železni repertoar v narodno-zabavni glasbi, od skladb ansambla Lojzeta Slaka, bratov Av-senik, Franca Miheliča pa vse do modernejših uspešnic. Javnosti so doslej predstavili dve svoji polki. Njihovo prvo avtorsko skladbo, poskočno polko Za hec, sta ustvarila Matej Kocjančič, ki je napisal besedilo, in Brane Klavžar, ki je prispeval melodijo. Pesem govori o fantu veseljaku, ki živi svoje dni na malce hudomušen in predvsem zabaven način. V pesmi šaljivo pove, da če si zadovoljen z malim, lahko imaš prav vse, kar si želiš. Druga njihova skladba Pijte modro (frankinjo) pa je delo dolenjskega tandema: Mateja Kocjančiča, ki je prispeval besedilo, in Marjana Tur- ka, ki je ustvaril melodijo. Nastala je na pobudo lokalnih vinarjev in društev s prav posebnim namenom: predstaviti modro frankinjo in vinorodni okoliš Posavje tudi v glasbeni obliki. Pesem govori o tem, kako modra frankinja že stoletja združuje celotno regijo Posavje, hkrati pa govori tudi, da je treba piti modro in z mero, je povedala Anja Borovinšek. Člani ansambla Posavski veseljaki so ljubitelji enostavne, preproste, ljudske glasbe, ki gre v uho in jo je enostavno zažvižgati na vsakem koraku. „Želimo igrati skladbe po vzoru Lojzeta Slaka in drugih starejših izvajalcev, ki so sloveli po spevnosti in melodiki. Prava naro-dno-zabavna glasba mora priti iz srca, igrati jo moraš z dušo. Menimo, da se ansambli danes med seboj ločimo predvsem v načinu izvajanja glasbe. Menimo pa tudi, da v glasbi ni prave ali napačne smeri, trendi se nenehno spreminjajo. Tako je tudi v narodno-zabavni glasbi, kjer je v zadnjem času vedno več moderniziranega izvajanja. Zdaj je popularen en stil, mogoče bo zelo kmalu že popolnoma drugače. Kljub vsemu pa ne smemo pozabiti, da imamo mladi ansambli ogromno glasbeno zapuščino, ki jo je treba ohranjati. Posavski veseljaki se nenehno trudimo prilagajati sodobnim trendom, da v največji meri zadovoljimo okus še tako zahtevnega poslušalca. Z veseljem zaigramo in zapojemo povsod, kamor nas povabijo. Vedno se radi udeležimo tudi dobrodelnih prire- ditev. Vsak nastop je za nas nekaj posebnega, na vsakega nas vežejo lepi spomini, ki gradijo naš glasbeni mozaik," so povedali Anja, Jernej, Dejan in Boštjan. Za festivale pravijo, da so zelo pomemben segment v delovanju vsakega ansambla, saj pripomorejo k medijski in splošni prepoznavnosti. Z nastopom na festivalu ansambel pridobi dodatne izkušnje, nova poznanstva in prijateljstva. Tudi sami si želijo, da bi se v bližnji prihodnosti predstavili na katerem izmed večjih festivalov naro-dno-zabavne glasbe, kot je ptujski, ki bi se ga z največjim veseljem udeležili, če bi jih povabili. Načrtov za prihodnost jim ne manjka. Najprej pa želijo uresničiti vse tiste aktivnosti, ki so jih načrtovali že v lanskem letu, a jih zaradi epidemije niso izvedli. Zaradi korone so bili namreč prikrajšani za lepo število nastopov, precej časa so jim bile onemogočene vaje in skupna druženja. „Na srečo nam danes socialna omrežja dopuščajo virtualna druženja, tako da smo lahko bili vsakodnevno v stiku, snovali nove ideje, skladbe in načrte za prihodnost. Kljub vsemu Posavski veseljaki poskušamo v vsaki stvari najti nekaj dobrega, veselega in pozitivnega. Prepričani smo, da se bo to neprijazno stanje kmalu umirilo in nam omogočilo, da se bomo še bolj veseli, nasmejani in predvsem hvaležni, da nam je dano biti v družbi ljubiteljev narodno-zabavne glasbe, vrnili na odre," je pogovor sklenila Anja Borovinšek. MG Ptuj, Videm • Stokratni krvodajalec Bojan Merc Oče in sinova kri skupaj darovali kar 150-krat Biti krvodajalec in darovati kri kar stokrat, je izjemno častno dejanje. Če k temu spodbudiš še svoje otroke, pa to dobi nove razsežnosti. Gre za spoštovanja in zavidanja vredno početje, ki rešuje mnoga življenja. Krvodajalcu Bojanu Mercu je uspelo prav vse navedeno. Bojan Merc je novi vitez krvodajalstva. Kri je stotič daroval v družbi sinov Denisa in Damjana. Na enoti za transfuzijsko dejavnost Ptuj so tudi ta mesec slavnostno obeležili še eno ioo-kratno darovanje krvi. Bojan Merc iz Vidma pri Ptuju je kri - kot velika večina stokratnikov - prvič daroval v vojski. Dejstvo, da so vojaki zaradi darovanj imeli dodatne dni dopusta, je na področju krvodajalstva vse do danes pustilo velik pečat. Številni „naključni" krvodajalci so postali stalni in so kasneje k temu spodbujali še druge. „Kri sem daroval stokrat, še bolj pa sem ponosen, da imamo z obema sinovoma sočasno vsi skupaj 150 darovanj. Sin Denis je kri daroval 30-krat, Damijan 20-krat. Vsak starš je verjetno vzor otroku, najbrž je to pretehtalo, da sta nadaljevala po moji poti. V vojski smo kri dejansko dajali predvsem zato, da smo šli prej domov. Kasneje se je to spremenilo v zavedanje o pomenu tega početja in v zrelih letih ob vztrajanju prideš do takšne številke. Računam, da bom daroval, vse dokler mi bo zdravje dopuščalo," je po tem, ko je opravil zdravniški pregled in opravil stoto darovanje, svoje spomine strnil Merc. Želja in namen pomagati sočloveku sta ga gnali do naziva viteza krvodajalstva. Po očetovih stopinjah Čeprav šteje šele 35 let, je tudi Bojanov sin Denis dosegel že zavidljivo število darovanj. Prvič je daroval leta 2011 in v dobrih desetih letih prišel že do številke 30: „Oče mi je bil vzor. Tako kot on želim priti do številke sto. Prepričan sem, da tako nekomu narediš kaj dobrega, pa te dejansko nič ne stane." V Spodnjem Podravju je Bojan Merc že 45. stokratnik. Kot pravi Aleksander Solovjev, predsednik Območnega združenja Rdečega križa Ptuj, je to za tako majhno območje pohvale vredna številka. Kar se tiče epidemije in krvodajalstva, ta na redne krvodajalce ni pustila prevelikega vpliva: „Na začetku epidemije smo se morda res bali strahu ali motivacije, pa smo se dobro organizirali in na našem območnem združenju krvodajalske akcije tečejo nemoteno. Ko je šel prvi strah mimo, smo se zagnali in delamo naprej v korist ljudi." Težave zaradi manjšega števila polnoletnih dijakov, ki bi darovali kri Več težav je s privabljanjem in spodbujanjem novih potencialnih mladih, šele pred kratkim polnoletnih kandidatov. Kljub trudu in zagnanosti se je namreč v zadnjem letu število krvodajalcev nekoliko zmanjšalo predvsem na račun srednješolcev, ki so imeli v šolah organizirane krvodajalske akcije. „Čakamo na boljše čase, kar se tiče tega. Iz tega razloga je bilo letos okrog 30-50 krvodajalcev manj, izgubili smo jih kot nove, potencialno stalne krvodajalce. Preko šol to ni bilo možno, zato bomo skušali preko krajevnih organizacij ali kakšnih drugih poti priti do njih in jih privabiti," je opozorila Marjana Cafuta, sekretarka Območnega združenja RK. Polnoletne srednješolce bodo tako skušali privabiti na drugačen način, čeprav se je prav sodelovanje s šolami doslej izkazalo za odlično. Žal je to bilo v zadnjem letu zaradi šolanja na daljavo in protikoronskih ukrepov nemogoče izvesti. Dženana Kmetec Foto: CG torek • 20, julija 2021 Ljudje in dogodki Štajerski 19 Spodnje Podravje • Kako zmanjšati količine zavržene hrane v vrtcih in šolah Hrana ni za tjavendan V osnovnih šolah in vrtcih vsak dan zavržejo velike količine hrane. Zato se zaposleni v vzgoji in izobraževanju na različne načine trudijo in spodbujajo mlade k odgovornemu ravnanju s hrano. Tudi z različnimi projekti, kot je »Hrana ni za tjavendan«, katerega namen je osveščanje otrok, mladostnikov, staršev in učiteljev o izredno pomembni temi zavržene hrane. Projekt programa Ekošola in Lidla Slovenija, namenjen ozaveščanju mladih o problematiki zavržene hrane, je v tem šolskem letu združil 4.304 otroke in 189 mentorjev iz 110 izobraževalnih ustanov iz vse države, od tega 19 iz Podravja. Učenci OŠ Olge Meglic Ptuj so dosegli tretje mesto. »Na naši šoli hrano, ki ostane, ponudimo učencem v razširjenem programu. Prav tako učence navajamo, da je hrana dobrina in da smo lahko srečni in zadovoljni, da nam je ne primanjkuje tako kot ponekod po svetu. Zelo pomembna je vzgoja učencev, da razvijajo odnos in skrbno ravnanje s hrano, zato na šoli spodbujamo različne oblike dejavnosti, povezane z odgovornim ravnanjem do hrane,« je povedala Helena Ocvirk, ravnateljica OŠ Olge Meglič Ptuj, ki se je letos priključila projektu »Hrana ni za tjavendan« v organizaciji Ekošole in Lidla Slovenije. »Ob zaključku projekta je prava nagrada spremljati, kako otroci in mentorji znanje o problematiki zavržene hrane uporabljajo v svojem vsakdanjiku in tudi po projektu nadaljujejo aktivnosti. Znanje, ki ga otroci pridobijo v projektu, prenesejo tudi v domače okolje, zato lahko rečemo, da projekt spreminja odnos do hrane in navade slovenskih družin,« je povedal Gregor Cerar, nacionalni koordinator programa Ekošola. Kot so zapisali organizatorji, so šole in vrtci z različnimi aktivnostmi zmanjšali količino zavržene hrane za 42 odstotkov, najuspešnejši tudi za 95 odstotkov. Med zelo uspešnimi so tudi ptujski učenci šole Olge Meglič, saj so dosegli odlično tretje mesto. Pisali dnevnik zavržene hrane V okviru razširjenega programa so pripravili dnevnik zavržene hrane in vanj vpisovali svoje ostanke hrane pri šolski malici in kosilu, ustvarjali za ekokotiček in s tem seznanjali svoje vrstnike o pomenu hrane ter ukrepih za manj zavržene hrane. Nekateri učenci so spre- V osnounik šolah in urtcik zavržejo preueč hrane. mljali domače jedilnike, izpolnjevali družinski dnevnik zavržene hrane in razmišljali o razlogih za ostanke hrane v domačem gospodinjstvu. Ob prvem slovenskem dnevu brez zavržene hrane, 24. aprilu, so ustvarili tudi prav poseben videospot, s katerim so navdušili strokovno komisijo in dosegli prvo mesto. V okviru projekta vsako leto poteka tudi natečaj Reciklirana kuhari-ja, ki najmlajše spodbuja k ustvarjanju okusnih in preprostih receptov iz ostankov hrane. Letos je iz hrane, Foto: Sta/M24 ki bi sicer pristala v smeteh, nastalo več kot 200 domiselnih receptov, 20 najboljših pa je zbranih v novi knjižici Reciklirana kuharija. Med njimi je tudi recept Zena Fenosa, učenca OŠ Olge Meglič. Estera Korošec Foto: CG Ormož • Počitniška delavnica angleščine »Reševanje obale« Pisana druščina desetih otrok iz Ljubljane, Ljutomera, Gornje Radgone, Cvetkovcev, Podgorcev in Ormoža je minuli teden obiskovala 20-urni tečaj angleščine, kije tokrat potekal na temo »Reševanje obale«. Udeleženci so bili otroci, stari od pet do devet let. Foto: Petra Kumer Pisana druščina z asistentkama Eli (na levi) in Kajo (tretja z leve) Po besedah mentorice Petre Kumer, starši svoje otroke zelo radi pripeljejo na tovrstne počitniške aktivnosti. Udeleženci so dopoldneve preživljali ob zanimivih aktivnostih, med njimi pa je komunikacija potekala izključno v angleškem jeziku. Tako so zatopljeni v igro na zabaven in sproščen način krepili že doseženo znanje, obenem pa pridobivali novega. Delavnica je ponujala zabavno učenje angleščine na temo reševanja obale. Otroci so 'čistili' plažo in umazane živali, ki so jih izdelovali iz recikliranega materiala, starih zgoščenk, papirja in vsega tistega, kar zmorejo otroške ročice preoblikova- ti v izdelek. Pod spretnimi prstki so nastale naglavne lutke rakca, razne ogrlice iz pobarvanih školjk, risbice ... Na delavnicah, ki so potekale od ponedeljka do petka med 8. in 12. uro, so bili mladi udeleženci deležni tudi kratkega kuharskega tečaja. Naučili so se, kako se pripravi sadna solata, pa mlečni napitek, ves dopoldan pa sta lačnim in žejnim bila na razpolago sadje in sok. Domača naloga? Strošek staršev za 20-urno počitniško delavnico je znašal 140 evrov. V ceno je bila vključena tudi knjiga s temami njihovih vsakodnevnih druženj, zato so »učenci« dobili tudi domačo nalogo, saj je po besedah Kumrove »poslušanje in ponavljanje besedišča in celotnih fraz zelo pomembno za poznejše pomnjenje in usvajanje znanja«. Že v začetku srečanj je vsak udeleženec prinesel svojo kartonsko škatlo, jo okrasil po svojem okusu in vanjo odlagal vsakodnevne izdelke. Polne škatle so ob koncu, ko je bila 'obala rešena', odnesli vsak na svoj dom. Mentorica Petra, ki je uživala v svoji sanjski službi, je tokrat imela ob sebi še 'asistentki' - hčerki Eli in Kajo, ki sta ji bili v veliko pomoč. Darja Žganec Horvat Slovenija • KGZS razpisala natečaj Iščejo inovativno mlado kmetico ali kmeta Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) in Zveza slovenske podeželske mladine tudi letos z namenom spodbujanja inovativnost med mladimi na podeželju iščeta najbolj inovativno mlado kmetico oz. kmeta. Vloge za izbor zbirajo do 6. avgusta. Na izbor se lahko prijavijo kandidati, ki živijo in delajo na kmetiji, ki še niso dopolnili 40 let in ki so z inovativno idejo pomembno prispevali k ohranjanju in razvoju kmetijstva, gozdarstva ali ribištva, so sporočili iz KGZS in zveze. Poleg tega se morajo kandidati odlikovati vsaj po enem od naslednjih vidikov: da njegove ideje prinašajo novosti, pomembne za nadaljnji razvoj, da njegove ideje prinašajo izvirne pristope k delu in da se vpeljane spremembe odražajo v pozitivnih ekonomskih učinkih na kmetiji. Kandidati in njihova dela bodo predstavljeni v zborniku in na videu. Pred podelitvijo naziva bodo kandidati, ki jih bo ocenjevala strokovna komisija, predstavljeni tudi v oddaji Ljudje in zemlja na RTV Slovenija. KGZS bo vloge zbirala do 6. avgusta, zainteresirani jih lahko pošljejo po pošti ali na elektronski naslov kgzs@kgzs.si, lahko pa jo tudi oddajo osebno v tajništvu KGZS. Sta Ptuj • Biserna obletnica učencev OŠ Franca Osojnika Srečanje sošolcev po 60 letih 26 junija smo se sošolci, ki smo končali osemletko leta 1961, srečali na 60. obletnici OŠ Franca Osojnika Ptuj. Foto: Zdravko Munda Prvo srečanje smo imeli po 40 letih, odkar smo končali osnovno šolo, na pobudo nekdanjega sošolca in takratnega patra Milana Holca, kije služboval v Rimu in sije zaželel v domovini srečati s sošolci. Na prvem srečanju nas je Milan povabil, da bi imeli 45. obletnico leta 2006 pri njem v Rimu in Vatikanu, mi pa smo bili tako veseli tega vabila, da smo tja s svojimi partnerji in prijatelji odpotovali že leta 2002. V osnovni šoli je bila naša revija Nagelj in po 41 letih smo izdali Spominski nagelj, v katerem smo pisali tudi o prijetnem druženju v Rimu in Vatikanu. - Milan, hvala! Od takrat smo vsako leto organizirali »šolske izlete« po Sloveniji, ki so se jih lahko udeleževali tudi naši družinski člani in prijatelji, vsakih pet let pa smo imeli obletnico samo za nas. Tudi letos, ko praznujemo 60. obletnico, smo se ponovno zbrali. Žal nekaj sošolcev več ni med nami, med njimi tudi Milana Holca, so pa bili prisotni v naših mislih in pri obujanju lepih spominov. Dan je prehitro minil in obljubili smo si, da se srečamo vsako leto v upanju, da nas spremlja zdravje. Želim, da bi se naše želje uresničile. Franci Šprah 20 Štajerski Križem kražem petek • 16. julija 2021 Piše: Mateja Toplak • - (Kitajske) črtice Kitajske Benetke (30.) "Wow, where is that?" se začudim, ko se zastrmim v čudovito fotografijo. "Suzhou," nekdo odvrne. Ne vem, ali sem bila bolj presenečena, da lastnik šanghajske galerije govori angleško, ali da fotogenično mestece leži le sto kilometrov oziroma trideset minut vstran (s hitrim vlakom). Vlaki iz Šanghaja vozijo zelo pogosto, v prometnih konicah je kar do deset vlakov na uro, cena za drugi razred pa znaša le kakšne štiri evre (potniki lahko v teh vagonih kadijo— tisti, ki jih to moti ali želijo še klimo, pa morajo odšteti dvojno ceno in se prestaviti v prvi razred). Suzhou ima dovolj šarma za nekajdnevno pohajkovanje s fotoaparatom na rami. Stari del mesta je namreč izredno slikovit. Ob mestnih kanalih, ki resnično spominjajo na Benetke (več kot štirideset odstotkov mesta prekriva voda), je veliko trgovinic, kavarnic in drobnih restavracij. Kamniti mostovi, pagode (stopenjski stolpi z več strehami) in precizno oblikovani vrtovi so razlog, da velja mesto za eno največjih turističnih znamenitosti na Kitajskem (klasični vrtovi so uvrščeni na seznam Unesco-ve svetovne kulturne dediščine). Suzhou se namreč ponaša z več kot sto izvrstnimi vrtovi, ki so posejani s starodavnimi templji, paviljoni in skalnimi skulpturami. Menda je Suzhou naredil precejšen vtis tudi na Marca Pola, ki je tisoče kilometrov od svojega rojstnega kraja naletel na podobo svojega doma (Polo je bil rojen v Benetkah daljnega leta 1254). Za približno trideset juanov (okrog štiri evre) lahko popotniki najamejo Foto: Mateja Toplak Suzhou je starodavno vodno mesto, ki leži zahodno od Šanghaja. Prepleteno je z mostovi in lesenimi balkoni, ki visijo nad kanali Foto: Mateja Toplak Kitajske Benetke, kot pogosto imenujejo Suzhou, so očarljivo trgovsko mesto z ljubkimi hiškami, kanali, pagodami in svetovno poznanimi vrtovi. čolnarja, ki jih bo popeljal po starodavnem mestu in jim ga razkazal na podoben način, kot ga je videl Polo. Italijan je sicer pretiraval, ko je trdil, da je Suzhou mesto tisočerih mostov, a nekaj sto, ki jih dejansko obstaja, je najbolje opazovati iz lesenega čolna, ki ga vozi nasmejan lokalec. Polo je Suzhou opisal tudi kot mesto izjemne arhitekture in bogastva, ki je izhajalo predvsem iz UDELEŽENEC URAVNAVANJE LETNI (AS NASA PESNICA (MAJDA) ŽIVALCA, KI LEZE AVTOR: ri™;. MATJAŽ GLEDOST, HLADNIK NASPROTJE HLADNIH opT|M|2MA PESEM KOT ENOTA SVEGEGA PISMA AFRIŠKA DRŽAVA Z GL. MESTOM ADIS ABEBA SLAVKO ADAMUE VHODNI PODATKI V RAČUNALNIKU PISATELJ TWAIN REKANA PELOPO-NEZU, EVROTAS NAREČNI IZRAZ ZA ZIBELKO NAUKO PRIDELAVI IN NEGI VINA TEKAČ NA 42 km ALOJZ IHAN PLOVKA NA VODI ŽLICA, VILICE IN NOŽ ZLOBA, ZLOBNOST PISATELJICA PEROCI NAJNIŽJI MOŠKI GLAS IVO JAN VETRNI POGON JADRNICE OBRAT ZA IZDELAVO KRUHA IN PECIVA RASTLINJE LASTNIK DROGERIJE OBRAMBA DENARNA ENOTA POLJSKE TONI INNAUER ISAAC NEWTON NASA TISKOVNA AGENCIJA ZVRST JAMAJSKE GLASBE RAČUNAL. SLIČICA MESTO V JUŽNI SRBIJI AMERIŠKI AVTO ORIENTAL. KATHY ŽGANA IRELAND PUAČA IZRIŽA TENISAČ AGASSI HRVAŠKO OBALNO MESTO MESTO V NEVADI EVROPSKA VESOLJSKA AGENCIJA UDELEŽENEC SINJ-SKEALKE ZIMSKA PADAVINA UTVA VZDEVEK DRŽAVNIKA EISEN-H0WERJA RANO-CELNIK 24 UR BREZDOMEC VELETOK NA INDIJSKI KRAŠKA )ECE- RDEČ RJAVA PODCELINI IVAN TAVČAR URADNI PREDPIS VLADARJA AKONTACIJA, ARA ADAM BOHORIČ RAFKO IRGOLIČ TOPILO ZA LAKE GLAVHO MESTO MAROKA Je zagotovo eden izmed pomembnejših zaščitnih znakov ameriških kavbojev in velik del kavbojske kulture. Ima okroglo visoko krono, ki je rahlo konkavno od vrha in s širokimi robovi, ki so upognjene navzgor ob straneh. Izdelan je iz usnja, klobučevine ali slame. Kavboje in rančarje je ščitil pred soncem, dežjem in snegom, zaradi velikih krakov pa so z njim moški pomagali tudi pri razpihovanju ognja. Znan je tudi pod imenom stetson. To ime je dobil po ustvarjalcu Johnu Stetsonu (1830-1906). HAJDAMAK - v 17. in 18. stoletju udeleženec ukrajinskega kmečkega upora proti poljskemu plemstvu, INPUT - podatki, ki se vnašajo v računalnik zaradi obdelave, JERINA - rodovitna rdeče rjava prst na Krasu, jerovica pridelave svile. Tovarna svile obstaja še danes, a istočasno služi tudi kot muzej, v katerem se skrivajo starodavni izdelki za predenje svile. Zagotovo kraj, ki je vreden ogleda, saj je Suzhou znan kot prestolnica svile (to je verjetno najboljše mesto za nakup svilenih izdelkov v državi). Ko se potikam med ulicami in kanali, me prehitevajo ribiči, ki sedijo ob krmilih; še vedno so odlično usposobljeni za ribolov. Nad mojo glavo odmevata zven čajnih skodelic in cvrčanje iz kuhinj. Iz starinskih čajnic, ki so odprte za turiste, pa se vije vonj po močnem zelenem čaju. Najboljši čas za obisk tega unikatnega kraja je od aprila do septembra, ko vse ozeleni, vrtovi pa zacvetijo v vseh barvah. Dišeča drevesa in grmi te omamijo, da kar pozabiš, da ima Suzhou z okolico več kot deset milijonov prebivalcev! Osrednji del mesta je namreč star in kompakten. Nekateri kanali, ki so stari več kot tisoč let, so tako zanimivi, da bi lahko cele dneve le sedela pod drevesom in štela čolnič-ke, ki se vozijo pod mostovi. Nato bi se prestavila na katero izmed teras, kjer je najprijetneje posedeti ob večerih, ko mesto osvetljuje šibek sij rdečih lantern, ki visijo s skorajda vsake strehe. Ulice v mestu so si tako podobne, da ni težko zatavati. Vsakič, ko se izgubim v tem labirintu, odkri-jem kak nov kotiček. Najzanimivejši se nahaja v bližini enega izmed starodavnih mostov. To je Momo Cafe, kraj, kjer strežejo odlično kavo in močan čaj. Najzanimivejše pa je, da ponujajo možnost pošiljanja razglednic z zamudo. To pomeni, da lahko sami sebi ali komu drugemu pošljete razglednico, ki bo odposlana čez recimo sedem ali devet let. Kaj bi sporočili svojemu prihodnjemu jazu? Foto: Mateja Toplak Mesto je bogato s prodajalnami, kjer ponujajo tradicionalne izdelke, slike, začimbe in čaje. KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 141,88 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 129,95 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). torek • 20. julija 2021 Za kratek čas Štajerski 21 Za šankom Voda naša vsakdanja Če se za šankom razpravlja o vodi, potem nekaj že ni v redu. Ker tam bi se moralo govoriti o vinu, ne o vodi. Tam bi moral veljati pregovor: »Boljše je vino iz lonca kakor voda iz studenca.« Ali pa tisti: »Ne kvari vina z vodo in ljubezni s poroko.« Ampak zadnje čase je bila voda precej v ospredju naših vsakodnevnih pregovorov. Pri čemer smo - v skladu s slovenskim rekom - »odkrivali toplo vodo«. Na naših koncih države smo prepričani, da tako rekoč živimo na vodi. Kjerkoli malo zavrtaš v zemljo, bo pritekla. Ampak se vam ne zdi nenavadno, da smo minule tedne, ko nas je ogrožala suša, dobili od vodooskrbovalcev zaukazano prepoved uporabljati vodo za zalivanje SAMO NA NAŠEM KONCU DRŽAVE? Suša je bila povsod - pa so povsod drugje lahko zalivali svoje vrtičke, mi pa ne. Se Primorci niso imeli te omejitve. Pa sem skoraj prepričan, da če tam malo zavrtaš v tla (najbrž z diamantnim svedrom, medtem ko je pri nas dovolj kovinski špic!), ne bo nič priteklo iz zemlje. Ne! MI smo imeli omejitve. In če se jih nismo držali, nam je iz pip pritekla neka žlobudra čudnih barv. Če malo pomislimo: le kje se je ta žlobudra vzela? Od kod je naenkrat prišla? - Dragi moji, VEDNO je v naši vodi, leta in desetletja se počasi nalaga v našem vodovodnem cevju, zdaj pa se je zaradi povečane porabe pač 'odluščila' od sten cevi. Tako da je TO tisto, kar vsak dan pijemo, prepričani, da imamo pravico do zdrave pitne vode (zapisano v ustavi), tudi iz svojih domačih pip. Če se vsa ta nesnaga (zaradi katere nas potem dobrohotno opozorijo, da voda ni primerna za uživanje) vsa ta leta in desetletja nabira v naših ceveh - a mislite, da v vašem telesu ni kakega skritega kotička, v katerem se nabira vsa nesnaga, ki ste/smo jo z vodo požrli vsa ta leta? In da ne bo nekega lepega dne, ko bo v vašem telesu kaka 'suša', ta nesnaga udarila na dan? In žalujoči ostali bodo porekli: »Kar naenkrat se je poslovil od nas!« Pristaši teorije zarote pa: »To se mu je zgodilo zaradi cepljenja Če smo že začeli s pregovori, pa še tako končajmo: »Voda še za v čevelj ni dobra.« Pa čeprav: »Pravi okus vode spoznamo šele v puščavi.« Vaš žejni Pepek Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. 3 6 8 2 5 9 8 7 3 7 3 2 5 6 9 5 4 9 7 4 1 8 2 3 3 4 5 7 Od torka do torka Tadejev znakoskop Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven V ©©© €€ O Bik VV ©© € ooo Dvojcka VVV ©©© €€ O Rak VV €€€ OO Lev V ©© €€ OOO Devica VV ©©© € OO Tehtnica V €€ OOO Škorpijon vvv ©© € ooo Strelec vvv ©© €€€ o Kozorog vv ©©© €€ OOO Vodnar vv ©© €€€ OO Ribi vvv © €€ o Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog (velja za teden od 20. do 26. julija 2021) 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično Ormož • Knjižničarji na terenu Izposoja knjig na bazenu Že pred kar nekaj časa so se ormoški knjižničarji odločili, da nekaj knjig s svojih polic odselijo ob ormoški bazen, da bi ljudje, ki tam preživljajo poletne vroče dneve, če bi jim postalo rahlo dolgčas, vzeli v roke knjigo. Foto: DZH Ormoškim knjižničarjem zlepa ne zmanjka idej. Knjižničarka Marijana Korotaj je povedala, da knjige obiskovalcem bazena ponujajo v dar. Ker so odpisane, si jih ljudje lahko odnesejo s seboj domov in jih ni treba vrniti, nič pa ni narobe, če kdo knjigo samo prelista, prebere in jo odloži nazaj na polico še za koga drugega. Knjižničarji so na policah pri vhodu na kopališče pripravili pester nabor knjig za različne okuse in starosti, tako da je najti nekaj zgodbic in pravljic za predšolske otroke, pa tudi kakšno poučno literaturo, literaturo za osnovnošolce, mladostnike in seveda za odrasle. »Pri odraslih imamo v mislih, da smo različni, zato smo izbrali knjige, ki nagovorijo tako ženske, ki rade preberejo kak 'romanček', kot tudi kakšne ljubitelje kriminalk, biografij, nekaj malega je tudi poezije in poučne literature. Zanimivo je, da so odpisane poučne knjige sicer zastarele, a kljub temu zanimive, ker gre za kake enciklopedije ali pa že nostalgične nasvete za gospodinjenje izpred dvajsetih let, najdejo pa se tudi stare revije, katerih vsebine so še vedno aktualne, » je povedala Korotajeva. Darja Žganec Horvat www.tednik.si Štajerski tednik - časopis znajboljšimi regijskimizgodbami na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! Štajerski TEDNIK m Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 26. julija. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika praktične nagrade, ki jo podarja Radio-Tednik Ptuj. Zdaj pa veselo na delo! Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: Alanis Moravec, 2274 Velika Nedelja Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Štajerski TEDNIK Foto: CG 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 20. julija 2021 na mor ju v dru; :b Rs d a Tedni ka Ptuj n skuf ne ATP Vsi, ki želite v letošnjem poletju preživeti dan v pravi družbi, bodite naši prijatelji in obljubljamo vam čudovite trenutke v Simonovem zalivu pri Izoli. Vsako soboto od 26. 6. do 28. 8. 2021 vas bomo peljali na nepozaben kopalni dan na slovensko morje. Za vas smo skupaj s skupino ATP pripravili posebna doživetja. Enodnevna sprostitev na morju bo stala 24,00 EUR, za naročnike Štajerskega tednika pa velja nižja cena, 18,00 EUR. NOVI NAROČNIKI POZOR! s Informacije in rezervacije: " Skupina ATP, Domino center Ptuj, ±\' ;70 2 1150. / ........"................................... ATP AVTOBUSNI IN TOVORNI PREVOZI NAROČILNICA ZA Štajerski Ime in priimek: Naslov:_ Davčna številka:. Telefon:_ : Datum naročila:. Podpis:_ S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bii/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici. RADIO TEDNIK Ptuj, d.o.o. Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto. Posebno ponudbo smo pripravili m ttete, ki se boste naročili na Štajerski tednik. Brezplačno boste na morju tahto uživali vse poletne sobote do 28. 8. 2021. Zato čim prej naročite Štajerski tednik in se odpravite na morje skupaj z nami. Prej se naročite, več sobot brezplačnega in brezskrbnega uživanja na morju vas čaka. Vsem tistim, ki boste z nami čez poletje potovali najmanj petkrat, bomo v soboto, 4.9.2021, podarili dodatni brezplačni kopalni dan v Simonovem zalivu s pogostitvijo, dobro glasbo in druženjem z voditelji in novinarji Radia-Tednika Ptuj. Cena vključuje: avtobusni prevoz in kopanje. Odhodi: vsako soboto ob 5.30 iz Ormoža in ob 6.00 iz Ptuja. POSTATI NARC CM K ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO SPLAČA! Štajerski radioPTUI m 't^MdpxMnl dofiuét v dwzti OTOK VIS (24.-29. 9. 2021) Rezervirajte čim prej, da ne zamudite 5 dni brezskrbnih počitnic z družbo Radio-Tednik Ptuj in skupino ATP! /jt ATP A ^radioPTUI štajerski TEDNIK TOBU5NI IN TOVORNI PREVC Rezervacije: skupina ATP, Domino center Ptuj, 070 244150, patricija.atp@gmail.com. ; ^^^tmdiduwM dopuét v d™*1* ^diarVedMh* 0i 4/mfline c&TsP. VELA LUKA - KORČULA 10. 10. 2021) "datum odhoda5.10.2021 ob23. uri - vrnitev 10. 10.2021 "živa glasba vse dni «leta -vsak večer družabne igre •n velika nagradna igra Rezer irajte čim prej, da ne zamudite S dni brezskrbnih počitnic z družbe Radio-Tednik Ptuj in skupino ATP! /JAT P ^dioPTUI štajerskiTEDNIIL AVTOBUSNI IN TOVORNI PREVOZI Rezervacije: skupina ATP, Domino center Ptuj, 070 244150, patricija.atp@gmail.com. íSíJtJM? V torek • 13. julija 2021 Oglasi in objave Štajerski 23 Bolečina je tu, ki zmaga, zmeraj, od rojstnega joka do ure kasne. A takrat, ko sama v sebi ugasne, pride ponovno angel neskončno mil in reče: Konec je, dosegel si cilj. (Tone Pavček) V SPOMIN Jutri, 21. julija, bo minilo deset let, odkar smo se poslovili od dragega očeta Jožeta Smigoca (1929-2011) pred mesecem dni, 22. junija, pa je minilo devet let od smrti drage mame Justine Šmigoc (1933-2012) IZ TRŽCA 4 Še slišimo vajin glas, še slutimo vajin korak ... Hvala vsem, ki ju ohranjate v svojem srcu! Sinovi z družinami MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO ZA PETKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE majda.segula@radi tel. 02 749 34 10, za večje objave predhodno pokličite. Šia/erefei TEDNIK PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV www.reporter.si KARL ERJAVEC Ozadje umazane ločitve Erjavčeve hčerke Eve KLOFUTA JANŠI Bo po referendumu o vodi nastala nova zmagovita stranka? NAJDRAŽJE VILE V LJUBLJANI »Kardeljeva vila« za dva milijona evrov in drugi dvorci slovenske elite AFERA SONČEK Za zaprtimi vrati humanitarne organizacije TOREK, 20. iulii 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 15 let Ljudskih pevk Jezero 10:00 Zlati časi, kam hitite, Benedikt 2014 12:25 Utrip Ormoža 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Mednarodni dan maternega jezika 20:00 Slovenska Olimpijska bakla v Majšperku 21:00 TV prodaja 22:00 Otroci pojejo slovenske pesmi, 2016 23:20 Video strani SREDA, 21. iulii 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Prvo sveto obhajilo na Hajdini 10:00 210 let šolstva v Staršah, 2018 11:30 Pesem pomladi, Trn. vas 2018 13:20 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Valeta OŠ Kidričevo 2021 20:00 Srebrna maša Branka Cestnika 21:20 Otroci pojejo slovenske pesmi, 2017 23:20 Video strani PROGRAMSKI NAPOVEDNIK S P TV program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Uredništvo: Dornava 116d, 2252 DORNAVA; info@siptv.si kontakt: 02 754 00 33: 041 618 044; www.siptv.si ČETRTEK, 22. iulii 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Ob dnevu državnosti na Polenšaku 09:20 Valeta OŠ Dornava 2021 10:00 TV prodaja 11:00 Pozdrav sosedu, Dornava 2015 13:00 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Otroci pojejo slovenske pesmi, Ptuj 2017 20:00 Kronika iz občine Dornava 21:00 PGD Biš, 2016 23:00 Video strani Pogledi in smehljaji nežni onemeli so, poljubi in objemi sladki zamrli so, a njihov čar nas zdaj teši, ko nam srce obdaja mraz, bili smo srečni kratek čas. V SPOMIN Jutri, 21. julija, mineva osem let, odkar smo se poslovili od drage mame Ljudmile Goričan (1933-2013) čez tri mesece, 22. oktobra, pa bo minilo 27 let, odkar je za vedno odšel od nas dragi oče Leopold Goričan (1934-1994) S POBREŽJA 124 In pride dan, ko se končajo zadnje upajoče sanje ... Hvala vsem, ki obiskujete njun grob, jima prinašate cvetje in prižigate sveče v spomin. Hčerka Marija in sin Vitko z družinama Ko življenje tone v noč, še žarek upanja si išče pot. Ostala pa je bolečina in tiha solza večnega spomina. ZAHVALA Zapustila nas je draga žena, mama, babica, botra in tašča Marija Meznarič po domače Žmaučeva Micka IZ KICARJA 139 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izražena pisna in ustna sožalja, podarjene sveče, rože in darovane svete maše. Hvala za molitve in lepo opravljen obred duhovniku patru Mateiu Sentesu, gospe Veri, pevcem, godbeniku, Pogrebnemu podjetju Ptuj in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsem še enkrat iskreno hvala. Žalujoči: tvoji najdražji www.tednik.si Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, ce-pilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE, rjave, črne in grahaste, 20-te-denske, v začetku nesnosti, prodajamo, možnost tudi dostave. Kmetija Rešek, Starše 23. Tel.040 531 246. PRODAM mlado kozo mlekarico in podarim reporeznico, staro cirkularko oz. žago za les. Tel. 070 896 081. Ana Junger, roj. Junger, Videm pri Ptuju 39, roj. 1936 - umrla 9. julija 2021; Samuel Rajtar Čuš, Bra-tislavci 42a, roj. 1989 - umrl 9. julija 2021; Elizabeta Vrečar, roj. Vidovič, Orešje 176, roj. 1940 - umrla 9. julija 2021; Marija Krivec, roj. Doberšek, Ptujska Gora 107b, roj. 1946 - umrla 12. julija 2021; Mirko Arnuš, Spodnji Velivlek 53, roj. 1947 - umrl 11. julija 2021; Angela Šimenko, roj. Obran, Zabovci 75, roj. 1930 - umrla 11. julija 2021; Alojz Foršt-narič, Markovci 55, roj. 1939 - umrl 12. julija 2021. RAZNO IŠČEMO občasno varstvo za malega psička. Tel. 041 697 753. Štajerski" v digitalni knjižnici: www.dlib.si PUHOV MUZEJ VSAKUŠAKU, JURŠINCI Petek, 3. septembra 2021 ob 19.30 uri Žetale • Več prometnih nesreč, tudi nasilje v družini Ko je gladina Kolpe nizka, je v Halozah manj ilegalcev ... Boštjan Hliš, pomočnik komandirja PP Podlehnik, je na zadnji seji v Žetalah svetnike seznanil z delom policije na območju občine. Izpostavil je, da je število kršitev v primerjavi s celotnim območjem, ki ga pokrivajo, zelo majhno. Na področju kriminalitete so v lanskem letu obravnavali 11 kaznivih dejanj, od tega tri tatvine, ki so jih izvršili Romi. Foto: SS/M24 Kot je povedal Boštjan Hliš, pomočnik komandirja, so varnostne razmere v Žetalah ugodne; tudi ilegalnih prebežnikov je v poletnem času manj, saj jim je lažje prečkati nizko Kolpo kot visoko maceljsko hribovje ... Ena izmed problematik občin ob južni meji so tudi ilegalni prehodi, a jih je bilo v lanskem letu polovico manj kot leto pred tem. Večina ilegalnih prebežnikov pride v Slovenijo čez maceljsko hribovje. V poletnem času je teh prehodov na območju žetalske občine manj, ker je mogoče mejo prečkati tudi čez reko Kolpo. Ko bo ta znova narasla, pa se bodo migrantski tokovi znova preusmerili na območje Haloz. Pri nadzorovanju državne meje jim pomagajo slovenski vojaki in pomožni policisti. Predvsem si prizadevajo, da bi osebe, ki ilegalno prečkajo mejo, ujeli na mejni črti, kar je pogoj, da jih lahko vrnejo hrvaškim varnostnim organom. Pri varovanju državne meje so v lanskem letu na območju občine Žetale ugotovili 10 (leta 2019 17) nedovoljenih prehodov državne meje. Pri tem so obravnavali 47 (leta 2019 121) oseb, ki so nezakonite vstopile v Slovenij. Nekatere so vrnili hrvaškim varnostnim organom, tiste, ki so zaprosili za mednarodno zaščito, so nastanili v ustreznih ustanovah. V poletnem času v občino Žetale zaide kar nekaj turistov, ki se skušajo izogniti gneči na mejnem prehodu Gruškovje in skušajo mejo prečkati na Dobovcu. Župan Anton Butolen je dodal, da je nekoliko povečan promet v juliju in avgustu sicer veliko breme, predvsem zato, ker ponekod še vedno nimajo pločnika. Velike težave z eno od družin, CSD problematike še ni rešil Nekoliko več dela so imeli zaradi nasilja v družini. Kot je pojasnil Hliš, je v občini ena socialno ogrožena družina, kjer so razmere kritične, zato so morali tam večkrat posredovati. O omenjenem primeru je obveščen tudi Center za socialno delo Spodnje Podravje, vendar se za zdaj razmere niso izboljšale. Na področju javnega reda in miru hujših kršitev ni bilo, skupno so jih obravnavali 24, od tega jih je bila polovica povezanih z zakonom o nalezljivih boleznih (maske, neupoštevanje policijske ure, neupoštevanje občinskih meja). Tudi na področju prometne varnosti so bile razmere stabilne. Prometnih nesreč se je zgodilo 10, kar je tri krat več kot v preteklem letu, vendar na srečo brez smrtnih žrtev. Estera Korošec Slovenija • Gorska reševalna zveza z vse več »mobi akcijami« V gorah vse več reševanj nepoškodovanih pohodnikov Na Gorski reševalni zvezi Slovenije (GRZS) opažajo, da se povečuje število reševanj nepoškodovanih pohodnikov, ki se izgubijo ali pa zaradi neprimerne opreme ne morejo nadaljevati poti. Sicer pa se v slovenske gore vračajo tujci, s skorajšnjim začetkom glavne sezone pa se bo po izkušnjah povečalo tudi število nesreč, pravi Jani Bele iz GRZS. »Letos je glede na lani zaradi znanih epidemioloških ukrepov in zaprtja dejavnosti težko podati ustrezne primerjave glede števila nesreč v gorah,« je dejal predsednik komisije za informiranje in analize pri GRZS Jani Bele. V zadnjem obdobju sicer v gorah še ni bilo tako veliko obiskovalcev kot lani ta čas, ker so letos v visokogorju še snežne razmere, a Bele računa, da se te dni začenja glavna sezona, s tem pa po pričakovanjih tudi porast nesreč. Letos, kljub nižjemu obisku, že 287 intervencij Gorski reševalci so po statističnih podatkih, ki jih sproti objavljajo na spletni strani GRZS, letos doslej opravili 287 intervencij. Helikopter, ki je čez poletno sezono za gorsko reševanje čez dan z ekipo stalno dežuren na brniškem letališču, je na pomoč letos do današnjega dopoldneva poletel 106-krat. V gorskih nesrečah je letos Foto: Sta/M24 Helikopter, ki je čez poletno sezono za gorsko reševanje čez dan z ekipo stalno dežuren na brniškem letališču, je na pomoč letos do današnjega dopoldneva poletel 106-krat. doslej umrlo 15 oseb, pet oseb je umrlo zaradi drugih vzrokov. Lani GPU: Ne zanašajte se na informacije z družbenih omrežij Podatki Generalne policijske uprave (GPU) kažejo, daje policija letos v prvih šestih mesecih obravnavala 54 gorskih nesreč, v primerljivem obdobju lani pa 43. Najpogostejeje šlo za gorske nesreče pohodnikov in turnih smučarjev, so pojasnili na GPU. Ob tem opozarjajo, da so informacije z družbenih omrežij, kjer neuki sezonski planinci črpajo informacije za svoje podvige, zelo nevarne. "Prav na teh omrežjih večkrat zasledimo objave posameznikov, ki objavljajo nepopolne in slabe opise ter odgovarjajo na vprašanja začetnikov, ki jih vabijo k ciljem, ki jih tudi sami dobro ne poznajo. Z vidika varnosti in ogroženosti drugih obiskovalcev gora je to nevarno početje," opozarjajo na GPU. Velikokrat je razlog za klic na pomoč tudi pomanjkljiva oprema. Foto: Sta/M 24 so v približno enakem obdobju gorski reševalci opravili 198 intervencij, v nesrečah pa je umrlo 18 gornikov, so navedli pri GRZS. V celotnem lanskem letu so gorski reševalci opravili 485 intervencij, helikopter je posredoval v 211 primerih, skupno pa je zaradi gorskih nesreč lani umrlo 16 oseb, 17 oseb pa je umrlo zaradi drugih vzrokov. Pohodniki kličejo na pomoč takoj, ko se kaj zaplete Je pa Bele izpostavil, da se povečuje število reševanj nepoškodovanih pohodnikov. Verjetno je teh reševanj več zato, ker v gore hodijo različni ljudje. Včasih so po-hodniki naredili vse, da ne bi bilo treba klicati gorskih reševalcev, danes pa z uporabo mobilnih telefonov in različnim pogledom na samo življenje, ko je vse pri roki in je potem tudi pomoč zelo hitro pri roki, ljudje ne oklevajo glede tega, je dejal Bele. Letos so do vključno petka gorski reševalci v intervencijah pomagali 76 nepoškodovanim pohodnikom, lani v enakem obdobju pa 59 nepoškodovanim pohodnikom. Včasih je dobro, da če zaidejo v težave, iz katerih sami ne morejo, pokličejo pomoč, veliko akcij je pa tudi takšnih, ki se jih je prijelo ime "mobi akcije", ko pohodniki takoj, ko se kaj zaplete na poti, pokličejo reševalce. Velikokrat je razlog za klic na pomoč tudi pomanjkljiva oprema, kar se v zadnjem obdobju kaže predvsem pri tujih planincih. "V tujini je skoraj obvezno, da pohodnik za težje vzpone najame gorskega vodnika, kajti tam so gore višje, prisotna sta večni sneg in led in nekako samo po sebi je umevno, da najamejo gorskega vodnika. Naši hribi pa so nižji in ljudje si mislijo, predvsem tujci, da to pa ni nič takšnega, in se velikokrat podajo na ture, ki jim nikakor niso dorasli," glede na izkušnje pravi Bele, ki pa opaža, da se tudi v naših hribih vse več tujcev poslužuje uslug gorskih vodnikov. Sicer pa opaža, da se v teh dneh v slovenske gore vračajo tujci. Minule dni je v Kamniško-Savinjskih Alpa opazil veliko tujcev, prevladovali so planinci s Češke, za katere pa danes ne velja več, tako kot je včasih, da povzročajo nevarnosti in se v gore podajajo neprimerno opremljeni, je še povedal Bele. Sta, sm CJ^^«^^ o. "■•C?* ^ ¡5- Rojstva: Nika Grdadolnik Lorbek, Markovci J# 59a, Markovci - deček Jaš; Urška Podaj, Brengova 15, * * Cerkvenjak - deklica Maša; Janja Šmigoc, Pobrežje 29, Videm pri Ptuju - deček Vito; Patricija Vaupotič, Pobrežje 26a, Videm pri Ptuju - deklica Žana; Ksenija Skela, Ulica 8. februarja 15a, Miklavž na Dravskem polju - deček Brin; Sanja Kokol, Lasigovci 17a, Polenšak - deček Miha; Nastja Kranjc, Draženska cesta 11, Ptuj - deklica Tia; Doroteja Svenšek, Cvetkovci 107, Podgorci - deček Teo; Mateja Pristovnik - deček Lukas; Ivana Hohnjec - deček Mark. Poroke - Ptuj: Davorin Gomzi in Andreja Lajh, Novinci 43; Kristijan Mesarec, Celje, Muzejski trg 5, in Sara Žugič, Celje, Čopova ul. 12; Matej Žinko, Tržec 41b, in Mojca Požgan, Gerečja vas 2a; Srečko Hostnik, Tržec 20a, in Mateja Verdenik, Zg. Hajdina 188; Primož Voglar in Mateja Zorec, Pristava 39; Ignac Vrhovšek in Ivanka Topolovec, Nova vas pri Ptuju 34; Matej Dovečar, Bresnica 73b, in Nina Miklašič, Strjanci 5a; Darko Maroh in Melita Lesjak, Draženci 40a; Aleš Lorber, Fram, Eberlo-^ va ul. 7, in Lara Plazar, Ljubljana, Rašiška ul. 9. o** Ako na Magdaleno (22.) dežuje, se dež še rad obdrži. Danes bo povečini sončno, popoldne bo v notranjosti Slovenije nastalo nekaj ploh in neviht. Jutranje temperature bodo od 13 do 19, v alpskih dolinah okoli 11, najvišje dnevne od 25 do 28, na Primorskem okoli 30 °C. OBETI Tudi v sredo in četrtek kaže na sončno vreme, verjetnost popoldanskih neviht bo majhna. 4-dnevna napoved za Podravje Torek Sreda Četrtek j Petek 20.07.2021 21 07.2021 22.07.2021 «. * # * 18 16 17 19 Dopoldan Dopoldan Dopoldan Dopofdan 24 25 25 26 Popoldan Popoldan Popoldan Popoldan 4 Si HilrostvetralSmfs Hitrost vetral6nVs Hitrost vetral .4m/s Hitrost vetra2.3m/s Vir: ARSO