Poštnina plačana v gotovini
Katoliški
ITDTTniVTTiTVfl T1\I TTPPAVA-	Polletna	naročnina.L	900
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	... L 900
G o r i z i a, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177	Letna naročnina . . .	... L 1.800
PODUREDNISTVO:	Letna inozemstvo . .	... L 2.800
T r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
  	i—Mii iiiniK■ im ............... .................. "TiinnMn]iiiiMMnmrnr»irTSi'i'iwiiriT¥nn,---Tiirjn n i «inn' r
Leto XV. - Štev. 21 (743)	Gorica	-četrtek	23.	maja	1963	-	Trst	Posamezna	številka	L	35
JANEZ XXIII. OB 1100 LETNICI SV. BRATOV
MAGNIFICI EVENTUS
Tito Nasser in Izrael
V	ponedeljek 13. maja je sveti oče sprejel vrsto škojov, duhovnikov in vernikov, predvsem vzhodnega obreda, ki so se zbrali v Rimu za proslavo tisočsto-letnice svetih bratov Cirila in Metoda.
Pri avdienci so bili sledeči jugoslovanski škofje: zagrebški nadškof msgr. Še-per, beograjski pomožni nadškof msgr. Bukatko, šibeniški škof msgr. Arnerič. Izmed Slo\’encev omenja UOsservatore Romano msgr. Vodopivca, patra Prešerna in patra Korena, ki je tajnik Apostolstva svetih Cirila in Metoda v Rimu. Sveti oče je navzoče nagovoril, blagoslovil je temeljni kamen za nov slovaški zavod v Rimu in podpisal encikliko Magnifici eventus, ki jo je v proslavo slovanskih apostolov naslovil na vse škofe slovanskih dežel.
Enciklika se takole glasi:
OKROŽNICA SVETEGA OČETA OB PRILIKI 1.100 LETNICE PRIHODA SV. CIRILA IN METODA NA VELIKO MORAV- . SKO
Po skrivnostnih načrtih božje Previdnosti sovpada stoletnica veličastnega dogodka z vesoljnim cerkvenim zborom, ki je v teku. Stoletnica je tudi v tesni zvezi s hrepenenjem, ki ga ima koncil. Letos poteče 1.100 let, odkar sta prišla odlična apostola sveti Ciril in Metod iz Carigrada na Veliko Moravsko.
Za narode se ne more zgoditi nič pomembnejšega in nič koristnejšega kot to, da se med njimi razširi krščanstvo in jim zasveti evangelij. In prav to se je zgodilo med Moravani, Slovaki in številnimi drugimi slovanskimi narodi, ko sta po božji Previdnosti prišla med nje tako odlična moža.
Ce nikoli ni dovoljeno pozabljati na božje darove, velja še mnogo bolj v primeru, ko je božja dobrota cele narode privedla v kraljestvo božjega Sina in jim dala čast krščanskega imena. Prav zato se nam je zdelo primemo, dragi bratje, škofje slovanskih narodov, da vam pošljemo to pismo in vam osvetlimo izredno važen zgodovinski dogodek. Istočasno vas vabimo z očetovsko in ljubečo besedo, da se skupaj z duhovniki in vašim ljudstvom spomnite tega jubileja.
GOVORITE O SV. CIRILU IN METODU
Ob tej priliki se potrudite, da vašim rojakom s primernimi proslavami prikažete življenje, kreposti, potovanja, načrte in napore sv. Cirila in Metoda, da bi spreobrnila h Kristusu te narode in da bi jih pripeljala h kulturi in civilizaciji. Res so isto pred njima poizkušali že drugi, toda z majhnimi uspehi. Čakati je bilo treba na bolj ugodne pogoje in bolj uspešno delo, ko se je razlilo bogastvo božje milosti in je prišel ugoden trenutek odrešenja.
Ce iščemo glavne razloge za plodno apostolsko delo svetega Cirila in Metoda, najdemo naslednje: Bila sta uboga po sodbi sveta, a bogata po veri; bogata v krepostih, imela sta čut za lepoto; bila sta vdana sedežu svetega Petra, v pravem pomenu besede katoliška in upostol-ska. Te značilnosti je že poudaril naš prednik blagega spomina Pij XI. z besedami: Zakaj bi se čudili, če sta Ciril in Metod, ki ju moremo klicati sinova Vzhoda, Bizantinca po domovini, Grka po narodnosti, Rimljana po poslanstvu, Slovana po uspehih apostolata, postala vsem vse, da bi vse pridobila za edinost s katoliško Cerkvijo!
KRATEK ORIS NJUNEGA ŽIVLJENJA
Z veseljem vam sedaj opišemo vsaj v glavnih obrisih njuno življenje in delo. Rodila sta se v Solunu, bila sta brata po krvi, enako vneta za vero, čeprav različno obdarjena: eden se Je odlikoval v upravni službi, drugi v študiju filozofije. Oba sta se iz različnih razlogov u-maknilu v samoto na goro Olimp v Biti-niji, potem ko sta opravila naporna apo-
stolska poslanstva pri Arabcih in Ha-zarih. Na prožnjo velikomoravskega kneza Rastislava, ki je prosil za sposobne misijonarje, ju je bizantinski cesar Mihael III. poslal na Moravsko, kjer so ju navdušeno sprejeli. Brez obotavljanja sta se posvetila apostolskemu delu. V kratkem sta žela čudovite uspehe. Misijonsko delo je uspevalo hitreje zato, ker sta sestavila slovanske črke in prevedla v slovanski jezik sveto pismo stare zaveze, kakor tudi bogoslužne knjige za rimski in bizantinski obred.
Ko sta prišla sveta brata v Rim, da bi papežu poročala o izvršenem delu in da bi prejela navodila za naprej, ju je papež Hadrijan II. sprejel z mnogimi častmi. Papež je spoznal, da učita čisto pravo vero; zato je dal posvetiti Metoda in več učencev svetih bratov. Ko je kmalu nato Ciril v Rimu umrl, bolj zrel po krepostih, kot po letih, so mu priredili veličasten pogreb. Njegovo truplo je bilo pokopano v rimski cerkvi svetega Klementa. Metoda je papež povzdignil v nadškofa Panonije in Velike Moravske z naročilom, da naj kot papežev legat poskrbi za duhovni napredek slovanskih narodov.
Sveti škof se je lotil pogumno in odločno novega dela. Predvsem je uredil in utrdil v cerkveni pokrajini, ki mu je bila zaupana, cerkveno disciplino. Nato je začel težka potovanja po obširnih pokrajinah in poučil v krščanski veri poleg Mo-ravanov tudi Slovake, Slovence, Cehe, Poljake in Hrvate; po svojih učencih pa še Srbe, Makedonce in Bolgare. Po njih pa Ukrajince, Ruse in Beloruse.
Ne smemo zamolčati, da se je Metod ponovno vrnil v Rim, da bi se opravičil pri papežu Janezu VIII., ker je uvedel slovanski jezik v bogoslužje. Papež ga je oprostil vseh očitkov in ga potrdil v vseh nalogah, ki mu jih je dal papež Hadrijan II., zlasti kar se tiče misijonskega dela pri Slovanih. Trudil se je, da bi še z večjo gorečnostjo vršil apostolsko delo. Smatral je za nujno dolžnost, da ostane združen z rimsko Cerkvijo po ljubezni in veri in da vrši svoje poslanstvo v zvesti pokorščini do Apostolskega sedeža, ki je temelj krščanske edinosti in resnice.
Po mnogem delu in trpljenju za slavo Kristusovega imena je končal zemsko življenje dne 6. aprila leta 885. Pokopali so ga v glavni cerkvi Velike Moravske.
PAPEŽI PROSLAVLJAJO SV. BRATA
Papež Leon XIII. je primerno ovekovečil včlika apostola s pismom Grande Munus. Veliko spoštovanje do svetega Cirila in Metoda se je širilo v vseh časih in po vsem svetu. Da bi še lepše svetila z oltarjev cerkva je rimski papež njun praznik in njuno češčenje razširil na vesoljno Cerkev.
Tudi nas nagibljejo isti nameni kot našega prednika in v skladu z zahtevami sedanjega časa in ob priliki 1100 letnice, hočemo In želimo, da se vi in vsi, ki med vašim ljudstvom kličejo Kristusovo ime, obračate k tema nebeškima priproš-njikoma. Kolikor potrebujete božjo pomoč bolj kot človeško, toliko večje zaupanje Imejte v priprošnjo svetega Cirila in Metoda. Iz nebeške domovine z uspešno molitvijo dalje podpirata delo, ki sta ga na zemlji sama vršila. Njuna ljubezen do bližnjega ni ugasnila, ampak je še bolj mogočna in čuječa.
ŽELJA PO ZEDINJENJU VZHODNIH KRISTJANOV
Častiti bratje, vi dobro poznate naše želje ln napore, da bi vzhodni kristjani, ki so ločeni od apostolskega sedeža, spet obnovili zvezo, da bi se Izpolnila Jezusova želja ln bi postopno prišlo do edinosti ln bi bil en hlev ln en pastir.
To so tudi želje koncila, na katerem so bili, v naše veliko veselje ln upanje, (Nadaljevanje na 3. strani)
Pred kratkim doseženi sporazum med Egiptom, Sirijo in Irakom o združitvi v eno samo federalno državo »Združeno arabsko republiko« je v stvarni nevarnosti, da ostane mrtva črka. Vrsta dogodkov je začetne izglede temeljito zreducirala. V Siriji in Iraku, sta prejšnji vladi, ki sta podpisali omenjeni sporazum, odstopili in na površje so prišli iz vrst socialistične stranke Baat, ki so malo naklonjeni Nasserju. Iz dneva v dan se pričakuje prelom z Egiptom ter odpoved sporazuma o a-rabski federaciji.
Drugi diplomatski neuspeh je egiptovski diktator doživel v Alžiriji, kjer je moral uraden obisk skrajšati in odhiteti domov. Zaskrbi j ali so ga ne samo dogodki v iriji, ampak tudi zadržanje alžirskega voditelja Ben Bele, ki ni pokazal nobenega razumevanja za vsearabsko federacijo, dokler se njegova država ne politično in gospodarsko utrdi. Bolj kot Nasser-jeve lepe besede, ga mikajo francoske obljube o gospodarski pomoči. Zato se ni še prav zaključil Nasserjev obisk v Alžiriji, ko so sporočili, da je alžirska vlada povabila francoskega predsednika De Gaulla, naj obišče Alžirijo.
Ko je egiptovski predsednik videl, da se mu en načrt za drugim podira, se je zatekel po nasvet k svojemu zvestemu prijatelju, jugoslovanskemu predsedniku Titu na Brione. Tu sta se prejšnji teden oba državnika zaupno pogovarjala o vseh problemih, ki tarejo tako zvane nevezane države. Ob tej priliki naj bi maršal Tito svetoval Nasserju, naj z arabskim združevanjem previdno in polagoma nastopa, če noče doživeti neuspehe.
S tem v zvezi se logično vsiljuje vprašanje, če je jugoslovanski maršal opomnil Nasserja, da je njegovo sovražno zadržanje do izraelske države v odkritem nasprotju ne samo z načeli Združenih narodov, ampak predvsem načelu »mirne koeksistence«, ki je ena temeljnih postavk politike nevezanih držav, h katerim se tako Egipt kot Jugoslavija s ponosom prištevata. Zanimivo bi bilo namreč vedeti, kakšno je uradno zadržanje beograjske vlade do dejstva, da na stotine nemških znanstvenikov in tehničnih strokovnjakov, ki so po večini bivši nacisti, gradi rakete in drugo moderno orožje, naperjeno proti Izraelu. Če
se ta namera Nasserju posreči, potem bi se zgodilo, da bi nemški narod že drugič prišel pred sodni stol zaradi masovnega uničenja Judov. Zato je v interesu miru, da vlade zahodnih držav storijo vse mogoče, da ne bi neodgovorne osebe izkoristile njihove tehnične in gospodarske pomoči za kakšne antisemitske akcije. V prvi vrsti velja to za Nemčijo in Avstrijo, ki zalagata Kairo preveč nepremišljeno s svojimi tehničnimi strokovnjaki odnosno z vojaškimi objekti.
Zdi se, da se je Adenauerjeva vlada začela zavedati nevarnosti, v katero jo lahko spravijo bivši nacistični strokovnjaki, ki delajo v Egiptu za Nasserja. Parlamentu je predložila osnutek zakona, po katerem bo nemškim državljanom prepovedano tudi v tujini izdelovati atomsko in drugo moderno orožje. Izdelovanje tega orožja na nemškem ozemlju je že itak prepovedano s Pariškimi sporazumi iz leta 1954.
Zaradi tega ni nič kaj vzpodbudno in zlasti ne dosledno, da se egiptovskemu diktatorju v imenu nekega prijateljstva ali meglene solidarnosti spregledajo tudi
16. maja se je prvič sestal novi italijanski parlament. Kot prvo delo so novi poslanci in senatorji izvolili predsednika zbornice odnosno senata. Za predsednika zbornice so ponovno izvolili Leo-ne-ja, za senat pa Merzagoro. S tem je novi parlament začel s svojim delom.
Na drugi strani pa je ministrski predsednik Fanfani v skladu z ustavo predložil republiškemu predsedniku odstop svoje vlade, predsednik je odstop sprejel in po običajni praksi začel s posvetovanji za sestavo nove vlade. Najprej je sprejel predsednika zbornice in senat in nato še druge o-sebnosti, kakor pač v tem slučaju predpisuje ustava. Sodijo, da bo s posvetovanji zaključil še ta teden.
Veliko je ugibanj, kdo bo novi ministrski predsednik, kateremu bo državni poglavar poveril nalogo da sestavi vlado. Večina predvideva, da bo to sedanji tajnik KD poslanec Moro. To svoje predvi-
tako odkriti slabi nameni. Nekateri o Nasserju sploh ne znajo drugega pisati kot ga poveličevati na vsakem koraku. Na eni strani lista obujajo spomine na medvojne boje proti nemškemu nacizmu in antisemitizmu, na drugi pa nekritično pojejo slavospeve egiptovskemu diktatorju, ki daje zaščito bivšim nemškim nacistom.
TITO O KITAJSKIH KOMUNISTIH
Jugoslovanski predsednik Tito je imel v centralnem komiteju ZKJ v Beogradu dolg govor, v katerem je ostro napadel kitajske komuniste ter jih obtožil vseh mogočih ideoloških grehov od dogmatizma in trockizma pa do nacionalizma, hegemonije in frak-cionizma. Dejal je, da so njihove napake večje kot Himalajske gore. Obtožil jih je tudi, da črnijo Jugoslavijo pri nevezanih državah. Ves govor je izzvenel kot opomin Hruščevu, naj v ničemer ne popušča Kitajcem. Ob koncu je dal razumeti, da velik del jugoslovanskih državljanov in komunistov samih gleda skeptično na nedavno zbližanje med Moskvo in Beogradom.
devanje opirajo na dejstvo, da je on edina osebnost, ki ima več ali manj zaupanje vseh notranjih struj v večinski stranki in kot tak lahko prevzame težko dediščino Fanfanijeve vlade levega centra po končanih volitvah, ki so bile težka preizkušnja za KD.
POROČILO TAJNIKA MORA O VOLITVAH
Poslanec Moro je na zasedanju vsedržavnega sveta KD imel izčrpno poročilo o rezultatih minulih volitev. S čutom odgovornosti je priznal nazadovanje KD in napredovanje KPI ter nato nakazal smernice dela za bodočnost: »Nadaljevali bomo z utrjevanjem svobodnih ustanov ter z bojem proti totalitarnemu ekstremizmu tako levice kot tudi desnice. Med nami in komunisti je treba potegniti jasno in odločno mejno črto brez obotavljanja in posredovanj drugih.« Potem ko je označil povrnitev k centrizmu kot neizvedljivo, je Moro dejal, da je treba z napori v okviru smernic neapeljskega kongresa (usmeritev na levo) pogumno in s čutom odgovornosti nadaljevati.
Štivanska papirnica bo dobivala surovine iz Kanade
Vodstvo šrivanske papirnice je dobilo od kanadske vlade dovoljenje, da v South Nelsonu postavi tovarno za celulozo. V tej tovarni bodo predelovali les, ki ga bodo dobivali neposredno iz tamkajšnjih gozdov. Pridobljeno celulozo bodo pošiljali v štivansko papirnico. Na ta način si bo štivanska papirnica pridobila redno dobavo potrebne celuloze, kar je bilo do sedaj zelo ortežkočeno zaradi pomanjkljivih pošiljk finskega in ruskega lesa.
..Katoliški glas" v vsako slovensko družino I
Asistent p. Prešeren pozdravlja kard. Marella na proslavi slovanskih apostolov
iiiiiiiiiiiitiiiiniiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Pred novo vlado
Sped. ;n abbon. postale - I Grvppo
KRŠČANSKI NAUK j
5	♦
Spoštovanje do predstojnikov in starih ljudi
»Vsaka človeška družba mora nujno imeti predstojnika. Brez poglavarja in voditeljske oblasti bi razpadla in ne bi mogla izpolniti ciljev, zaradi katerih je nastala ali je bila ustanovljena.« (Papež Leon XIII.)
Po naročilu staršev (in države kot namestnice staršev) nas poučujejo in vzgajajo učitelji in v rokodelstvu mojstri. Tudi nje moramo spoštovati, jih ubogati in pod njih vodstvom marljivo delati. — Če smo do njih nespoštljivi ali celo predrzni, ako jih ne ubogamo in smo leni pri delu in učenju, grešimo, ker pač ne izpolnjujemo božje volje-
V vsaki službi in poklicu smo dolžni spoštovati predstojnike.
Stari ljudje so v svojem življenju dosti izkusili in trpeli, zato imajo neko posebno dostojanstvo. Dolžni smo zato starost spoštovati. »Pred sivo glavo vstani in spoštuj osebo starega človeka,« je veleval Mojzes Judom. (III. Mojz 19,32)
		
8§t# »*	Ijtnja	
ROMAN RUS
Porast katoličanov v Ameriki
V Združenih državah Amerike je bilo v začetku letošnjega leta 44 milijonov katoličanov, en milijon več kot lani. V zadnjih desetih letih je število katoličanov narast-lo za 44 odstotkov.
Lansko leto je prestopilo v katoliško vero 125.670 oseb. To je že deseto leto s takim številom konvertitav. — V Združenih državah je 17.000 katoliških župnij, 14.000 župnijskih šol in 56.000 duhovnikov.
Kongres Marijinih družb
Evropski mednarodni kongres Marijinih družb ob priliki 400-letnice ustanovitve prve Marijine družbe bo v Rimu od 8. do 12. septembra. S kongresom bodo združeni tudi študijski dnevi. Med govorniki bodo: kard. Suenens, Karl Rahner, Henri de Lubac in drugi. — Svetovni mednarodni kongres Marijinih družb bo drugo leto v Bombayu v Indiji.
Tajništvo za poganska verstva
Škof Anton Thijsen v Indoneziji je predlagal, naj se ustanovi Tajništvo za nekr-ščanska verstva, ki bi bilo podobno Tajništvu za združenje kristjanov in bi imelo svoj sedež v Rimu. Kitajski kardinal Tien je ta predlog podprl.
Sveto pismo na Japonskem
V letu 1962 so na Japonskem razprodali
2,700.000	izvodov svetega pisma. V istem času pa 1 milijon izvodov raznih marksističnih knjig. Na tretjem mestu je knjiga o vedeževanju (pol milijona). — Največ izvodov svetega pisma so v letu 1962 prodali v Združenih državah Amerike. Na drugem mestu je Indija, na tretjem Japonska.
Odgovor sv. očeta rimskim Slovencem
Preč. g. asistent p. Prešeren je prejel od vatikanskega državnega tajnika kardinala Clcognanija v odgovor na vdanostno brzojavko rimskih Slovencev papežu tale brzojav: »Sveti oče Janez XXIII. se zahvaljuje tebi in vsem, ki so s teboj proslavili 1100-letnico prihoda sv. Cirila in Metoda k vašemu narodu, za nadvse vdan pozdrav in z velikim veseljem podeljuje vsem svoj apostolski blagoslov, ki naj bo poroštvo obilnih božjih milosti.«
Dan Marijinih družb
Po vsem svetu so 12. maja praznovali dan marijanskih kongregacij, ki v letošnjem letu proslavljajo prvo desetletnico svoje svetovne zveze, 15-letnico apostolske konstitucije Bis Saeculari in 400-Ietnico gibanja marijanskih kongregacij, ki so se pričele takoj po končanem tridentinskem koncilu. Za to priložnost je ravnatelj svetovne zveze teh kongregacij nadškof Gav-lina izdal posebno pismo.
Cirilmetodijske proslave v Rimu
Papeški vzhodni zavod je priredil v dneh 9., 10. in II. maja vrsto predavanj v proslavo 1100-letnice prihoda sv. bratov Cirila in Metoda med slovanske narode. Jezuitski pater Olšer je govoril o življenju in dolu sv. Cirila in Metoda, pater Lacko o misijonski melodti sv. Cirila in Metoda in o slovanski liturgiji, msgr. Vodopivec o teologiji in duhovnosti sv. bratov, pater Sakač pa o njunem bivanju v Rimu. Pater Eldarov je govoril o usodi ci ril meto-dijskega dela pri njunih učencih, pater Boyle pa o grobu in relikvijah sv. Cirila
v	Rimu.
V	nedeljo 12. maja pa je daroval 'nadškof iz Lvvova v Ukrajini msgr. SIvpv v okviru teh proslav slovesno liturgijo v
baziliki sv. Klemena, kjer je grob sv. Cirila. Ob evangeliju je imel msgr. Slypy govor o pomenu in važnosti tega jubileja svetih bratov Cirila in Metoda ter prikazal njune kreposti. Nadškof je poudaril, da sveta brata nadaljujeta s svojim pozivom Slovanom k zedinjenju; zato je tudi papež Janez XXIII. v apostolskem pismu označil oba sveta brata kot dvoje žarečih svetilnikov.
Poljščina v liturgiji
S kolektivnim pastirskim pismom so poljski škofje objavili nov dvojezični ob-rednik za podeljevanje zakramentov v latinskem in poljskem jeziku. Poslej, tako pojasnjujejo poljski škofje v svojem pismu, se bo poročna slovesnost v celoti vršila v poljskem jeziku. Episkopat je izdal poziv na poljske župnike, naj izberejo čim večje število skladb in ljudskih nabožnih pesmi in jih pošljejo posebni liturgični komisiji, da bi ta proučila možnost vključiti jih v novo knjigo nabožnih pesmi. No-
vi	poljski obrednik je odobrila obredna kongregacija meseca decembra lani.
Katoliška zastopnika na luteranskem kongresu
Dva katoliška teologa se bosta udeležila kot opazovavca skupščine svetovne luteranske zveze, ki se bo vršila od 30. julija do 11. avgusta v Helsinkih na Finskem. Tajništvo za zedinjenje kristjanov je določilo kot opazovavca jezuitskega patra Viteja, ki je profesor fundamen talne teologije na Gregorijani, in msgr. Blaeserja, ki je profesor na teološki akademiji v Paderbomu v Nemčiji. — Je prvikrat v zgodovini, da je katoliška Cerkev zastopana na kaki luteranski skupščini.
Cirilmetodijske proslave
V Rimu so se vršile velike proslave XI. stoletnice misijonskega nastopa svetih bratov Cirila in Metoda. V starodavni baziliki svetega Klemena je opravil svečano službo v cirilmetodovem jeziku ukrajinski nadškof Slypy. Liturgiji so prisostvovali številni škofje in nadškof je vzhodnega obreda. Svečanosti so se udeležiti tudi ugledni slovenski znanstveniki po raznih rimskih univerzah.
V ponedeljek 13. maja je sveti oče sprejel številne vernike slovanskih narodov in njihove škofe, ki se rnude v Rimu zaradi cerkvenega zbora. Govoril jim je o delu svetih bratcn’, pobornikov edinstva. Ob tej priložnosti je tudi podpisal apostolsko pismo na vse slovanske škofe. V pismu govori o delu in vzgledu svetih bratov, kot beremo v današnjem uvodniku.
Na istem sprejemu je sveti oče blagoslovil vogelni kamen za semenišče svetega Cirila in Metoda, katerega je še isto popoldne vzidal kardinal dekan Tisserant na stavbišču v ulici Cassia, ki spada v njegovo škofijo Porto in sv. Rufina. Istega dne se je sveti oče Janez XXIII., ko se je vračal iz I.aterana, ustavil pri cerkvi svetega Klemena in pomolil na grobu svetega Cirila, ki je v tej cerkvi pokopan.
Pri nas imamo svetemu Cirilu in Metodu posveteno le majhno cerkvico na Pa-dričah pri Trstu, katero so postavili naši predniki pred (55. leti. Cerkvico sedaj temeljito popravljajo. Prvo nedeljo julija se bomo zbrati pri tej cerkvici v hrastovi senci in tudi mi proslavili XI. stoletnico nastopa svetih bratov Cirila in Metoda. Mislimo že sedaj na to proslavo. To naj bo naša velika manifestacija Ciril-Meto-dovega dela med slovanskimi narodi in nami Slovenci.
Rimski Slovenci so v okrilju svojega versko-kulturnega društva »Slomšek« slavili v nedeljo 5. maja t. 1. tisočstoletnico prihoda sv. Cirila in Metoda med slovanske narode.
SVETA MAŠA
Slovesnost se je pričela s sveto mašo, ki jo je daroval v cerkvi na trgu Piazza Buenos Aires prefekt kongregacije za u-pravljanje bazilike sv. Petra, bivši apostolski nuncij v Franciji kardinal Marella. Ob njegovem prihodu je moški zbor zapel pesem »Ecce saeerdos magnus«. Med sveto mašo so vsi navzoči verniki prepevali ljudske cerkvene pesmi. Kardinalu sta asistirala namestnik rektorja Zavoda za širjenje vere msgr. dr. Jezernik in dr. Robič skupno s slovenskimi bogoslovci, ki študirajo v Germaniku.
Po sveti maši se je pričela slovesna proslava v naši dvorani, kd je bila za to priložnost posebej okrašena. Kardinal Marella se je najprej ljubeznivo razgovarjal s slovenskimi in drugimi slovanskimi predstavniki, nato pa mu je v imenu rimskih Slovencev izrekel v italijanščini preč. asistent p. Prešeren pozdrav, ki se v slovenskem prevodu glasi takole:
POZDRAV KARDINALA
Vaša eminenca, v izredno čast in dolžnost mi je, da vas prvikrat pozdravim sredi naše slovenske skupnosti, ki živi v Rimu, in vam izrečem vdano in prisrčno
so z očitnim veseljem in navdušenjem prihiteli k tej slovesnosti, ki jo je pričela vaša eminenca z darovanjem svete maše, in v imenu vseh ostalih, ki so zadržani, a so z nami duhovno povezani.
Tako smo pričeli s proslavo tisočstolet-nice sv. Cirila in Metoda, s katero bi se radi čim lepše spomnili prihoda sv. bratov med slovanske narode in se zahvalili božji Previdnosti, ki je v svojih načrtih hotela dati na prijeten in odločen način, po delu odličnih apostolov, našim očetom Kristusovo vero z bogoslužjem, ki tako globoko odgovarja njihovi duši, ob pokorščini sv. Petru, prav kakor so sami želeli.
Budna in očetovska skrb rimskih papežev je imela pri apostolatu, ki sta ga vršila sveta brata Ciril in Metod, bistveno vlogo. Papeži niso samo opogumljali njuno delo, marveč so mu tudi dali — zlasti s tem, da so ustanovili nadškofijo na Moravskem in v Panoniji, kot prvo nadškofijo naših očetov in kot središče nadaljnjega izžarevanja, in s tem, da so posvetili Metoda v našega prvega nadškofa in potrdili bogoslužje v staroslovanskem jeziku, ki sita ga ustvarila oba brata — tisto cerkvenopravno trdnost, ki jo lahko podeli samo najvišja oblast v Cerkvi.
Zato je nadvse primerno, da je pri proslavi te tisočstoletnice navzoč tudi predstavnik kardinalskega zbora.
Eminenca, sprejmite naš pozdrav in izrazite svetemu očetu Janezu XXIII. ob eni številnih priložnosti, ki se vam bodo nudile, našo sinovsko hvaležnost in našo globoko navezanost na Petrov sedež. Ob zori krščanstva med slovanskimi narodi so naši daljni pradedi pisali papežu Janezu Vlil., kakor pripoveduje Življenjepis sv. Metoda, naj bi z apostolsko oblastjo branil in potrdil tako dobro pričeto Metodovo delo. Njihovo pismo se je glasilo takole: »Ker so naši očetje prejeli krst od sv. Petra, pošljite nam Metoda kot
nadškofa in našega učenika.« Stari življenjepis našega svetega apostola nato dodaja: »In papež jim ga je takoj poslal« (se pravi, je dokončno potrdil Metodove pravice in privilegije).
Te častitljive besede ohranjajo tudi danes za nas vso svojo veljavo. Mi se tega v celoti zavedamo in smo hvaležni božji Previdnosti: zato pa se čutimo še toliko bliže vzvišeni osebi njega, ki je Kristusov namestnik v Kristusovi Cerkvi.
Po končanem pozdravu, ki ga je izrekel pater Anton Prešeren, so prisotni priredili kardinalu Marelli prisrčne ovacije. Nato je spregovoril kardinal.
GOVOR KARDINALA MARELLA
V	svojem govoru je kardinal najprej poudaril veselje, da je mogel priti med Slovence. Obžaloval je, da mu preobilica dela ne dovoljuje, da bi večkrat prišel mednje. Poudaril je, da so Slovenci raztreseni po vsem svetu, toda da povsod ohranjajo zvestobo do slovenskega jezika in slovenskih izročil ter se odlikujejo po globoki veri, s čimer nadaljujejo z velikim poslanstvom, ki sta ga pred 1100 leti pričela med njimi sveta brata Ciril in Metod. Kardinal je pohvalil delo Slovencev v Rimu in po svetu. On sam jih je občudoval, ko je bil še v Ameriki. Predvsem pa ga vedno nadvse zajame slovenska pesem, ki je prava, globoka molitev. Spodbujal je navzoče, naj ostanejo še dalje zvesti svojemu jeziku in svoji veri in
sel sem,« tako jc nadaljeval kardinal, »ko vidim med vami tudi predstavnike drugih slovanskih narodov. Marsikoga med njimi osebno poznam. Iskreno želim, da bi bili vsi slovanski narodi ena sama velika družina.«
Kardinal je nato spodbujal slovenske bogoslovce, ki so bili v dvorani, naj s čim večjim pridom nadaljujejo s svojim študijem. Potem ko je tudi vsem ostalim želel obilo božjega blagoslova, se jim je že sam priporočal v molitev. »V&i imamo dnevno majhne in velike težave,« tako je dejal, »zato vsi potrebujemo molitve, da jih premagamo.« Nato se je še enkrat vsem zahvalil za prisrčen sprejem. Njegove besede so znova vzbudile v dvorani silno odobravanje. Moški pevski zbor je nato dovršano zapel pesom »Zgodnja Danica«, ki jo je kardinal' pozorno poslušal in ob zaključku izrekel dirigentu patru Pihlerju in vsam pevcem svoje veliko priznanje za dovršeno podajanje pesmi. Zatem je' vsem navzočim podelil blagoslov.
POZDRAV GOSTOV
Prečastiti g. asistent pater Prešeren je sedaj pozdravil vse navzoče goste, med drugim predsednika Papeške Marijanske akademije P. Karla Baliča, rektorja hrvaškega zavoda sv. Hieronima v Rimu msgr. Kokša, namestnika rektorja češkega zavoda preč. g. Bezdička in predstavnika Slovakov msgr. Nahalka. Izrazil jim je svoje veselje in zahvalo, da so se udeležili tega slovenskega slavja. Nato je pozdravil slovenske duhovnike, med katerimi smo opazili preč. g. Kranjca, msgr. prof. dr. Vodopivca, msgr. dr. Be-leja, msgr. Bavdaža, msgr. dr. Jezernika, profesorja patra Žitnika, dr. Šegulo, patra Žiberta, patra žužka, p. Korena, patra Drolca, upravnega vodjo vatikanske poliglote preč. g. Horvata in prečastite gg. Zvera, Breganta, Makovca in Prijatelja, dalje predstavnice slovenskih šolskih sester s častito materjo Terezijo Vidan, predstavnico slovenskih notredamk č. mater Amabilis Kerševan in vse ostale rimske Slovence in Slovenke. Ob zaključku je preč. g. asistent prebral tole brzojavko za svetega očeta Janeza XXIII.:
BRZOJAVKA PAPEŽU
»Slovenski verniki v Rimu, ob slovesnem praznovanju tisočstoletnice prihoda svetih bratov Cirila in Metoda med slovanske narode izražajo skupno z navzočim kardinalom Marello Vaši Svetosti svojo vdanost, pokorščino in ljubezen, kot sta jo sveta brata vsejala v duše njihovih prednikov.«
Brzojavko so prisotni pozdravili z dolgotrajnim odobravanjem.
Ko so se ovacije polegle, je zapel pesem »Slavimo zvezde jasne sv. Cirila in Metoda« v slovenskem in slovaškem jeziku slovaški pater profesor Lacko, ki so ga navzoči nagradili z navdušenim ploskanjem.
POVZETEK PASTIRSKEGA PISMA
JUGOSLOVANSKIH ŠKOFOV
Nato je p rok'so r Rafko Vodeb povzel
glavne misli iz pastirskega pisma jugoslovanskih škofov o sv. Cirilu in Metodu. To dragoceno pastirsko pismo je že prevedeno v italijanščino in angleščino. Tudi profesorju Vodebu so se vsi navzoči toplo zahvalili za njegovo lepo podajanje.
Slovenski moški zbor -je pod vodstvom neumornega dirigenta patra Pihlerja nato občuteno zapel Očenaš v staroslovanskem jeziku. S tem je bil uradni del proslave končan.
Sledil je družabni del, ki je še boij povečal veselo razpoloženje vseh prisotnih.
V	iskrenem, domačem razgovoru z gosti in mod seboj, ob okusno pripravljenem prigrizku in ob slovenskih pesmih, ki so se vrstile ena za drugo, je bilo to lepo slovensko slavje sv. Cirila in Metoda zaključeno. Bilo je prvo med slovanskimi narodi v Rimu.
Otroci pri sv. očetu
Papež Janez XXIII. je v začetku preteklega tedna sprejel v baziliki sv. Petra 1500 otrok, ki so se udeležili prvega narodnega romanja živega rožnega venca; romanje je organiziralo dominikansko središče rožnega venca v Bologni. Prispeli so v 15 železniških vozovih, ki so predstavljali simbol 15 skrivnosti rožnega venca. Papež Janez XXIII. je imel na mladino, ki jo je vodil bolonjski nadškof kardinal Lercaro, kratek nagovor, v katerem je spodbujal mlade romarje k neprestani ljubezni za sveti rožni venec. Sveti oče je govor zaključil takole: »Rožni venec, ki ga danes z vesoljem držite v rokah, bodi simbol vaše povezave s Kristusom. Nosite ga s seboj vse dni svojega življenja.
Skupina rimskih Slovencev zbrana na proslavi sv. Cirila in Metoda
Zbor slovenskih duhovnikov v Rimu na proslavi sv. bratov. Zraven kard. Marella
dobrodošlico v imenu vseh navzočih, ki naj še dalje goje svojo lepo pesem. »Ve-
Magnifici eventas
(Nadaljevanje s 1 strani)
prisotni tudi opazovavci ločenih cerkva.
Glas časa je glas božji. Polno važnih znakov imamo, ki kažejo, kako Bog vabi k obnovi zaželjene edinosti in k miru.
Na obeh straneh je mnogo več stvari, ki nas družijo kot pa ločijo v plemenitem hrepenenju in prizadevanju za edinost v veri. Brez dvoma bo prišla iz tega nova in srečna doba za krščanski svet.
V	ta namen je potrebno, da se na obeh straneh pripravljajo pota, ki bodo pripeljala do zaželenega cilja, če bodo zgrajena na trdni podlagi in če se bomo medsebojno spoštovali in bratsko ljubili. Ljubezen namreč, ki želi izpolniti božjo voljo, je zmožna vsega, vse upa in vse prenese.
APOSTOLSTVO SV. CIRILA IN METODA
Za dosego tega namena je mnogo pripomogla bratovščina, ki jo je ustanovil mariborski škof Anton Martin Slomšek in ki jo je pospeševal nadškof iz Olomuca Anton Ciril Stojan. Imenuje se Apostol-stvo svetega Cirila in Metoda. Zelo koristni so bili tudi kongresi, ki so se vršili na Velehradu, kjer je pokopan sveti Metod. Znatni in srečni uspehi, ki so jih dosegli kongresi, poživljajo hrepenenje po boljših časih, ki bi dopuščali, da bi se nadaljevalo tako srečno začeto delo.
PISMO APOSTOLSKEGA DELEGATA
ANGELA RONCALLIJA
Spominjamo se, da smo leta 1927 kot apostolski delegat takole pisali predsedniku kongresa na Velehrad: Želim, da pride tudi iz Bolgarije glas veselja za slovesnosti, ki se obhajajo v svet spomin Cirila in Metoda in da ga vaša ekscelenca sporoči vsem prisotnim na Velehradu. Tukajšnji katoličani sodelujejo z vami pri molitvah, pri študiju, pri sklepih in pri željah vseh slovanskih katoličanov za zedinjenje Cerkva.
Čutimo, da smo kakor zrna posejana po gori, kakor pravi lepa prispodoba v zelo stari krščanski molitvi, ki se potem zberejo, da tvorijo okusen kruh. Naj Gospod na priprošnjo svetega Cirila in Metoda blagoslovi to sveto združenje duš in ga zapečati s svojo milostjo.
SKRIVNOST SV. OČETA
Že od tistih let dalje nam je postala domača molitev ne samo za ljubljeni bolgarski narod, ampak tudi za vse narode, ki so ovekovečili Kristusovo ime v srcu Evrope. Od takrat dalje nas je silila ljubezen, da vsak dan molimo zaupno k Materi Jezusovi, svetemu Cirilu in Metodu ter k vsem svetnikom vzhoda in zahoda, da bi s svojo priprošnjo pri Vsemogočnem dosegli tako zaželeno bratsko edinost in mir.
ZAŠČITNIKA EDINOSTI
Za ta sveti namen edinosti so potrebni napori in prizadevanja. Toda pri tem nas bosta podpirala zgled in priprošnja svetega Cirila in Metoda.
Kot dve zvezdi, ki družno svetita, nam kažeta pot, po kateri moramo hoditi. Brez dvoma Sveti Ciril in Metod, stebra edinosti, veliko molita za Cerkev in za narode, ki so zaupani njunemu varstvu. Sveti Ciril in Metod sta res kot dve oljki, kot dva svečnika, dva poslanca miru, ki stojita pred Gospodarjem vsega sveta.
Kako primerna, kako ljubeča in kako odgovarjajoča tudi za sedanje razmere je prošnja umirajočega svetega Cirila v
Rimu za nebeške milosti njegovemu ljudstvu: Gospod moj Bog, ki si vse angelske vrste in breztelesne moči sestavil, nebo razpel in zemljo utrdil, — pomnoži svojo Cerkev z mnoštvom in zberi vse v edinosti in stori, da bo izvoljeno ljudstvo složno v tvoji pravi veri in pravilni veroizpovedi, in vdihni v njih srca besedo tvojega učenja, da se podvizajo k dobrim delom in delajo, kar je tebi všeč.
HVALA SLOVANSKIH NARODOV
Za obletnico tega srečnega dogodka je zelo primerno, da se prisrčno zahvaljujemo Bogu za neizrekljive dobrote, ki jih je podelil krščanstvu s prihodom svetih bratov Cirila in Metoda.
Z osebnim delom in po učencih sta pripeljala slovanske narode h krščanski veri in kulturnemu napredku. Pod vplivom evangelija so se razvijali naravni darovi teh narodov: čut za božje stvari, velikodušnost, gostoljubnost, nadarjenost, bogate sposobnosti za umetnost in druge odlične lastnosti, ki opravičujejo najlepše upe.
GRAJA SEDANJIH REŽIMOV
Žal, moramo reči z žalostjo, da v mnogih izmed teh pokrajin ne cenijo odličnih nadnaravnih dobrot, ki so jih prejeli od prednikov; ne cenijo odličnosti krščanskega imena.
žal nam je, da se tepta to, kar bi se moralo zelo ceniti in ljubiti. Upamo, da se bodo ideje odgovornih vladnih krogov preobrnile in da se bo nevihta spremenila v jutranjo zarjo.
ČASTITE SVETEGA CIRILA IN METODA
Da bi ohranili vašim narodom nedotaknjen dragoceni zaklad, ki so ga prejeli od prednikov, vas vabimo, da bi v tem letu pomnožili molitve, prošnje, žrtve, dobra dela in ohranjali skrivnosti vere s čisto vestjo. Gospod pa, ki vlada in vodi čase in vse stvari, upamo, da bo, zaradi vaših prošenj in žrtev, končal vaše trpljenje in žalost. Tistim, ki vanj zaupajo, bo Gospod pripravil tolažbo, ki bo tem veselejša, čim manj je pričakovana.
Zvedeli smo, da bodo v proslavo jubileja razne slovesnosti, ki bodo ovekovečile spomin in bodo prinesle tudi duhovno korist.
Predvidena so razna predavanja in zgodovinska raziskavanja v zvezi s svetima Cirilom in Metodom, ter romanja.
DAR SV. OČETA
K vsemu temu naj se pridružijo še druge iniciative, da se bosta znamenita apostola na nek način spet vrnila med vaše rojake in da bo živo zasvetila luč, ki sta jo jim svoj čas prinesla. Prav zato smo nekaterim vašim stolnicam poslali sveče, ki smo jih blagoslovili na praznik Marijinega očiščevanja, da bi bile simbol Kristusa, ki razsvetljuje vaša ljudstva, ki je naš skupni Odrešenik in ki je prišel k vam po dveh oznanjevavcih evangelija.
Z veliko željo, da bi se proslave jubileja svetega Cirila in Metoda izvršile dostojno in plodno, da bi prinesle trajne duhovne koristi, kličemo božjo pomoč. Vam pa, dragi bratje, duhovnikom in vsem vam izročenim vernikom podeljujemo iz vsega srca kot poroštvo božjih milosti apostolski blagoslov.
V	Rimu pri Svetem Petru dne 11. maja, na praznik sv. Cirila in Metoda po bizantinsko-slovanskem obredu, v letu Gospodovem 1963, v petem letu našega
0 novem športnem društvu v Gorici
papeževanja.
Papež Janez XXIII.
Vprašanje in odgovor.
»Pred nedavnim sem čital v »Pr. dnevniku«, da se je v Gorici ustanovilo novo slovensko športno društvo »Dom«, ki da bo tekmovalo v odbojki. Ker vem, da se je že krepko in uspešno udejstvovalo Športno združenje Olympija, se mi zdi, da je še eno podobno društvo na istem področju (odbojka) cepitev moči. Kaj pravite na to? Sploh pa bi me zanimalo, kje je sedež tega novega društva in zakaj je bilo ustanovljeno«.
Obrnila smo se na merodajno mesto, na odbor 01ympije, in smo zvedeli tole: Novo športno društvo dejansko pomeni cepitev in slabitev športnih sil, in tako gledano je to velika škoda. Dvakrat velika škoda zlasti, ker bi bila Oiympija prav letos med najmočnejšimi odbojkarskimi moštvi svoje kategorije (Serie C) v celi deželi. Dve leti je društvo pripravljalo igravce, in ravno ko bi lahko želo sadove, mu je to v veliki meri preprečilo vodstvo Dijaškega doma, ker ni pustilo svojim gojencem odbojkarjem, da bi se še naprej udejstvovali v 01ymipi-jd, češ da nameravajo ustanoviti v zavodu svojo odbojkarsko sekcijo. Ta ukrep je bil precej nepredviden, saj je vodstvo Dijaškega doma še lani paleti zagotavljalo, da nima namena škoditi 01ympiji, oziroma da če se bo kdaj ustanovilo kako novo društvo, bo to izven mesta in gotovo ne bo seglo na področje, na katerem se udejstvuje 01ympi-ja. Lahko je pač delati tako, kot je sedaj napravil Dijaški dom: bivši odbojkarji 01ympije, gojenci zavoda, pet po številu, tvorijo sedaj jedro novega društva »Dom«. 01ympija, ki je tako izgubila dobršen ded svojih starejših in že izvežbanih igravoev, je morala odstopiti od tekmovanja v svoji kategoriji, ker so ji ostali povečini sami neizkušeni naraščajniki, utrpela je s tem gmotno in moralno škodo.
Ko je odbor 01ympije povprašal vodstvo Dij. doma za vzroke take odločitve v škodo 01ympije, je od strani vodstva dobilo takle odgovor: »Kot ravnatelj ne morem priporočati svojim gojencem udejstvovanje v 01ympiji... 01ympija ni taka, kot je društvo BOR iz Trsta...«
Iz gornjega je razvidno, da novega društva niso narekovali športni interesi, kajti ledi bi zahtevah koncentracijo sil, ne pa drobitve in cepitve. Novo športno društvo s sedežem v Dij. domu je, po vsem videzu, bilo ustanovljeno za vse druge cilje in namene. Je pa čisto prav, da je do tega prišlo. Povsod je potrebna jasnost, vsako slepomišljenje je samo v škodo naši katoliški stvari. Odgovorni faktorji Dijaškega doma so pokazali svoj pravi o-braz. 01ympija ima sedež v Katoliškem domu; ni privesek .te ali one politične organizacije; noče biti za okras na nobeni manifestaciji, ki jo priredi kaka bolj ali manj protiverska organizacija. Vse to je bodlo vodstvo Dijaškega doma. Zato je ustanovilo svoje športno društvo, kajti le tako bo šport v službi materialistične ideje, katere šola postaja Dijaški dom; društvo bo tako, kot je BOR na Tržaškem; bodo gojenci popolnoma v rokah vodstva.
V	Dijaškem domu itak že vključujejo fante in dekleta med tabornike. Kaj so taborniki, je znano. To je organizacija, ki pravi, da je skavtska, toda to ne drži.
Prava skavtska organizacija, pa naj bo konfesionalna (n. pr. katoliška, protestantska, judovska idt.), interkanfesdonalna (ki ima med svojimi člani pripadnike različnih veroizpovedi) ali nevtralna, se ravna po besedah ravnatelja skavtizma, ki je zapisal: »Organizacija, kakor je naša, bi ne dosegla cilja, če bi svojim članom ne posredovala verskega znanja.« Tako je pokazal, da se zaveda, da je skavtska vzgoja nepojmljiva brez pomoči vere, ki mladega človeka nagiba, da postaja vedno boljši. Za pravo skavtsko organizacijo veljajo navodila Mednarodnega skavtskega sveta, ki poudarjajo, da mora vsak skavt pripadati kaki veroizpovedi in se udeleževati njenih bogoslužnih opravil. Prava skavtska organizacija tudi ločeno vzgaja fante in dekleta in v deseti svoji zapovedi poudarja, da je skavt čist v mislih, besedah in dejanjih. Taborniki se teh skavtskih -navodil ne drže, zato niso prava skavtska organizacija.
V	Dijaškem domu vabija gojence in gojenke v Mladinsko iniciativo. Kaj je ta organizacija, je bilo povedano v zadnjem uvodniku. Po vsem tem je lahko vsakomur jasno, kaj naj misli o novem društvu »Dom«, o tabornikih, Mladinski iniciativi in slednjič o Dijaškem domu. Govorili smo jasno zato, ker želimo, da vsakdo nosi svoj del odgovornosti, tudi starši.
IZREDEN PORAST
pomorskega prometa v Kopru
Koprsko pristanišče je 9. maja doseglo 176 tisoč ton prometa, kar je več kot lani vse leto. Ta izreden porast postavlja seveda vprašanje izgradnje železnice kot zelo nujno. Predstavniki luke in predstavniki koprskega gospodarstva se zdaj raz-govarjajo za angažiranje tujih kreditov za izgradnjo železnice, ki bi jih odplačevali z nudenjem -tranzitnih uslug. Hkrati si močno prizadevajo, da bi angažirali tudi nekaj republiških in zveznih sredstev. Če bo šlo vse po -načrtih, bi začeli že letos z gradnjo železnice. Zgradili bi jo v dveh letih, z vsemi objekti pa v treh letih.
Kakor je znano, so načrti za izgradnjo železnice že izgotovljeni. Zakoličili so obe trasi, in -sicer Koper-Kozina in Koper-Pe-snica. Katero od teh dveh variant bodo izbrali, pa bo določil glavni projektorat. Hkrati so že zogotovljena republiška sredstva za na-dalj-njo izgradnjo -luke, to je za izgradnjo -skladišč in prostorov za vs-kla-diščenje lesa.
Končno naj še omenimo, da so v Kopru dokončali celotni elaborat za bodočo industrijsko cono, ki bo obsegala Koper in Rižansko dolino. Objekte bazične industrije na tem področju bodo gradili postopoma v naslednjih desetletjih.
Širite „Katoliški glas"
Žrtev „sladkega življenja"
Pred kratkim je bilo v Rimu umorjeno neko mlado nemško dekle, Christa Wan-ninger, ki je mislila, da si bo v tem mestu pridobila slavo in bogastvo, pa je namesto tega srečala moškega, ki jo je umoril, tipala in želela je, da bodo revije in časopisi poročali o njeni karieri in prinašali njene slike; revije so res poročale o njej, toda samo potem, ko je bila tako kruto umorjena, ko je torej postala snov za črno kroniko in junakinja zgrešene in pokvarjene družbe.
Kot mnoga druga dekleta je Christa Wanninger prišla v Rim iskat srečo; vabile šo jo lažne in varljive sanje lahko pridobljenega bogastva, sanje, ki jih italijanska prestolnica nudi neizkušenim dekletom. Kot druge, je tudi Christa obiskovala znane lokale v upanju, da bo končno le našla režiserja ali producenta, ki jo bo vpeljal v filmski svet. V njenem življenju so si sledile iluzije in razočaranja. Bleščeče življenje filmskih ljudi je izvajalo nanjo velik čar; nočni lokali, hitri avtomobili, lahko zaslužen denar, nenadne in kmalu pozabljene strasti, vse to je predstavljalo za nemško dekle cilj, edini življenjski smoter.
Rojena je bila v Muenchenu v najbolj tragičnem trenutku vojne, rasla je v negotovosti prve povojne dobe; lahko jo smatramo za eno izmed tolikih žrtev našega časa. Njeno zasebno življenje je bilo podobno razburkanemu morju. Bila je nezmožna dati pozitiven smisel temu življenju, polnemu nesmiselnih iluzij; iskala je nekaj, kar bi jo rešilo pred samoto, katere se je najbolj bala. Bila je žrtev zgrešenega življenja brez sanj in upanja. Njen največji greh je bil ta, da je verjela obljubam predstavnikov tistega sveta, v katerem ne obstaja nobena morala. Življenje, ljubezen, mladost nimajo v tem svetu nobenega pomena. Zadosti je, da
se človek opije z vedno novimi senzacijami; samo tako ubeži glasu vesti, resničnosti življenja, pa tudi njegovi lepoti, ki je sestavljena iz bojev, odpovedi, žrtev.
Christa se ni mogla več znajti v svojem rojstnem mestu; vedno redkeje je hodila obiskovat svojce. Ni se mogla oddaljiti od nerednega in zgrešenega življenja, v katerem si človek dela utvare, da je brez skrbi in upa, da pozabi na vse, da odstrani od sebe sleherno odgovornost, sleherno dolžnost. Ponos, moralno dostojanstvo, poštenost so bile stvari, katerim mlado dekle ni zaupalo. Kot mnogi mladi ljudje današnje dobe, ki so moralno nepripravljeni, si je Christa izbrala življenje brez vsakršnega smotra in cilja. To življenje dovoljuje človeku, da ne misli, da utihne vsakršni strah, ki se poraja v duši, da se odstranijo neprijetni spomini; preprečuje mu, da bi se kdaj zazrl v svojo notranjost, v kateri ne bi našel nič drugega kot strašno praznino. Toda tako življenje pripet je neizogibno človeka do nevarnosti; za nekatere pomeni popolno moralno razrva-nost, za druge morda zapor. Za Christo \Vanninger je pomenilo kruto smrt, ki jo je našla v tistem svetu, v katerem je upala, da bo našla mir in sigurnost. Tisti svet, v katerega je verjela, jo je umoril. Morda bo njena strašna usoda odprla oči mnogim dekletom, ki mislijo, da jim prestolnica lahko nudi slavo, bogastvo, uresničitev vseh mladostnih sanj. Morda bodo mnoge spoznale, da ni mogoče dobiti resnično srečo v svetu, kjer ne poznajo o-snovnih moralnih načel, v svetu, kjer vlada popoln materializem in se vsak človek ceni samo na podlagi tega. Ta svet uniči vse, kar je v človeku lepega. Christi Wan-ninger je uničil najprej poštenost, nato pa še življenje.
Miranda Zafred
iiiiiiiiiiiiiiiimiiiiHinHiiiiiiiiiiimiuiHiiiiuiimiiiiiimiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiHiiiiiiiiimhiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim
Cerkveno zedinjenje in vzhodni menihi
OB TISOČLETNICI SVETE GORE ATOS
AMERIŠKI JEZUIT
O SVOJEM OBISKU NA GORI ATOS
(Pisec članka je ameriški jezuit George Maloney, ki je duhovnik bizantinskega obreda in je dodeljen ruskemu seminarju na Fordham univerzi v New Yorku. Da bi pobliže spoznal pravoslavno meniško Življenje na gori Atos, ki je glavna gonilna sila duhovnega življenja pri pravoslavnih, je Maloney preživel tam več tednov.)
Gora Atos je največje središče pravoslavnih menihov. Je to polotok v severovzhodni Grčiji, ki sega kakih 50 km v Egejsko morje. V grškem jeziku sc imenuje »Hagion Oros«, kar pomeni po naše “Sveta gora«. (Pravzaprav je Atos najbolj vzhodni izmed treh malih polotokov, ki so dol večjega polotoka Ha-lkidike, vzhodno od Soluna.)
Ko je naš čoln pristal ob bregu, je bil moj prvi cilj prestolnica Karvai, ki je sedež meniške republike. Tam je osrednja meniška vlada dvajsetih menihov, voljenih vsako leto iz vsakega samostana po
eden. Tam je tudi grški civilni guverner, imenovan od grškega ministrstva za zunanje zadeve.
Na Atoškem polotoku je dvajset glavnih samostanov: 17 grških, 1 bolgarski, 1 ruski in 1 srbski. Kaj kmalu sem spoznal, da je -treba med temi samostani razlikovati stroge od popustljivih.
Strogi samostani so na splošno bolj resni in disciplinirani ter si menihi delijo vse, kar imajo, -ter žive pod vodstvom o-pata, ki je izvoljen -do -smrti. V manj strogih samostanih pa je vsak menih svoboden, da si -določa svoj dnevni red. Razen ob velikih praznikih, si vsak teh menihov pripravlja jed sam, sme imeti zasebno lastnino in svoj denar.
Polog glavnih samostanov, katerih zastopniki imajo po en glas v osrednjem vladajočem svetu, so še -skupine asketov, ki so včasih celo večje kot pa samostani sami, ki jim pripadajo; a te skupine nimajo voljenega zastopnika v osrednjem vladajočem svetu velike menišije.
Tudi te -skupine asketov moremo ločiti v dve vrsti: popustljivejši, ki imajo -skupino koč okoli glavne cerkve, v katero pa pridejo samo ob nedeljah; strogi asketi pa živijo povsem ločeno puščavniško življenje.
Potoval sem največ peš, da sem tako
mogel obiskati puščavn-ike, ki žive v oddaljenih kočah. Tako sem mogel obiskati tudi -samostane in skupine asketov, ki jih navadno zgreše tisti, ki potujejo s čolnom, kadar obiskujejo atoške -menihe.
Kadar pride obiskovavec v kak samostan ali pa v najbolj oddaljeno kočo pu-ščavn-ika, mu ponudijo kozarec mrzle vode, marsikdaj pa postrežejo tudi s turško kavo in -s sladkorčki, ki jih imenujejo »louzune«.
Vsak samostan ima svoj dnevni red, ki je pri večini približno takle: menihi vstajajo okrog ene ponoči, kar se delno ravna po letnem času. Ob dveh opravijo najprej zasebno molitev, nato pa imajo skupno vigilijo -in ju-tran-j-ice, kar traja dve do tri ure. Potem gredo za nekaj ur počivat. Ob 6h zjutraj opravijo liturgijo (sv. mašo) v eni izmed številnih kapel. Zajtrk imajo ob 9\ nato pa opravljajo potrebna dela. Od poldne -do treh -počivajo in študirajo. Slede večernice, ki trajajo eno uro. Zatem imajo večerjo, nato pa nekaj časa za razvedrilo. Ob 6" zvečer zapro samostanska vrata, obenem pa opravijo komplelorij. Med sedmo in osmo uro gredo počivat.
Pri skupini ru-skih asketov v samostanu preroka Elija sem se mogel udeležiti celotne pobožnosti. Bilo je na večer Marijinega rojstvo (Malega šmarna). Molitve
so se pričele ob pol devetih zvečer in se končale ob dveh zjutraj. Ob 6" je bila liturgija.
Biti navzoč pri tak-i vigiliji, je posebno doživetje. Električne razsvedjave ne poznajo. Utripajoče luči števi-lnih sveč se odbijajo od -sten, ki so poslikane s prizori iz življenja Jezusovega in Marijinega ter s svetniškimi zgodbami. Te luči spreminjajo ves prizor v nepozabno doživetje svetega spoštovanja.
Zanimiv -del vsakega samostana je knjižnica. Mnoge je že uniči-l ogenj. Nekatere, večinoma starejše in bogatejše, imajo velike zbirke rokopisov, pa tudi precej novejših, tiskanih knjig.
Velika Laura ima 2200 rokopisov, kar je naj bogatejša zbirka na gori Atos. Vrednost -teh knjig -stalno raste. Toda zelo malo menihov se ukvarja z učenim raziskovanjem. Ž-ivljenje -teh menihov je -predvsem -spokornost, in to stroga spokornost. Zato je težko, morda celo nemogoče soditi o njihovem notranjem življenju. Vendar pa se skoro ni mogoče izognili vtisu, da je mnogo cerkvenih opravil, izvršenih v neki naglici in površnosti, ki ne moreta pospeševati duha pobožnosti in zbranosti. Posebno o grških samostanih gre glas, da premalo skrbe za disciplino in red. Podobno lagodnost in ozračje je opaziti tudi
v njihovih cerkvenih opravilih. Grki ne poznajo -tiste slovanske discipline, ki jo je mogoče videti že v zunanjem vedenju posebno pr-i Rusih in Srbih v Atosu.
Letos bo gora Atos praznovala tisočletnico ustanovitve prvega samostana Velike Lavre. Ustanovil ga je sv. Atanazij Athon-it leta 963. Pred njim so bili tam že drugi menihi in puščavniki, ki so živeli podobno kot egiptovski puščavniki brez redovnega pravila. Sv. Atanazij pa je vpeljal samostansko pravilo (regulo), ki je bilo podobno tistemu, ki ga je bil vpeljal sv. Teodor v samostanu Stud-ion v Carigradu leta 789.
Samostan, ki ga je ustanovil sv. Atanazij, je ostal do današnjih dni naj večji in najvplivnejši. V njem živi 80 menihov, kar je veliko v primeri 7. drugimi samostani, ki jih imajo samo po 20 ali 30. Toda številne stavbe, mnoge mod njimi prazne, ter velika obednica, ki je nekoč dajala s svojimi -marmornatimi mizami prostora 350. menihom, pričajo o pomanjkanju redovnih poklicev. Med pravoslavnimi je vznie-mirjenje zaradi pomanjkanja meniških poklicev tako veliko, da je patriarh Atena-goras I. poslal lani na Atos tri episkope, ki naj bi ugotovili vzroke vedno manjšega navdušenja za meniški in puščavniški stan.	(se	nadaljuje>
□ RIŠKE
NOVICE
GORIŠKA MLADINA NA BARBANI
SKAD v Gorici
p r ir e d i
v sredo 29. maja ob 21h v dvorani KD kulturni večer
PARIZ NA TEKOČEM TRAKU
FRANCOSKE KATEDRALE SKOZI STOLETJA
Vabljeni !
RAZNE NOVICE
Letošnji jubileji, ki jih obhajamo, so razgibali tudi našo mladino. To se je posebno lepo pokazalo preteklo nedeljo, ko so se v popoldanskih urah zbrali 'na Barbani naši fantje in dekleta iz Gorice in iz okoliških vasi. Pridružili so se jim tudi zastopniki iz nabrežinsko devinskega dekanata, ki so se pripeljali z lastno ko-riero. Prišli so celo zastopniki iz Kanalske doline. Tako so na gradeškem nabrežju obstali kar štirje avtobusi, ki so vsi pripeljali mlade romarje z njih dušnimi pastirji. Poleg avtobusov so bili tam še številni avtomobili tistih, ki so prišli na lastno roko. Vreme je bilo še dokaj ugodno in to je še večalo veselo razpoloženje vseh.
Prvi romarji so bili na otoku že kmalu po treh popoldne, zadnji so pa dospeli malo pred četrto uro. Zato je vodstvo imelo za pametno, da pospeši začetek sv. maše, ki se je začela ob 3,30 namesto ob 5h. Maševal je števerjanski župnik g. Simčič, -skupno petje in molitve pa je vodil msgr. Močnik. Medtem so drugi duhovniki sedli v spovednice in spovedovali nekateri kar ves čas med mašo in pridigo.
Cerkev se je napolnila z mladimi romarji. Začela se je maša in z njo petje vseh navzočih. Barbansko svetišče je videlo že lepo število verskih svečanosti ali tako mogočnega in ubranega skupnega petja in molitve kot preteklo nedeljo gotovo da nd bilo še veliko do sedaj. Bil je to mogočen zbor nekaj sto mladih ljudi, sopranov in basov, ki so vsi iz duše in iz srca prepevali Jezusu in Mariji na čast. Vsa -slovesnost v cerkvi je potekala v najlepšem redu in zbranosti, saj ni bilo nikjer opaziti radovednih ali raztresenih ljudi, ki bi samo prodajali zijala ali dolgočasje; vsi so zares skupno molili in peli. Tudi fantje so pokazali, da znajo peti, posebno ker je vsak udeleženec imel v roki besedilo pesmi. Pri evangeliju je stopil na prižnico šempolajski župnik g. M. Mazora in s svojim močnim glasom in prodimo besedo opozoril na trojni jubilej, kateri nas je v nedeljo pripeljal na Barbano: stoletnica kronanja barban-ske M.B., stoletnica smrti škofa A. M. Slomška in 1100 letnica prihoda sv. bratov Cirila in Metoda med Slovane. Vsi ti jubileji nam kličejo v spomin eno: sv. vero, katero sta Ciril in Metod oznanjala, Slomšek jo utrjeval med celim našim narodom, barbanska Marija pa jo čuvala v preteklosti in bdi nad njo tudi danes. Zato je -govornikova beseda veljala mladini, naj ceni veliki božji dar -sv. vere, naj ji ostane zvesta in naj se ne pusti omajati lepim besedam krivih prerokov sedanjega časa, ki hočejo našim ljudem iztrgati iz srca božji da-r sv. vere.
Vse je bilo tako lepo, da so bile to gotovo najlepše šmarnice letošnjega meseca maja. Upajmo, da jih je bila tudi Marija vesela, kot smo jih bili veseli mi, ki smo bili navzoči.
Po končani slovesnosti v cerkvi so se vsi navzoči podali v veliko dvorano, ki je v zapadnem krilu samostana. Tu se je predsednik ZSKP zahvalil vsem, ki so pomagali, da je ta pobuda tako lepo uspela; nato je dal besedo Marijanu Ter-pinu, tajniku ZSKP. Tarpin se je v krat kih besedah spomnil enciklike Mir na zemlji, poudaril -njene nauke in zlasti še pozornost, ki jo je sv. oče posvetil narodnim manjšinam. Zato je ob sklepu predlagal, da s tega romanja pošljemo sv. očetu vdanostne pozdrave in. zahvalo sv. očetu Janezu XXIII. za encikliko Pacem -in ter-ris. Prebral je brzojavko, ki se glasi:
»Slovenska katoliška mladina iz goriške nadškofije, zbrana ob romanju na Barbani, pošilja vdanostne pozdrave Vaši svetosti in se zahvaljuje za krščanske besede v prid narodnim manjšinam v encikliki Pacem in terris.«
Predlog so vsi z naj večjim navdušenjem pozdravili An sprejeli. Sledila je še kratka pozdravna beseda dr. M. Krajinarja, nakar se je mladina razšla po otoku in tudi v bar, da sd ohladi žejna grla in napiše razglednice na desno in levo. Pozneje so sd do noči ogledali še Gradež, ki je pa v tem času še dokaj mimo obmorsko mesto.
Po poti domov so seveda v avtobusih odmevale pesmi in se kresale šaljive domislice vesele mladine, ki je na Barbani doživela tako -lepo srečanje. Med udeleženci je bila splošna želja, da bi taka skupna srečanja mladine imeli še kdaj.
Prvo sv. obhajilo v Gorici
Preteklo nedeljo je bilo prvo sv. obhajilo slovenskih otrok; vršilo se je v cerkvi sv. Ignacija. G. kaplan Jericijo je otroke lepo pripravil na ta važen korak v življenju vsakega kristjana in je bilo prav gan-ljivo gledati in -poslušati -naše malčke, kako so skupno molili in se lepo vedli pred oltarjem. Na koru so ubrano peli otroci slovenskih ljudskih šol. Škoda, da ta otroški zbor slišimo na Travniku samo enkrat na leto, za prvi sv. obhajilo. Radi bi ga slišali večkrat.
S seje občinskega odbora
Na zadnji seji goriškega občinskega sveta so razpravljali o novih prometno-var-nostnih -predpisih in o skrajšanju umika trgovin z jestvinami. Novi prometni predpisi se nanašajo predvsem na prostore za parkiranje in na omejitev parkiranja. Vozniki si bodo morali zato nabaviti »di-sco orario«, s katerim bodo označili uro prihoda na parkirni prostor. To bo v našem mestu prvi primer omejitve parkiranja.
V	drugem delu je bilo govora o skrajšanju urnika trgovin z jestvinami. Po tem zakonu bodo trgovine z jestvinami zaprte ob sredah -popoldne.
Odobrena prodaja kmetijskih pridelkov na drobno
Na podlagi zakona od 9. februarja letos je dama neposrednim obdelovavcem, spolovinarjem in najemnikom, samostojnim proizvajavcem im zadružnikom možnost,
da lahko sam-i prodajajo svoje blago na drobno. Ukrep ima namen pospeševati prosto trgovino.
Po odobritvi tega zakona bodo proizva-javci lahko neposredno prodajali svoje blago, kar bo njim in pa kupcem v večjo korist, ker ne bo potrebno več nobeno posredništvo. Samo vprašanje je, ali bo kme-tova-vec -imel dovolj delovne -sile za tako prodajo na drobno.
Volitve v I.L.M.U.
V	mehanični delavnici I.L.M.U. v ulici Faiti so se dne 11. maja vrši-le valitve v notranjo komisijo. Kandidate -sta predložili dve listi, F.I.M. (svobodni sindikati) in F.I.O.M. (komunistični). Volilo je 50 volivcev; lista F.I.M. je dobila 28 glasov, lani 26, F.I.O.M. pa 22, lani 20.
Izsuševalna dela pri Tržiču
Na letnem občnem zboru, ki ga je v nedeljo imel konzorcij za močvirnato področje med Tržičem, Štivanom in prvimi kraškimi obronki, je predsednik konzorcija Cosulich poročal o izvršenem delu konzorcija v -lanskem letu.
Specializirano -podjetje BOCAMI je vse področje očistilo min, ki so -tam ležale že od prve svetovne -vojne. Do letošnje jeseni bodo napolnili močvirnate predele- z materialom in tako pridobili zemljišče, ki bo segalo od morja do kanala Valentino in do Lukovca. Na pomlad, ko -se bo material že dovolj usedel, pa bodo dokončali še vsa druga potrebna -dela kanalizacije, nasipov, -razsvetljave in podobno. Vsa dela bodo stala 247 milijonov lir.
RZASKE
NOVICE
Škof Piccolomini o delu slovanskih apostolov
V letih 1447-1449 je bil v Trstu škof znamenita Enej Silvij Kccolornini. V mladih letih je opravljal službo tajnika in spremljevavca pri raznih škofih in kardinalih. Na Bazelskem cerkvenem zboru je bil -tajnik in se nato -pridružil papežu Feliksu V. Leta 1442 je -postal uradnik dvorne pisarne cesarja Friderika III. Leta 1446 je postal duhovnik in v letih 1447 do 1449 je vodil tržaško škofijo. Nato je postal škof v domačem -mestu Sieni. Kot -sien-ski škof je leta 1452 ohi-skal Češko in Avstrijo. Piccolaminiju so kot spretnem-u diplomatu, poznavaveu ljudi, krajev in -razmer pogosto zaupali važna poslanstva. Leta 1458 je postal papež Pij II. Po šestih letih je med prizadevanjem za križarsko vojno 15. avgusta 1464 umrl v Anconi.
Piccolomini je bil izrazit, široko razgledan humanist. V svoji -službi kot tajnik cesarja Friderika III., tajnik cerkvenega zbora v Bazelu in kot škof v Trstu, je prišel v stik s -slovanskim svetom.
Sadovi velikega znanja -so njegova dela »Opera geographica et H-istorica«, »Histo-ria Bohemica« -in številna druga. O rabi slovanskega jezika v bogoslužju nam daje Piccolomini v svoji »Historia Bohemica« v XIII. poglavju naslednje poročilo:
»Poročajo, -da je Ciril, ko se je mudil v Rimu, prosil rimskega papeža, da bi se njegovi -ljudje, katere je krstil, smeh posluževati pri službi božji slovanskega jezika. Ko -so o tej zadevi razpravljali v svetem zboru, jih je -bilo nemalo proti. Tedaj pa se je zaslišal glas, kot bi prišel iz nebes: „Vsak duh naj slavi Gospoda in vsak jezik naj ga izpoveduje." In Cirilu je bilo dano dovoljenje...«
Priprave za praznik svetega Cirila in Metoda na Padričah lepo napredujejo. Organizacijski odbor se redno shaja in izdeluje podrobne načrte. Na vsak način ostane -datum 7. julija, ko se vidimo na Padričah. — Goričani iz Brd in s Krasa ter iz Trsta, ta dan se vidimo na Padričah!
Tržaška »Demokracija« gre v zaton
V štev. z -dne 17. maja javlja tržaški tednik »Demokracija«, da bo -list prenehal izhajati. Uredništvo javlja: »...S to številko preneha list redno izhajati. Posa-
mezne številke -bodo v bodoče izhajale po potrebi...«
Demokracija je začela izhajati pred 17 leti kot glasilo tržaške in goriške Demokratske zveze. Bi-la je -tednik. Prve številke -so izšle v Gorici, nato se je Demokracija preselila v Trst in nekaj let redno izhajala kot tednik. Nato je postala štirinajstdnevnik, sedaj bo pa izhajala »po potrebi«, -to -se pravi, da je ne bo več.
Na ta način izgubimo demokratični Slovenci -list, ki je -posebno v prvih letih vršil svoje poslanstvo politične vzgoje ljudstva v demokratičnih idealih. Ker je pa v zadnjih -letih pomen »Demokracije« upadel, se njeno pomanjkanje ne bo prehudo občutilo; vendar luknja bo ostala, ker se bojimo, da bi marsikdo od njenih nekdanjih pristašev zajadral na levo.
Vsekakor nam je po Demokraciji žal, ker sta prej Slovenski Primorec in sedaj Katoliški glas m-arsikak politični boj složno izbojevala s tržaško Demokracijo.
(Ured.)
Afirmacija naših akademikov
Prejšnji teden -so bile na tržaški univerzi volitve v študentovske predstavniške organizacije. Kot že prejšnja leta, so se tudi letos zavedni slovenski demokratični akademiki predstavili -s svojo listo »A-dria.« Lista je letos dobila več glasov, kot pa lani. Izvoljen je bil Da-n-ilo Lovrečič. Hvalevredno je, da so -se letos pokazale mlade sile, »stare bajte« pa naj se oprimejo študija, da bodo čimprej končali.
V	soboto je lista »Adria« priredila veselo povolilno -srečanje, na katerem so se prijazno sestali -Goričani in Tržačani.
Slovenski levičarji so se pridružili italijanskim levičarjem, kot se njihovi očetje pokoravajo KPI in PSI. Saj drugače ni niti mogoče. Tudi na levičarski italijanski listi je izvoljen en Slovenec.
Povišanje cen časopisov v Italiji
Od 1. junija dalje bodo cene -dnevnikov v Italiji sledeče: dnevniki na osmih straneh po 50 -lir (doslej 40 lir); na šestih straneh po 40 lir (doslej po 35 lir). — Tudi naš časopis bomo z drugimi vred povišali od 35 na 40 lir.
Nov uspeh ameriških astronavtov
V sredo 15. maja je ameriški as-tronavt, letalski major Gordan Cooper odletel na eno tono težki -raketi »Faith 7« na edinstveno pot v vesolje, ki je trajala 34 ur. Obkrožil je Zem-ljo 22 krat in v petek 17. maja 25 minut po polnoči s-rečno zaključil svoj vsemirski polet. Kabina je padla v mo-rje 3.6 kilometra daleč od vojne ladje »Kears-age«. Cooper je preletel okol-i 960.000 kilometrov. Izjavil je, -da se dobro počuti -in da bo pričakal prihod vojne ladje v kabini. Točno ob 01.11 minut so Cooperjevo kabino dvignili na krov in jo odprli. Cooper se je -ves nasmejan prikazal 1600 mornarjem, ki so ga -navdušeno pozdravljali in mu izkazali vojaško ča-st.
Cooper je na svojem vesoljskem potovanju vsega skupaj spal 5 u-r in pol. Bil je v stalnih stikih z radijskimi postajami na zemlji. Majhna televizijska kamera pa je oddajala tudi -njegove slike. Med 16 krogom okoli Zemlje -so mu tehniki sporočili, da -lahko nada-ljuje palet do predvidenih 22 krogov okoli Zemlje. Za povratek -v atmosfero je moral tudi Cooper, kakor prej njegova vesoljska tovariša Scott in Carpenter, uporabiti ročni s-istem za prižiganje zaviralnih raket in za njih ločitev od kabine.
Cooper j a so po pristanku pregledali številni zdravniki in ugotovili, da je popolnoma zdrav. Na ladji »Kearsarge« je Cooper odpotoval v Honolulu na Havajskih otokih, kjer se je -sestal z ženo in hčerkama. Prebivav-stvo -mu je pripravilo nadvse prisrčen sprejem in ga po njihovi navadi okinčalo z venci.
V nedeljo 19. maja je Cooper odpotoval z -letalom v Cape Canaveral, kjer je imel prti tiskovno konferenco. Poročal je o vseh podrobnostih -svojega poleta, zlasti še o zadnj-i fazi, ko je moral zaradi okvar uporabiti le ročni -sistem za vrnitev v atmosfero. V Cape Canaveral je astronavta pozdravilo nad 200 tisoč oseb.
Radio Trst A
Teden od 26. maja do 1. Junija 1963
Nedelja: 10.00 Prenos sv. maše iz Stolnice sv. Justa. — 11.15 Oddaja za najmlajše: »Kraljevič in berač«. — 12.00 Slovenska nabožna pesem. Zbor »Gojenke Šolskih sester« iz Trsta. — 12.15 Vera in naš čas. — 14.45 Ansambla »Plavi Jadran« in »Veseli pevci«. — 17.00 »Roki«, dramatiziral Frane Adum. — 18.30 Obisk v naši diskoteki: (11) »Antonija Ferluga« — 21.00 Iz slovenske folklore: »Pojmo, pojmo na božjo pot«.
Ponedeljek: 12.00 Iz slovenske folklore: »Pojmo, pojmo -na božjo pot«. — 18.30 Glasba in glasbeniki v anekdotah (9) »Hitri in počasni komponisti«. — 19.00 Radijska univerza:	Dežela Furlamja-Julijska
Benečija: (3) »Podnebje, rastlinstvo in živalstvo«. — 20.30 Sergej Prokofjev: »Zaljubljen -v tri oranže«, opera v štirih dej.
Torek: 12.00 Pomenek s poslušavkami.
— 18.00 Italijanščina po radiu. Osnovni tečaj: 57. lekcija. — 18.30 Iz del dunajskih klasikov. — 19.00 Pisani balončki. —
21.00 Giacomo Leopardi: Moralni spisi: (5) »Slavospev pticam«. — 21.40 Koncert pianista Bruna Sebastianutta. — 22.00 Misli in nazori.
Sreda:	12.00 Zgodovinske zanimivosti.
— 18.00 Pevski zbori Julijske Benečije in Furlanije: Zbor »Publio Cam-ial«. — 19.00 Higiena in zdravje s posvetovalnico. — 20.30 »Štempihar iz Olševka«, radijska drama. — 22.00 Iz italijanskega glasbenega ustvarjanja. Rimska filharmonična akademija. (5) »Prvi povojni čas: Recital«.
Četrtek: 12.00 Giacomo Leopardi: Moralni spisi: (5) »Slavospev pticam«. — 18.00 Italijanščina po radiu: Spopolnjevalni tečaj: 58. lekcija. — 19.15 Lepo pisanje, vzori in zgledi mladega rodu. — 20.30 Simfonični koncert orkestra in zbora italijanske -radiotelevizije iz Turina.
Petek: 12.00 Pomenek -s poslušavkami. —
18.00 Organist Tarcisio Todero. — 18.30 S koncertov »Camerate Musicale Triesti-ne«. — 19.00 Radijska univerza: Dežela Furlanija - Julijska Benečija:	(4) »Ozemeljska razdelitev«. — 20.30 Gospodarstvo in delo. — 21.00 Antologija Ivana T-rin-ka: (5) »Iz globin njegovega nauka«. — 21.15 Koncert operne glasbe.
Sobota: 12.00 Podobe iz narave. —■ 15.30 »Razsvetljeno okno«, drama v treh dejanjih. — 17.20 II. vatikanski koncil. Poročila in komentarji o vesoljnem cerkvenem zboru. — 18.00 Sodobna slovenščina. —•
19.00 Družinski obzornik. — 20.30 Teden v Italiji. — 20.45 Zbor Slovenske filharmonije. — 22.35 Folklora z vsega sveta.
Goreči golobi so uničili celo naselje
Pebivavci Al Abadiva v bližini Aleksandrije (Egipt), ki šteje nad pet tisoč duš, so bili ponosni na svoje golobe, ki so se zelo udomačili in se naselili pod vsako streho. In vendar so bile prav te živali krive strahovite nesreče, ki je skoro uničila to lepo kmetijsko naselje. Iskre, ki so švignile iz nekega dimnika, so dosegle mladiče v gnezdu. Kot bi trenil je bilo vse ozračje polno gorečih golobov, ki so popadali na slamnate s-tre-he. Nad 300 koč je požar popolnoma uničil, pa čeravno so iz Aleksandrije takoj prispeli gasivci. A ker je bila voda sedem kilometrov oddaljena, je bilo gašenje zelo otežkočeno. Najmanj dvajset oseb je izgubilo življenje in nad 150 je ranjenih. 1200 oseb pa je ostalo brez strehe.
Potres v Sloveniji
V nedeljo 19. maja ob 11. uri predpoldne so v Sloveniji zabeležili močan potresni sunek. V Ljubljani je del prebivavstva zapustilo svoje domove in se zateklo na prosto. Sismografični urad n-i mogel ugotoviti jakost potresnega sunka, ker so -se vsi aparati pokvarili. Pozneje je uradna jugoslovanska -agencija sporočila, da je bil epicenter -potresa 25 km severovzhodno od Ljubljane, in sicer v Domžalah. V Domžalah se je zrušilo več hiš in trije otroci so bili -ranjeni. Precejšnjo škodo je potres prizadel stavbam v Ljubljani, Domžalah . in v Kranju. Potres so začutili -pe vsej severovzhodni Jugoslaviji in v Istri, zlasti še v Zagrebu, Mariboru in Celju, na Reki in v Kopru.
Dva močna potresna sunka so zabeležili tudi v Celovcu in v južni Avstriji.
Tudi v Trstu in Gorici so zlasti v višjih nadstropjih začutili potres.
78 Jugoslovanov je prosilo za politično zaščito
V zadnjih dveh dneh prejšnjega -tedna je 78 jugoslovanskih državljanov, ki so prišli v Nemčijo z rednimi potnimi listi na obisk neke razstave, zaprosilo oblasti Zahodne Nemčije za politično zatočišče. Poslali -so jih v zbirno taborišče v Zim-dorf.
Zaskrbljenost na Švedskem
zaradi črnih koz
V Stokholmu na Švedskem so se pojavile črne koze. Doslej je za to hudo boleznijo obolelo 13 oseb. Nad 50 oseb pa je pod zdravniškim -nadzorstvom. Zdi se, da je bolezen prinesel neki skrivnostni mornar, ki -je pri-spel iz Indonezije in za katerega ime nihče ne ve. Sanitetne oblasti v Stokholmu so odredile masovno cepljenje prebivavstva 'proti črnim kozam.
Kennedy bo obiskal sv. očeta
Predsednik ZDA Kennedy bo ob -priliki svojega prihoda v Italijo v juniju obiskal tudi sv. očeta. Ni še določeno, ali bo ta obisk v Vatikanu ali v Castelgandolfu. Kennedy bo odpotoval iz Was-hingtona dne 20. jun-ija. V teku so posvetovanja med sveto Stolico in ameriško vlado.
800 let pariške stolnice
V Parizu bodo meseca junija praznovali 800-detnico znamenite stolnice Notre Dame. Za papeževega legata je bil imenovan kardinal Marella. Stolnico v -sedanji obliki je zamisl-il škof Maurice de Suily. Na kraju raznih cerkvenih zgradb je hotel veličastno in prostorno stolnico.
DAROVI
Za Katoliški dom: N. N. 5.000; Marica Sardoč 2.000; N. N. 500; N. N. 1.000; P. L. 5.000; družina čus 5.000; N. N. 1.000; Marijina družba - Gorica 12.000; družina Žbogar 2.500 idr.
Za Marijin doni v Rojanu: Geržina Marija 2.000; Kerševan Veronika 1.000; Zimo* la Frančiška 1.000; Lucija Germani v spomin pokojne sestre Marije 2.000; Taučaf Pina 1.000; v spomin pokojne Amalij® Gamizelj atrooi 15.000 in družina Spacal 2.000; St. 50.000 lir. — Bog plačaj!
Dr. VRTOVEC JOŽE (jr.)
specialist za ustne in zobne bolezni asistent na zobozdravniški univerzitetni kliniki v Padovi TRST ul. Mercadante 1/1
vogal ul. Carducci - ul. Milano tel. 68349
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolp®** trgovski L 20, osmrtnice L 30, več 79* davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici