primite tatu.
(Konec.)
EDINOST" II, AVGUSTA 1920.
Eden teh vzrokov je nacijonali tem: boj med narodi, zlasti med nemštvom in slovanstvom. In to je bila mČd vojsko posebno bridka mi sel: Zakaj se naxi santje in naši mo žje bore, zakaj umrajo? Poleg drugega — zlast za zmago nemštva. Kaj ti to je gotovo, če bi Nemčija zmagala, bi bif to naš narodni pogin. Nemci, že doslej tako ošabni, J>i bili potem neznosni in bi nas bili hoteli čimprej udušiti. Kakšno bi bilo to * življenje; gledati to narodno umiranje! Ko bi že enkrat umrli, da bi tako ne čutili! A to počasno bolest no umiranje, to mučno izdihanje — to bi bilo nekaj strašnega!
A še hujši vzrok vojske kakor na-cijonalizem je kapitalizem. Kdo bo več blaga v širši svet spravil, nemški ali angleški "fabrikant, z drugo besedo : gospodarska konkurenca med Nemčijo in Anglijo je bila eden glavnih vzrokov svetovne morije. Denar — sveta vladar. Prav res! Tr di v tem ozira je bil vladar, napove dal vojsko.
Ta kapitalizem pa še ni'mrtev, še živi in je pri polni moči. Ta kapitalizem ima največjo besedo na mirov--ni konferenci v Parizu, tam določuje meje državam in je nam Slovencem odrezal velik kos mesa z našega rarodnega telesa. Kako bo laškim, francoskim in angleškim judom in drugim častilcem malika mamona več neslo, to določuje državne meje.
Pa tudi pri nas kapitalizem živi ruje in deluje. Njegovo delovanje vsi čutimo na koži. Ali veste, kaj je to, kapitalizem ? To je strašna pošast ki leži stegnjenačez vso zemlja z grozno širokim gobcem in strahovitim trebuhom, odkoder vodi milijone nog n nožic; tipalk in sesalk, ki so razpeljane do zadnje gorske koče, odkoder sesajo in vlečejo vinarje. <■ krone, stotake, tisočake in milijone in jih spravljajo v svoj nenasitni trebuh. Pri v^aki škatljici žveplenk, jpri vsaki kili soli m sladkorja čutiš sesalno slo kapitalizma. Zakaj taka B.draginja in tako pomanjkanje? Za-Fto ker hoče vsak zaslužiti, zelo in na-lc enkrat obogateti. V ta nasilna žre-1 la mora metati vsak. kdor hoče danes kaj kupiti.
Kapital mamon, je kakor vedno, tako danes še prav posebno bog sveta. Cerkve se praznijo, krščanski Bog je vedno bolj osamljen, okili zlatega telesa vse pleše. Zidajo mu templjne, velikanska bančna poslopja, kamor ta pošast skupaj grabi, ker je nasesala iz stradane množice. Kapital pa e tdi med seboj žre, kakor kača požre celo žabo. Veliki ka-
pital manjšega požira: vse spravi v svoj ogromni trebuh. Če bo šlo tako dalje, bodo nazadnje samo milijonar ji »n berači — na sredi ne bo nič.
Zakaj je ta draginja? Zakaj ta kne red, ki nam greni veselje nad našo novo državo?! Največjo krivdo pri tem ima kapitalizem, sebičnost, sa-mogoltnost. — Sedanje stiske in zmede so pač živ dokaz, kakšna je politika in gospodarstvo brez krščan stva. Ker brez Boga, je tudi brez srca in brez vesti. V Parizu delajo mir brez Boga in zato brez pravice. Na naši narodni koži to čutimo. — a pri nas gospodarijo ravnotako! Grabiti in samo grabiti je danes geslo — naj tudi bljižnemu kri izza nohtov brizga — grabiti in bljižnega pritiskati, kolkor se da. Zato n mru, ni sre če, ni zadovoljnosti nikjer.
In ti, ljudstvo slovensko, ti si zaradi tega srdito in svojo jezo izlivaš nad ubige slovenske župnike in kaplane, ki s teboj vred revščino tol-čejotf AH ne vidiš, kako ti pravi krivec vsega zla medtem neopaženo iz žepa krade in se ti zahrbtom kroho-tacf Poznamo ljudi, ki so "zaslužili"' med vojsko do o milijonov, ki vpijejo, da so duhovniki sovražniki kmeta! Ali ne uvidite, kako na duhovnike zato kažejo in vpijejo, da lahko pri tem prikrito in neopaženo
svoje grde nakane izvršujejo? * ♦ *
Mir ljudem, ki so dobre volje! Tistim, ki so hudobne volje, ne govorimo — in teh seveda ne bo nikoli zmanjkalo na svetu. Pač pa tistim,
lost med ljudstvom in v državi! Ali ne vidite, da je nujno potrebno, da se vsi, ki imamo še nekaj čuta za red poštenje in dostojnost, skupaj vzamemo in se z vsemi močmi upremo tej razuzdansti in pdivjansti, ki jo mngo na ves glas pridigajo, nalašč goje in pospešujejo?! Kam pa pridemo, če bodo zavladali taki nazori ^n in se jim ne bo nihče v bran postavil?
V.eč poguma, ljudje božji in krščanski, več odločnosti za dobro stvar! Uprimo se hudibiji, da nas ne bo prevladala in zadušila! Pospešuj mo in podpiraj mo pa vse dobro, kar more služiti v našo korist in blagor vsega naroda!
Z združenimi močmi za našo lepo domovino — zemeljsko in nebes-
nekaj novega 0 starem poglavju liberalizma.
Pristaši tega naziranja se dandanes sramujejo imena liberalec in hočejo, da jih imenujemo demokrate. Tudi prav; saj s tem» da so zamenjali ime, niso postali drugi kakor volk ne ki po latinskem pregovoru "mutat pelle, sed non mentem' "dlako pač menja, ne pa narave."
Liberalizem je papež Leon XIII. obsodil toda ne samo verski liberalizem, ampak vsak liberalizem, pa naj se isti vdejstvuje na verskem,
v----- —------političnem ali gospodarskem polju.
ki so dobre volje — in ljudstvo na- J I" to po vsej pravici, ker ga ni več še je vendar v veliki večini še dobro jega sovražnika človeštvša, kakor je — kličemo: Ali je potrebno, da se'on. me4 seboj grdo gledamo in prepiramo? Ali nismo kakor eden za drugega vstvarjeni ? Ali niste vi naši in mi vaši ? Ali ni potrebno, da skupaj ds-
Verski liberalizem. On ni drugega, nego vpornost omejenega človeškega duha proti Bogu. On ne prizna bivanja Boga in verskih resnic,
Severova zdravila vzdržujejo zdravje v družinah.
Natresite ga v svoje čevlje.
Da dosežete za svoje boleče, žgoče in srbeče noge zaželjen komfort, in da ustavite neprijetno potenje in duh, ki nastaja iz tega, natresite v svoje Čevlje in nogavice -
Foot
Powder
t0
(Severov Prašek za noge). Ta prašek pomaga, če vas bole noge, suši vlago in drži vaše noge suhe in v komfortu. Dobite ga pri vašem le-karju. Cena 25c in lc davka.
W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA
žimo in se medseboj podpiramo? Mi prizna cerkvi božji oblasti v ver-potrebujemo vas, poštenih ljudi, čeJkit> rečeh.
hočemo ohraniti na svetu vero in če-\ °n trdi: človeška pamet je pov-dnostno življenje; morda pa tudi vi kaj potrebujete nas. Človek, ki ljudem v najodličnejšem trenotku življenja, ko vse drugo odpove» edini more biti ravno~Wfšfabsi čTdvek-na svetu, da ibi se ga bilo treba ogibati kakor sovražnika. Duhovnik pa ni dober samo na zadnjo uro, ampak morda tudi kedaj drugikrat. Sicer je mogoče* da tudi na zadnje ne bo mogel pomogati......Zato pa si prijatelji bodimo v življenju in ob smrti, drug z drugim po možnosti potr-pimo in se vzajemno borimo za srečo častno in veselje večno!
Proč toraj iz naše srede prepir, mržnja in sovraštvo! Kar nas je dobre volje, združimo se vsi, podajmo si roke in delajmo skupno z*oper vse slabo, kar* nas teži, ^zoper kapitalizem, oderuštvo, ves nered in propa- ^
Društvo Sv. Frančiška Seraf. G. S. K-Jednote ima svoje seje vsako drugo soboto v mesecu na 2 St. Mark's Place New York, N. Y. Sprejema člane od 16—50 leta za zavarovalnino $250.00 S500.00 in $1000.00 in bolniško podporo Zavedni rojaki, pristopite k temu preko nstnemu društvu, ki je eno izmed naj itfilnejših v New Yorku-
vsem svo»bodna. Cerkve ni treba, človek lahko svoje odnašaje napram višjemu bitju, v kolikor ga liberal lizem mora priznati zaradi "neraz-»fžne-frraser rreifi v safe satfi"za se po svojem pjevdarku brez papeža, brez škofa, brez duhovnika.
Verske istine so mu preostanek nenaobraženega srednjega veka, o-ne nasprotujejo ljudskemu 'napredku. Liberalizem uči, .da je ni oblasti. Posledica tega je bila svetovna vojl ska in je sedaj nam vsiljeni krivični mir. Liberalizem je temelj imperia-
lizma in absulutizma.
Gospodarski ilberalizem uči neomejeno gospodarsko svobodo, ki se ne vstavi pred goljufijo, tatvino, ropom, - izrabljanjem nerazsodnosti, neizkušenosi svojega bljižnega. Moj dobiček, moj dobrobit je pravi, pa naj pri tem,celi svet propade. Gospodarski liberalizem ne priznavat da i-ma lastninstvo socialni značaj.
Po tem nauku bi država ne smela vzeti bogatašem preobilnosti, če bi tudi pri tem poginilo gladu na tisoče siromakov.
Ta nečloveški nauk je prevzet iz poganskega rimskega prava in zahteva prostost trgovine in obrta brez zaščite slabejega.
Istina je, da je gospodarski liberalizem izval tekmovanje in s tem pospešil gospodarski razvitek in napredek na vseh poljih. Ali ogromno je pri tem zlo, ki ga je povzročil, on je rodil kapitalizem, on je naučil izrabljati delavca. On v delavcu ne vidi človeka, ampak /stroj, in v indu-strijalnih mestih je po njem zavladalo na eni strani ogromno bogastvo na drugi brezmejno siromaštvo* uničen pa je srednji stan.
In posledica gospodarskega liberalizma danes? Draginja, odiranje, lihvarstvo, dviganje cen, vojni dobičkarji, izvoznice in v obče propast gospodarstva.
Zakaj je liberalizem zakrivil toliko zla? Za to, ker je zavrgel krščanski nauk in krščanska načela.
hovnik stolnobelograške škofije.
V Kamniku je bila v tamošnji tovarni za smodnik dne 10. julija eksplozija, pri kateri sta bila ubita delavca A. Zaje in M. Dornik.
Telefon: Canal 6319* MATH KREMESEC
Priporoča Slovencem in Hrvatom mojo dobro in okusno mesnico. •
Vsaki dan sveže meso, kakor
tudi
— prave kranjske klobase —
doma delane vedno na razpolago. , .
1912 W. 22nd St., Chicago, 111.
Jugoslovansko poslaništvo je dobilo od Jožefine Krainer, roj. Stre-har iz Ljubljane, Jugoslavija, sledeče pismo:
*'Podpisana uljudna prosi, če bi bilo mogoče kaj poizvedeti o mojemu očetu Jožefu Strehar-ju. Star je nekako 42 let; odšel je v Ameriki pred 16. leti. Pred šestleti se je nahajal v neki tovarni za slamnike v New Yorku.
Pismenega poročila že nisem dobila od njega, kar je odšel v Ameriko.
Kdor ve za njega, naj naznani njegov naslov riu-f-----
THE LEGATION OF KINGDOB SHS-
of the
Serbs, Croats and Slovenes, Washington, D. C- ..
--o-
V Črensovcih je imel novo sv. mašo dne 1. avgusta Jožef Horvat, du-
Društvo Sv. Cirila in Metoda, št- x8 SDZ.
V društvo se sprejemajo člani od 16 do 5. leta. — Posmrtnina se plača $150.00, $300.00, $503.00 in $1000.00, za kolikor se hoče zavarovati. — Rojaki t Ne odlašajte in takoj pristopite k našemu društvu. — Za pojasnila vprašajte naše uradnike. — Predsednik Josef Za-krajšek, podpredsednik John Jaksic, tajnik, John Vidervol, zapisnikar Jos. B. Zaversnik, blagajnik Anton Bašča, nad zornike, Anton Koželj, Anton Strniša Viktor Kompare, Zdravnik, Dr. J. M. Seliskar, Vratar. John Peterlin, Sprevo-ditelj, Jos. Zakrajšek ml., Zastavonoša Alojz Somrak.
Društvo zboruje vsako drugo nedeljr v mesecu ob 2. uri v šolski dvorani.
Poganski pogreb. V Ljubljani so pokopali 12. junija ženo znanega so-cijalnega demokrata A. Kristana, bivšega ministra, na protestantov-skem pokopališču. Bila je sicer v krstni knjigi zapisana za katoličanko, pozneje pa se je z možem vred dala zapisati za brezverko, potem, ko je avstrijska državna oblast po obstoječih postavah prisilila ju, da sta morala dati dvojega dveletnega otroka krstiti.
Pogreb je bil sicer rudeč, pa brez vsakega duhovnika, tudi protestan-tovski pastor se ni ponižal, da bi šel "humbug" vganjat h pogrebu kakor socijalisti imenujejo pogrebne in druge verske obrede. Ker je pokopališče pri sv. Križu v Ljubljani cerkvena last, seveda za Križanko ni bilo prostora med katoliškimi grobovi : .jmed samomorilce pa in obe-šence se Kristan vendar ni upal poriniti svoje mrtve žene, in s tem seveda naredil greh nedoslednosti, ker po socijalistovskem nauku in prepričanju (?) človek ravno tako pogine, kakor pes, torej bi bil zanj pravzaprav dober najbližji cestni jarek: čemu torej pogrebna parada? —
To v premislek tudi čikaškim ta "rdečim"!
Dr. Korošec je postal častni občan mesta Prilip, kjer se je bif rodil srbski junak kraljevič Marko.
Jugoslovani streljali italijansko letalo.
Iz Reke je 8. julija odplulo letalo čez premirno črto nad jugoslovansko ozemlje in se ni nič več vrnilo. Potniki so pravili, da so videlfneko, letalo, ki so je obstreljevale jugoslovansko straže, pasti na zemljo. En častnik je mrtev, drugi njegov tovariš ^ se ni vrnil na Reko. — T>*A-nnunzio se jezi. —
Na RecicTV ^ilKF1!™^ ^— mrl 3. julija župnik g. Andrej Pod-hostnik, star. 75 let.
Umrla je Ljubljani Ana Hofbauer dne 12. julija trgovka in izdelovalka cerkvene obleke.
■ vaša obleka
bo zgledala kot nova ako jo prinesete nam čistiti, barvati ali popraviti. Mi tudi Vašo staro obleko orenaredimo po novi modi.
FRANK'S DRY CLEANINC CO. Telefon: Central in Rosedale 5694
Delavnica in urad	,
1361 EAST 55th ST. nasproti Lake Shore Banke. * COLLINWOOD — PODRUŽNICA 15513 WATERLOO RD.
Pripravite se za neodvisnost
podpirajte moža, ki vas podpira.
FRANK SUHADOLNIK
Veliko stori za "Ave Maria" in "Edinost," zato ker je navdušen za kato-iški tisk.
On je zastopnik za ta dva lista.
Rojaki ali ne mislite, da tak mož zasluži, da kupujete pri njem on ima VELIKO ZALOGO OBUVAL.
% Ljubeznjiva in točna postrežba
Varna bknka, kamor nalagate svoj denar.
Začnite se sedaj pripravljati na denarno neodvisnost s tem, da začnete vlagati v hranilni oddelek v Kasper State Bank.
' Čim prej začnete, prej se vam bodo pokazale lepe priložnosti in vspeh. Ko boste imeli denar na banki, boste čutili v sebi moč za napredek in postali boste samozavedni.
Conservativna in varna banka. Ima vse bančne zmožnosti. Bančna moč nad dvanajst milijonov dolarjev.
KASPAR STATE BANK
BLUE ISLAND AVE., CORNER 19th STREET t
Da ugodimo onim, ko ne morejo priti med deveto uro zjutraj in do petih zvečer, zato bo ta banka odprta ob pondelkih in sobotah do pol devetih
zvečer.
križarji.
Zgodovinski roman v itirih delih. Spisal: H. Sicnki«wich. Podov.: PodravakL (Dalje.)
"To potovanje ne bo posebno dol go, pač pa jako neugodno, ker Nemci niso ničesar dosegli od kralja, pa tudi med Vitoldom ne bodo imeli ve selja. On je že zbral vse svoje moči ter gre s svojo litevsko vojsko na Ž-mudsko."
"Ako mu kralj pmaga, nastane iz tega velika vojna.
Zato prosijo Boga vsi naši vitezi. Ko bi pa kralj z usmiljenja ned krščansko krvjo ne pričel velike vojne, bo pomagal Vitoldu s hrano in denarjem, in vrhu tega mu pojde dokaj poljskih ^vitezov prostovoljno na pomoč."
"To je živa resnica!" odvrne Zbi-šek. "No, potem morda napovedo Križarji radi tega kralju vojno?"
"Ej ne!" odvrne knez. "Dokler jeJM__I_____„„ ^ „„ „,^.«0«
sedanji veliki mojster živ, ne bo voj- in pog&stoma celo kri Tako"da se'je
(glasil po vseh širokih pokrajinah sa-
In prav je imel. Zbišek je poznal mo odmev nevolje in tuge. In ako je velikega mojstra že poprej, še bolj izobilje križarskega reda zahtevalo, pa ga je mogel spoznati sedaj na po- da se nekoliko odjenja, kakor časih ti v Marburg, ko je z Zindramom iz na
Zmudskem, se lakcmni in okrut-Maskovic in Povalo iz Tačeva bil ve ni kumtorji za to niso dosti zmenili, dno pri njem. Na tem potovanju se Zato si je misili Konrad von Junin-;e utrdil v prepričanju, da veliki moj gen, da je nekak kočijaž, katerega ster Konrad vor Juningen ni zlo- ne vbogajo samopašni konji, zato je ten ali pokvarjen človek. Primoran spustil vajeti iz rok in izročil voz pa je bil pogostoma krivično pošto- ' njegovi usodi. Pogostoma so se po-Daii ker je ves križarski red delal jlaščevale njegove duše zle predslut-
pnosti, marveč da jej je časih celo sam podlegel. Vrhu tega je bil že ja-
ko jim bodo polomljenizobje, ko jim Sladkorna industrija v Jugoslaviji.
bo odsekana desna roka, ko jim des-
" FOOLISH LUNATICS."
(Nadaljevanje s 1. strani.) je^za korist in prospeh naroda, posa-
* . w	" •	*	•	-----—-----) "" J*'"
ko oddaljen čas Winricha von Kni- na noga postane hroma, da spoznajo prode, čas železne discipline, radi 'svoje grehe."
katere je dbčudoval Križarje ves ,	(Dalje prihodnjič)
Že ob času poprejšnjega mojstra, prednika Konrada von Juningen — Konrada Walenroda — je bil križarski red tako opojen s svojo močjo, da se ni zmenil več za nobeno pravo, marveč je prelival kri in se s tem vzdržal na svoji višini. Sam veliki mojster je pazil strogo na pravo in pravico ter je; kolikor mu je bilo le mo-j iče kdtej^oval železno kirižarsko roko, ki ni tlačila samo kmetov in meščanov temveč tudi duhovstvo in plemstvo, ki je imelo svoje zemljišče v križarskih deželah. Radi tega se je moral v okolici Marburga marsikateri kmet in meščan pohvaliti ne le z izobiljem, temveč tudi z bogastvom. Toda v oddaljenih krajih so svojeglavni komturji poteptali vsako pravico, odjemali podložnim celo poslednji novec, izžemali solze
Jugoslavija z okroglo 13 milijonov prebivalcev potrebuje letno '56 milijonov kilogramov sladkorja, če na vsako osebo mesečno računamo po en- kilogram.
Sedaj je v Jugoslaviji 8 tovarn, ki so tekom enega leta naredile 10 milijonov in 800 tisoč kilogramov sladkorja, drugi je došel iz čehoslovaške
meznih stanov ali tudi posameznih ...	. ,
j • , • j	,	in Amerike. Letos je bilo pese nasa-
razredov In nekaj druzega zarota zo- . . .	„ J
_s •	. .. * .. v . . jene štirikrat vec, neero lani. Torei
per pravice in prostosti bližnjega in \ . . ,	.. , f, *
. .	• » dobri dve tretjini sladkorja bo treba
zoper njegovo življenje in premoze- -	. . / , ,
•	!se prihodnje leto od drugod dobiti.
ni c ■	v
Cez dve ali tri leta pa se bo tudi v
Umori v Chicagi!
106 nasilnih umorov je bilo dose-daj v Chicagi od 1. januarja ali štir je na teden. — Lep rekord!
poizyedoyalnTkoticek.
same krivice. Moral je varati in se h i miti, ker je celc cast velikega mojstra bila'sedaj ^združena s prevaro in hlinbo, katero so smatrali le za politično znanje in gibčnost. Vseka ko pa ni bil okrutnež, ker se je bal sodbe božje, in kolikor je bilo v njegovi moči, je krotil lopovščine onih križarskih dostojnikov, ki so na vso moč koprneli po vojni s kraljem Ja-giellom. Vsekako pa je bil slaboten človek. ^
Križarji so bili v teku stoletij ta--tSj>i	'in^^ti na tujo lastnino
- ^ ni-Vrovajati si tuje zemljifče^ da Kon-
'nje n pogostoma so mu prihajale v spomin proroške besede: *
"Prestrojil sem jih v koristne čebele in utrdil sem jih na pragu krščanskih načel, toda oni so vstali zo per mene, ker oni ne skrbe za dušo ter ne pomilujejo teles onega naroda, ki se je iz blodnje spreobrnil k rimsko-katoliški veri in k meni. In napravili so iz njega sužnja, a ne u-če ga božjih zapovedij, in odjemaje mu svete zakramente, ga obsujejo še v večje peklenske muke, nego so te, ki bi ga zadete, ako b^+bil ostal v poganstvu. Ali vojskujejo se zgolj
Ko je državni prosekutor Comer-ford končaval svoj zadnji govor je rekel: 44Kakor Francis Scott Key, ki je celo noč pazil, da bi videl če še vihra njegova zastava nad domovino, tako je tudi prebivalstvo Združenih držav celi čas te obravnave pazilo, da vidi, če še vihra zastava svobode nad našo deželo ali ne. Ako jih boste našli, da niso krivi, potem bolje strgajte doli staro "Slavo" (Old •Glory) in nataknite na njeno mesto rdečo zastavo anarhije in se pridružite komunistični stranki Vzemite našo državno ustavo in jo vrzite v smetišče in sprejmite Moskovski manifest. Vzemite sohe Washingtona in Lincolna iz naših parkov in postavite mesto njih spominke Leninu in Tortzkyju. Pojdite v svoje cerkve in potegnite Kristusa s križev! Postavite na njegovo mesto Judeža \
Pojdite v Arlington in* pofcerite
Jugoslaviji pridelalo dovolj sladkorja, ker sedanjemu manjšemu proizvajanju ni drugo krivo, kakor to, da se ljudje premalo pečajo s sajenjem sladkorne pese. Zemlje je zanjo dovolj, podnebje ugodno in delavske moči ni treba, da bi bile v tem še posebej izurjene. -
-o--
Iz pisma iz starega kraja: Vspre-jemi prestolonaslednika Aleksandra so bili povsod veličastni. Na mariborsko orlovsko slavnost pošlje svojega zastopnika in posodi 60 konj orlovski organizaciji.
Sploh je pri nas sedaj precej boljše, kar smo ^sjed regentovega posredovanja dosegi ravnopravnost.
S Sokoli, ki^so (mimogrede povedano) zašli popolnoma v pogansko smer in odvrgli iz svojih pravil vsak znak krščanstva. Naj toraj tudi
iz grobov mrtve svoje vojake in jih (v Ameriki krepko in na široko raz-denite skupaj z Czolgoszem (morilcem McKinleyevim) v prah Hay-marketskih prekucuhov ali celo s
, .	*	------- —o------ *»••	ac zmij
rad ni mogel ukrotiti njihove pohle- J iz pohlepnosti. Za to pa pride čas,
Benediktom Arnoldom. Vzemite ven iz šolskih knjig "My country this oe Thee," kajti to je potem dežela, kjer vladajo nizke strasti (lust) nesramnosti. Vse to boste morali narediti preje, predno boste spoznali te može za nedolžne-	^ .
(Dalje prihodnjič.)
-o-
Mr. Frank Gorenc iz Aurora, 111. se je oglasil v našem uredništvu in
pne peruti krščanski Orel.
Lepa hvala za poslano .... ček sem poslal v Zagreb a do danes še
—	- — — g~ — —	*	C. 4 1 X LI III ^^ i 1
nisem nič prejel denarja. Delajo prav bilo bi to 10,383 futov riža stresene-
Vprašanje: Odgovorite mi v listu
■' Edinosti," če prav morda v listnici uredništva sledeča vprašanja: 1.) Je li Rev. Šolar že kdaj svaril ljudi z prižnice pred listom "Glas Naroda?" 2.) Kako naj mi slovenski katoliški delavci nazivamo v prihodnje do zdaj nam priljubljeni list "Glasilo KSKJ." al katoliški ali frakarski? 3.) Zakaj si najrazličnejša sodrga domišlja, da mi priprosti delavci vse verjamemo, kar oni v svojih listih kvasijo?
Stapleton S. T. N. Y. A. S.
Odgovor: z.) Naj odgovore tisti, ki vedo! 2.) Gotovo katoliški. Urednik se je pač zmotil za enkrat, ker se je moral prikupiti nekaterim glavnim uradnikom, katerim so jednoti-na pravila itak deveta briga, katol. kruhek pa tako lepo diši, dasi vse drugo smrdi {3.) To bi pa tudi mi ra di vedeli.
Vprašanje: Zadnjič ste nekemii poroki. Dobro ste povedali. Meni sel dekletu lepo odgovorili glede riža pri je to že tudi večkrat neumno zdelo. Ali ni to tudi proti H. C. L. (drugimi?) (Ženin, Joliet, 111.)
Odgovor: Seveda. V Chicagi je bi lo zadnji mesec 3461 porok. Ko bi se za vsako porabilo po tri funte riža
J
počasi te reči v Zagrebu, tako se s-plošno pritožujejo vse stranke v tem oziru. .. .
Te dni dobimo amerikanski sladkor v večji množini, po 40 kron 1 ke-logram: za naprej 'bode pa domačega sladkorja dovolj za vso državo.
Bog Vas živi in vse dobromisleče ameriške Slovence.
A. Š. na Savi pri Litiji. o
važno naznanilo.
Dr. J. V. Župnik, ki je imel svoj zdravniški urad na 6127 St. Clair Ave. nad pet let, bo preselil svoj urad v sosednjo hišo v 6131 St. Clair Ave. prvega avgusta. Od tedaj naprej ne bo več uradoval v starih prostorih. Dr. Župnik se je preselil v Knausovo poslopje, kjer je Knausova dvorana. Urad bo ravno pod dvorano na cglu St. Clair Ave. in East 62nd St., nad uradom denarnega zavoda The New Bank.
Glawii uhod bo na vogalu dvainšesdesete ulice, kakor v Knausovo dvorano. Pazite na napis! •
Dr. Župnik je vspešno opravljal zobozdravniško delo nad pet let v svojem starem prostoru. Sedaj se seli samo v sosednje poslopje, kjer bo imel najboljše opremljen zobozdravniški urad. Tu bode izvrševal vsa zobozdravniška dela kakor: zlate kapice, krone (Crowns) na slabe zobe, mesto izdrtih deval v usta nove po načinu "mostičkov" (bridgework) nagnite bode zalival, izdiral zobe brez bolečin, deval novo zobovje po načinu "ploščic" (plates).
Dr. Župnik zdravi vsakega bolnega osebno; nikoli ne najame kakega drugega zdravnika praktikanta, da bi se učil na bolniku ; vedno se zanima zanje sam, kar vam jamči, da boste najbolje postrežem.
Vsi Slovenci v Clevelandu priporočajo Dr. Župnika. Več jih pride tudi iz Collinwooda, Nottingham. West Parka in Newburga.
Dr. Župnik je naročil, da se to tiska, samo zato, da ga oni lahko najdejo, ki iščejo njegove pomoči; da ga najdejo po prvem avgustu v njegovem novem zabozdravniškem uradu na St. Clair Ave. in E. 62nd St., v Knausovem poslopju, pod dvorano in nad banko. Glavni uhod na E. 62nd St, kakor za dvorano.
Dr. J. V. Župnik
ZOBOZDRAVNIK
6131 St. Clair Avenue
—	---------- —	--—u
dal za Orlovski sklad	-	~ 1V r^ - - . . y
Ave Maria $S0o. - BlageZfd^U^g £ w . , P' '' °bhaja'
rotniku se iskreno zahvaljujemo. sništ a T ,' v'? SV°,e.ga ma"
1 J snist\ a g. Toma z Vari, tamošnji rojak. Drugi Kropar, g. Simon Zupan, bivši župnik na Jezici pri Ljubljani, pa je ravno tam, na Jezici opravil zlato mašo dne 11. julija._
--o--
Angleži zahtevajo za se Aladsko otočje v baltiškem morju. To bi bila izvrstna baza za angleško brodov-je v Baltiku, prava severna Malta.
ga po tleh na nevesti. Vzemimo, ,da je v celih Z. D. 100.000 porok na le-to zneslo bi to 300.000 futov riža, to je 150 ton, ali skoraj štiri železniške vagone. Ce bi stalo lb. riža samo ioc. bi bilo to $30.000. Da, prav imate To je gotovo tudi proti H. C. L.
rada bi zvedela
kje se nahaja moja sestra.
------MRSr KATIE, ŽIME
Živela je v So. Chicago, IH.. kor sem cula. se sedaj baje nahaji v Jolet. 111. Cenjene rojake prosim da, ako je komu znano kje se naha-j ja naj mi blagovoli naznaniti njei naslov. Ako pa sama to čita, jo pro-1 sim, da se mi javi, ker ji imam sporočiti važne stvari iz starega kraja. Moj naslov je:
Mrs, Lucija Kure 1849 Allport Street, Chicago, I1L
John Gornik
SLOVENSKI TRGOVEC IN KROJAČ
CLEVELAND.
ROJAKI
Ki želite dobiti sorodnike iz starega kraja, pišite
nam za pojasnila, ki jih damo vsakemu popolnoma brezplačno..
VARNO IN ZANESLJIVO
POŠILJAMO
... Denar v stari kraj najhitreje in najceneje.
ROJAKOM! Ki žele potovati v stari kraj, preskrbi-mo potne liste.
IZVRŠUJEMO VSA NOTARSKA DELA:
..........michael železnikar
Notary Public
vsa pisma naslavljajte na*:
"EDINOST" 1849 W. 22nd St,
Chicago, DI.