PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini /a i< Abb. postale X gruppo LC113 OU 11F Leto XXIV. St. 43 (6936) TRST, torek, 20. februarja 1968 NADALJUJE SE DRUGI VAL OFENZIVE OSVOBODILNIH SIL V JUŽNEM VIETNAMU BOMBNI ATENTAT FAŠISTIČNIH ELEMENTOV V PARIZU Prvi dan istočasen napad na 46 krajev in oporišč Eksplozija v veleposlaništva SFRJ Granate na Westmorelandov štab v Sajgonn mrtev" llvaiset n«i"" Novi spopadi okoli Sajgona - Dvajset dni srditih bojev v mestu Hue Westmoreland hoče še 90.000 vojakov in Johnson mu jih je obljubil SAJGON, 19. — Kakor že javljeno, so osvobodilne sile začele v noči od sobote na nedeljo drugi del svoje ofenzive v Južnem Vietnamu. Včeraj so osvobodilne sile napadle istočasno 46 krajev in oporišč v Južnem Vietnamu ter zavzele več krajev. Tudi to pot je bil Sajgon ena glavnih tarč napada. To pot so osvobodilne sile obstreljevale posamezne kraje v mestu z raketnim in minometalskim ognjem. Posebno močno so obstreljevale letališče Tan Son Nut, policijsko Postajo v središču Sajgona in Westmorelandov glavni štab. Prvič so osvobodilne sile pri napadu na Sajgon uporabljale velike 122-milimetrske rakete sovjetske proizvodnje. Osvobodilne sile so včeraj vdrle tudi v obalno mesto Fan Tiet, 150 km vzhodno od Sajgona. Iz občinskega zapora so osvobodile okrog 500 zapornikov. Tudi vso preteklo noč so osvobo- se zdi, aa ne misli poslati novih vojakov v Južni Vietnam spričo nove napetosti, ki je nastala v zvezi s vohunsko ladjo «Puablo». Severnovietnamsko uradno glasilo «Nan Dan» piše, da so nedavne Johnsonove in Ruskove izjave o Vietnamu še bolj razgalile podle načrte ZDA. List poudarja, da je konec bombardiranja Severnega Vietnama in drugih vojnih dejanj prvi pogoj za začetek pogajanj. List dodaja, da so Johnson in drugi ameriški voditelji izgubili glavo in dlto« sne obstreljevale a 8r»„,.a> *gg~. dež jih ne more rešiti pred popolnim porazom, roi iz raket in minometalcev letališče Tan Son Nut v predmestju Sajgona in druge kraje v prestolnici. V zgodnjih jutranjih urah je raketa _ zadela poslopje civilnega letališča v Tan Son Nutu. Poleg tega so osvobodilne sile obstreljevale pet večjih krajev jugozahodno od Sajgona in ob delti reke Mekong. Predvsem so obstreljevali letališča. Danes ves dan so bili borci osvobodilne vojske zelo aktivni v predmestjih Sajgona, zlasti v kraju Gia Dinh, 10 km severozahodno od prestolnice. Na tem sektorju so bili v zadnjih 48 urah hudi spopadi med ameriškimi in osvobodilnimi četami. Nocoj so osvobodilne sile znova obstreljevale oporišče Tan Son Nut, medtem ko so se v bližini tega oporišča vneli srditi boji. Več granat je eksplodiralo med skupmo poslopij, kjer ima sedež glavni štab vrhovnega poveljnika generala Westmorelanda. Hudi boji so se vneli zlasti okoli vasi Tan Toi, 5 km zahodno od Tan Son Nuta. Na tem področju so osvobodilne sile razstrelile most in s tem Prekinile železniški promet med Saj-gonom in velikim ameriškim letalskim oporiščem Bien Hoa. Po poročilih zahodnih agencij so v zadnjih 24 urah sprejeli v saj-gonske bolnišnice 327 ranjenih civilistov, od katerih jih _ je pozrieje 33 umrlo. Po istih poročilih je bilo v oporišču Tan Son Nut med Američani 5 mrtvih in 106 ranjenih. Se-yernovietnamska tiskovna agencija pa javlja, da je med včerajšnjim obstreljevanjem tega oporišča bilo ubitih 100 oseb, po večini a-bieriških pilotov in tehnikov. Nad-tomi stolp je bil močno poškodo-yan. Američani so utrpeli velike izgube tudi Pri napadu, ki so ga osvobodilne sile izvedle na poveljstvo 25. ameriške pehotne divizije v okraju Ku ši. Tudi letališče Sok Rang 155 kilometrov jugozahodno od Sajgona so osvobodilne sile preteklo noč že drugič bombardirale. Ranjenih je bilo več ameriških vojakov. V medu Pan Tiet, ki so ga včeraj zavzele osvobodilne sile, so se danes nadaljevali poulični boji, zvečer pa 80 javili, da so osvobodilne sile za-dustile mesto. V Hue traja bitka že 20 dni z nezmanjšano silovitostjo. Tudi danes so bili zaman vsi ameriški na-Padi na utrjene postojanke osvobodilnih sil. Kakor poročajo zahodne agencije, je v mestu 50.000 ljudi brez strehe, drugih 17.000 pa so Wh odpeljali v ameriško oporišče pu Bal, južno od Hue. V trenutku napada osvobodilnih sil je Hue hhelo 130.000 prebivalcev. V Saj-g°nu so danes javili, da je od 31. Januarja, odkar se je začela ofen-ziya osvobodilnih sil, zgubilo življe-nje v petah severnih pokrajinah *°62 civilistov, 79.477 pa jih je osta-lo brez strehe. Hanojskl radio je v svojem vče-rajšnjem poročilu poudaril, da je °fenziva osvobodilnih sil napravila n°v korak na poti zmage osvobo-b-Une fronte v Vietnamu. Poudaril Je tudi, da so osvobodilne sile predle nadzorstvo nad obširnimi pod-l0čj'i Južnega Vietnama. Na področju Ke San se nada-mjejo močni spopadi. Ameriško oporišče je še vedno obkoljeno, včeraj je bilo več spopadov okoli oporišča. Ameriški bombniki «B 52» so bombardirali številne polo mje osvobodilnih sil. Predsednik Johnson je včeraj Pregledal v Kaliforniji oddelke voj-ki so odšli v Vietnam. Izjavil 6| da morda ne bo dovolj 525.000 vojakov v Vietnamu. Johnson je plavil, da Amerika «hoče in mora magati v tej vojni«, in je dodal, j «čas preizkušenj ni še mimo« ler «bodo potrebne druge žrtve«. Johnson je Izjavil, da se bo šte-'*o ameriških vojakov v Vietnamu zvišalo, če bo general Westmo-o!and mnenja, da je to potrebno, povorj se, da bi hotel VVestmore-‘ahd razpolagati v Juž, Vietnamu .^j s 750.000 ameriškimi vojak!, Kar predstavlja delno mobilizacijo. Johnson proučuje načrt West-Porelanda, ki predvideva, da se v najkrajšem času število rojakov , b njegovim poveljstvom poveča ‘a 90.000 mož. Od teh naj bi jih P 0 65.000 Južnih Vietnamcev. Ka-Pr je znano, so Avstralija, Filipini n Nova Zelandija odklonili povedle števila svojih vojakov v Juž Sevemovietnamska tiskovna a-gencija, javlja, da je bilo včeraj sestreljeno nad Severnim Vietnamom eno ameriško letalo brez pilota. S tem Je število ameriških letal, ki so jih izgubili v Vietnamu, narastlo na 2766. Dva ameriška pacifista, ki sta bila odšla v Hanoj, da spremljata tri ameriške izpuščene pilote, sta izjavila, da brezbrižen in brezčust-ven način ravnanja ameriških oblasti po izpustitvi treh piiotov onemogoča izpustitev drugih ujetnikov. Profesor Howard Zinn in pater Daniel Berrigan sta izjavila, da sta upala, da se bosta skupno z izpuščenimi piloti mogla vrniti v ZDA s civilnim letalom. Toda ameriški u-radm predstavniki v Laosu so vztrajali, naj se brije piloti vrnejo v domovino z vojaškim letalom. Pater Berrigan je izjavil, da so mu piloti pred odhodom iz Hanoja povedali, da so jih severni Vietnamci opozorili, da ne bodo izpustili drugih ujetnikov, če se bodo oni vrnili v ZDA z vojaškim letalom. Senator McCarthy je izjavil, da bo v primeru izvolitve za predsednika prekinil stopnjevanje vojne v Vietnamu ter bo predlagal sestavo koalicijske vlade v Južnem Vietnamu, da bi končno bilo konec vojne. Po njegovem mnenju bi osvobodilne sile in Severni Vietnam sprejeli te pogoje, če jih južnoviet-namska vlada ne bi sprejela, pa nag bi nadaljevala vojno brez ameriških čet. Včeraj je nad 300 kalifornijskih voditeljev demokratične stranke poslalo Johnsonu brzojavko, v kateri poudarjajo, da njegova politika v Vietnamu spravlja v nevarnost demokratično stranko v Kaliforniji. Po njihovem mnenju se je treba takoj potruditi za nevojaško rešitev v Vietnamu, če hočejo preprečiti velike izgube te stranke na volitvah. Švedski minister sprejme danes hanojskega poslanika STOCKHOLM, 19. — Dan pred svojim sestankom s sevemoviet-namskim poslanikom v Moskvi je švedski zunanji minister Torsten Nilsson izjavil, da je dolžnost vseh izkoristiti najmanjšo možnost, ki dopušča, da se vietnamska vojna prenese z bojišča h konferenčni mizi. Minister je pripomnil, da zaostritev sovražnosti nikakor ne pomeni, da so zaprta vrata za pogajanja. Po njegovem mnenju se ofenziva prav lahko pripravlja istočasno s pripravami za pogajanja. Nedavni razvoj dogodkov v Vietnamu samo dokazuje, da je vojaška rešitev nemogoča. Ameriška vojaška poročila, češ da so nasprotne sile popolnoma ohromele, so dogodki povsem zanikali. Predsednik Johnson poleg letala, ld je odpeljalo nove vojake v Vietnam U Tant za sestanek štirih velikih? KAIRO, 19. — V Kairu so se razširile govorice, da je glavni tajnik OZN U Tant začel poizvedovanja o morebitnem sklicanju sestanka na vrhu med štirimi velesilami, da je ozemlje Rann Kuteh, zaradi katerega sta se Indija in Pakistan sprla, 90 odstotkov indijsko ozemlje, drugih 10 odstotkov pa so dodelili Pakistanu. To področje je močvirnato in meri približno 22.400 kvadratnih kilometrov. Maja 1965 je bila zaradi tega ozemlja vojna med Indijo in Pakistanom. Domnevajo namreč, da so tu važna petrolejska ležišča. Junija istega leta sta Indija in Pakistan podpisala premirje in se obvezala predložiti spor mednarodnemu razsodišču. Razsodišče treh sodnikov (sestavljali so ga en Šved, en Iranec in en Jugoslovan,' je objavilo danes razsodbo. Indija in Pakistan sta se že prej obve zala, da bosta sprejela odločitev razsodišča. Indija je zahtevala celotno ozemlje, Pakistan pa je trdil, da mu pripada približno 9.500 kvadratnih kilometrov. Bomba je eksplodirala v prostorih, kjer se zbirajo Jugoslovani, zaposleni v Franciji - Jugoslovanski protest - Izjava Tanjuga - Tudi v Stuttgartu atentat, ki pa ni terjal žrtev PARIZ, 19. —■ V nedeljo ob 21.30 je nastala v prostorih jugoslovanskega veleposlaništva v Parizu močna eksplozija, pri kateri je izgubil življenje Lazo Mitrev iz Kavadarca v Makedoniji, hudo ranjenih je bilo8, laže pa 12 Jugoslovanov in Jugoslovank, zaposlenih v Franciji. VeieposIamkJejvodaju bil tedaj ^ slovesnosti zimske olimpijade v Parizu. Med ranjenimi ni noben diplomat. Življenje hudo ranjenih, ki so na zdravljenju v pariški bolnišnici, ni v nevarnosti. Vsi ranjenci so iz raznih krajev Jugoslavije, razen iz Slovenije. Eksplozija je nastala v pritličju veleposlaništva, kjer so klubski prostori, v katerih se zbirajo posebno ob nedeljah in praznikih Jugoslovani, zaposleni v Parizu. Takoj po eksploziji bombe so na zahtevo veleposlaništva prišli v klub organi policije in gasilci, ki so povlekli izpod ruševin truplo mrtvega in ranjence. Med ruševinami so našli tudi ostanke bombe, ki je eksplodirala v čitalnici, kjer so jugoslovanski delavci in delavke gledali televizijski prenos sklep- v Grenoblu. Večji del kluba je porušen. Do podobne eksplozije je prišlo predlanskim na večer pred dnevom republike. Tokrat pa je bila bomba močnejša. Generalni tajnik predsednika republike Bernard Tricot in ravnatelj političnega ravnateljstva francoskega zunanjega ministra Jack De Beaumarchais sta izrazila danes dopoldne sožalje jugoslovanskemu veleposlaniku Ivu Vejvodi ob nesreči, ki je doletela jugoslovanskega državljana v Parizu. V pismu, ki ga je delegacija francoske komunistične stranke izročila danes jugoslovanskemu veleposlaniku Ivu Vejvodi, francoski ko- . m.«."., ■ n .....mm um,....................m m, JUTRI V SENATU ZAKONSKI PREDLOG 0 SKRAJŠANJU VOLILNE KAMPANJE V poslanski zbornici pričetek obravnave letošnjega proračuna Uraden obisk bolgarskega zunanjega ministra Baševa v Rimu ■ Ponovne manifestacije za mir v Vietnamu ■ Pred odločitvijo vlade glede pokojnin RIM, 19. — Poslanska zbornica je danes pričela obravnavati proračun za letošnje leto, pri katerem je prišlo do bistvenih izprememb, saj so v senatu stranke odobrile 12. decembra zvišanje pokojnin za bivše borce, tako da so se povečali izdatki, ki bodo letos v celoti dosegli 8.827 milijard lir in bodo za 1.041 mi- W*rd IiŠji’ k0t S° biU l“nL ! cev zbralo pred sedežem PSU, kjer Med današnjo razpravo s a ko- testirali zaradi aretacij, pri mumsta Raucci in Fern Mitizira- ^ q dQ prerivanja s la sestavo proračuna, češ da je v nasprotju s splošnimi smernicami zo in krizo na Srednjem vzhodu. Zatrjuje se, da so London, Pariz in Moskva že sprejeli U Tantov predlog. bi skupno proučile vietnamsko k)' - petletnega gospodarskega načrtova “ v- nja Predvsem pa sta ugotovila, da vlada ni bila sposobna izvesti u-činkovito politiko zviševanja mest za zaposlitve, s čimer se je dejansko zaostrilo vprašanje brezposelnosti. Socialist De Pascalis pa je trdil, da se je finančni in gospodarski položaj bistveno izboljšal, kljub temu da se je levi center moral v zadnjem petletju boriti z resnimi težavami gospodarske konjunkture. Jutri se bo v senatu pričela raz- Izrek razsodišča v sporu med Indijo in Pakistanom ŽENEVA, 19. — Po dveh letih proučevanja je posebno mednarodno razsodišče danes razsodilo, da llllllllllllllllllIllIlllIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlUIllIllllllllllUllllllllllllIlUlllllllllllUillllUllllllllllllllllIlllllllllUllllllllllllllllllllllllllHllimillllllllllllllllllllll BEETRAND LOVELL 0 SATELITIH Drobci umetnih satelitov predstavljajo veliko nevarnost Lahko jih tudi zamenjajo za medcelinske balistične rakete LONDON, 19. — Ravnatelj observatorija v Jodrel Banku Bernard Lovell je danes na tiskovni konferenci izjavil, da drobci umetnin satelitov in drugih vesoljskih predmetov, ki padejo na zemljo, lahko predstavljajo zelo veliko nevarnost. Poleg nevarnosti, ki jo ti ostanki lahko povzročijo osebam in predmetom, o čemer bi morali razpravljati v okviru mednarodnega prava, je tudi možnost, da padanje drobca satelita lahko zamenjajo z napadom medcelinskih raket. Lovell je izjavil, da se je nekaj podobnega zgodilo leta 1962 med krizo okoli Kube. Dejal Je, da, ko je bila napetost na vrhuncu, se je neko vesoljsko vozilo, ki so ga bili izstrelih v Sovjetski zvezi na tir okoli Zemlje, razkrojilo v vesolju in drobce, ki so se pomikali v vesolju v smeri Aljaske, so izsledili z ameriškimi radarji, Ker so v prvem trenutku mislili, da gre za napad medcelinskih balističnih raket, so dali znak za preplah. Pozneje so s pomočjo elektronskih strojev ugotovili, da gre za drobce vesoljskega vozila. Prof. Lovell je izjavil, da, če se bo izstreljevanje vesoljskih vozil nadaljevalo v sedanjem ritmu, bo čez deset let krožilo okoli zemlje 2.500 predmetov, z neposredno nevarnostjo za človeško življenje in njegovo lastnino. Druga nevarnost, ki jo je treba preprečiti, je v poizkusih, ki bi lahko okužili druge planete, z izjemo Venere, na kateri ne more biti življenja zaradi visoke temperature. Lovell je izjavil, da kroži sedaj v vesolju 1291 ugotovljenih predmetov, ki gredo «od satelitov do rokavic, ki so jih odvrgli vesoljci«. Reforma v avslrijskih zaporih ga je ministrski svet že odobril in je bil sedaj predložen parlamentu, se bo v Avstriji ustvarila razlika v ravnanju z različnimi kategorijami kaznjencev. Za nekatere skupine kaznjencev, ki jih bodo ločili od običajnih zločincev, bo imel zapor funkcijo prevzgoje. Obsojene osebe bodo razdelili med različne zapore na podlagi njihovih sposobnosti, njihovega razpoloženja ali njihovih tendenc. Uporabili jih bodo v kmetijskih, industrijskih in obrtnih podjetjih. Na razpolago bodo imeli športna igrišča, knjižnice, televizijske in radijske aparate. Imeli bodo možnost posvetovati se s psihologom ali psihiatrom. Lahko bodo dobili tudi dopust na podlagi častne besede. Napravili so že nekaj pozitivnih poizkusov v devetih zaporih, v katerih je bilo zaprtih okoli 700 moških. V kratkem bodo zgradili 10 zaporov te vrste v Rottensteinu na Koroškem. govorov »strašni«. Veliko število Američanov je zaskrbljeno nad »emotivno stabilnost« predsednika Johnsona. rjss: tsem-pim-«► ___ _____ DUNAJ, 19. — Ko bo stopil v aam Vietnamu. Tudi Južna Koreja | veljavo novi kazenski zakonik, ki Ameriški psihiatri o Johnsonu VVASHINGTON, 16. — Založnik literarne revije «Avant-Garde» R. Ginzburg je danes izjavil, da je sondiranje med ameriškimi psihiatri pokazalo, da »znaten odstotek« teh ima predsednika Johnsona psihološko neprimernega za predsednika. Ginzburg, ki trna 38 let In ki je začel izdajati svojo publikacijo prejšnji mesec, in ki trdi, da ima že 425.000 čitateljev, je sporočil, da je poslal 18. januarja vpraševalno polo 2000 od skupnih 14.000 članov ameriškega združenja psihiatrov. Vprašal jih Je za mnenje in za pripombe o obnašanju ln o »emotivni stabilnosti« predsednika Johnsona. Danes je Ginzburg izjavil časnikarjem, da so rezultati dobljenih od- Konferenca o Swazilandu LONDON, 19. — Danes se je začela v Londonu konferenca o priznanju neodvisnosti Swazilandu. Predsednik in podpredsednik kongresa za osvoboditev tega ozemlja sta se vlegla pred vhodom v poslopje v znak protesta. Preden ju je policija odpeljala, sta izjavila, da sta protestirala proti politiki britanske vlade, ki je sklicala konferenco evropskih kolonov in je izločila afriške nacionaliste. Konferenca bi morala odločati o neodvisnosti tega ozemlja, ki naj bi jo razglasili 6. septembra letos. Konferenca se bo verjetno zaključila pred koncem tedna. Zastopana je samo ena stranka, in sicer :King’s Party». To ozemlje meri 6.700 kvadratnih milj in ima 390.000 prebivalcev, od katerih 8.000 Evropejcev. Obdajata ga Južna Afrika in Mozambik. Swazlland je bilo eno od treh britanskih ozemelj v Južni Afriki. Bečuana (sedaj Botswana) je neodvisen od septembra 1966, Bazuto (sedaj Lesoto, pa od oktobra 1966. ki predvideva skrčeno volilno kampanjo, tako da sc bo delo parlamenta podaljšalo za dvajset dni. O tem predlogu je danes govoril komunistični senator Terracini, ki je dejal, da njegova stranka ni bila nasprotna, da pa je čudno, da so se na predlog spomnili šele sedaj. Podporo komunistov je zagotovil samo v primeru, če bodo reševali kompleksno celotno vprašanje volilne kampanje in v tej zvezi tudi pravične uporabe radija in televizije. Poslanec Tngrao pa je ocenil pozitivno predlog La Malfe, da ne zapadejo avtomatično vsi zakonski predlogi, ko se zaključi poslovna doba parlamenta. Treba pa se je dogovoriti za katere zakonske predloge gre in končno za kvorum, ki je pri tem potreben, pri čemer je dejal, da je po njegovem potrebna najmanj dvetretjinska večina. V Rim je prispel bolgarski zunanji minister Baščev, ki se bo na uradnem obisku v Italiji zadržal do srede, ko ga bo sprejel predsednik Moro. Danes je imel daljši razgovor s Fanfanijem, ki je bil posvečen predvsem mednarodnim političnim vprašanjem. Govorila sta o vseh perečih zadevah, pri čemer je Baščev omenil tudi vprašanja evropske varnosti in koristi nosti dobre priprave evropske konference, ki bi po bolgarskem mnenju rodila koristne sadove za razvoj in neodvisnost vsake evropske države in tudi za splošni gospodarski ter socialni razvoj. Minister za znanstvena raziskovanja Rubinacci je na uradnem obisku v Moskvi, kjer ga je danes sprejel podpredsednik ministrskega sveta in predsednik državnega odbora za znanost Vladimir Krilim. V okviru proslav padlih sovjetskih borcev ob petdeseti obletnici ustanovitve Rdeče armade je danes prvi tajnik sovjetskega veleposlaništva v Rimu dr. Vladimir Jagunov položil vence na spomenike padlih sovjetskih partizanov v Rimu. Podobna svečanost bo jutri v Reggio Emiliji. V nedeljo je bila v Rimu enotna ln odločna manifestacija za Vietnam, na kateri so govorili socialistični senator Bonacina, poslanec PSIUP Gatto in član vodstva KPI Berlinguer. Po manifestaciji se je razvila povorka do ameriškega veleposlaništva. Kasneje je prišlo do resnejših izgredov, ko so demonstranti razbili izložbena okna dveh ameriških družb. Policija je priprla 55 oseh, od katerih so dve pridržali in predali sodišču. lično izkazali, ko so «branili italijanske barve« na olimpijadi in je bilo še zlasti občutno pomanjkanje teh oddaj. V Rimu se je pričela generalna skupščina italijanskih škofov, ki obravnava vprašanje laikov. Pomembna pa je tudi iz čisto neposrednih političnih vprašanj, saj so do sedaj vsi škofi vedno pozvali nekaj dni pred volitvami vernike, da naj oddajo svoj glas za KD. Na zadnji konferenci pa je prišlo do različnih stalisč in do kompromisa, ko se načelno sicer dopušča svoboda političnega odločanja, konkretnih italijanskih razmerah pa se govori o enotnosti katoličanov. Že jutri se bo vlada verjetno morala odločiti glede pokojnin socialnega skrbstva, zarad’ česar je imel minister Bosco več sestankov, da se dogovori z raznimi ministrstvi in da bo na teh osnovah odgovoril sindikatom. Govori se, da se bo vlada odločila ra takojšnje zvišanje v višini 10 odstotkov, istočasno pa bodo pripravili obsežnejšo reformo pokojnin, ki naj bi se izvedla v petih Ifctil. in za kar bi v celoti bilo potrebnih od 2.900 do 3.000 milijard lir. Sindikati pa so izdelali drugačen načrt, ki predvideva takojšnje zvišanje v višini 15 odstotkov in dolgčoročni načrt, ki predvideva, dr. bodo do leta 1975 vse pokojnine dosegle 80 odstotkov zadnje plače. iiiiiiuiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiimiiniiiuiiiiiiiHMiiiimiiiiunuiMiiiiiiiiiiiHiiiiimiiiiiiiimiiiiMimim policijo in so jih nekaj pridržali, vendar takoj izpustili. Posl. Pajetta, predsednik ANPI Boldrini in Sandri so odpotovali na Kubo, kjer bodo gostje tamkajšnjega CK kubanske partije. V soboto bodo sodniki šeste sekcije kasacije proučili priziv bivšega rimskega župana Petruccija, ki ga doiže goljufije, izkoriščanja u-radnih pristojnosti in upravnih nepravilnosti. Petcucci se je pritožil, češ da zaporno povelje ni bilo formalno pravno pravilno izdano. Danes se je sestal izvršni odbor rem je poročal podpredsednik dr. Volgger o rezultatih sestanka v Innsbrucku, kjer so govorih o paketu in predvsem o mednarodnih jamstvih. Odbor je zavrnil vsako možnost sodelovanja z nemško socialdemokratsko stranko, ki jo je ustanovil dr. Jenny. Novinarjem so razdelih tudi resolucijo, v kateri zahtevajo možnost, da bi gledali televizijske oddaje v nemškem jeziku iz bhžnjih držav. Pri tem se sklicujejo, da so se njih atleti od- munisti izražajo sožalje in solidarnost ter poudarjajo, da je eksplozija delo fašističnih elementov, ki skušajo škodovat- socialistični državi in francosko-jugoslovanskim odnosom. Komunistična partija Francije zahteva kaznovanje zločincev. Zločin fašističnih elementov v Parizu, za katerega nosi odgovornost francoska vlada, ki je bila večkrat opozorjena na zločinsko delovanje fašistično usmerjenih jugoslovanskih emigrantov, proti kateri niso francoske oblasti doslej odredile nobenih ukrepov, je povzročilo o-gorčenje v jugoslovanskih odgovornih krogih in javnosti. Jugoslovanski politični krogi ne razumejo tolerantnega stališča francoskih oblasti proti elementom, katerih delovanje je bilo večino usmerjeno proti francosko - jugoslovanskim dobrim odnosom, jugoslovanska vlada je po francoskem veleposlaništvu v Beogradu protestirala pri francoski vladi, odpravnik poslov francoskega veleposlaništva v Beogradu Gelade, kateremu je pomočnik državnega tajnika za zunanje zadeve dr. Uvalič sporočil protest, je izrazil obžalovanje zaradi dogodka in sožalje ob smrti enega Jugoslovana. V beograjskih političnih krogih sodijo, da gre dobro premišljeno de-ljanje fašistične emigracije v Franciji, kajti atentat je bil izvršen v času, ko se obe strani trudita za nadaljnjo utrditev tradicionalnega francosko - jugoslovanskega sodelovanja. Emigrantski krogi v Parizu očividno sodijo, poudarja jugoslovanska agencija Tanjug v svojem komentarju, da je njihov nadaljnji obstoj mogoč samo v pogojih poslabšanja jugoslovansko -francoskih odnosov. Dovoliti še naprej tako delovanje bi pa pomenilo podpirati spodkopavanje osnove sedanjega sodelovanja. Zato, u-gotavlja Tanjug, je s tega vidika ta zločinski atentat ne le napad na Jugoslavijo temveč na samo Francijo. Akcije emigrantskih elementov je mogoče tolmačiti tudi kot poskus, da se prekinejo dosedanje niti francosko - jugoslovanskega sodelovanja in kot diverzijo proti dosedanji politiki Francije. Jugoslovanski politični krogi, poudarja Tanjug, pričakujejo, da bodo po tem atentatu francoske oblasti sprejele ne le ustrezne varnostne ukrepe za življenje jugoslovanskih državljanov v Franciji, temveč odločne u-krepe, da se onemogoči delovanje, ki neposredno škoduje francosko-jugoslovanskim odnosom. Obmejna policija je dobila navodila, naj izredno skrbno nadzoruje vse Jugoslovane, ki zapuščajo Francijo. Oblasti so policiji dale seznam kakih 30 jugoslovanskih emigrantov, ki so osumljeni, da pripadajo fašističnim organizacijam. Po vesteh iz Bonna je tudi v Zahodni Nemčiji v Schweningenu v gostilnici «Paradiž», kjer se vsako drugo nedeljo shajajo nameščenci jugoslovanskega konzulata v Stuttgartu, v noči od sobote na nedeljo eksplodirala plastična bomba. Eksplozija je povzročila samo materialno škodo. NA DOKAJ ORIGINALEN NAČIN Rop 20 milijonov tir v banki v Vidmu Vse skupaj je trajalo komaj 10 minut, ko so vdrli v banko in se mirno odpeljali - Pred odhodom: «Hvala in nasvidenje» Močan potres v Grčiji in Turčiji ATENE, 19. — Ob 0,47 so čutih v Atenah in na bližnjem področju močan potres, ki je trajal deset sekund. Potres so čutili tudi v Turčiji, in sicer v Carigradu, Smirni in Adapazariju. Središče potresa je bilo med Solunom in Kreto. Do sedaj ni poročil o žrtvah ah Škodi/Danes pa se Je okrog 300 mladin- VIDEM, 19. — Ob 18.45 so trije roparji na dokaj originalen način oropali agencijo št. 2 «Banca po-polare cooperativa« v Vidmu v osrednji ulici Roma. Odnesli so okoli dvajset milijonov Ur v različnih bankovcih. Agencija je že bila zaprta in neki uradnik je hotel oditi, ko ga je ropar sunil nazaj skozi vrata in kateremu se je pridružil še njegov pajdaš. Oba sta bila oborožena z avtomatičnimi pištolami in sta presenetila uradnike, ki so morali vstati in oditi v klet, ki služi za arhiv. Roparji so bili izredno mirni in učinkoviti. Takoj so prerezali vse telefonske žice in nato odšli v urad ravnatelja, ki je moral vstati in se pridružiti ostalemu osebju v kleti. Roparji so nato mimo zbirali denar, ko je na vratih pozvonilo. Eden izmed roparjev je mimo odprl vrata, kjer mu je obiskovalec dejal: »Sem mehanik in sem pripeljal popravljeni avto ravnatelja sedeža«. Ropar ga je spremil v banko, kjer se je tudi mehanik moral pridružiti ostalim v kleti, da bi bil miren. Takrat je ropar čakajočim v kleti zaklical: »Na svidenje in hvala«. Roparja sta imela glavo in obraz pokrito s kapucami, prvi zeleno drugi pa sivo, ki jima je zakrivala celotni obraz, tako da so se videle samo oči. Govorila sta benečanski dialekt, visoka sta meter 75 cm, oblečena v veteme jopiče in imela sta sive rokavice. Tretji ropar pa je čakal pred vrati v avtomobilu fiat 1500 UD 72605, ki so ga dopoldne ukradli. Vse skupaj je trajalo dobrih deset minut in je kake četrt ure po ropu uspelo uradniku Bassu vdreti skozi vrata, vendar so bili roparji že daleč. Nič ni pomagalo, da je policija postavila cestne bloke, saj so se zelo verjetno po nekaj km mirno presedli v drug avtomobil. To je prvikrat, ko so v Vidmu oropali neko banko. Angleško-holandska posvetovanja LONDON, 19. — Nizozemski ministrski predsednik Piet de Jong, ki je prišel sinoči v London skupno z zunanjim ministrom Lunsom, se je danes pogovarjal s predsednikom vlade Wilsonom. Govorili s> predvsem o britanski zahtevi za sprejem v evropsko gospodarsko skupnost. Zunanja ministra Brown in Luns sta se posvetovala tucli ločeno. Jutri zjutraj bo nov sestanek med delegacijama. V poučenih krogih ugotavljajo, da se diskusija vrti okoli franco-sko-nemške izjave, ki je bila objavljena prejšnji teden. Kakor je znano, se v tej izjavi predlagajo trgovinski sporazumi med skupnostjo in državami, ki zahtevajo sprejem vanjo, ki so Velika Britanija, Irska, Danska in Norveška. Britanska vlada ni še izrekla svoje sodbe o tej izjavi. Pri tem poudarjajo, da bi bila kakršna koli britanska izjava sedaj neumestna spričo sedanjega obiska holandske delegacije in spričo bližnjega obiska zahodno-nemškega državnega ministra Duch. witza v Londonu. Jarring nadaljuje posvetovanja TEL AVIV, 19. — U Tantov posebni odposlanec Jarring je prišel danes v Izrael, kjer se je pogovarjal z zunanjim ministrom Eba-nom. Zatem je odšel v Kairo. V političnih krogih v Jeruzalemu trdijo, da skuša Jarring doseči od vseh prizadetih strank skupno tolmačenje resolucije, ki jo je 22 novembra odobril varnostni svet. Zatrjuje se, da je v izraelski vladi nastal spor med tistimi, ki odklanjajo vsako možnost umika z zasedenega ozemlja, in tistimi, ki so pripravljeni na važne koncesije, da bi lahko dosegli zanesljiv mir. Sestanek Brosio-Johnson VVASHINGTON, 19. — Generalni tajnik NATO Manlio Brosio se je danes sestal s predsednikom Johnsonom in z raznimi ameriškimi predstavniki o nekaterih vprašanjih NATO. Govorili so predvsem o položaju v Grčiji in na Cipru, poleg tega pa tudi o kritičnih med. narodnih vprašanjih, kot je Vietnam in trenja s Severno Korejo. Uradno poročilo pravi, da sta se Brosio in Johnson pogovarjala o programu zavezništva in da sta se strinjala, da se morajo zavezniki posvetovati glede odnosov. vzhod-zahod in glede trajnega miru v Evropi. Izjavila sta, da je potrebno ohraniti oborožene sile NATO, in to vključno sile ZDA, v Evropi za ravnotežje in varnost. Vreme včeraj: Najvlija temperatura 7,7, najnižja 2,2, ob 19. uri 3,9 stopinje; vlaga 50 odst., zračni tlak 1018,6 stanoviten, veter 4 km severo-lahodnlk, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 7,8 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, TOREK, 2». tebruarja LEON Sonce vzide ob 7.00 in zatone ob 17.37. — Dolžina dneva 10.37. — Luna vzide ob 0.17 in zatone ob 9.46. Jutri, SREDA, 21. februarja IRENA PRED RAZPRAVO V DEŽELNEM SVETU Deželni svetovalci KPI bodo zahtevali spremembo deželnega razvojnega načrta Načrt naj ustreza resničnim in nujnim potrebam naše dežele Deželna svetovalci, deželno tajništvo in voditelji federacij KPI so se sestali in proučili «razvojni načrt«, k.i ga je predložil deželni odbor in številne pripombe in kritike, ki so bile o njem že izrečene. Kot poroda deželno tajništvo KPI, 6o na sestanku ugotovili, da «načrt» ne upošteva osnovnih pripomb stalnega posvetovalnega odbora in še posebno ignorira predloge in pripombe treh sindikalnih organizacij delavcev. Tako imenovani »razvojni načrt«, nadaljuje sporočilo, se odlikuje kot demokratično pomanjkljiv elaborat, ki -popolnoma zanemarja dejansko gospodarsko in socialno stanje v dežela Furlandjl-Julijski krajini, v kateri vlada zaskrbljenost zaradi gospodarskega in socialnega nazadovanja in negodovanje delavcev in prebivalstva, kar se izraža v enotnih nastopih. «Nacrt» deželnega odbora leve sredine, so ugotovili na sestanku, določa tako omejene cilje za zaposlitev, da ne samo ne rešuje vprašanja zaposlitve novih mladih delovnih sil, marveč niti ne zagotavlja zaposlitve vsaj malega dela Izseljencev, ki jih načrt namenoma ocenjuje za polovico manj, kot jih v resnici je. Zato se lahko upravičeno reče, da deželna uprava načrtuje nadaljnje izseljevanje in ne zaposlitev. Ta »načrt« leve sredine, so nadalje ugotovili na sestanku, je popolnoma podrejen vsedržavnemu petletnemu načrtu, kj ni v ničemer upošteval potrebe Furlanije-Julijske krajine. S tem se sile leve sredine odpovedujejo avtonomni vlogi deželne uprave. Na enaki o-snovi je deželni odbor sestavil tudi »načrt« izrednih državnih denarnih prispevkov deželi, ki jih določa posebni statut in ki predstavljajo nujni pogoj za uresničitev dejanskega deželnega razvojnega gospodarskega načrta, ki mora ustrezati resničnim in nujnim potrebam naše dežele. To vprašanje, je rečeno v sporočilu, so komunisti postavili že ob ustanovitvi avtonomne dežele in ga je leva sredina vedno zanemarjala. Dejstvo, da predvideva razvojni načrt, ki ga predlaga deželni odbor, da bo deželna uprava zahtevala izredni državni prispevek šele po poteku petletnega državnega načrta 1966-70 postavlja KD, PSU in PRI še pred večjo odgovornost. Razumljivo je torej, pravi sporočilo, da se razlika med našo deželo in ostalo državo (predvsem pa severno Italijo), zaradi odpovedi avtonomiji, podrejenosti vsedržavnemu petletnemu načrtu, in zgrešeni oceni vprašanj zaposlitve, izseljevanja, kmetijstva in državne industrije, veča, namesto da bi se zmanjšala. Ob zaključku razprave so na sestanku pooblastili deželne svetovalce, naj zagovarjajo ta stališča v razpravi v deželnem svetu. Hkrati pa so naslovili poziv na strankine organizacije in na komunistične predstavnike v' izvoljenih telesih, naj dajo pobudo za posredovanje pri deželnem svetu za dosego korenite spremembe »razvojnega načrta«, kot zahteva tudi velika večina delavcev in prebivalstva v deželi. Župan Spaccini v Vlfashingtonu VVASHINGTON, 19. — Tržaški župan Marcello Spaccini se je danes sestal s šefom uprave zveznega okrožja Walterjem Washingto-nom; govorila sta o raznih zadevah, nanašajočih se na znanost in mednarodno raziskovanje. Župan Spaccini je imel tudi razgovor z italijanskim veleposlanikom Egi-diom Orgono o prispevku, ki ga lahko Trst nudi temu področju mednarodnega raziskovanja. Tržaški župan je prispel v Wa-shington iz Bangora v Mainu in iz Massachussettsa. V tej državi se je sestal z guvernerjem Volpe-jem in županom Bostona. V Ban-goru je vrnil obisk županu Houstonu, ki je bil obiskal Trst. Med glavnimi temami razgovorov župana Spaccini j a je program »School to School«, ki ga mesto Trst raz- vija z mednarodno šolo z mešanim italijanskim in ameriškim programom. Jutn pride župan Spaccini v New York, kjer se bo sestal z županom te metropole Johnom Lind-sayem. ZA PUST LOKALI ODPRTI VSO NOC Kvestura je izdala pooblastilo, I da smejo javni lokali v noči med 27. in 28. februarjem t. 1. (zadnji dan pusta) ostati odprti do 5. ure zjutraj. Zlata medalja za D. Ceja SPREMENJENIH 15.000 TELEFONSKIH ŠTEVILK Slikar Demetrij Cej prejema zlato medaljo Nove delavske zbornice v miljski galeriji «Lo Squero». Svečanost je bila v Miljah v soboto zvečer •■iiMiiaaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiifaMaiiiiiiiiiiiiiiitaiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiMiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiaiiaiviiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiit POROČILO O RAZGOVORIH Z IZRAELSKIMI GOSPODARSTVENIKI Prvi pogoj za razširjenje poslovanja temeljito izboljšanje prometnih zvez Pred začetno številko 4 treba sedaj dodati 7 Spremembe v dolinski in miljski občini V Trstu bo kmalu 100.000 telefonov - Na Greti gradijo novo telefonske centralo je Izraelci bodo skušali v prihodnjih tednih odpremiti v Trst nekaj ladij agrumov, in sicer s tovorom kar na paletah aHiiiiiiiiiiuiniiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiuiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiimiiiiii DANES SEJA DEŽELNEGA SVETA Začeli bodo razpravo o gospodarskem načrtu Vprašanja svetovalcev o podjetjih, ki so delala za Felszegi Danes ob 9.30 se zopet sestane deželni svet. Prva ura bo posvečena odgovorom odbornikov na vprašanja in interpelacije svetovalcev. Tako bo na primer odbornik za industrijo in trgovino Marpillero ougovoril svetovalcema Bergomasu in Jarcu (KPI) o krizi v tovarni «Nuova S. Giorgio« (bivša Safog) v Ooriai. Isti odbornik bo odgovoril tudi na vprašanje liberalca Morpurga, ki je zahteval takojšnje in izredne ukrepe v prid malim podjetjem, ki so delala za ladjedelnico Felszegi. Ti ukrepi naj bi bili enaki kakor tisti v prid ladjedelnici in njenim delavcem. Podobno vprašanje je postavil tudi mi-sovec Moreiti, kateremu bo odgovoril isti odbornik. Liberalec Trauner pa je postavil vprašanje v zvezi s knzo, ki jo preživlja sedaj kovinska in z njo ladjedelska industrija. Tudi na to vprašanje bo odgovoril odbornik Marpillero. Končno je predložil socialist Devetag interpelacijo v zvezi z zahtevo po ustanovitvi igralnice v Gradežu. Odgovoril mu bo odbornik za turizem Ckacometti. Druga točka dnevnega reda pred-v.aeva Izvolitev treh članov odbora za melioracije v skladu z zakonom štev. 22 od 18. oktobra 1967. Zatem pride na vrsto zakonski o-Siiutek o izrednih prispevkih za razne manifestacije, ki se v glavnem nanaša na proslavo 50-letnice pri-k.juč,tve Julijske krajine k Italiji, fcso milijonov bo dežela dala tržaški občinski upravi, 30 milijonov goriški pokrajini in 20 milijonov konzorciju za pospeševanje študij in raziskav inštituta za fiziko na tržaški univerzi. Najbolj važna točka dnevnega reda pa je razprava o programu gospodarskega in socialnega razvoja dezeie za petletje 1966-1970. Pričakuje se, da bo razprava trajala dolgo časa, saj gre za osnoven pro-i mestnih ulicah zaradi nenadnega prizivnega sodišča zmanjšano za e-no osebo, in sicer od 16 na 15 zaposlenih; v pisarni sodišča so število mest v staležu zmanjšali za 4 uslužbence (od 31 na 27); v pisarni okrajnega sodišča pa je bil sta-lež zmanjšan za 6 uslužbencev (od 26 na 20). Župan jima sporoča, da ga je minister za pravosodje Reale obvestil, da so zmanjšali število zaposlenih v staležu na osnovi primerjalne ocene med delovno obremenitvijo in številom uslužbenih funkcionarjev. Nadalje minister zagotavlja županu, da so bile upoštevane potrebe tržaških sodnijskih u-radov, saj sedanje število mest v staležu določa znatno večje število funkcionarjev, v primerjavi s sod-nijskimi uradi drugod, ki so enako važni kot tržaški in imajo celo več dela. Na vprašanje indipendentističnega svetovalca Tadea o premestitvi delavcev iz bivše ladjedelnice Sv. Marka v tržiško ladjedelnico, je župan odgovoril, da je predsednik Italcantieri izjavil, da bodo letos premestili iz Sv. Marka v Tržič 250 delavcev. Za premestitev pa bodo najprej predlagali 330 delavcev iz Tržiča, ki so bili leta 1963 premeščeni v tržaško ladjedelnico. Odbornik za delo Hreščak pa je glede zaposlitve delavcev v tobačni tovarni v Novem pristanišču, za kar se je zanimal demokristjan Pa-ron, odgovoril, cL je ravnateljstvo podjetja sporočilo, da so 8. in 22 januarja letos vzeli v službo dve skupini sezonskih delavcev. Nesreče z avtomobili na ledu Led, ki je nastal na nekaterih g amskl dokument deželnega odbora leve sredine. Danes popoldne pa bo običajna seja deželnega odbora. Odgovori župana in odbornika Hreščaka Župan m odbornik za delo sta v zadnjih tednih pismeno odgovorila na nekatera vprašanja svetovalcev, H se nanašajo predvsem na zaposlitev v raznih ustanovah in tovarnah. Tako sta liberalec Trauner in misovec Morelli opozorila župana na zmanjšanje števila osebja na tržaškem sodišču. Župan jima je poročil, da je bilo število zaposle-lih v staležu v pisarni tržaškega si ni h DOSTAVEK V poročilu o seji komisije za slovenska vprašanja pri pokrajinski federaciji PSU v nedeljski številki Primorskega dnevnika (str. 5), bi se moral konec drugega odstavka glasiti: «... sta se udele ila skupno s sotajnikom Pittonijem in Pierandreiem ter drugimi člani tajništva.« znižanja temperature, je povzročil včeraj zjutraj tri prometne nesreče, ki pa niso imele hudih posledic. 39 letni Licia Catti por. lori iz Ul. delle Docce 1 je okrog 7. ure vozila fiat 600 po Ul Salata v smeri proti Istrski cesti, ko jo je na ledu spodneslo, da je zavozila v zid na desni strani ceste. Pri trčenju se je pobila po glavi in po nogah. Z rešilnim avtom Rdečega križa so jo odpeljali v splošno bolnišnico, kjer se bo morala zdraviti 10 dni na nevrokirurškem oddelku. Ravno tako je nekaj minut pozneje zdrsnila na ledu s svojim fiatom 500 47-letna Igea Ortolani iz Drevoreda XX septembra 36, ter trčila v zid na desni strani Ul. D’Alviano. Zaradi ran po nogah so ji v bolnišnici nudih prvo pomoč. Okrevala bo v enem tednu Pol ure kasneje je v isti ulici zdrsnil na ledu 58-letni Alfredo Co-lia iz Ul. D'Alviano 70, ko je vozil svoj fiat 500 proti Skednju. Z avtom je najprej zadel v rob pločnika, nato pa še v avtomobil, ki je bil tam parkiran. Pri trčenju si je Colia povzročil široko rano na čelu, zaradi česa. se bo moral zdraviti teden dni na nevrokirurškem oddelku splošne bolnišnice. Tiskovna agencija «Italia», ki je poslala svojega urednika na pot v Izrael z deželnim odposlanstvom pod vodstvom dr. V. Marpillera, je zdaj objavila daljše poročilo o poteku razgovorov in o sklepih deželnih in izraelskih poslovnih krogov glede bodočega medsebojnega sodelovanja na gospodarskem področju. V poročilu, iz katerega povzemamo najvažnejše misli, se poudarja, da predstavlja osnovni pogoj za vsakršno nadaljnjo razširitev poslovnega sodelovanja med našo deželo in Izraelom predhodno izboljšanje prometnih zvez med Trstom in izraelskimi pristanišči. Predvsem bo treba v tem pogledu v prihodnje zagotoviti hitre pomorske zveze, ki naj omogočijo primemo znižanje prevoznin in ki naj predvsem zagotavljajo hitro dostavo kvarljivega blaga izraelskega izvora v Evropo, pri čemer je predvsem mišljeno seveda izraelsko južno sadje. Z izraelske strani nameravajo občutno pospešiti delovanje pomorske družbe «Zim Sela«. To je največja pomorska družba v Izraelu, pri njej pa sodelujejo država in zveza delavskih sindikatov. Okoli 12 ladij te družbe redno pluje na relacijah iz izraelskih pristanišč Haife in Ashdoda na Jadran, nadaljnjih 15 ladij pa pluje na relacijah Izrael-Daljni vzhod, in sicer imajo te ladje svoje izhodišče v pristanišču Eliat. Blago v kontejnerjih morejo tako Izraelci danes prevažati iz srednje Evrope na Vzhod po najkrajši poti, ne da bi morali prepluti Sueški prekop — ali objadrati Afriko. Izraelski trgovci namreč prevzemajo kontejnerje v sredozemskih pristaniščih, jih tu pretovarjajo na železnico ali tovornjake, prepeljejo po kopnem v Eliat in nato ponovno vkrcajo na svoje ladje, namenjene na Daljni vzhod. Poleg kontejnerjev so Izraelci opremljeni tudi za paletiziran blagovni promet. Dodatna cena za prevoz blaga po tej poti se suče na višini 10-12 dolarjev pri toni. Izraelci naglašajo, da je ta dodaten strošek na vozarinl zelo omejen, če ga primerjamo s stroški, ki jih povzroča cirkumnavigacija Afrike in da bi stal prevoz blaga skozi Suez itak do 8 dolarjev pri toni. Izraelci so zato mnenja, da je ta rešitev zanimiva ne le za tržaške poslovne kroge, ampak tudi za širši poslovni svet srednje Evrope. Nadaljnje vprašanje v središču pozornosti na razgovorih v Izraelu so bile dobave izraelskih agrumov evropskim tržiščem skozi Trst. V lanskem letu so te dobave dosegle skupno količino 30.000 ton, izvozno podjetje, ki se ukvarja s tem prometom, namreč «Citrus Marketing Board« iz Tel Aviva, pa namerava v letošnjem letu podvojiti to količino. Razpečevanje a-grumov skozi naše pristanišče se vrši z zadovoljivim tempom, tako da na tem hitro kvarljivem blagu ne nastajajo posebne škode. Da se blago razmeroma hitro obnavlja na zalogi, je treba deloma pripisati samemu tržaškemu pristanišču, v vsaj tolikšni meri pa tudi razširjeni paletizaciji in predhodni razdelitvi blaga v homogene pošiljke že na viru proizvodnje. Da bi še bolj pospešili promet z agrumi v našem mestu pa bodo Izraelci skušali v prihodnjih tednih odpremiti v Trst nekaj ladij s tovorom kar na paletah. Kako se bo ta poskus obnesel, pa je zaenkrat odprto vprašanje, kajti Izraelci imajo premalo palet, da bi zadostili celotnemu prometu, in še te so okovane z železjem, tako da predstavlja njihova teža kar 30 odst. teže celotnega tovora. Rešitev iz te zagate bi bila na primer v uporabi palet iz plastične mase, ki bi jih ne bilo treba vračati izvoznikom. Današnji izvoz agrumov iz Izraela se suče na višini 750.000 ton na leto; gospodarski opazovalci pa predvidevajo, da se bo ta postavka dvignila na 1,000.000 ton v razdobju 1970-71. Med pristaniščema Haifa in Ashdod se odvoz agrumov deli nekako takole: od skupnih 40 milijonov zabojev jih 25 milijonov odpremi jo iz Haife. preostalih 15 milijonov pa iz Ashdoda. Haifsko pristanišče manipulira na leto 4 milijone ton blaga; na vsak meter operativne obale pride povprečno po 1.220 ton blaga na leto; ta podatek postane zgovoren, če ga primerjamo z ustreznim pokazateljem za velika evropska pristanišča: ta pokazatelj namreč dosegla okoli 800 ton blaga na meter obale na leto. Pristanišče Ashdod je povsem novo: danes šteje tri pomole, v načrtu pa imajo Izraelci gradnjo še štirih pomolov. V tem pristanišču nameravajo sčasoma osredotočiti ves promet z agrumi, da bi tako razbremenili Haifo. Izraelska družba »El Zlon« bo v sodelovanju z Italijansko družbo «Traghetti del Mediterraneo« postavila redno trajektno zvezo med Ashdodom in Trstom. Na tej relaciji bi plule 1500-tonske trajektne laidje, opremljene za prevažanje tovornjakov, kontajnerjev in paletizi ranega blaga. Razkladanje in nakladanje ladij naj bi trajalo povprečno le po 12 ur. V smeri proti Trstu bi ladje prevažale izraelsko blago za Evropo, na povratni vožnji pa evropsko blago za vzhodne države. Računajo, da bi na povratni vožnji lahko računali povprečno na 50-60 odstotno zasedbo vsake ladje. Kap. Grigorijev bo danes počastil spomin žrtev iz osvobodilnega boja V torek, 20 februarja, na obletnico ustanovitve sovjetske vojske, bo sovjetski kapitan Valentin Gri-gorijev, mornariški ataše na sovjetskem veleposlaništvu v Rimu, na pokopališču pri Sv. Ani ob 11. uri počastil spomin sovjetskih državljanov, ki so padli v naši deželi med osvobodilno vojno. Ob 19. uri pa bo na sedežu društva »Italija - ZSSR« (Ul. Torrebianca 13) govoril o 5(lletnici sovjetskih oboroženih sil OBVESTILO SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE V TRSTU Tajništvo sindikata obvešča svoje člane, da bo Slovensko gledališče ponovilo v četrtek ob 20.30 Pi-randellovo komedijo «Saj ni zares« na čast igralcu Jožku Lukešu, ker je zaradi vloge v tej igri prejel letos Prešernovo nagrado. Slovensko gledališče vabi na to predsta vo ! m,,mcA, r“°ra a " gralci. Cinemascope Technicolor Garibaldi 16.00 »La grande fuga«. Ste-ve McQeen, James Garner. Technicolor. Capitol 15.30 »I giorm delPira«. Gitl-liano Gemma. Barvni vvestern. Pre-povedan mladim pod 14. letom. Aurora 16.30 «Piano piano non t’agi-tare« C. Cardinale, Tony Curtls-Technicolor. Impero 16.30 «Un Italiano ln America«. A Sordi, De Sica. Technicolor. Astra 16.30 «1 professionisti«. C. Cardinale. Technicolor. Vittorio Veneto 16.00 »Si vive solo due volte«. Sean Connery kot J-Bond. Ideale 16.00 «La Mandragola«. Rosan-na Schlaffino, J. C. Brialy. Abbazia 16.00 «L’uomo che sapeva troppo«. J. Stevvart, Doris Day. Technicolor. Slovanski ples Slike s plesa se dobijo pri: foto EGON Ulica Oriani 2 (Barriera) Tel. 93295 Včeraj-danes ROJSTVA SMRTI. POROKE Dne 19. februarja 1968 se je v Trstu rodilo 21 otrok, umrlo Je 24 oseb. UMRLI SO: 60-letni Carlo Stepah; clch, 65-letni Mario Spadaro, 62-letm Nicold Blasizza, 85-letna Augusta Bu-setti vd. Cozzi, 82-letna Fllippa Sa-pienza por. Consoll, 84-letna Maria Covach vd. Franchi, 62-letnl Umberto Carpenetti, 72-letni Michele peli)" cardillo, 67-letni Giovanni Franchtonj. 77-ietni Martin Barjuka, 56-letna Anita Culot por. Miani, 92-letna Antonia Pertich vd. Giugovaz, 60-letna Glusti-na Canciani por. Chicco, 84-letna Maria Zorn, 84-letna Maria Mejak vd. Novak, 54-letni Rodolfo Možina, T8" letni Mario Schillatli, 95-letna Paoli-na Mosettl, 92-letna Augusta Borsat-ti por Savio, 74-letnl Augusto D® Pitri, 13 ur stara Egle Balos, 72-letm Antonio Bacci, 63-letna Gisella Ba-chin, 89-letni Graziano Usanovic. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8 30 do 19.30) Blasoletto Ul. Roma 16 (tel. 35-218)-Davanzo, Ul. Bernini 4 (tel. 94-189). Benussi, Ul. Cavana 11 (tel. 35-272). Sponza, Ul. Montorslno 9 (Rojan — tel. 29-690), NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Vlelmettl, Trg Borsa 12 (tel. 35-001 >• Centauro, Ul. Rossetti 33 (tel. 90-488'. Alla Madonna del Mare, Largo Plave 2 (tei. 24-765). SanfAnna, Erta di t>. Anna 10 (tel. 813-268). Razna obvestilai / Tržaški filatelistični klub »L. K°' Sir« bo Imel v sredo. 21 tm. redni sestanek od 19. do 20. ure, v prostorih kluba, v Ul. Montecchl 6. Clam bodo lahko prevzeli zadnje novosti- Izleti Športno društvo Kontovel priredi v nedeljo, 3. marca enodnevni izl®1 na Svete Vlšarje na sneg. Vatoljem- Darovi in prispevki V počastitev spomina pokojne mame gospoda Ladlja Jazbeca daruj* družina Borisa Možine 3000 lir ** Dijaško matico. VESNA-IORRIANA 1:0 (0:0) Končno dragocena zmaga enajsterice iz Križa STRELEC: Švab, v 7’ d.p. VESNA: Tence R., Sulčič D., Tretjak, Raimondo, Finotto, Sud-F1-, De Michele, Milič, Švab, Rener, Sulčič S, TORRiANA: Viso, Santostefano, Lacurre, Tessari, Baldassi, Ma-uc°i°, Grion, Cianci, Ballaben, Rossit, Letig. SODNIK Tomasella iz Fiumicella. KOTOV 5:2 za Vesno. GLEDALCEV približno 300. Opombe: Idealno sončno vreme, igrišče v dobrem stanju. V 40' Je sodnik izključil iz igre Mariucoia (T) zaradi namernega pre-"r3ka nad De Michelijem. V 22’ d.p. pismeni opomin Baldassiju (T). * 32’ izključitev Renerja (v skoku na žogo z glavo je nasprotnika udaril z roko). V 40’ pismeni opomin Ballabenu (T) zaradi grobe J*re- Tik pred koncem tekme opomin Sulčiču S. (V) zaradi prote-t0v nad grobo igro naspiotnikov. *, ^ssna je v nedeljo končno pri-5* do ce.otnega izkupička na ra-juo Tomane iz Gradiške In to je utno najbolj važno za končno Drtt'ev ter obst°j v ‘4fi. Glede tw?azane -eid moramo objektivno ‘t«. da ru oila najboljša. Po začet' stf udarciil ’n ocenjevanju oboje ganskih moči, smo dobiii vtlsT da ir Vesna tokrat solidne zaigrala, r!25Ysem’ ker 30 gostje mislili na Mjal°t6n ¥. w j™ najbolj na tujem igrišču. Vendar je d Potek tekme drugačen. Po za-Premoči Vesne, je naenkrat ^Povedala sredina igrišča in krilci er zveze so se večk-at znašli po kupu. Dobro, da so drugod vrzeli, ter se medsebojno viraii To bi jih v 10’ p.p. kmalu skr - ?Ql’ vendar je Tence R. v «mem trenutku v dvojnim pose-* “n reši! Tako je ekipa životarila D “ bbrambo-napadom, v sredini rij 16 zevala praznina. No, končno g! le Sulčiču S. ter Miliču le po-e«lo povezati ekipo za nekaj ča-a. in akcije, ki so si sledile, so sius-e goste v obrambo. Kot prejšnjo nedeljo, je tudi to-inrii obramba solidno zaigrala ter ™ela na sredi v Finottu in Rai-nondu svoja stebra. Dobro sta za-^rala tudi Tretjak in Sulčič D„ ki , Je Po prestani kazni ponovno mil v moštvo Omeniti je treba ^tjaka pri do»seženem golu, ki je jjvzrtvovalno startal na že zgublje-p žogo (i[0 krtici niso hoteli teči ri? bjQ> ter jo prisebno podal Švabu, 1 je preigral nasprotnika in s pri- SKUPINA D IZIDI ‘Sagrado — S Giovanni 1:0 *Vesna — Torriana 1:0 “CRda — Rosandra 2:0 ‘Mariano — Edera 3:2 *Itala — P, Monfalcone 4:3 ‘Libertas — Turriaco 2:1 Parra — *S. Pier d’Is. M S- Canzian — *Romans 1:0 ... rij«. LESTVICA Pa: JJariano Edera Hrado ^ Canzian ?• Wer dTs. pibertas Itala Parra ?Urriaco Rosandra CRDa ^°mans Torriana 'esna ^ Monfalc. 811 Lorenzo Prihodnje tekme 25. t.m.) Mariano — Itala Edera — Vesna Torriana — Libertas Lorenzo — CRDA Rosandra — S. Pier dTsonzo San Canzian — Sagrado Parra — Turriaco Rro Monfalcone — Romans 18 12 4 2 30 12 28 17 10 3 4 24 11 23 18 9 5 4 24 13 23 18 8 6 4 23 17 22 18 8 4 6 20 26 20 16 6 7 3 18 12 19 17 8 3 6 21 16 19 18 5 8 5 18 20 18 17 5 6 6 20 24 16 18 6 4 8 21 19 16 18 5 6 7 16 22 16 18 4 6 8 20 22 14 18 6 2 10 17 24 14 16 3 6 7 14 19 12 17 5 2 10 19 30 12 18 1 6 11 9 29 8 zemnim strelom dosegel odločilen gol. Gostujoča ekipa je malo pokazala. K Vesni v goste je prišla z namenom, da si izsili neodločen izid. Po prejetem golu je sicer stisnila Vesno v obrambo, vendar za to je največ kriva Vesna sama. Treba je še dodati, da so gostje precej trdo igrali in predvsem Santostefano je večkrat startal na žogo ali nogo. Iž tega so sledili sodnikovi opomini ter nato izključitve. Kronika: že v 2’ ima Milič iz kota, ki ga strelja De Michele, priložnost, vendar pošlje žogo z glavo čez prečko. V 8’ strelja Sulčič F. z roba kazenskega prostora mimo droga, V protinapadu gostje v 10’ prisilijo Tenceja R„ da reši svoja vrata z dvojnim drznim posegom, V 30’ Renerja grobo zrušijo na robu kazenskega prostora. Strel Miliča reši obramba v kot. Kot: obramba reši do Sulčiča S., ki močno strelja, branilec z glavo do Renerja, ki ■pošlje pravo bombo v zgornji levi kot. Toda vratarju se z akrobatskim skokom posreči odbiti žogo v polje, kjer se znajde Milič, toda njegov strel konča na zunanji strani vrat, V 35’ akcija švab-De Michele, toda strel slednjega vratar brani. Tri minute nato so gostje v protinapadu in Tence R. mora pokazati vse svoje znanje, da reši vrata. V drugem polčasu v 7’ odločilen gol. Akcijo začne Tretjak, ki poda Švabu. Ta preigra direktnega nasprotnika, prodre v kazenski prostor, preigra še enega nasprotnika in s prizemnim strelom ukani vratarja gostov. V 17’ akcija Rener-De Michele-Sulčič S., ki pošlje žogo z ugodnega položaja mimo droga. V 35’ protinapad Torriane, ki ustvari pred vrati Vesne pravo gnečo nog. 2oga je že mimo Tenceja R., toda strel napadalca gostov, ki skuša potisniti čez belo črto, se odbije od prečke in obramba Vesne reši kritičen položaj. V zadnjih minutah igre Vesna nadzoruje položaj in neprestano čaka na sodnikov končni žvižg, ki ji je prinesel tako dragoceno zmago. K. K. JUVENTINA ■ RUDA 2:3 (1:2) KATASTROFA ŠTANDREŽCEV Paškulin oklofutal sodnika, ki je tekmo prekinil JUVENTINA: Marušič, Pavlin, Milocco, Ferfolja, Paškulin, Tabaj, Makuc, Rupil, Klaučič, Ghiobto, Petejan. RUDA: Politti, Tiziani, Fumo, Vaghi, Zanolla, Rimoldi, Paro, Bini, Barbini, Portelli, Portelli G. SODNIK Spanigaro Gianfranco iz Trsta. STRELCI p.p. 25’ Barbini (R), 27’ Fumo (R), 39’ Tabaj (J), d.p. 6’ Makuc (J), 15’ Portelli (R) KOTJE 4:4 Union (zgoraj) si je v nedeljo privoščil zmago nad Zarjo (spodaj) aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiininniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiimuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumuuimiiiiniiiiiiiiii sel, toda zaradi njegovega premika se je prehudo omajala obramba. Da je to res, dokazuje kratki presledek med obema zaporednima goloma, ki jih je uspela realizirati Ruda ravno zaradi popuščanja domače obrambe. Videlo se je, da je že v prehudo okrnjeni ekipi prisotnost Rupila v obrambi neobhodno potrebna in da zato, ker je napad šibkejši, ni treba o-šibiti tudi obrambe, da bi se ga izboljšalo. Rupil je bil torej ponovno premeščen na svoj star položaj in na njegovo mesto je prišel Tabaj, ki je še pred koncem prvega polčasa prvič stresel mrežo gostujoče ekipe. Druga napaka, za katero se trener Marson in Petejan medsebojno obtožujeta, je bila vključitev slednjega v ekipo. ................................................................................ Da je Juventina izgubila tekmo proti enajsterici, ki je zadnja v lestvici, je predvsem taktična napaka trenerja. Ekipa je že itak imela okrnjen napad, v katerem sta manjkala Marson in Collim in vodja moštva ga je skušal ojačiti tako, da je premaknil Rupila na Igralca še vedno boli noga in je zato celo tekmo odigral tako o-prezno, da je morda ali ne prišel petkrat do žoge in je torej ekipa igrala praktično brez njega. Igralec pravi, da je igral le, ker je ekipi primanjkovalo elementov, trener pa pojasnjuje, da mu je sam zagotovil, da se počuti popolnoma v redu. A naj bo krivda od kogar- J --------~ , 7 V1 . , v iUUU. iiaj jft.iJ.VLUi vjla položaj desne zveze. Pndni igralce koli se je ^re-ba zavedati, da se se je sicer tudi tam dobro obne- j -------------------------------- —--------------------^ ZARJA-UNION 1:3 (0:1) Prepričljiva zmaga podlonjerskega moštva ZARJA: Deponte, Križmančič S,, Puggiani Metlika, Križmančič V., Uras, Komar, Pasqualis, Scocco, Baldassin, Roggi. UNION: Černigoj, Dazzara, Truant, Gombač, Vižintin, Fortezza, Morabito, Frančeškin, Morin, Poropat, Negrini. SODNIK: Zoch. STRELCI: p.p. v 26’ Morin (U); d.p. v 19’ avtogol Križmančič V., v 42’ Morabito (U). V derbiju med bazoviško Zarjo in podlonjerskim Unionom je zmaga pripadla zadnji ekipi, ki je na igrišču nadkriljevala nasprotnike. Res so Bazovci imeli odlične možnosti,da bi lahko celo zmagali, bHi pa soi- preveč nerodni v za-anju akcij. Metlika, Scocco, ___ lisi niso dobesedno mogli priti do živega Unionovi obrambi, čeprav so bili najboljši v vrstah Zarje. Nič niso mogli proti nenad- — ob‘drogu ven. Prav tako se kriljivemu Gombaču, ki je bil na - p, nonesreči Morinu ...IH v nmstnni screl. Ponesreči vpliva na odvijanje dogodkov na igrišču. Union se je podal na igrišče v prenovljeni postavi, saj ni v ekipi več Nadliška ki je šel k vojakom. Nadomestil ga je Morin, ki je svoje mesto, prepustil mlademu Dazzari. Ta menjava mest se je poznala predvsem' v začetku srečanja nato pa so se igralci ambien. tirali. Tekmo je pričel Union, toda prvi napad izvede Zarja, žoga pa z igrišča in se vrne šele čez 10’. Kmalu zatem zopet strelja Scocco, toda podlonjerski vratar ujame pod prečko. Kakih osem minut se nato igra odvija samo po sredi igrišča. Sele Frančeškin se reši od. tod, poda Morinu, toda Križmančič V. odbije njegov strel. V 41’ Baldassin zadnjič povede Zarjo vsaki žogi v kazenskem prostoru in je še enkrat pokazal, da je nepogrešljiv v obrambnem sistemu Uniona, ter je bil skupno s Černigojem absolutno najboljši na igrišču. Smola za Zarjo je bila tudi, da je vratar Uniona naletel na enega svojih najboljših dnevov in je branil tudi tisto, kar bi ob drugih priložnostih pustil v mrežo. Razen Morabita pa so bili ostali Unionovi igralci slabši kot prejšnjo nedeljo proti proseški Libertas. Zarja pa Je precej razočarala in je pokazala pomanjkljivosti, ki bi jih taka ekipa ne smela imeti. Morda je igralce zajela trema, saj so se razen za točke morali boriti tudi za to, da branijo prestiž vasi. Znano je namreč, da prve tekme med enjstericami posameznih vasi gleda'največ občinstva, saj imajo tako navijači zmagovite ekipe možnost se ponorčevati iz svojih antagonistov — navijačev poražencev. In prav publika prevečkrat NOGOMET Mednarodni mladinski turnir Toča enajstmetrovk V štirih tekmah v Viareggiu jih je bilo 34 vUREGGIO, 19. — Iz povratnih Ječanj 20. mednarodnega mladin-®e8a nogometnega turnirja v Via-,e88iu so se danes uvrstile v višje ,°lc> štiri enajsterice: Burevestnik, rbventus, Vojvodina in Eintracht. pa so pomagale do naprezanja enajstmetrovke. ,^ Viareggiu: Juventus — Parti-n 3:0 (0:0. 0:0). iJfetanje se Je končalo po slabi s|n Beograjčanov brez gola. Ker In tudi prvo srečanje zaključijo* neodločenim izidom (2:2), so K°r?'e tekmo odločiti enajstme-frirV.ke. Pandolfi je za Juventus jifbziral tri, Partizan pa je zgre-d' Vse strele, kar se tudi pri bolj ®r°dnih ekipah vidi bolj redko. J Eucecchiu: Burevestnik — Ro-* 5:2 (0:0, 0:0) -Čeprav se je tudi povratna tek-v * med obema Kluboma končala regularnem času pri neodloče-VelJi ,zidu 0:0 pa je bilo na igrišču LUdarie sovjetsko moštvo boljše, bei v dveh tekmah ni padel no-(11, Sol so tudi to srečanje odlo-jai streli z bele pike: Sovjeti so ttooL mrežo petkrat, Italijani pa "krat in so bili seveda izločeni. (aX Risi: Eintracht - Bologna 8:5 H 1:0) ni?i* srečanje je bilo tako s teh-kane8a, kot. z agonističnega vidi-te *!° skromno. Zato pa je bilo tr^jbolJ radodarno z enajstme- u' od X' radodarno z skupno jih je padlo kar teh dve v igri. Enasjtme-bir?e so morali streljati, ker je v , tudi izid prve tekme 2:1, toda L*brtst; Bologne. Pri strelih z be-If, Pike so bili uspešnejši Nemci, g0 so tako izločili Bologno, zrna-va*ko lanskega turnirja. ki tolče previsoko. V 20’ je Frančeškin sam pred vrati Zarje, toda vratar ga prehiti ter mu odvzame žogo. Takoj nato dva strela Bazovcev. Metlika tolče previsoko, Scoccov strel pa Černigoj ujame. V 26’ je v napadu Morabito, se igračka z vratarjem Depontejem, ki žogo odbije, toda le do Morina, ki jo neubranljivo pošlje v mrežo Vratar je samo gledal žogo, ki je ležala v kotu vrat .Kljub temu, da zmaguje, si Union ne privošči počitka in vztrajno napada. Najaktivnejši je Morin, ki večkrat sam ogroža ba-zovskega vratarja, mnogokrat gradi lepe akcije za tovariše, ki pa ne izkoristijo priložnosti. V 35’ poda Negrini iz kota Morabitu, ki strelja z glavo proti tlom, kjer Deponte ujame žogo. Zarja odgovori z Urasom, ki pa tolče prešibko. Nekoliko boljši je Roggi, čigar strel ustavi Černigoj v zraku. Nato je v akciji Komar, ki pa iz ugodnega položaja zaključi ven. V drugem polčasu začne Zarja takoj pritiskati v iskanju izenačenja. V 3’ lep strel Pasqualisa, še lepše pa brani Černigoj, ki s svojim posegom reši pred gotovim golom V 10’ se Pasqualis ponesreči, tolče Baldassin, ki poda Metliki, toda Černigoj lepo ujame na tleh. V 13’ je opomnjen Gombač, ker je podrl na tla Roggija. V 16’ kot za Union, tolče Poropat, Fortezza je meter pred vrati Depon-teja, dobi žogo ,ki jo tolče v drog. Tri minute kasneje ima žogo Križmančič V., ki je v svojem kazenskem prostoru. Nasproti mu pride Morin, ga nekaj časa ovira, nakar pride Deponte iz vrat in kliče žogo, Križmančič V. tolče, toda ker ga Morin porine, strelja premočno in žoga gre v voleju čez presenečenega vratarja naravnost v mrežo. Ta neumen gol je praktično odločil o končnem rezultatu. Zarja ni mogla več upati na izenačenje, saj so se njeni napadalci doslej le stežka izogibali povsod prisotnemu Gombaču, ki jim je na svojem terenu prav malokrat prepustil žogo. V 22’ bi Zarja lahko zabila gol. Pred Černigojem je bilo vse črno igralcev, nekdo je usmeril žogo v mrežo, prav na beli črti pa jo je Fortezza ustavil, nakar jo je Černigoj ujel. Kmalu — j~___________t-__ nato tolče Metlika z glavo proti Milan pa je dal dva vratarju, pri tem pa nerodno pade na želodec. Morajo ga odnesti V Fistoii: Vojvodina — Milan 7:7 (0:2, 0:1) Jugoslovani so v tem srečanju — zlasti v prvem delu — zaigrali zelo slabo, vendar pa domačini tega niso znali izkoristiti kljub svoji premoči. Razmerje sil na igrišču kaže tudi stanje v kotih: 13:3 za Italijane. Kljub temu pa je v višje kolo napredovala Vojvodina. V prvem srečanju je zmagala s 3:1 in so torej streljali enajstmetrovke. Vojvodina je bila uspešna 7-krat, domačini 5-krat. Rezultat današnje tekme je bil tako zopet neodločen. Kot določa pravilnik tega tekmovanja se je v višje kolo uvrstilo moštvo, ki je v obeh tekmah skupaj doseglo več golov. To je pa bila Vojvodina, ki je dala skupno 10 golov, manj. Med tekmo Union . Zarja Poseg vratarja Uniona pred Černigojeva vrata, kjer pa kot vedno najde pripravljenega skrajnega Unionovega branilca. Nato pa tretji gol za Union. Morabito prodira sam proti Deponteju, ga spretno izvabi iz vrat, nato pa pretrese mrežo. Pred končnim žvižgom pa se poda v napad še branilec Truant, čigar strel Deponte nevtralizira. Po tem uspehu pa se bo moral Union v nedeljo spoprijeti z Bregom, ki bo vsekakor trši oreh za podlonjersko moštvo. Uspeh za U-nion bo že, če bo lahko odnesel vsaj točko, za kar pa bi se moral pošteno potruditi. Radi BREG-GRITTA 3:0 (1:0) Slaba igra Brežanov s šibkimi nasprotniki BREG: Favento; Kozina, Bertesina: Lovriha, Švara, Petaros; Raiča, Mikuš, Rodella, Grahonja, Valentič. GRETTA: Butkovieh; Maschietto, Tron; Fasano, Radovič, Spacol; Clarot, Mamillo, Muscardin, Santonastasio, Cimarosti. SODNIK Bisacco iz Trsta. KOTJE 7 — 3 za Breg. STRELCI: V 21’ p.p. Raiča, v 15’ d.p. Mikuš, v 29’ d.p. Petaros. drugi tekmi povratnega dela prvenstva se je ekipa Brega spoprijela s šibko enajsterico Grette ter jo odpravila s 3—0. Kljub sorazmerno visoki zmagi ter igri, ki jo je ekipa pokazala proti koncu drugega polčasa, pa so Brežani zaigrali precej, slabo. Najbolj je pešala sredina igrišča, kjer sta bila Mlkurm'Grahonja ~v"slabem dnevu, nekoliko bolje se je obnesel Petaros, vendar tudi on ne najbolje. Zlasti pomanjkljive so bile podaje, Brežani so igrali na ena sama vrata. V 7’ krasen strel Petarosa, ki ga Butkovieh odbije v kot. V 15’ poda Petaros s kazenskega strela točno Mikušu, ki prodre pred vrata ter s točnim strelom pošlje usnje v mrežo. Tretji gol doseže Petaros v 29’, ko poda žogo precej močno pred vrata. Nesporazum med vratarjem in branilcem Grette in žoga konča v mreži: 3—0. Do kon- f ca tekme še vrsta (tokrat lepih!) j česar očitati, zlasti sovražno razpoloženi nasprotniki in sodniki. Vedno ji to ni uspelo, toda njeni spodrsljaji so do sedaj bili malenkostni, taki kot se običajno zgodijo vsaki ekipi. Sedaj pa so bila dolga leta napora v hipu razveljavljena na sramoten način. D. R. mm V nedeljo je bilo v Trstu pokrajinsko namiznoteniško prvenstvo za posameznike. Za slovenska društva je nastopilo 5 tekmovalcev in sicer trije za Sokol in dva za Dom Rojan. Največji uspeh je dosegel mladi Nabrežinec Ukmar, ki je zmagal v kategoriji naraščajnikov. V tretji kategoriji pa se je Ukmar uvrstil na odlično peto me. sto, kar mu je tudi prineslo pravico do nastopa v deželnem finalu. Na osmo mesto se je v tretji kategoriji uvrstil Cattonar. Prav dobro se je odrezala v tretji ženski kategoriji tudi Nadja Grijon od rojanskega Doma. Zasedla je drugo mesto in se je uvrstila v deželni finale. Za tekmovanje se je prijavilo tudi šest borovcev, vendar so vsi predali tekmo brez borbe. kaj takega ne sme ponoviti in da je mnogo bolje vključiti v ekipo enega izmed juniorjev, na primer Marvina, ki je bil razpoložljiv. V 25’ d.p. je bil izključen Klaučič zaradi nervozne geste, ki jo je naredil, ko ga je brcnil nasprotnik. Sodnik sam priznava, da se je igralec razvnel le zaradi bolečine, toda športni pravilnik mora biti spoštO' van. Vendar izguba tekme z najslabšo ekipo svojega kola ni najhujša sramota, ki je doletela Juventino v nedeljo. Prvič odkar obstoja ekipa, se je zgodilo, da je bila tekma prekinjena, ker si je domač igralec drznil prisoliti klofuto sodniku. To zveni tako nezaslišno, da je skoraj neverjetno, še bolj neverjetno pa je, da si je kaj takega dovolil kapetan ekipe, najstarejši igralec moštva, ki je bil do sedaj zgled vsem drugim v igranju, vztrajnosti na treningih in v vseh udejstvovanjih društva. Kaže, da se je živčnost ekipe zaradi štirih zaporednih porazov, večinoma nezasluženih in zlasti po krivdi pristranskih sodnikov, koncentrirala v onem, ki se je v tekme vedno najhuje vživel, to je v Paškulina. Tako je v tej tekmi, pri kateri je bil sodnik strog in je mogoče, kaj spregledal, vsekakor pa ni bil pristranski, prav po nepotrebnem, zaradi malenkostnega nesgorazuma Paškulin izgubil razsodnost, mogoče tudi naščuvan od soigralcev. Vse se je začelo, ker človek, ki bi bil moral z zastavico označiti trenutek, ko je žoga šla igralcem Rude izven igralnega prostora in bi jo bila mo. rala dobiti Juventina, ni označil tega. Sodnik je vse spregledal m je Paškulina, ko je ta protestiral, najprej opomnil in ko še ni nehal, ga je nameraval izključiti. In takrat se je igralec uprl in ga udaril. Sodnik je zažvižgal in tekma se je zaključila. To dejanje predstavlja za vso ekipo in za njeno vodstvo pravo tragedijo. Juven-tina si je vedno prizadevala, da bi bila s športnega vidika neoporečna in da bi-ji nihče ne mogel ni- ifrtiiBmiiMmimiiuiiiiniiiiumiimiimimiiiuiiiiiiiiiiMiMniiiiiiiuiiuiitmiiiiiiimiiiiiiiimiiMiiiiiiiiiiiiii MOŠKA A LIGA •Simmenthal — Candy •Eldorado — AliL’Onesta *Noalex — Ignis Sud *Ignds Varase — Becchl Oransoda — Butangas •Boario — Fargas ŽENSKA A LIGA ♦Fiat — Standa Fe ♦Lamborghini — Torino *Ultravox — SGT ♦Standa Mi — Fiamma ♦Recoaro — Geas 73:66 88:78 86:67 70:65 98:60 56:48 53:37 46:29 45:42 45:42 73:40 MOŠKA B LIGA Snaidero — ♦Italsider Ts ♦Biella — Gira ♦Biancosarti — Faema *Lloyd Adr. — Spliigen Brau 80:65 ♦Gamma — Siemens 66:64 ♦Italsider Ge — Imola 64:48 LESTVICA 54:43 75:49 65:54 Biancosarti 14 13 1 1002 775 26 Snaidero 14 13 1 1003 800 26 Spliigen B. 14 8 6 961 908 16 Gamma 14 8 6 965 997 16 Libertas 14 8 6 801 840 16 Faema 14 7 7 887 899 14 Gira Bo. 14 7 7 808 826 14 Siemens 14 5 9 853 898 10 Italsider Ts 14 5 9 771 821 10 Lloyd Adr. 14 4 10 868 954 8 Italsider Ge 14 4 10 789 873 8 Virtus 14 3 11 761 907 6 ki niso nikdar prišle točno do kra-1 akcij Brega, ki pa ne prinesejo no-1 ja. Na srečo Brega_ je gostorn na vih zadetkov. sredini drugega polčasa zmanjkalo sape in plavi so od takrat dalje delali iz nasprotnikov kar so hoteli. Samo Mamillo je skušal kdaj pa kdaj sprožiti kak napad, a sam m nikdar prišel daleč. Brežani bi morali precej paziti tudi v napadu, kjer se v začetku Raiča, Rodella in Valentič nikakor niso znašli ter so se ovirali med seboj. Obramba je bila še kar zadovoljiva, presenetil je s svojo dinamičnostjo mladi Lovriha, ki svojega nasprotnika nikdar ni pustil do besede. Gretta je potrdila to kar je bilo že znano, da je ekipa, ki jo sestavljajo povečini starejši igralci. Zaradi tega je zelo počasna, šibka na sredini igrišča ter nepovezana v napadu. Nekoliko bolje se rumeni obnesejo v obrambi, kjer so precej odločni, čeprav jih že prva lepo speljana akcija zmede. Nekaj kronike: Breg je začel takoj besno napadali, a Gretta je z umerjeno igro čistila svoj kazenski prostor. V 8’ in 13’ je Petaros dvakrat zaposlil vratarja Butkovicha, ki se je moral vdrugič rešiti v kot. V 15’ je Grahonja zamudil edinstveno priložnost: prestregel je namreč kros Mikuša, a branilec je rešil na črti. V 21' pride Breg v vodstvo: Rodella si pribori žogo na sredini igrišča ter jo nemudoma podaljša do Raiče in Valentiča, ki v hitrem protinapadu prideta pred Butkovicha, katerega Raiča brez težav premaga. V 34’ edina priložnost Grette: po daljši akciji v kazenskem prostoru Brega pnde do žoge Muscardin, ki z dveh metrov strelja silovito v vrata, a Favento ubrani. Brežane je nevarnost ponovno zbudila in Lovriha zadene prečko v 36'. V drugem polčasu Gretta sploh ni prišla čez polovico igrišča in RUPINGRANDE-PRIMOREC 0:0 Premalo strelov napada Trebencev RUPINGRANDE: Giugovac G.; Bevilini P., Gerolami D., Škabar E., Spadaro G., Colovacchia E., D’Agnolo V., Vicini S., Savarin S., Kavzki T., Pregara B. PRIMOREC: Kralj V., Pappatico D., Kralj E., Škabar M., Milkovič S., Možina V., Križmančič R., Suber M., Možina T., Igor Oblati. Pričakovali smo, da se bodo Tre- benci bolje odrezali. V začetku so res pokazali lepo igro in nevarno obkrožali nasprotnikova vrata, če- preigra več igralcev naenkrat. Vsa ta njegova pridnost pa le malokrat rodi zaželene uspehe. Manjka mu prav jim ni bilo mogoče do njih namreč soigralec, s katerim bi se ___J n - I J n Ja * vahimmaaIa ! vs r- 4 rr mmnni AninA V prihodnji tekmi se bo Breg srečal z Unionom, ki je trenutno v izredni formi. Če bodo hoteli Brežani odnesti celoten izkupiček, se bodo morali brez dvoma močno potruditi; s tako igro, kot so jo predvajali v nedeljo, pa ne bodo nikdar zmagali. K. V. miimiiiiMiiiimmiittiiiiiiiiiiiimuiiiitimiiiiiMiiMiuiiuiiiiiiHHmiimiimiiiiiiuiuMiimmHmMnuimmi RCIflNESE-PRIMORJE 0:2 (0:1) Še vedno hibe STRELCA: 15’ p.p. avtogol Cuccari, 34' d.p. Boico. ROIANESE: Germani; De Jurco, Manfreda; Barnaba, Mocchiut, Cuccari; Biolchi R., Prelec, Biolchi G., Orto, Gregorin. PRIMORJE: Štoka; Babuder; Starc; Rebula, Hervatič, Sardoč; 2ivec, Milič, Boico, Verginella, Germani. KOTJE 12:3 za Primorje. SODNIK: Weigl (Trat). Opombe. Lepo in sončno vreme. Igrišče v slabem stanju (blatno). V 8’ d.p. izključen Manfreda (R), v 16’ d.,p. izključen živec (P). Blatno igrišče je znatno oviralo poteK tekme, ki se je zaključila z MOŠKO PROMOCIJSKO PRVENSTVO Negativen nastop Bora Goriški Libertas se je izkazal za precej močnejšo ekipo, kot je kazalo pred srečanjem z Borom. Goričani so že v začetku prišli v vodstvo in so svoj naskok večali od minute do minute. V peti minuti je bii naskok gostov že 16:0 in grozil je pravi polom. Vsi poskusi domačinov, da bi zajezili dež došev so prodreti. Obramba Rupingrande je le s težavo odbijala njihove napade in kazalo je, da bo prej ali slej padel gol. Toda zaman. Premalo je bilo strelov, ki bi resno zaposlili vratarja Giugovaza. Do gola ni prišlo kljub izraziti borbenosti trebenskega desnega krila Možine T., ki se je tudi tokrat lepo izkazal. Teodor Možina postaja iz tedna v teden nevarnejši za na-sprotnikove obrambe. S svojim hitrim driblingom marsikaterikrat spravlja v zadrego in z lahkoto razumela in si z izmeničnim podajanjem prinesla žogo do točke, kjer bi jo z večjo lahkoto streljali v vrata. Ce so v prvem polčasu Treben-ci nadzorovali potek tekme in bili večkrat zelo nevarni, se je njihova igra v nadaljevanju poslabšala. Neorganizirano so vodili napade in se le s težavo branili. Zahvaliti se morajo vratarju Vladimiru Kralju, ki je ustavil mnogo nevarnih žog in netočnosti nasprotnika v streljanju v vrata. K.R. eš'. V 15’ gol Primorja. Na desni strani igrišča Germani preigra nasprotnika ter poda v sredino. Boico ho- če podati Verginelli, a nehote Cuccari porine usnje v mrežo. 0:1. V 35’ še dve lepi akciji 2ivca in Boica, ki se končata brez uspeha. V drugem polčasu pa je posebno aktiven Germani (P), ki večkrat kliče Germanija (R) na delo. V 8’ dve izključitvi (Manfreda, živec). Primorje stalno pritiska in vratar Germani ima polne roke dela. V 24’ Boico dobi žogo na sredini igrišča ter v sprintu preigra vso obrambo nasprotnika, a Germani z drznim posegam pod noge reši v kot. V 27’ spet Germani odbije v kot Germanijev strel. V 34’ drugi gol Primorja. Germani silovito strelja, vratar Germani odbije kratko, na žogo pride Boico, ki jo z lahkoto spravi v mrežo. Zadnjo priliko Ima Verginella v 41’, a ga slab teren ukani in njegov strel se konča v rokah Germanija. B. R. bili v začetku srečanja zaman, kajti Borova obramba je povsem zatajila. Trener je moral menjati sistem obrambe in s tem je domači ekipi končno uspelo zasilno zapreti nasprotnikom pot pod koš, tako, da so bili prisiljeni metati od daleč. Ker pa se prednja branilca tudi v tem sistemu nista najbolje ujemala, so zopet nastale v obrambi velike vrzeli skozi katere so nasprotni napadalci s precejšnjo lahkoto prodirali pod tablo. Tudi ponovna sprememba obrambe v sistem «na moža* se nd obnesla. Med pozitivne elemente nedeljske tekme pa moramo prišteti dobro igro Igorja Sancina, ki je sam realiziral 20 točk in ni naredil grobih napad v vlogi play-makerja, vendar pa je včasih pretiraval z meti. Ker često n; zadel niti obroča je to soigralcem onemogočalo skoke na odbite žoge. Slabše kot običajno je zaigral Savo Spacal. Pri metih od daleč je bil netočen, poleg tega pa je bil neuspešen tudi v Izsiljevanju prodorov. Trener Marj je skušal uveljaviti hitrejšo igro svojega moštva, zato je le redko poslal na igrišče Kralja in Sirka, ker sta bila v polju precej statična kot obrambna igralca in tudi manj uporabna za protinapade, ki so bili v tej tekmi še edino učinkovito orožje Bora. Po nedeljski tekmi je povsem jasno, da borovci v tem promocijskem prvenstvu nimajo več izgle-dov za boljšo uvrstitev na lestvici. Zato pa bodo preostale tekme tega prvenstva zelo dobra priprava za prihodnje prvenstvo. BOR: Prinčič, Sancin 20, Fabjan 2, Rudež 2, Starc, Spacal 9, Sirk, Kralj, Kafol, Zavadlal 17. ADR1JAN ZAVADLAL Z nedeljskega nastopa trebenske enajsterice IZIDI •Bologna — Vicenza 2:0 Mantova — - ‘Brescia 1:0 •Cagliari — Fiorentina 3:1 ‘Milan - Inter 1:1 •Napoli - Spal 1:0 •Roma - - Sampdoria 1:1 •Torino - Juventus 2:1 •Varese Atalanta 2:0 LESTVICA Milan 20 11 8 1 37 19 30 Varese 20 10 5 5 23 16 25 Torino >0 9 6 5 30 17 24 Napoli 20 8 8 4 21 16 24 Juventus 20 7 8 5 >1 22 22 Inter 20 8 5 7 20 21 21 Cagliari 20 8 5 7 20 22 21 Fiorent. 20 7 7 6 20 17 21 Bologna 20 6 8 6 20 18 20 Roma 20 5 9 6 17 25 19 Atalanta 20 7 4 9 18 24 18 Sampd. 20 3 10 7 17 22 16 Vicenza 20 5 6 9 13 22 16 Spal 20 7 1 12 19 27 15 Brescia 20 6 3 11 15 25 15 Mantova 20 3 7 10 5 20 13 Prihodnje tekme (25. t.m.) Atalanta - Roma, Cagliari - Mantova, Fiorentina - Bologna, In-ter - Varese, Vicenza - Napoli, Sampdoria - Brescia, Spal - Torino, Juventus - Milan (v soboto, 24. t.m.). B IZIDI ‘Bari — Catania •Genoa — Catanzaro ‘Monza — Modena ‘Novara — Lazio •Padova — Palermo Livorno — ‘Perugia ‘Piša — Lecco 1:0 0:0 1:1 2:0 0:0 1:0 2:0 Foggia — ‘Potenza 2:1 •Reggiana - - Messina 0:0 •Reggina — Verona 0:0 LESTVICA Palermo 23 11 10 2 24 12 32 Piša 23 10 9 4 35 17 29 Foggia 23 9 10 4 26 21 28 Verona 23 9 9 5 22 16 27 Livorno 23 10 7 6 21 16 27 Catania 23 N 5 8 26 19 25 Bari 23 9 7 7 32 29 25 Catanz. 23 6 13 4 19 16 25 Reggiana 22 7 10 5 22 20 24 Monza 23 6 12 5 23 23 24 Lazio 23 7 10 6 18 19 24 Reggina 23 9 5 9 28 29 23 Padova 22 8 6 8 20 20 22 Novara 23 5 12 6 18 21 22 Genoa 23 5 11 7 84 20 21 Perugia 23 6 8 9 23 30 20 Venezia 22 (i 6 10 14 20 18 Modena 23 2 12 9 18 27 16 Potenza 23 2 12 9 U 26 16 Lecco 23 2 12 9 17 29 16 Messina 23 3 10 10 12 28 16 Prihodnje tekme (25. (.m.) Catanzaro - Catania, Foggia -Bari, Lazio - Genoa, Lecco -Messina, Modena - Novara, Perugia - Monza, Piša - Padova, Reggina - Reggiana, Venezia -Potenza, Verona - Palermo. A SKUPINA C =3 == = IZIDI •Como - Mestrina 0:0 •Legnano — Biellese 3:1 •Pavia — Monfalcone 1:0 •Piacenza — Bolzano 3:2 •Rapallo - - Entella 0:0 •Savona — - Pro Patria 3:0 ‘Solbiatese — Udinese 0:0 Alessandria — ‘Trevigliese 3:2 Marzotto — ‘Treviso i:0 ‘Triestina — Verbania 1:1 LESTVICA Como 22 m 5 4 28 11 31 Piacenza 22 10 10 2 22 11 3C Udinese 22 11 5 6 32 22 27 Verbania 22 8 U 3 23 16 27 Marzotto 22 9 7 6 24 19 25 Treviso 22 8 9 5 27 20 25 P. Patria 22 8 7 7 25 19 23 Savona 22 8 7 7 21 13 23 Solbiat. 22 8 7 7 27 17 23 Rapallo 22 9 5 8 26 23 23 Triestina 22 (i 10 6 18 18 22 Trevigl. 22 7 7 8 14 18 21 Legnano 22 7 7 8 19 22 21 Biellese 22 4 12 li 21 28 20 Monfal. 22 5 9 8 15 21 19 Entella 22 6 7 9 14 20 19 Alessand. 22 5 9 8 19 27 19 Bolzano 22 4 9 9 22 23 17 Pavia 22 3 • 10 13 30 15 Mestrina 22 1 8 13 6 31 10 Prihodnje tekme (25. t.m.) Alessandria - Treviso, Biellese -Pavia, Bolzano - Legnano, En-telia - Triestina, Marzotto - Sa-vona, Mestrina - Sol-biatese, Monfalcone - Como, Pro Patria - Piacenza, Udinese - Rapallo, Verbania - Trevigllese. TRIESTINA - VERBANIA 1:1 (ljO) Tokrat res smola Tržačanov: v desetih in Ive jev avtogol TRIESTINA: Chendi (Dapas); Da Rold, Kuk; D’Eri, Capitanio, Pestrin; Ive, Brusadelli, Pedroni, Scala, Gon. VERBANIA: Fellini (Ullian); De Ponti, Mariani; Canto, Lo Bo-sco, Sacco; Margnini, Romanzini, Moretti, Marforio, Gini. STRELCA: v 40’ Scala (T), v 71’ Ive (avtogol). SODNIK Pontini (Ferrara). Približno 3000 gledalcev. V 43’ se je poškodoval Capitanio, ki je v drugem polčasu igral na desnem krilu. Prosti branilec je postal Kuk, levi bek pa Brusadelli. Laže so se poškodovali še Gini, Da Rold, Ive, Fellini in Mariani. Sodnik je opomnil Marianija in Brusadellija. V vrstah gostov je debutiral srednji napadalec Moretti. Kotov je bilo 4:2 ((3:0) v korist Triestine. Ko moštvo dalj časa ne pride do zmage, je vedno govora o smoli. Nikoli kot tokrat pa ni tako opravičilo umestno, že tretjič zaporedoma so rdeči končali tekmo v desetih in izgubili točko, ki so si jo bili na polju izvojevali z veliko borbenostjo. Naj pripomnimo, da je tokrat posredoval še sodnik, pa bomo lahko razumeli, zakai je tudi tokrat Triestina ostala brez zmage. Praktično se je tekma odločila v zadnjih minutah prvega polčasa. V 40’ je prišlo do zmešnjave pred Fellinijevimi vrati: branilci so dvakrat odbili žogo, a zadeli soigralca, do nje je prišel Scala in s točnim strelom ukanil vratarja: 1:0. V protinapadu so gostje prišli do vrat, toda Capitanio jih je prekinil, pri čemer pa se je poškodoval. In šet 2’ pred koncem je Triestina znova prišla do nasprotnikovih vrat: Pestrin je izvedel prosti strel do Pe-dronija, ki je bil v očitnem offsideu. Žogo pa je tikal branilec in dal tako možnost srednjemu napadalcu, da je vnovič pretresel mrežo. Sodnik je gol najprej potrdil, nato pa ga na prigovarjanje stranskega sodnika razveljavil. To je bil ključ tekme in o tem dogodku je bilo slišati več mnenj: naj povemo še naše. Res je bil Pedroni v offsideu: sodnik bi lahko torej žvižgal in nihče ne bi mogel ugovarjati. Ker pa tega ni storil in je v nadaljevanju branilec žogo tikal, je postal pokr žaj Pedronija pravilen. Gol torej ne bi bil veljaven, ko bi sodnik ne storil napake, ko se je tega zavedel pa ga ne bi smel več razveljaviti. V drugem polčasu se je seveda stanje spremenilo. Gostje so z igralcem več napadali, Triestina pa je kljub vsemu zdržala njihov pritisk. Žal pa je sama, po Ivejevi_ »zaslugi* podarila gostom izenačenje. Rezultat torej tudi tokrat ni realen: gostje so zaigrali dokaj ne; borbeno in v glavnem le odbijali napade domačinov, ki so z vsemi svojimi močmi iskali toliko pričakovano zmago. Na sredini igrišča sta Pestrin in Scala zaigrala kot v najboljših časih, napad pa je tudi tokrat uspeval le pri gradnji prodorov, ki jih potem ni znal uspešno zaključiti. Gol je sicer prišel po srečnem naključju, je pa pravično poplačal zaslužnejše moštvo. Tudi v drugem delu je Triestina zaigrala dobro in kljub igralcu manj u-spešno zaustavljala medle napade gostov, ki so v splošnem razočarali. Kljub tem besedam je tekma pokazala tudi nekaj negativnih točk: predvsem pomanjkanje dobrih rezerv. Gon je zaigral zelo borbeno, v drugem polčasu pa se je komaj premikal na igrišču. Ive je kaj kmalu izgubil potrebno prisebnost in zapravil nekaj dobrih priložnosti (če izvzamemo priložnost, ko je spravil na kolena lastnega vratarja). Pedroni je še vedno zelo ne-oorben, Brusadelli pa je bolj ugajal kot bek, ko je nadomestil Kuka, kot na sredini igrišča, kjer nima pozicijskega smisla. Obramba pa je nekajkrat »zaplesala* in dobro, da so se beka in vratar Chendi res izkazali. V prvem polčasu je v glavnem napadala Triestina: že v 10’ je Gon lepo podal pred vrata, kjer je Fellini za las prehitel Pedronija. Gostje so se v tem delu izkazali le z nekaj protinapadi, katere je prekinil odlični Chendi Rdeči napadalci pa so ustvarili nekaj gneč eno priložnost, ki jo je zapravil zaradi oklevanja. V 40’ končno gol: Scala je prišel po naključju do žoge in z diagonalnim strelom pretresel mrežo gostov. Sledil je odločilni dogodek razveljavljenega gola, nato pa počitek. Vsekakor je kazalo, da bo Triestina prišla do zmage, toda ko so se domačini vrnili na igrišče je bilo takoj opaziti spremembo: Capitanio je vidno šepal in se preselil na krilo, kjer je bil popolnoma neuporaben. Gostje so se takoj vrgli v napad, ne da bi resno ogrožali domačih vrat. Nasprotno, Triestina je še nekajkrat prišla do Fellinija, ki je uspešno Bologna — Vicenza (2:0) 1 Brescia — Mantova (0:1) 2 Cagliari — Fiorentina (3:1) 1 Milan - - Inter (1:1) X Napoli - — Spal 6. Bachler (Avstr.) 210,7 (98,5,95' 7. Stohr (NDR) 205,9 (96,5, 9Z,s 8. Žeglanov (SZ) 205,7 ( 99, 92 9. Zajc (Jug.) 203,8 ( 96,5 , 93A’ 10. Poirot (Fr.) 203,7 (97, 94).lW- 10. jubilejne zimske olimpiJSK igre so zaključil s prisrčno sloves; nostjo v Grenoblu. Ob prisotnos številnih gostov in uradnih osebno^ sti so ob sodelovanju — sicer z maloštevilnih — tekmovalcev PPG sili olimpijski ogenj v vseh tekni valnih središčih. V Grenoblu sneli olimpijsko zastavo, s cun so bile igre praktično zaključen • Prihodnje bodo čez štiri leta v bap-poru na Japonskem. B 2 3 2 0 4 3 3 3 1 2 2 1 1 4 1 ZLATA KNJIGA 10. ZIMSKIH OLIMPIJSKIH IGER V GRENOBLU Z S Norveška 6 6 Sovjetstka zveza 5 5 Francija 4 3 Italija 4 0 Avstrija 3 4 Holandska 3 3 švedska 3 2 Zah. Nemčija 2 2 ZDA 1 5 Finska 1 2 Vzh. Nemčija 1 2 češkoslovaška 1 2 Kanada 1 1 Švica 0 2 Romunija 0 0 OLIMPIJSKI ZMAGOVALCI DRUŠTVENA LESTVICA 1. Jadran točk 42 2. Sokol 36 3. Cankar 31 4. Polet 28 5. Škamperle 15 .6 Vesna H 7. Barkovlje 9 8. Breg 4 9. Kontovel 2 • * * Datum filmske dokumentacije tekem z nagrajevanjem bo javljen med tednom. Alpsko smučanje MOŠKI Smuk- KILLY (Francija) Veleslalom: KILLY (Francija) Slalom KILLY (Francija) Kombinacija za SP: KILLY (Fr.) ŽENSKE Smuk: O. PALL (Avstrija) Veleslalom: GREENE (Kanada) Slalom: M. GOITSCHEL (Fr.) Kombinacija za SP: GREENE (Kanada) Teki MOŠKI 51 km: GRONNINGEN (Norv.) 30 km: NONES (Italija) 50 km: ELLEFSATER (Norv.) 4x10 km: NORVEŠKA Klasična kombinacija: KELLER (ZRN) ZENSKE 5 km: GUSTAFSSON (švedska) 10 km: GUSTAFSSON (Švedska) 3x5 km: NORVEŠKA Biatlon 20 km: SOLBERG (Norveška) 4x7,5 km: SOVJETSKA ZVEZA Skoki 70 m: RAŠKA (CSSR) 90 m: BELOUSOV (SZ) Hitrostno drsanje MOŠKI 500 m: KELLER (ZRN) 1500 m: VERKERK (Nizozemska) 5000 m: MAIER (Norveška) 10.000 m: HOGLIN (švedska) ZENSKE 500 m: TITOVA (SZ) 1000 m: GEIJSSEN (Nizozemska) 1500 m: MUSTONEN (Finska) 3000 m: SCHUT (Nizozemska) Umetnostno drsanje Ženske: FLEMING (ZDA) Moški: SCHVVARZ (Avstrija) Pari: BELOUSOVA PROTOPO-POV (SZ) Sankanje MOŠKI Enosedi: SCHMID (Avstrija) Dvosedi: BONSACK - KOHLE® (NDR) ŽENSKE Enosedi: LECHNER (Italija) B0b MONTI . DE Štirisedežni: ITALIJA I (Monti) Dvosedi: (Italija) Hokej na ledu Skupina A: SOVJETSKA ZVEZA OBVESTILA PLAVALNI TEČAJ Zaradi prevelikega števila ležencev plavalnega tečaja ne mogoče vseh otrok poučevati hMa ti. Š. d. Polet z Opčin vabi ^ starše oziroma otroke, ki s° , udeležili prve lekcije ali ki se nameravajo prijaviti, da se ude* že sestanka, ki bo v Prosveto*® domu na Opčinah v četrtek, 22. m. ob 20.30. .j. Na sestanku bodo določili urn* lekcij, ki bodo v soboto in * n deljo. ude- b« 1. — 1. 2. 1. 2. 1. 2. 1. 2. 1. 2. 6. — 1. 2. KVOT*. 10 - 657.827 lir 9 — 14.832 » 3. — 4. — 5. — Ambry Newmarket VVaston Pagami Starlux Obi Invocato Ohm Beram Irriverente 1 S 2 2 1 J 2 1 1 2 nevclja''*111 ne velja'u I i I I GRAHAM GREENE: Tihi Američan $ Poslovenil Miroslav Ravbar k jji *#M#x***i*m*i*imim* 12. ******************* Duhovnik je odvrnil: ((Prejšnjo noč jih Je strašno zeblo. Samostanska vrata moramo imeti zaprta, sicer bi nas preplavili.« «Ali je pri vas toplo?« sem vprašal. «Ne preveč. Sicer pa pri nas ne bi bilo prostora niti za desetino. Vem, ktj si mislite,« je nadaljeval. «Toda zelo važno je, da nekateri od nas ostanejo zdravi. Mi imamo edino bolnišnico v Phat Diemu in naše edine bolničarke so nune.« «In vaš kirurg?« «Storim, kar morem.« Sele tedaj sem opazil, da je njegova sutana oškropljena s krvjo. «Ali ste prišli sem po mene?« je rekel. «Ne. Hotel sem samo spoznati položaj.« «Vprašal sem samo zato, ker Je sinoči prišel sem neki človek. Hotel se je spovedati. Malo se je ustrašil, veste, tistega, kar je videl ob prekopu. Ne moreš mu zameriti.« «Ali je tam hudo?« «Padalci jih obstreljujejo v križnem ognju. Reveži. Mislil sem, da je tudi z vami tako.« «Jaz nisem katoličan. Zdi se mi, da me tudi kristjana ne bi mogli imenovati.« «Čudno je, kako strah vpliva na človeka.« «Name ne bi mogel tako vplivati, če bi že verjel v boga, bi vendar sovražil misel na spoved. Da bi klečal v kaki vaši škatli! Da bi se razgalil pred drugim človekom! Oprostiti mi morate, pater, toda to se mi zdi bolestno, prav nemožato.« «0, mislim, da ste dober človek,« je rekel počasi. «Najbrž se vam nikdar ni bilo treba mnogo kesati.« Drugo za drugo sem gledal cerkve, ki so se vrstile med prekopi, proti morju. Svetloba je sinila z drugega zvonika. «Ni vam uspelo, da bi bile vse cerkve nevtralne,« sem rekel. «To ni mogoče,« je odgovoril. ((Francozi so pristali samo na območje stolnice. Tamle vidite stražo tujske legije.« «Moram iti. Na svidenje, pater.« «Na svidenje, srečno! Pazite na zasede!« Moral sem se prerivati skozi množico, priti mimo jezerca in mimo belega kipa s sladkobno razširjenimi rokami na dolgo cesto. Videl sem na obe strani kake tri četrt milje daleč, a razen mene sta bili v vsej tej dolžini samo še dve živi bitji — dva vojaka z zakritim šlemom sta šla počasi ob robu ceste, strojno puško sta imela pripravljeno na strel. Rekel sem «živi bitji«, ker je neko telo ležalo na pragu, z glavo na cesti. Edini glasovi so bili brenčanje muh, ki so se zbirale tod okoli, in vojaški koraki, ki so postajali zmerom tišji. Hitro sem šel mimo telesa in obrnil glavo na drugo stran. Ko sem se po nekaj minutah ozrl, sem bil popolnoma sem s svojo senco in nobenih drugih glasov ni bilo slišati razen tistih, ki sem jih sam povzročal, čutil sem se kakor tarča. Zdelo se mi je, da bi minilo precej ur, preden bi me pobrali, če bi se mi kaj pripetilo na tej cesti: dovolj časa, da bi se zbrale muhe. Ko sem prekoračil dva prekopa, sem zavil proti neki cerkvi. Tam je sedelo na tleh kakih deset vojakov v zastrtih uniformah padalcev, medtem ko sta dva častnika proučevala zemljevid. Nihče se ni zmenil zame, ko sem se jim pridružil. Neki vojak, ki je nosil dolgo anteno prenosljive radijske postaje, je rekel: «Sedaj lahko gremo.« In vsi so odšli. V slabi francoščini sem jih vprašal, ali se jim lahko pridružim. Prednost v tej vojski je bila, da je evropski obraz veljal za potni list na bojišču: Evropejca niso sumili, da bi utegnil biti sovražni agent. «Kdo ste?« me je vprašal poročnik. ((Poročam o vojni,« sem odgovoril. ((Američan?« «Ne, Anglež.« «Naša naloga je malenkostna, toda če želite iti z nami...« Začel je snemati jekleno čelado. «Ne, ne,» sem rekel, «to je za borce.« ((Kakor hočete.« Za cerkvijo smo šli drug za drugim, poročnik je hodil spredaj in se ob robu prekopa za trenutek ustavil, da bi vojak z radijsko postajo dobil zvezo na obeh bokih. Granate so treskale nad nami, a ni se videlo, kam padajo. Za cerkvijo smo pobrali še druge vojake, tako nas je bilo sedaj okrog trideset. Poročnik mi je po tihem razlagal in kazal s prstom na zemljevid: ((Sporočeno je bilo, da jih je v tej vasi tri sto. Morda se bodo zbrali ponoči. Ne vemo. Doslej jih še niso odkrili.« «Kako daleč je do tja?« «Kakih tri sto metrov.« Radio je oddajal povelja in tiho smo šli dalje, na desni je bil raven prekop, na levi nizko grmovje, polje in znova grmovje. «Zrak je čist,« je zašepetal poročnik s pomirjujočo kretnjo, ko smo krenili dalje. Štirideset metrov dalje je bil drug kanal, ki je s tistim, kar je ostalo od nekdanjega mostu, z eno samo desko brez ograje, sekal našo fronto. Poročnik nam je dal znamenje, naj se razvijemo v strelce, in počenili smo z obrazom proti neznanemu ozemlju, do katerega je bilo le trideset čevljev; začelo se je onstran deske. Vojaki so pogledali v vodo in so se vsi naenkrat, kakor na povelje, ozrli proč. Najprej nisem uganil, kaj so videli, toda ko sem pogledal, se je moja misel vrnila, ne vem zakaj, k Chaletu, k posnemovalcem ženskih vlog, k mladim žvižgajočim vojako*11 in k Pylu, ki je rekel: «To ni nič kaj primerno.« . Prekop je bil natlačen s trupli. Danes me spominja b irsko enolončnico, v kateri je preveč mesa. Trupla so le*8 , eno čez drugo; neka glava, siva kot tjulenj in brezimna E kaznjenec z obrito lobanjo, je štrlela iz vode kako b°* ‘ Krvi ni bilo nikjer, gotovo je že davno odtekla. Nimam koliko jih je bilo; najbrž so zašli v križni ogenj, ko so hoteli umakniti, in gotovo si je vsakdo od nas na bregu mis**^ «Ta igra se lahko ponovi.« Tudi jaz sem se obrnil proč; nisb* marali, da bi nas karkoli spominjalo, kako nepomembni SO®’ kako hitro, preprosto in brezimno pride smrt. Čeprav si J moj razum želel stanje smrti, sem se je bal kakor dev* spolne združitve. Rajši bi videl, da bi me smrt prej opozori* ’ tako bi se vsaj lahko pripravil nanjo. Zakaj? Tega niseIl vedel, a tudi nisem vedel kako, samo ozrl sem se po sebi b tisto malenkost, ki bi jo zapustil za seboj. j Poročnik je sedel poleg vojaka z radijsko postajo in strib v tla med svojimi nogami. Aparat je presketajoč oddajal b vodila in poročnik je vstal z vzdihom, kakor da bi se D zbudil. V vseh kretnjah teh ljudi je bilo opaziti neko tovarištvo, kakor da so vsi enako prizadeti zaradi izpolnit naloge, ki so jo izvršili že neštetokrat. Nihče ni čakal povelje. Dva vojaka sta stopila na desko in poskušala priti b drugo stran, toda zaradi teže orožja sta Izgubila ravnoveSJ ' zato sta morala desko zajahati in se pomikati po njej Pe, za pedjo. Drug vojak je našel čoln skrit v grmovju ob sp°a njem delu prekopa in ga pripeljal tja, kjer je stal poročn^j Sest nas je zlezlo vanj in s kolom ga je vojak začel pori^8 na drugo stran, toda kmalu smo naleteli na plitvino, nat* čeno s trupli, in nasedli. Odrival ga je s kolom in ga pogfeZv v to človeško goščo. Eno truplo se je sprostilo in splavalo vsej svoji dolžini ob čolnu, kakor plavač, ki se sonči na ** lovih. (Nadaljevanje sledi) UREDNIŠTVO- TRST - UL MONTEGCH1 6 II TELEFON 93-808 U) 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICAi Ulica 24 Mag^o 1/L Telefon 33-82 - UPRAVA; TRST - UL. SV FRANČIŠKA št 20 - Telefon 37-338, «5-823 - NAROČNINA: mesečna 800 ur - vnaPr Jg četrtletna 2 250 Ur Dolletna »400 Ur celoletna 8100 Ur - SFRJ posamezna številka v tednu tn nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1000 starih dinarjev), letno 100 dtn (10.000 starlb dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-6374 -SFRJ AD1T D2S Llubljana Start trg 3/1 telefon 22-207 teko« račun pri Narodni eanki v Mubljani - 501-3-2(0,1 OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravnl 250, osmrtnice 150 Ur. - MaU oglasi 40 Ur beseda - Oglasi za tržaško ’ goriško pokrajino se naročajo pri upravi. - Iz vseh dmgih o. krajin Italije pri nSnrieKi Pubbllcitk ItaUana« - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja tn tiska Založništvo (r»n»itpgfl tiska Trst___________________________________________________________^