Franc Šetinc
Kardelju smo ostali veliki dolžniki
Spominjam se njegove misli, ko je dejal, da mu ni žal za nobeno odloči-tev, ki jih je sprejel skupaj s svojimi sodrugi na vseh razpotjih družbenega razvoja in največ, kar lahko rečem v tem trenutku je, da smo mu hvaležni za te odločitve.
Vsaka družba ima svoja protislovja, tudi socialistjčna. Toda Edvard Kardelj jih je razkril, z izvirno marksistično analizo je pokazal na nujnost neharmoničnega družbe-nega razvoja, hkrati pa je pokazal na vse tiste organizirane sile delavskega razreda in razreda samega, ki ta protislovja spreminjajo v gibalo napredka. Njegov prispevek k izgradnji takšne Jugoslavije, kot jo imamo radi, je neprecenljiv; skupaj s predsedni-kom Titom in ostalimi bližnjitni sodelavci sta oblikovala neuvrščeno zunanjo politiko, kot edino mogočo alternativo blokom in hegemonijam vseh vrst.
Ko sem pred dnevi bival v nekaterih latinsko-ameriških državah, sem ugotovil, da je ta del Kardeljevega razmišljanja močno prisoten tudi v teh delih sveta.
Kardelj je bil dosleden revolucionar, realen vizionar, utemeljitelj socialističnega samoupravljanja, veliki graditelj svobode delovnega človeka ter njegovih program-skih dokumentov — to je ustave in zakona o združenem delu.
Njegova izvirna marksistična misel je odločujoče prispevala tudi k socialistični preobrazbi vasi, našega kmetijstva, pomembne rezultate tega njegovega snovanja pa občutimo danes, kajti kmetijsko vprašanje je tisto, ki smo ga uspeli v Jugoslaviji rešiti po naši meri, uspešno in izvirno.
Lahko rečem, da smo tovarišu Edvardu Kardelju ostali veliki dolžniki. Tudi mi, kar nas je mlajših rodov in najmlajših, kajti v njegovem odnosu do nas ni bilo ničesar površnega, pri njem smo našli odprta vrata, ko smo se zatekali po nasvet, ko smo iskali vzgled, da bi na podlagi njegove prijateljske, kritične in ustvarjalne besede gradili naprej. To pa je obveza vseh nas.