6USIIOTEKSTIIME TOVARNE NOVO MESTO
NOVOTEKS
St. 11 leto XI - NOVEMBER 1983
Ob 40 - letnici zgodovinskega drogega zasedanja AVNOJ v Jajcu
V starem bosanskem mestecu Jajce, ki stoji nad velikim slapom Plive in šteje danes blizu 12000 prebivalcev, je bilo leta 194 J zgodovinsko zasedanje A VNOJ.
Mesto je v začetku 15. stoletja zgradil vojvoda Hrvoje. Kraj je poln zgodovinskih spomenikov, kot so katakombe, stari grad na vzpetini nad mestom, zvonik in več drugih dobro ohranjenih starin iz rimskih časov.
Jajce v narodnoosvobodilnem boju
Že leta 1941 je 3. krajiški odred razvil široko aktivnost in ustvaril osvobojeno ozemlje v širši okolici Jajca, samo mesto pa so Nemci in hrvaški domobrani močno utrdili ter ga obdali z najmanj 100 bunkerji. Septembra 1942so2. proletarska, 1. in 2. krajiška brigada ter 3. krajiški odred napadli in 25. septembra osvobodilni Jajce, pri tem pa ubili 220 in zajeli čez 200 ustašev in domobranov. V operaciji od
28.	septembra do 6. oktobra, ki so jo izvedle sile 714. in 718. nemške pehotne divizije, bataljon Ludwig von Baden, 21. ustaški bataljon, deli 2. in 3. domobranskega zbora in pet četniških odredov proti partizanskim enotam v Bosanski krajini, je sovražnik znova zajel Jajce. Prva proletarska,
3.	krajiška in 1. dalmatinska brigada so 26. novembra 1942 drugič osvobodile Jajce, ki ga je branilo 800 Nemcev, ustašev in domobranov, vendar so se umaknile že 6. decembra zaradi močnejšega pritiska 718. nemške divizije. Tretjič je bilo Jajce osvobojeno 17. avgusta 1943. Decembra 1943 so Nemci in ustaši znova zasedli Jajce, ki ga je 9. septembra 1944 končno osvobodila 39. divizija
5.	udarnega korpusa.
Drugo zasedanje (AVNOJ) Protifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije.
AVNOJ kot najvišje politično predstavništvo, pozneje najvišji zakonodajni in izvršilni državni organ nove Jugoslavije je bil ustanovljen na prvem zasedanju v osvobojenem Bi-haču 26. novembra 1942 na pobudo Vrhovnega štaba narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije. Zasedanja se je udeležilo 54 delegatov iz vse države. Ustanovitev AVNOJ je rezultat velikanskih uspehov NOV in POJ. Čeprav so ga uradno us-
tanovili kot zgolj politične predstavništvo, je dejansko njegov izvršni odbor pod vodstvom Ivana Ribarja opravljal funkcije vlade na osvobojenem ozemlju ves čas do drugega zasedanja v Jajcu 29. novembra 1943. Tega zasedanja se je udeležilo 142 poslancev iz vseh pokrajin Jugoslavije.
AVNOJ se je razglasil za vrhovno zakonodajno izvršilno oblast in je sprejel izredno pomembne sklepe: o uvedbi narodnega komiteja osvoboditve Jugoslavije na federativni podlagi, o prepovedi vrnitve kralja Petra II. Karadžordže-viča v domovino do končne odločitve o obliki vladavine v državi itd. Ti sklepi ustavnega pomena so zahtevali ustanovitev vrhovnih državnih organov nove Jugoslavije, zato je tudi 29. nobember 1943 kot dan, ko je nastala nova država, napisan na grbu SFRJ. Sklepi drugega zasedanja AVNOJ so kmalu dosegli tudi mednarodno priznanje; s sporazumom Tito—Subašič in z ustanovitvijo enotne jugoslovanske vlade so bili priznani tudi sklepi AVNOJ.
Leta 1945 so AVNOJ dopolnili s poslanci ljudske skupščine zadnjega sklica pred vojno, ki se niso kompromitirali s sodelovanjem z okupatorjem. Na tretjem zasedanju AVNOJ v Beogradu od 7. do 10. avgusta 1945 je imel AVNOJ 368 članov; takrat so odobrili delo prizidja AVNOJ, ki so ga bili izvolili na drugem zasedanju AVNOJ, sam pa se je razglasil za začasno ljudsko skupščino.
Deklaracija drugega zasedanja AVNOJ in sklepi
Na zasedanju je bila so glasno sprejeta deklaracija drugega zasedanja AVNOJ. V njej so objavljeni dokumenti o us-uspehih narodnoosvobodilnih-bojev v Jugoslaviji, prav tako neizpodbitno ugotavlja izdaiz-dajalsko dejavnost jugoslovanske emigrantske vlade v Londonu in kralja Petra II. Karadžordževiča ter še posebej njegovega ministra v domovini, Draže Mihajloviča. Na osnovi teh dokazil in ugotovitev so na drugem zasedanju AVNOJ sklenili:
— da se AVNOJ konstituira v vrhovno zakonodajno in izvršilno predstavniško telo jugoslavije kot vrhovno preds-
tavništvo suverenosti narodov in države Jugoslavije kot celote in da se ustanovi nacionalni komite osvoboditve Jugoslavije (NKOJ) kot organ z vsemi lastnostmi ljudske vlade, preko katerega bo AVNOJ izvajal svojo izvršilno funkcijo;
—	da se izdajalski jugoslovanski begunski „vladi” odvzamejo vse pravice zakonite vlade Jugoslavije, kjerkoli in pred komerkoli;
—	da se pregledajo vsi mednarodni sporazumi in obveznosti, ki jih je v tujini v imenu Jugoslavije sklenila begunska „vlada”, s tem da se le te razveljavijo ali pa ponovno sklenejo oziroma odobrijo ter da se ne priznajo mednarodne pogodbe in obveznosti, ki bi jih v tujini sklenila tako imenovana begunska „vlada”;
—	da se Jugoslavija izgrajuje na demokratičnem federativnem principu kot državna skupnost enakopravnih narodov.
Neposredno po sprejetju deklaracije je AVNOJ sprejel naslednje posebne odločitve oziroma sklepe:
1.	o vrhovnem zakonodajnem in izvršilnem ljudskem predstavniškem telesu in nacionalnem komiteju osvoboditve Jugoslavije kot začasnih organih vrhovne ljudske oblasti v Jugoslaviji v času narodnoosvobodilnega boja;
2.	o odvzemu pravic zakoniti vladi Jugoslavije, tako imenovani jugoslovanski vladi v tujini in prepove vrnitev v državo kralju Petru II. Kara-džordževiču;
3.	o graditvi Jugoslavije na federativnem principu;
4.	o priznanju in hvaležnosti narodnoosvobodilni vojski;
5.	o uvedbi naziva ..maršala Jugoslavije” v narodnoosvobodilni vojski Jugoslavije;
6.	o odobritvi odločitev in izjav IO AVNOJ in vrhovnega štaba NOV in POJ.
V nadaljevanju seje je drugo zasedanje AVNOJ sprejelo naslednje odločitve predsedni-štva AVNOJ:
L o podelitvi naziva „mar-ša 1 Jugoslavije” Josipu Brozu-Titu;
2.	o imenovanju nacionalnega komiteja osvoboditve Jugoslavije (NKOJ);
3.	sprejeli in potrdili so odločitev slovenskega NOO o priključitvi Slovenskega primorja in vseh anektiranih delov Slovenije svobodni Sloveniji v federativni Jugoslaviji in odločitve ZAVNOH o priključitvi Istre, Rijeke, Zadra in anektiranih delov Hrvatske in hrvat-skih jadranskih otokov svobodni Hrvatski v federativni Jugoslaviji in
4.	o formiranju državnega komiteja za ugotavljanje zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev.
PRVO ZASEDANJE ANTIFAŠISTIČNEGA SVETA NA RODNE OSVOBODITVE JUGOSLAVIJE
je bilo v osvobojenem Bihaču 26. in 27. novembra 1942.
DRUGO ZASEDANJE ANTIFAŠISTIČNEGA SVETA NARODNE OSVOBODITVE JUGOSLAVIJE
je bilo v osvobojenem Jajcu 29. in 30. novembra 1943.
TRETJE ZASEDANJE ANTIFAŠISTIČNEGA SVETA NARODNE OSVOBODITVE JUGOSLAVIJE
je bilo v osvobojenem Beogradu od 7. do 26. avgusta 1945.
Devetmesečno poslovanje DO Novoteks (januar - september 83)
V obdobju od januarja do konca septembra nas je bilo povprečno zaposlenih 2581 delavcev. Naredili smo 1.251.535 baznih kilogramov preje, 2.636.271 metrov tkanin in pletenin ter
1.020.465 kosov konfekcijskih izdelkov. Poleg redne proizvodnje v vseh treh konfekcijah so nam kooperanti naredili še 400.211 kosov konfekcijskih izdelkov. V tem obodbju smo prodali 2.731.132 metrov tkanin in pletenin, od tega 872.352 metrov ali 32 odstotkov na tuja tržišča. Konfekcijskih izdelkov smo prodali 1.533.851 kosov, od tega 908.491 kosov ali 59 odst. na tuja tržišča. S prodajo tkanin, pletenin, konfekcijskih izdelkov in storitev smo v obdobju 1—IX 1983 dosegli naslednje finančne rezultate:
mesecev 15.604 din, za izdelovanje končnih tekstilnih izdelkov pa 14.694 din.
Zanimiv je tudi podatek o najvišjem in najnižjem osebnem dohodku in kakšno je razmerje med njimi. Iz naslednje tabele se vidi, kakšna je slika po posameznih temeljnih organizacijah.
najnižji OD	najvišji OD	razmerje
Predilnica Metlika 10.599	29.623	1 : 2,79
Tkanina	9.961	33.042	1 : 3.32
Konf. Novo mesto 11.074	30.570	1 : 2,76
Konf. Vinica	9.521	29.095	1 : 3,06
Trgovina	14.700	29.247	1 : 1,99
DSSS	10.140	42.087	1 : 4,15
celotni prihodek 154
dohodek čisti dohodek razdelitev čistega dohodka: za osebne ohodke za skupno porabo za poslovni in rezervni sklad
1—IX 1982	1—IX 1983 Indeks
83/82
2.022.309.074	2.110.892.496	
675.368.121	1.047.395.820 155	
448.534.029	683.095.371	152
346.311.958	427.608.783	123
38.136.799	58.044.857	152
64.085.276	202.841.731	317
V primerjavi s finančnim planom za obdobje 1—IX 1983 smo celotni prihodek presegli za S^odst., dohodek za 14 odst., čisti dohodek pa za 13 odstotkov. Čeprav vsi vemo, da gospodarimo v zelo zaostrenih pogojih, smo dosegli kar lepe rezultate tako v primerjavi s preteklim letom kot tudi v primerjavi s planom.
Naši poslovni rezultati so močno odvisni od zunanjetrgovinskega poslovanja. V prvih devetih mesecih smo prodali na konvertibilni trg za 404.338.954 din svojih izdelkov, kar je za 6 odst. več kot v enakem lanskem obdobju, plan pa je bil presežen za 2 odst. Na vzhodno — klirinško tržišče pa smo prodali za 42.765.467 din izdelkov.
S konvertibilnega trga smo v enakem obdobju uvozili za 244.892.618 din sfurovin in rezervnih delov, kar je za 44 odst. manj, kot smo planirali, in za 32 odst. manj kot lani v enakem obdobju. Z vzhodnega tržišča smo uvozili za 3.365.409 din.
Vsi podatki o izvozu in uvozu so preračunani po uradnem (SIV) tečaju.
Naši osebni dohodki so odvisni od naših poslovnih rezultatov, to se pravi, čirh več naredimo in prodamo, tem večji so naši osebni dohodki. Iz tabele je razvidno, kakšni povprečni osebni dohodki so bili doseženi po posameznih TOZD in DE.
TOZD, DE	povprečje povprečje I—IX 1982 I—IX 1983		Indeks 83/82
Predilnica Metlika	11.817	13.596	115
Predilnica Novo mesto	11.357	13.883	122
Priprava	10.552	12.752	121
Tkalnica	12.034	14.622	122
Apretura	10.641	13.337	125
Pletilnica	11.137	14.468	130
1VS	15.245	18.285	120
SS tkanine	15.198	18.546	122
Skupaj d kanina	11.555	14.165	123
Konf. Novo mesto	10.822	13.807	128
Konf. Vinica	10.018	12.516	125
Konf. Trebi nje	11.188	13.307	119
Trgovina	13.066	15.862	121
DSSS	14.286	17.813	125
Skupaj Novoteks	11.689	14.259	122
V letu 1983 imamo v povprečju za 22 odst. višje osebne dohodke kot lani. Če pa jih primerjamo z osebnimi dohodki tekstilne industrije v Sloveniji, vidimo, da so za približno 10 odst. nižji. Povprečje izdelovalcev preje in tkanin v Sloveniji je za osem
Najnižje osebne dohodke v vseh tozdih dosegajo snažilke, razen v tozdu Trgovina prodajalec, v tozdu Vinica pa strojna šivilja. Najvišji osebni dohodek imajo direktorji tozdov; razen v delovni skupnosti skupnih služb ga dosega trgovski zastopnik.
TOZD Tkanina
V	tozdu Tkanina je bilo v prvih devetih mesecih v povprečju zaposlenih 911 delavcev, kar je za 34 delavcev manj, kot je bilo planirano, in za 11 manj kot v enakem lanskem obdobju. Proizvodne plane so dosegli in presegli v predilnici, pripravi in ple-tilnici, v tkalnici in oplemenitilnici pa niso dosegli zastavljenih planov. Zanimiv podatek je tudi produktivnost, ki se meri v količinah izdelkov na eno efektivno uro. V tkalnici je na istem nivoju kot lani, v apreturi je za 6 odstotkov večja kot lani, v vseh ostalih obratih pa je pod lanskim nivojem. Zaradi čim večjega doseganja planov je bilo v tozdu opravljenih 41.640 nadur, kar je za 25 odst. več kot lansko leto. Bolezenski izostanki pa so se zmanjšali glede na enako lansko obdobje za 1 odstotek. Količinska prodaja tkanin in pletenin je bila v letošnjih devetih mesecih za 1 odst. pod planom, v primerjavi zenakim lanskim obdobjem pa je bilo za 4 odst. več prodanega. Zaloga gotovih tkanin in pletenin so znašale 381.193 metrov. Izvoz je bil realiziran v višini 230.825.483 din (po SIV tečaju), od tega na konvertibilni trg 212.998.284 din. na klirinški trg pa 17.827.199 din.
Delavci TO Tkanina so v devetih mesecih 1983 ustvarili za
1.301.664.169 din celotnega prihodka, kar je za 47 odst. več kot lani, plan je bil s tem dosežen 100-odstotno. Dohodka so ustv arili za 372.283.818 din, to je za 43 odst. več kot lani, plan pa je presežen za 6 odstotkov. Čistega dohodka so ustvarili za 198.705.094 din ali 24 odst. več kot v enakem lanskem obdobju in za 6 odst. manj, kot je predvideval plan.
TOZD Predilnica Metlika
V	metliški predilnici je bilo v letošnjih devetih mesecih povprečno zaposlenih 326 delavcev, kar je za 4 delavce manj, kot predvideva plan, in za enega delavca več kot v enakem lanskem obdobju. Skupni plan proizvodnje je bil izpolnjen 100-odstotno, glede na enako lansko obdobje pa so naredili za 3 odst. več preje. V metliški predilnici tudi izšivajo surove tkanine. V letošnjih devetih mesecih sojih izšili 23.959 metrov. Produktivnost, merjena s predeni na efektivno uro, je za 5 odst. večja kot v lanskih devetih mesecih. Nadur pa so naredili 1977 ali za 200 odst. več kot v enakem lanskem obodbju. Bolezenski izostanki so ostali na isti ravni kot lansko leto.
Delavci v tozdu Predilnica Metlika so ustvarili 506.712.525 din celotnega prihodka, kar je za 51 odst. več kot lani, plan pa so izpolnili 100-odstotno. Dohodek je bil 95.998.848 din ali za 17 odst. večji kot lani in za 2 odst. manjši, kot so ga planirali. Čisti dohodek znaša 67.626.371 din ali 12 odst. več kot v enakem lanskem obdobju in za 1 odst. pod planom.
TOZD Konfekcija 1 Novo mesto
V	novomeški konfekciji je bilo povprečno zaposlenih 245 delavcev, ti so izdelali 245.311 kosov konfekcijskih izdelkov, kar je za 9 odst. manj kot v enakem lanskem obdobju in za 4 odst. pod planom. Izdelavnih minut so naredili 13.337.101 ali za 2 odst. več kot v enakem lanskem obdobju, plan pa so presegli za 11 odst.
(Nadaljevanje na 4. str.)
(Nadaljevanje s 3. str.)
Tudi produktivnost, izražena v izdelavnih minutah na efektivno uro, je za 4 odst. večja kot v enakem lanskem obdobju. V konfekciji je bilo opravljenih tudi 11.878 nadur, kar je za 90 odst. več kot lansko leto; tudi število bolniških izostankov seje glede na lani povečalo za 6 odst. Največ so se povečali porodniški dopusti — za 33 odst., potem izostanki zaradi bolezni do 30 dni — za 18 odst., izostanki zaradi bolezni nad 30 dni pa so se zmanjšali za 33 odstotkov.
V	devetih mesecih so prodali 696.395 kosov konfekcijskih izdelkov, od tega 235.070 kosov v izvoz. Z izvozom so ustvarili 55.025.802 deviznih dinarjev.
Celotni prihodek so realizirali v višini 399.785.069 din, kar je za 84 odst. več kot lani in za 10 odst. več, kot je bilo planirano. Dohodek je znašal 160.631.680 din ali 86 odst. več kot v enakem lanskem obdobju in za 22 odst. več od planiranega. Cisti dohodek je bil dosežen v višini 91.896.883 din ali za 114 odst. več kot v enakem lanskem obdobju, plan pa je bil presežen za 28 odstotkov.
Iz tega poročila je razvidno, da je TOZD Konfekcija Novo mesto zelo dobro poslovala.
TOZD Konfekcija II Vinica
TOZD Konfekcija II Vinica je v prvih devetih mesecih letos zaposlovala povprečno 237 delavcev, izdelali so 225.635 kosov konfekcijskih izdelkov, kar je za 4 odstotke manj kot v enakem lanskem obdobju in za 5 odst. manj, kot je bilo planirano. Izdelavnih minut so naredili 12.142.173, kar je za 2 odst. več, kot so planirali, in za 1 odst. manj kot v enakem lanskem obdobju. Tudi produktivnost, merjena z izdelavnimi minutami na eno efektivno uro, je za 3 odst. manjša kot v enakem lanskem obdobju. Nadur so naredili za 384 odst. več kot v enakem lanskem obdobju. Močno so zmanjšali izostanke zaradi bolezni, saj so ti za 31 odst. manjši kot v enakem lanskem obdobju.
V	devetih mesecih so prodali 268.006 kosov konfekcijskih izdelkov, od tega 120.778 kosov na tuja tržišča in za to iztržili 56.109.085 konfertibilnih dinarjev. Delavci v TOZD Konfekcija Vinica so ustvarili za 364.048.143 din celotnega prihodka, kar je v primerjavi z lanskim letom za 57 odst. več, v primerjavi s planom pa za 9 odst. več. Dohodek je znašal 131.260.450 din ali za 78 odst. več kot lani, plan pa je bil presežen za 19 odst. Čisti dohodek znaša 82.625.186 din, kar je za 113 odst. več kot v enakem lanskem obdobju in za 27 odst. več, kot je bilo planirano.
TOZD Konfekcija III Trebinje
V	Konfekciji Trebinje je bilo zaposlenih v devetih mesecih 1983 481 delavcev, to je za 7 odst. več kot v enakem lanskem obdobju in za 1 odst. več, kot je bilo planirano. Vsi ti delavci so naredili 549.519 kosov konfekcijskih izdelkov in s tem presegli plan za 9 odst., v primerjavi z lanskim letom pa so naredili za 6 odst. več. Za izdelavo konfekcije so porabili 28.543.664 izdelavnih minut, kar pomeni, da so plan presegli za 18 odst., v primerjavi z lanskim letom pa so naredili za 15 odst. več izdelavnih minut. Kot vemo, konfekcija Trebinje prodaja skoraj vse svoje izdelke na tuja tržišča. V letošnjih devetih mesecih je prodala na tuje 552.643 kosov in za to iztržila 95.413.629 konvertibilnih dinarjev. Na domačem trgu pa je prodala samo 16.807 komadov konfekcijskih izdelkov.
Produktivnost merjena v izdelavnih minutah na eno efektivno uro, je bila za 6 odst. večja kot v enakem lanskem obdobju. Bolezenski izostanki pa so bili večji za 8 odst. v primerjavi z lanskim letom.
Delavci v Trebinju so ustvarili 196.557.291 din celotnega prihodka, kar je za 115 odst. več kot lani in za 51 odst. več, kot je bilo planirano. Dohodek je 163.573.378 dirjali za 119 odst. večji od lani, ali za 56 odst. nad planiranim. Čisti dohodek je bil dosežen v višini 147.234.232 din ali 121 odst več kot v enakem lanskem obdobju in za 62 odst. več, kot je bil postavljen plan.
TOZD Trgovina
V	tozdu Trgovina je bilo zaposlenih 86 delavcev, kar je za 17 odst. pod planom in za 1 odst. več kot v enakem lanskem obdobju. Naredili so za 21 odst. več nadur, bolniški izostanki pa so se zmanjšali za 4 odst.
Delavci naše najmanjše TO so ustvarili za 174.710.783 din celotnega prihodka, to je za 31 odst. več kot v enakem lanskem obdobju, plan pa so izpolnili 100-odstotno. Dohodek je znašal 37.486.038 din, kar je za 29 odst. več kot lani in za 2 odst. več, kot so planirali. Čisti dohodek je bil ustvarjen v višini 21.595.942 din ali 3 odst. več kot v enakem lanskem obdobju ali za 11 odst. manj, kot so planirali.
Delovna skupnost skupnih služb
V devetih mesecih letošnjega leta je bilo v skupnih službah zaposlenih 295 delavcev, kar je za enega manj kot v enakem lanskem obdobju ali za 5 odst. manj, kot je bilo planirano. Nadur je bilo opravljenih za 26 odst. več kot v enakem lanskem obdobju, bolezenski izostanki pa so se zmanjšali za 1 odst. v primerjavi z enakim lanskim obdobjem.
Celotni prihodek delovne skupnosti je bil realiziran v višini 167.424.516 din, tojeza 31 odst. več kot v enakem lanskem obdobju in za 7 odst. več, kot je bilo planirano. Dohodek je znašal 86.161.608 din ali za 26 odst. več kot lani in 1 odst. več, kot je predvideval plan. Čisti dohodek je bil realiziran v višini 73.412.463 din ali za 26 odst. več kot v enakem lanskem obdobju in za 3 odst. več, kot je bilo planirano.
Iz vseh teh podatkov je razvidno, da je bilo poslovanje v DO Novoteks kljub zaostrenim pogojem dokaj uspešno. Se vnaprej si moramo vsi skupaj prizadevati za čim boljše rezultate.
AGATA DULAR
IZ DELA SAMOUPRAVNIH ORGANOV
14. zasedanje delavskega sveta delovne skupnosti skupnih služb delovne organizacije je bilo 4. novembra 1983, nadaljevanje 14. zasedanja pa je bilo 9. novembra 1983 v sejni dvorani delovne organizacije.
Delavski svet je obravnaval poročilo o rezultatih poslovanja za obdobje 1—IX 1983. Tako na zboru delavcev kot na delavskem svetu so bile pripombe glede nadur, kajti nekateri sektorji oz. službe v DSSS le-te priznavajo, drugod pa trdijo, da nadur ni in jih je možno koristiti le kot ure v dobrem.
Mnenje članov je bilo, naj bo sistem plačevanja ali neplačevanja nadur enoten za celotno delovno organizacijo. O tej zadevi naj bi zavzel enotno stališče delavski svet delovne organizacije. Navzočim je bilo pojasnjeno, da je Novoteks po številu opravljenih nadur v samem vrhu v novomeški občini.
Člani DS so imeli tudi pripombo, da so osebni dohodki v Novoteksu zelo nizki in bi bilo prav, da se premaknemo z mrtve točke. Nič kolikokrat je bilo že poudarjeno, naj se osebni dohodki uskladijo na nivoju celotne delovne organizacije.
Pod točko 3 dnevnega reda je delavski svet sklepal o nabavi opreme za obrat družbene prehrane v višini 1.657.034,00 din.
Nadalje je delavski svet obravnaval predlog komisije za delovna razmerja, da se dela in naloge ..vodenje in organiziranje dela v finančni službi"
uskladijo z oceno del in nalog ..vodenje in organiziranje dela v računovodski službi ter vodenje in organiziranje dela v plansko analitski službi”. Od minimuma XV. grupe, ki znaša 427 denarnih točk, naj bi se ocena povečala na 454 denarnih točk, kar je maksimum XV. grupe.
Člani DS so predlog komisije zavrnili in sprejeli sklep, da je potrebno problem nizkih osebnih dohodkov reševati kompleksno za celotno delovno organizacijo.
DS je pod točko razno obravnaval predlog tehnično razvojnega sektorja za prenos pisalne mize, imenoval 8 delavcev v komisijo za popis osnovnih sredstev, sredstev skupne porabe, zalog investicijskega vzdrževanja ter investicij v teku, seznanjen pa je bil tudi z zapisnikom o interni kontroli SDK, kajti DSSS je od 1. 1.83 do 30.6.83 porabila za 154 I več dieselskega goriva in motornega bencina, kot je znašala dovoljena poraba.
Člane DS je tudi zanimalo, v katerih primerih lahko delavci uporabljamo „rdečo dovolilnico”. Pojasnjeno je bilo, daje o tej zadevi tudi že razpravljal zbor delovnih ljudi. Na njem je bilo poudarjeno, da je izhod z „rdečo dovolilnico” dovoljen tudi za zobozdravnika in ne samo za zdravnika specialista.
Torej se „rdeča dovolilnica” ne uporablja samo za zdravnika obratne ambulante Novoteks, temveč tudi za ostale izhode k k zdravniku (kateremukoli zdravniku.
Predlagano je bilo tudi, naj bi imel Novoteks svojega ginekologa, oziroma da bi bili v zdravstvenem domu določeni dnevi, ko bi imele prednost Novoteksove delavke (kajti DO Novoteks je pretežno ženski kolektiv).
9.	11. 1983 pa je delavski svet ponovno zasedal. Obravnavan je bil predlog za povečanje plana neto prihodka za II. polletje 1983, in sicer za 41.000.000,00 din. Do povečanja je prišlo zaradi med-sezonskega povečanja cen osnovnih materialov (velveton, žamet, jeans) in s tem do dviga cen gotovih izdelkov, kar vpliva na večji neto prihodek. Prav tako ni bilo v planu smučarskih hlač, ker do konca avgusta 1983 niso bile poznane kapacitete le-teh.
DARJA CESAR
8. SEJA DS TO TRGOVINA JE BILA 27. OKTOBRA 1983
Pri pregledu izvrševanja sklepov je bil delavski svet informiran, da s ponudnikom prodajnega prostora iz Peči še ni dogovorjeno glede pogojev najetja lokala, kjer smo trenutno investicijsko nesposobni in bi bilo nemogoče nabaviti opremo za ta lokal.
Po drugo točko dnevnega reda je delaVski svet obravnaval in sprejel poročilo o poslovanju temeljne organizacije za devet mesecev. Zaradi problematičnih izgub, ki so se pojavile v nekaterih prodajalnah, je bil sprejet sklep, naj se prea-nalizirajo stroški prodajalne Bor I in II ter prodajalne v Titovi Mitroviči. Ugotovljeno je tudi bilo, daje velika razlika med rastjo dohodka in čistega dohodka, zato je delavski svet sprejel sklep, naj se izdela analiza, zakaj je tolikšna razlika med dohodkom in čistim dohodkom.
Nadalje je delavski svet glede na to, da se je povečal obseg del pri prodajalni v Novem mestu in Kolašinu, potrdil rebalans plana nekaterih omejenih stroškov, in sicer za prevozne stroške, stroške reklame in pogodbe o delu.
Ker 12. 12. 1983 poteče direktorju temeljne organizacije Trgovina 4-letni mandat, je delavski svet razpisal dela in naloge individualnega poslovodnega organa temeljne organizacije ter imenoval ustrezno komisijo. Obravnaval in sprejel je tudi spremembe pravilnika o izobraževanju.
Pod točko razno je delavski svet odpisal interno posojilo v višini 1.216,60 din, katerega je prodajalni Bršljin dolžan bivši delavec Novoteksa. Imenoval je delegata v konferenco poslovnih enot Ljubljanske banke Temeljne dolenjske banke Novo mesto za mandatno obdobje 1984/85, in sicer Martina Geršiča, Mojco Peroci pa za delegata v skupščino sklada skupnih rezerv občine Novo mesto za obdobje 1984 — 1987.
V nadaljevanju je delavski svet razpravljal o prekoračitvi dovoljene porabe goriva (za 19 litrov) v temeljni organizaciji, ki je nastala zaradi velike oddaljenosti prodajaln. Glede na to je bilo ugotovljeno, daje poraba goriva upravičena.
Delavski svet je pod zadnjo točko dnevnega reda še sklenil, da se na dan otvoritve prodajalne na Glavnem trgu prodaja z 10-odstotnim popustom. Nastala razlika pa naj bi se pokrivala iz naslova rizika.
SLAVKA
UMA 83 MILANO
mviA as
9. MEDNARODNA RAZSTAVA TEKSTILNIH STROJEV
Ta največja tovrstna svetovna prireditev, organizirajo jo vsako četrto leto, je letos na milanskem razstavišču zavzela v 27 razstavnih dvoranah 125.000 m^ neto razstavnega prostora. Svoje stroje z vseh področij tekstilstva je predstavilo 1216 proizvajalcev iz 32 držav z vseh kontinentov. Med proizvajalci strojev velja dogovor, da čakajo z novostmi in jih predstavijo na ITMA. Najgloblji vtis, ki gaje dobil tekstilni strokovnjak na ITMA — 83, je na eni strani dokončna uveljavitev mikroelektronike pri vodenju in kontroli tehnoloških procesov in na drugi strani začetki robotizacije v tekstilnih procesih. Mikroelektronika je napovedala svoj prihod sicer že na osmi ITMA leta 1979, ki je bila v Hannovru. Na ITMA — 83 so vse faze tekstilnih procesov, od izdelave vlaken prek predenja, tkanja, pletenja in plemenitil-nih procesov do konfekcije, elektronsko vodene in kontrolirane. To seveda zahteva predhodno visoko stopnjo avtomatizacije in visoko izobrazbeno raven delovne sile v strojništvu, elektroniki, računalništvu in tekstilstvu. Pri popolnoma avtomatiziranih in elektronsko vodenih tekstilnih procesih je seveda procesno računalništvo, vključeno v centralni računalniški sistem tekstilne tovarne, možno, predvsem pa nadvse koristno. Ni pa samo sebi namen, osnovni motto je izboljšanje izkoristka strojev, izboljšanje kvalitete izdelkov in odprava napak. Ceneje in bolje torej. Industrija tekstilnih strojev, locirana
v najrazvitejših predelih sveta in z veliko tradicijo (Nemčija, Švica, Italija, Francija, Anglija, Belgija, ZDA, Japonska) je sicer že tretje leto v veliki krizi. Svetovne gospodarske razmere, ki so za države v razvoju zaradi visokih dolgov izredno težke, je omejila tudi prodajo tekstilnih strojev. Boj za tržišče je v svetovnem merilu tako pripeljal do združevanja posameznih velikih proizvajalcev pa tudi do stečajev posameznih firm. Na tiskovni konferenci so proizvajalci tekstilnih strojev poudarjali usmerjenost v avtomatizacijo in robotiko, torej v kapitalno intenzivno industrijo.
To pomembno svetovno razsvo v Milanu sije ogledalo tudi večje število naših strokovnjakov, saj morajo biti seznanjeni z novimi dosežki na področju proizvodnje. O tem, kaj so videli na sejmu v Milanu, o svojih predlogih in možnostih za posodabljanje naše tehnologije bomo objavljali zapise v našem glasilu.
Na podlagi sklepov izvršnih odborov delavskih svetov TO in DSSS so se strokovnega izpopolnjevanja v Milanu udeležili v dveh skupinah v času od 10. do 12. 10. in v času od 14. 10. do 16. 10. 1983 naslednji delavci TOZD in DSSS:
TO Tkalnica: Zvone Bavčar, Todor Stanojevič, Marko Zupančič, Marica Šimic, Ivanka Sančanin, Vlado Dular, Milan Jakše, Franc Berlan, Matija Kramar, Riko Resnik, Alfonz Žižek, Franc Pavlin, Ivan Špehar, Džordže Prodanič, Savo Danev in Stane Makše;
TO Konfekcija I:	Mijo
Kurpes in Milan Močnik;
TO Konfekcija II: Bogomir Mihelič in Jože Starešinič;
TO Konfekcija III: Boro Vučurevič, Stjepan Džakovič in Zvonimir Ot;
To predilnica Metlika: Jože Miklič, Stane Jelenčič, Lado Marentič in Ivan Kukman;
DSSS: Branka Jedlovčnik, Neva Kovačič, Živko Pitamic, Doroteja Pešič, Mirjana Bavčar, Franc Kovačič, Stane Avsec, Andrej Petrič, Alojz Barbič in Irena Celič.
r—w—w—w—v v—
>	<
;	DOPISUJTE	^
|	V GLASILO	!
!NOVOTEKS	\
>	i
i,m ******* m • •
IZ TOZD TKANINA - IZ TOZD TKANINA - IZ TOZD TKANINA - IZ TOZD TKANINA
ITMA 83
OBISK SEJMA TEKSTILNIH STROJEV V MIANU IN TEKSTILNE TOVARNE ZE6NA V TRIVERU
Sejem sem obiskal od 12. 10. 1983 do 14. 10. 1983. Na njem razstavljajo svoje izdelke vse evropske države, poleg njih pa tudi Japonci. Videl sem zadnje dosežke v strojegradnji za tekstilno industrijo.
Najbolj sem si ogledal stroje za končno obdelavo tkanin (plemenitenje). Večina strojev je dodatno opremljenih z elektronskimi računalniki, ki skrbijo za nemoten potek stroja in za čim boljši tehnološki postopek. Vsa ta elektronika ima namen, da poveča produktivnost v tekstilni industriji. Na sejmu sem videl vse te dosežke na področju tekstilne obdelave, imel pa sem še to srečo, da sem videl stroje v tekstilni tovarni Zegna v kraju Trivero. Ta tovarna je med najbolj znanimi po kvaliteti in tehnološki obdelavi volnenih tkanin in tkanin iz različnih mešanic. Njihov asortiman je podoben našemu. Delajo tkanine od 200 do 800 g teže. V tovarni je zaposleno približno 2400 ljudi, lastnika te tovarne pa sta brata. Ogledal sem si celotno tovarno odo priprave surovin do končnega izdelka.
V obratih predilnice, priprave in tkalnice so nameščeni najmodernejši stroji, kakršne sem videl tudi na sejmu v Milanu. Vsi stroji imajo zelo visoko produktivnost. V oplemenitil-nici pa sem bil nekoliko razočaran, ker sem mislil, da bom videl ravno tako najmodernejše stroje. Bilo je obratno. Najstarejši stroj v obratu je star približno trideset let in je še sedaj v redni proizvodnji. Po besedah vodje obrata daje
odlično kvaliteto tkanin. To je sušilni stroj ATI, zelo podoben našemu, razlika je le v tem, da je ogrevan s toplo vodo. Temperatura v stroju ne sme preseči 110°C zaradi kvalitete sušenja volnenih vlaken. Edino, kar je še dodatno vgrajeno na stroj, je najsodobnejša naprava za uravnavanje votka firme MALO, katera je bila razstavljena v Milanu na vseh strojih, kjer je potrebna.
Najbolj zahtevno in na trgu najdražje blago obdelujejo na novejših valjalnih strojih, ki so razen ogrodja vsi leseni. Uvajalni valji, ustje, vlečni valji in korito so leseni, ohišje stroja pa je iz PROKROM A. Na teh valjalnih strojih se dela samo v enem pramenu. Poleg teh imajo tudi najnovejše ZONCO valjalne stroje, tip 600. Na teh strojih obdelujejo manj zahtevne in na trgu cenejše tkanine. V oplemenitilnici imajo tudi najsodobnejše pralne stroje BERTOLDI—MATT, ki so bili tudi na sejmu ITMA.
Največje presenečenje sem doživel pri strižnih strojih. To so enocilindrični stroji firme KETLING—BRAUN in MARIA- ČROSTE, ki smo jih mi dali iz proizvodnje že leta 1964. Med sabo so sinhrono povezani, tako da strižeta dva cilindra hrbtno, pet cilindrov pa lice tkanine. Na strojih so
vgrajeni tipalci krajnikov, kateri so povezani s sodobnimi lamelnimi grebeni, vgrajeni so tudi tipalci šivov na licu in hrbtni strani, služijo pa za avtomatski dvig in spust spiralnih nožev. Zaradi preprečevanja nastanka statične elektrike vso tkanino predhodno parijo.
Vse lažje tkanine od 400 g teže se dvakrat dekatirajo, in sicer na dekatirki DECO-CLAV — krčenje, kontini-rano dekatiranje ali v obratni smeri.
Po ogledu v tovarni sem se pogovarjal z vodjo obrata na sejmu ITMA in o njihovem postopku obdelave tkanin. Razložil mi je, da vsa elektronika na strojih ne more kontrolirati kvalitete (otipa) tkanin. Zato oni kombinirajo moder-
UMA 83
Seveda v kratkem času ni bilo možno, da bi se seznanil z vsemi novostmi, ki so razstavljene, temveč se je bilo treba omejiti le na področje, na katerem v proizvodnji tudi delam. Če se spomnim, da je pred štirimi leti bil glavni napredek velike obratovalne hitrosti tkalskih strojev, ki so se gibale do 330 obratov za našo vrsto proizvodnje in do 700 obratov za bombažno in svilarsko industrijo, na tokratni razstavi pa je bil poudarek v elektronski opremi. Vemo pa, da so hitrosti tkanja omejene zaradi velikih obremenitev preje. Zato na tej razstavi ni bilo bistvene spremembe v obratovalnih hitrostih, vsaj pri vodilnih proizvajalcih tkalskih strojev ne. Velik napredek pa je bil na tokratni razstavi v elektronski opremi tkalskih strojev.
Na tem področju je seveda najbolj napredovala firma SUL-ZER. Prikazane so bile statve, ki so skoraj v celoti elektronsko kontrolirane. Mehaničnih varoval skorajda ni več, zato je zanesljivost varoval večja in kvaliteta tkanin boljša. Vsekakor pa je olajšano odkrivanje napak. Na statvah je 46 kontrolnih točk, ki so pri-
ne dosežke s starimi stroji in dosegajo visoko kvaliteto ter zelo iskano blago.
Ogledal sem si tudi tovarno v mestu Biella, ki se imenuje TESSITURA SORDEVOLO. v njej pa sem videl barvarno križnih navitkov in komadne-ga barvanja. Imajo še tkalnico in končno oplemenitilnico. Obe tovarni sta si podobni v strojnem parku. V tkalnici so najsodobnejše statve, v oplemenitilnici pa se dopolnjujejo stari stroji z najmodernejšimi aparaturami.
Na koncu bi se rad zahvalil glavnemu direktorju, tovarišu Pavlinu, ker mi je odstopil karto in mi omogočil ogled sejma.
VLADO DULAR
ključene v električni omarici, kjer na skici stroja zasveti lučka v primeru okvare, s tem je odstranjeno včasih dolgo iskanje mesta okvare. Torej olajšano je delo vzdrževalcev. Vsekakor pa tu elektronika ne more vedno nadomestiti dobro usposobljenih vzdrževalcev, ki so še vedno tisti, ki morajo napake odpraviti. Zelo dobro je, da so avtomatizirali mazanje. Skoraj vsa mazna mesta se mažejo samodejno in je zato poraba maziv zelo racionalizirana. Tudi oljne megle, ki maže udarni mehanizem in zelo poslabšuje klimatske pogoje v tkalnici, ni več, ker je izvedba tega mazanja drugače izvedena.
Pogon osnove ni več klasične izvedbe — sulzer, temveč ima poseben agregat, kot smo ga že imeli priložnost videti na STB statvah v Italiji. Prednost tega pogona osnove je natančnejše popuščanje osnove, kar je pomembno pri težjih tkaninah.
Tudi dodatni obteženi valjček je novost, ki pomaga pri težjih tkaninah, da ne zdrsuje tkanina proti grebenu. Vse te novosti pa niso še uvedene v proizvodnjo in nekaterih ni možno montirati na obstoječe
NOVOSTI PRI STROJNI OPREMI ZA TKANINE
Na vseh področjih dela je nujno potrebno slediti tehnološkim in tehničnim novostim, kajti to je pogoj za naš nadaljnji razvoj. V ta namen je vsake štiri leta pripravljena svetovna razstava in demonstracija najnovejše strojne opreme za področje predelave in obdelave vseh vrst tekstilij.
statve. Najpomembnejše se mi zdi, da so vsi proizvajalci prešli na elektronska varovala votka, kar je pri sedanjih hitrostih vnašanja votka nujnost, saj so tu varovala stoodstotno zanesljiva. Možno jih je montirati naknadno na vse obstoječe tkalske stroje. Elektronska votkova varovala sicer niso novost, saj jih imamo montirane tudi pri nas na šestih statvah. Omenjam jih zato, ker je to nujnost, posebno na STB statvah, kjer so mehanična varovala manj zanesljiva, posebno pri veliki hitrosti. Ta varovala izdelujejo trije proizvajalci, in sicer LOPEE, od katerega imamo že šest enot ELITEN in ROJELEC-TROTEX, ki pa sta tudi cenejša.
Zelo zanimiv pripomoček za nadziranje tkanja je izdelek LM 4 firme ROJ ELECTRO-TEX. To je mikro procesor, na katerega se lahko priključijo istočasno štirje tkalski stroji. S pomočjo tega procesorja dobimo vsak trenutek iz štirih strojev okrog 50 različnih podatkov. Naj navedem nekatere pomembnejše: število obratov, izkoristek stroja, število pretrgov votka, število pretrgov osnove, vse ostale prekinitve delovanja stroja, gostoto in težo tkanine, dolžino tkanine itd. Vsi ti podatki so lahko izraženi v procentih na minuto, uro ali izmeno. Podatki so lahko izpisani ali pa svetlobno izraženi. V naši proizvodnji bi bil potreben vsaj en takšen aparat, ki bi nam zelo koristil pri testiranju vzorcev ali pa tudi pri normiranju, tako bi dobili realne podatke, na podlagi katerih bi se lažje odločali in usklajevali pri posameznih artiklih. Prednost tega mikroprocesorja je ta, da se ga lahko uporablja kot samostojno enoto brez centralnega računalnika, cena pa je okrog 20 starih milijonov.
Kvalitetno spajanje kart iz plastične folije je zelo pomembno, kajti zaradi nekvalitetnega spajanja velikokrat pride do napak v tkaninah. Vsa lepila, ki obstajajo, niso najbolj primerna, ker so topljiva v olju ali pa se počasi sušijo. V ta namen so tri firme razstavile aparat za spajanje, ki deluje na podlagi ultra žarkov. Tako spojene karte se praktično ne razdvojijo več, spajanje pa je zelo hitro in preprosto.
Novost privezovalnih strojev je v tem, da lahko privezujejo elastične preje, kar doslej ni bilo mogoče. S tem je
prihranjenega veliko časa, če vemo, da elastično osnovo vdevata dve delavki do 30 ur. Sploh pa je vdevanje v naši tkalnici najbolj ozko grlo v proizvodnji tkalnice, posebno v času izdelave kolekcije. Doslej sta bila dva proizvajalca vdevalnih strojev, ki izdelujeta avtomatske vdevalne stroje, ti pa so nam že znani. Sedaj sta se pojavila še dva nova proizvajalca, ki izdelujeta polavtomatske vdevalne stroje, kjer je hitrost vdevanja še vedno odvisna od delavca, ki dela s strojem. Razlika od čisto ročnega vdevanja je le v tem, da dela samo en delavec.
Firma FISCHER—POEGE, od katere imamo tudi privezo-valne stroje, izdeluje polavtomatski vdevalni stroj, ki jemlje niti iz križa in predaja vde-valki, ki istočasno vdene v lamelo in lučalnico. Za vdevanje v greben pa je še dodaten aparat, s katerim tudi dela en delavec. V obeh primerih je vdevanje odvisno od hitrosti delavca. Odpade pa naknadno natikanje lamel. Podoben je polavtomatski vdevalni stroj TITAN TENTILE MACHINES. Na tem stroju se istočasno vdeva v lamele in lučalnice, a s to razliko, da stroj sam vdene v lamelo, delavec pa samo še v lučalnico. V greben pa vdene isti delavec na istem stroju. Torej sta tukaj združena vdevanje v liste in greben v eno enoto, pri FOSCJER-ju pa sta dve enoti — vsaka zase.
Predodvijalni aparati, aparati, ki preprečujejo krato-vičenje votka pri vnašanju v zev, so pomemben pripomoček, kajti v sedanji proizvodnji preja nima več časa, da bi med posameznimi fazami določen čas mirovala, zato so ti aparati postali nujnost pri vseh hitro-tekočih statvah. Tudi v naši tkalnici so se pokazali kot dobri aparati firme ROJ ELEC-TROTEX, sedaj pa so ti aparati še bolj izpopolnjeni, predvsem pa vzdržljivejši. Obstaja sicer večje število proizvajalcev teh aparatov, najbolj poznani in razširjeni pa so ROJ in IRO.
Doslej sem našteval tehnološke novosti oziroma potrebe, ki bi jih bilo potrebno nanovo uvesti v našo proizvodnjo zaradi odprave ozkih grl v proizvodnem procesu, za izboljšanje kvalitete tkanin in lažjega dela delavcev.
Nadalje naj navedem še nekoliko novosti, ki v tem trenutku za nas niso posebnega pomena, vendar v nadaljnjem razvoju tkanja tudi lahko
nekaj pomenijo. Doslej so bili tkalski stroji z vnašanjem votka na zračni curek uporabni le za bombažne preje višjih številk in svilene preje, in to samo za tkanje z eno barvo po votku. Sedaj smo pa že lahko videli stroje z delovno širino preko 200 cm, na katerih so tekli artikli, podobni našim po teži in pestrosti. Naj omenim, da je prednost strojev na zračni curek v tem, da so tukaj hitrosti do 800 obratov v minuti, manjša je poraba utenzilij in tudi manjši ropot. Posebno za to vrsto strojev so bile razstavljene listovke, pri katerih ni več kart, kot smo jih doslej poznali, temveč so karte
UMA 83
Na sejmu tekstilnih strojev v Milanu — ITMA 83 smo videli veliko novega. Na vseh fazah proizvodnje tekstilnih izdelkov je težnja po avtomatiki in večji produktivnosti, boljši kvaliteti in racionalni porabi osnovnih surovin za gotove izdelke. Pri pregledu gotovih tkanin je ta racionalizacija še kako pomembna, saj je tkanina rezultat dolgega in dragega tehnološkega postopka.
Italijanska firma LAZZATI je prikazala MODEL LAFRA 4 CC/N, ki je primeren za pregled tkanin, elastičnih tka-
nin in pletenin. Pregleduje se lahko z rol ali zložene tkanine. Pregledovalna miza je manjše površine in precej položna. Patentirana naprava omogoča natančno merjenje dolžine, fotocelica omogoča natančno navijanje na role. Stroj ima napravo za registriranje in označevanje napak, določanje kvadratometrske teže, napravo za rezanje tkanine in navijanje ter tehtanje gotovih rol.
elektronsko programirane. Listovke so hermetično zaprte in tečejo v olju, torej so tudi tišje in trajnejše.
Tkalski stroj s tako imenovanim valovitim zevom je napredoval v smeri večje delovne širine, in sicer preko 300 cm, ter gostejših tkanin. Naj povem za tiste, katerim ta način tkanja ni poznan, da je to stroj, ki nima listov, grebena, ne listovke in ne čolničkov, pa vendar je izdelek tkanina in ne pletenina.
Kakor sem že na začetku omenil, zaradi časovne omejenosti in razsežnosti razstave ni bilo mogoče vsega videti.
MATIJA KRAMAR
Firma ima tudi dublirni stroj MOD. LAFRA TB/SM. Dub-liranje se opravlja lahko iz role ali zloženega blaga.
MONFORTS MBK/3 je nemška izvedba pregledoval-nih strojev.
Naklon pregledovalne mize se lahko poljudno spreminja. Poleg natančne naprave za navijanje ima stroj še napravo za označevanje napak, ki je italijanska. Napake se označujejo s samolepilnimi etiketami v treh barvah na robu tkanine. Pregledujejo se z role različne debeline (z dekatirke). Pogon-
ska napravaje tako sinhronizirana, da omogoča navijanje nazaj, če hočemo določeno dolžino komada ponovno pregledati. Pregledovalna miza ima osvetlitev pod tkanino in nad tkanino. Ima še sesalno napravo za čistilne tekočine, s čimer precej olajša čiščenje madežev. Vgrajena je tudi avtomatska naprava za mer-
(Nadaljevanje na 8. str.)
NOVOSH m STROJIH U PREGIBI GOTOVIH TKANIN
(Nadaljevanje s 7. str.)
jenje širine. Merjenje dolžine se izvaja preko dveh valjčkov, preko katerih je napet nazobčan usnjen pas, ki s pritiskom na tkanino omogoča natančno merjenje. Naprava za označe-
NAPRAVA ZA OZNAČEVANJE NAPAK CORIMA-TEX
SHEMA AVTOMATSKEGA PAKIRANJA
vanje napak je od italijanske firme CORlMATEX in se lahko vgradi na vse kontrolne stroje. Naprava omogoča označevanje napak brez ustavljanja stroja. Ko je rola pregledana, označena in navita, se lahko zavije v polivinil s posebnim strojem za pakiranje firme COLSMAN in K1RSCHNER iz Nemčije. Zmogljivost stroja je 3 — 7 kosov na minuto. Stroj avtomatsko zvija v polivinil role in dubli-rane bale in jih zvari s posebno varilno napravo ali pa polivinil z žico zveže na vsaki strani istočasno. Pri transportni napravi se redno zatakne, zato mora biti delavec stalno prisoten.
Francoska firma CHEVA-LER1N izdeluje bolj enostavne pregledovalne stroje. Pregledovalni stroj TYPE BNF je namenjen za obojestranski pregled pletenin. Pregledoval-na miza se sestoji iz dveh delov, ki sta enaka. Na položnem delu mize je napeljano lice pletenine, na strmem delu mize pa hrbtna stran. Tako je moč istočasno pregledovati obe strani pletenine.
Pregledovalni stroj švicarske firme MAAG TYP CT 5106 Ah/Sch. Na tem stroju je možno pregledovati tkanine in pletenine. Pregled se vrši iz role in se navija na rolo. Na robu tkanine se označujejo napake s pritiskom na gumb.
Označuje se z nitko. Stroj ima napravo za rezanje, navijanje in natančno merjenje. Posebnost pri tem stroju je naprava, ki med pregledom in navijanjem izrezuje krajnik na obeh straneh tkanine ali pletenine, če je to potrebno. Naprava za označevanje namesti z nitko ustrezen znak na rob tkanine s pritiskom na gumb.
Tako je rešen problem napenjanja tkanine. S fotocelico se uravnava ravna smer navijanja na role. Za točno merjenje tkanine je firma CORIMA-TEX izdelala napravo „TIPO SIE 1200”. Naprava na robu (krajniku) tkanine na vsakem metru med pogonom stroja nalepi etiketo z dolžino v metrih. Na koncu bale nalepi
PREGLEDOVALNI STROJ PREGLEDOVALNI STROJ FIRME MAAG TIP CT 5105	— CORIMATEX TIP VMA
Ah/Sch	— 1800/700
Pregled gotovih tkanin po sistemu firme CORIMATEX — Italija. Pregledovalni primeren za kontrolo vseh vrst tkanin. Stroj ima navijalno napravo za navijanje pregledane tkanine na role. Pregle-dovalna miza je iz dveh delov. Manjša je široka 700 mm in je položna, večja je strma in široka 1500 mm. Preko valjčkov obeh delov pregledoval-nih miz je napet tekač, po katerem se giblje tkanina.
točno dolžino v metrih in dm.
Terminal z registratorjem napak MODEL „S. T. D. 80”
V računalnik se vnaša avtomatsko s stroja širina komada — najmanjša, največja in povprečna vrednost. Tudi dolžina komada se vnaša avtomatsko in kvadratometrska teža blaga. Za napake, za katere se podatki vnašajo v računalnik, je možno s pritiskom na gumb registrirati tisto dolžino, na katerem je
avtomatska naprava prilepila znak. Avtomatsko se zabeleži bonifikacija, ki je predpisana za določeno barvo znaka. Tako dobimo na koncu pregledanega komada etiketo, na kateri je razvidno, na katerem mestu se nahajajo napake, kolikšna je bonifikacija za posamezno napako in koliko je posamezna napaka oddaljena na robu tkanine. Vsi podatki so istočasno v računalniku in na obesni etiketi.
Demerit point system STD je registrator napak od firme CORIMATEX. Ta naprava natipka vse podatke na obesni listek za vsak pregledani komad in iste podatke vnese v računalnik preko terminala. Pregledovalec drži v roki stikalo, ki je povezano s pregle-dovalnim strojem in registratorjem napak. Stikalo ima dve seriji tipk. Rdeče tipke so za označevanje večjih napak, ki zajamejo večjo dolžino blaga, modre tipke pa za manjše napake, za katere je potreben samo en znak. S pritiskom na tipko se sproži naprava za označevanje napak tipa EPD 75 3C in prilepi odgovarjajoča etiketa na rob tkanine, kjer je napaka. Pri pomoti se pritisne na tipko CLEAR, ki nepravilne podatke izbriše.
Danska firma P. CAMPEN je razstavila pregledovalni stroj za pregled, navijanje in pakiranje tkanin, model IT—006 Cl. Stroj je zanimiv zaradi avtomatskega pakiranja pregledanih rol. Posebna naprava omogoča zavijanje pregledanih rol v polivinil.
PREGLEDOVALNI STROJ VISITEUSE IT—006 Z AVTOMATSKO NAPRAVO ZA PAKIRANJE ROL
Italijanska firma O.E.M.A ima več modelov pregledoval-nih strojev. MODEL 1000 TIPO CV/3M S ima osnovno ploskev pregledovalne mize v črni barvi. Sodobna navijalna naprava s fotocelico omogoča estetsko navijanje na role in enostaven način adjustiranja. Stroj je primeren tudi za pregled in navijanje pletenin, ker je tako urejen pogonski sistem, da ne pride do napenjanja med pregledom tkanin in pletenin.
Tkanina se meri s posebno merilno napravo firme O.E.-M.A po elektronskem sistemu brez mehanskega dotika tkanine, kot je pri drugih izvedbah. Dolžina se odčitava z digitalne številčnice.
MERILNA NAPRAVA O.E. M.A.
Za surov pregled pletenin priporoča švedska firma CA-LATOR
poseben pregledovalni stroj tip AS 1001. S tem strojem se pregleduje pletenina, ko je še v vreči. Pregledujeta se zelo hitro obe strani vreče s pomočjo zrcalne ureditve.
BARVANJE PLETENIN V VREČI FIRME CALATOR
nine po barvanju v vreči po različnih načinih barvanja. Stroj v bistvu pripravlja pletenino, ki se je pobarvala v „ vreči" z naslednjo fazo — rezanje vreče. Naprava za rezanje je zraven omenjene in pripravlja pletenino za naslednjo fazo — sušenje.
Pri vseh izvedbah kontrolnih sistemov za pregled in
adjustiranje gotovih izdelkov tkanin je potrebna prisotnost sposobnega kadra, ker je treba napake pravilno oceniti. Sistemi so smiselni v tem primeru, če je celotni tehnološki postopek proporcialno moderniziran.
Iz obstoječe ponudbe bi se dalo nabaviti nekatere naprave, ki bi jih vgradili na naše pregledovalne mize.
Dolžina, na kateri je konec naslednje napake (Velja, če je napaka daljša od 30 cm po dolžini komada.) Skupno število napak Skupna izrezana dolžina Kvaliteta (procent napake). Procent napake se izračuna tako, da od bruto dolžine komada odštejemo neto' dol-
žino, kar delimo z bruto dolžino krat 100.
Pri vsaki napaki se odšteje 30 cm dolžine blaga.
Pri daljši napaki se odšteje celotna dolžina blaga.
Pri izrezani dolžini se odšteje dolžina izrezanega blaga.
Vsi ti podatki služijo za izračun procenta kvalitete.
Švedska firma „CALATOR” je prikazala sodobni pregledovalni stroj „ASM” z napravo za registriranje napak preko računalnika — CALTRONIC. V računalnik in na obesni listek se lahko zabeleži naslednje podatke:
IME KUPCA
DATUM
Številka komada
Številka artikla
Številka desena
Št: ika pregledovalnega stroja
Š dka partije
Številka kontrolorja
Bruto dolžina
Neto dolžina
Bruto teža
Povprečna širina
Minimalna širina
Maksimalna širina
Kvadratometrska teža
Dolžina, na kateri je prva
napaka
Dolžina, na kateri je naslednja napaka
Dolžina, na kateri je začetek naslednje napake
PREGLED PLETENIN V VREČI
STROJ ZA REZANJE PLETENIN PO DOLŽINI
PREGLEDOVALNI STROJ ASM
Firma CALATOR je razvila poseben sistem barvanja pletenin v vreči. To je AIR-—PAD sistem. Po tem sistemu •je možno barvati pletenine iz bombažnih in celuloznih vlaken z reaktivnimi barvili. Barvanje se vrši kontinuirano s hitrostjo 30 — 40 m/min. Barva se pri sobni temperaturi. Pobarvana pletenina se navija na poseben navijalni valj.
Za ožemanje in odpiranje (ravnanje) pletenin iz vreče se uporablja stroj firme CALATOR, ki se imenuje AIRTEX. To se uporablja za vse plete-
Faniki v slovo
Vsako slovo pušča za sabo neizbrisno vrzel, ki se z vso svojo razgaljeno ostrino zareže globoko v srca tistih, ki jih izguba dragega bitja najbolj prizadene. Tudi ko smo se 5. oktobra poslovili od naše sodelavke Fanike Vin-tar, smo čutili to vrzel, ki jo smrt prinaša v življenje tistih, s katerimi je še do nedavnega skupaj doživljala vesele in žalostne trenutke vsakdanjega življenja, pa tudi tistih, s katerimi je delila delovne uspehe in neuspehe.
Poznali smo jo kot vestno in pridno delavko, ki se je
prvič zaposlila v Novoteksu leta 1963 in v našem kolektivu ostala tja do leta 1965. Tega leta je z delom v tovarni za nekaj časa prekinila, da bi se lahko posvetila svoji številni družini.
Ponovno je prišla med nas leta 1974, ko se je zaposlila v delovni enoti priprava. Tu je svoje delo opravljala vestno in učinkovito. Nikoli ni bilo stvari, ki je ne bi mogla urediti; če ni zmogla sama, je poklicala še koga, samo da je bila naloga izvršena.
V teh letih je tudi največ svojih moči žrtvovala za delo v tovarni.
Žal pa jo je bolezen v kasnejših letih čedalje bolj oddaljevala od delovnega mesta, od tovarne, in vse bolj redki so postajali tisti dnevi, ko smo jo lahko pozdravili v svoji sredi.
Čeprav si je sama vedno neizmerno želela, da bi lahko spet s polno močjo opravljala svoje delo, ji zdravje, žal, tega ni dopustilo. Tako je bilo delovnih srečanj čedalje manj.
Se vedno pa smo jo obiskali na domu ob raznih prilikah, da bi ji vsaj z majhnimi pozornostmi dali vedeti, da jo še vedno pričakujemo v tovarni. Ob takih srečanjih je vedno povprašala po novicah, po sodelavkah in na koncu vedno pristavila, da tudi ona upa, da bo prišla spel kmalu na delo.
Žal se ji ta želja ni nikoli uresničila, kajti prezgodaj, v svojem 48. letu, se je nenadoma poslovila za vedno.
Ohranili jo bomo v trajnem spominu.
Štefki v slovo
Pogosteje kot sicer visijo v jeseni črne zastave — znanilke smrti. Ta zloslutni znak smrti je od sobote 5.
11.	do pogreba visel v naši delovni organizaciji. Umrla je do nedavnega še ^ naša aktivna sodelavka Štefka Skubic. Hudo nas je prizadela vest, da je naša Štefka odšla na pot, od koder ni vrnitve. Spominjamo se njenega vedrega značaja in tovarištva vsa leta nazaj do njene upokojitve. Povsod, kjer je bila in delovala, je iz nje odsevala volja do dela; pripravljena je bila vsakomur v stiski priskočiti na pomoč, veselila se je vsake
nove pridobitve in delovnih uspehov. Pri vsem tem pa je bila skromna, tovariška, predvsem pa je bila človek z velikim srcem.
Štefka se je rodila leta 1928 kot dvanajsti otrok v številni zavedni slovenski družini. Živeli so v skromni bajti — dninarsko življenje, kjer je vsega primanjkovalo, kljub temu pa so še vedno našli nekaj za pod zob, če je koga slučajno zaneslo k hiši. Bili so srečna družina. Štefka je odraščala v času velike svetovne krize, že kot otrok je občutila veliko socialno krivico, saj je morala skupaj s starši hoditi na dnino. Njena igra je bilo delo. Odraščala je v času, ko je kruh bil cenjen neprimerno bolj kot danes in Štefka ga je znala ceniti.
Bila je to srečna družina kljub revščini, v kateri so živeli. Želeli so si lepšega življenja, in to lepše življenje so videli v socialni in nacionalni osvoboditvi človeka, zato so se vsi vključili v frontno organizacijo in v času narodnoosvobodilnega boja vsak po svojih močeh prispevali k zarji tam nekje na horizontu, ki je pomenila svobodo, kruh in človeka vredno življenje. Nemajhen davek svobodi in boju za lepše življenje je plačala ta napredna družina.
Oče in dva brata sta bila med vojno ubita, dve sestri pa sta bili zaprti v koncentracijskem taborišču na Rabu oz. v Gonarsu.
Tudi Štefka je bila vključena v ta boj, kjer je delala po svojih močeh. Leta 1942 je bila sprejeta v SKOJ in do leta 1945 delala kot terenska delavka na Otočcu. V tem času je bila zaradi aktivnega skojevskega dela tudi dvakrat zaprta. Prvič leta 1942, drugič pa leta 1945. Njeno aktivistično delo
v času NOB jo je pripeljalo tudi v vrste Zveze komunistov, kjer je nadaljevala z delom.
Postala je zrela ženska in borka tudi v času izgradnje domovine po osvoboditvi. Tako je bila v letih 1950-51 predsednica mladinske organizacije v predilnici MTT Maribor. Delala je tudi v Novo lesu, leta 1957 pa se je zaposlila v naši delovni organizaciji najprej v predilnici in nato v pripravi. Opravljala je številna odgovorna dela, ki so ji bila zaupana, z veliko mero optimizma in neomajno vero v uspeh. Nič ji ni bilo pretežko, vedno se je znala lotiti problema na pravem koncu. Svojo vedrino in delovni zanos je prenašala tudi na svoje sodelavce. Za vsakega, ki je bil v stiski, je našla tolažilno besedo, vsakemu je hotela ustreči, zato smo jo imeli radi. In ko je bila pred tremi leti upokojena, nam ni bilo vseeno, toda vedeli smo, da bo še prihajala med nas, redkeje sicer, a vendar smo se še. srečevali.
Danes Štefke ni več. Njeno kratko, vendar bogato življenje delavke in borke je s smrtjo, ki nas je močno razžalostila, prenehalo.
Ohranili jo bomo v spominu tako, kot smo jo poznali: nasmejano in vedro.
Nekoliko drugače
Zvečer pred občinskim praznikom Novo mesto je bila v prenovljenem Domu kulture v Novem mestu akademija v počastitev 30-letnice prostovoljnega krvodajalstva na Slovenskem.
Udeleženci na tej proslavi smo bili prijetno presenečeni, saj česa takega do danes še nismo doživeli. Akademija v
počastitev občinskega praznika in 30-letnice prostovoljnega krvodajalstva, pa brez govora? Bi rekli, da to sploh ne gre, pa je šlo in še kako.
Občinski odbor RK Novo mesto, kateremu gre vsa zahvala, nas je prijetno presenetil. Akademija, na kateri ni bilo slavnostnega govornika, je bila koncipirana tako, da so
spregovorili krvodajalci prvih odvzemov v Novem mestu sami, organizatorji teh akcij, aktivisti, zdravstveni delavci in še kdo. Organizatorje vse te ljudi poiskal, jih posnel na filmski in magnetofonski trak ter sestavil uro in pol trajajoči program, kjer so se prepletali živa beseda, film, recitacija, diapozitivi, pesem, vse to pa ob svetlobnih in zvočnih efektih.
Na tej akademiji, kjer so spregovorili preprosti ljudje.
borci, zdravstveni delavci, aktivisti, so nam dali ves pregled od prvih poizkusov transfuzije, preko pomoči ranjencem v partizanskem Rogu in prvih uspešnih transfuzij od današnjega časa. Nadvse prijetno pa jeebilo poslušati krvodajalce in aktiviste Rdečega križa izpred 30 let.
Delavci občinskega odbora RK so organizirali akademijo, ki je uspela, tudi po organiza-
(Nadaljevanje na 21. str.)
PREDILNICA METLIKA - 25 LET - PREDILNICA METLIKA - 25 LET -
Od zamisli do samoupravne odločitve ter do začetkov predenja v Metliki
Rojstvo našega srebrnega jubilanta sega v leto 1955, koOLOsamoupravne organe Novoteksa informiral o možnosti za prevzem zgrajene stavbe v Metliki, ki je bila namenjena za triko-tažno.proizvodnjo. Novoteks naj bi prevzel (odkupil) omenjeno stavbo ter jo koristil za svoj proizvodni program.
Tako izoblikovan predlog je bil posredovan upravnemu odboru Novoteksa, kije sprejel sklep o postavitvi nove predilnice za izdelavo česane volnene preje v Metliki. Iz zapisanih razprav in tolmačenj na samoupravnih organih je razvidno, da bi se z uresničitvijo tega projekta dohodek Novoteksa dvignil za okoli 300 odstotkov, kar bi pomenilo velik napredek za Dolenjsko in Belo krajino. Na osnovi zelo dobrih finančnih pokazateljev so se samoupravni organi hitro odločili za realizacijo predloga. Potrebno je bilo le zagotoviti finančna sredstva za odplačilo stavbe in nabavo opreme, ta sredstva pa je bilo mogoče zbrati le s pridnim delom vseh delavcev Novoteksa, ki so ustvarjeni dobiček vložili v tako naložbo, da bi pomenila prelomnico za razvoj Novoteksa ter se tako bogato obrestovala. S to investicijo so položili temelje za prehod na izdelavo tkanin iz česanih prej.
Tako je torej nastal naš današnji srebrni slavljenec — TOZD Predilnica Metlika, v katerem je proizvodnja preje steklaže vjeseni 1958. leta.
Razvojna pot napredka TO Predilnica Metlika
V začetku leta 1959 je pre-dilnica pričela z normalno proizvodnjo česane volnene preje ter izpolnila letni plan. Že v prvem letu je izdelala 260 ton preje. V začetku je delo potekalo v dveh izmenah, s priučitvijo novih pre-dic pa je bilo organizirano delo v treh izmenah, proizvodnja pa se je temu primerno povečala.
Z izdelavo centralnih klimatskih naprav 1963. leta so se zelo izboljšali tehnološki pogoji predelave volne, s čimer se je močno dvignila kvaliteta preje. Izboljšali so se tudi pogoji dela zaposlenih, kar je pripomoglo k nadaljnjemu napredku kolektiva. S to pridobitvijo so bili dani pogoji za izdelavo finejših številk preje kakor tudi izdelava prej iz mešanic poliestra in volne. Pri uvedbi predenja mešanic so se pojavile velike težave v proizvodnji, kajti bili smo brez tehnoloških izkušenj za proizvodnjo omenjenih artiklov, in tudi prvi v Jugoslaviji, ki smo začeli predelovati poliester-ska vlakna po česanem postopku predenja. Za premagovanje omenjenih težav je bilo vloženo veliko naporov vseh zaposlenih delavcev in strokovnjakov, ki so nenehno spremljali tehnološki potek ter sproti reševali nastale težave na posameznih fazah dela.
Naslednja leta je proizvodnja iz leta v leto rasla in se hrati preusmerjala od čiste volnene preje do izdelova-
nja česanih prej iz mešanice sintetike in volne, ki se je uporabljala za izdelovanje znanih artiklov oz. tkanin diolen-volna. Za tako zahtevne artikle je bilo potrebno modernizirati obstoječo tehnologijo, zato je bila 1968 in 1969 zamenjana celotna predpredilnica z najnovejšimi polavtomatskimi stroji ter izvedena rekonstrukcija vseh predil-nih strojev. Zaradi usklajevanja kapacitet med pre-predilnico in predilnico se je povečalo število vreten od prvotnih 3.136 na 4.880 vreten, proizvodnja preje pa se je povečala za dvainpolk-rat, kar znese 670 ton bazne številke 40/I. V tem razvojnem obdobju rasti proizvodnje je rasla tudi potreba po skladiščnem prostoru, zato se je začela zidava oziroma dograditev skladišča v velikosti 660 m2 za vhodne surovine in končne izdelke.
Ob prikazani razvojni poti lahko ugotovimo, da je proizvodnja preje močno porasla oziroma se je povečala za trikrat. V zvezi s to količino pa se je povečala
tudi produktivnost glede na število zaposlenih.
Izdelane količine preje pa niso zadoščale za potrebe domače tkalnice, ki se je v tem času prav tako modernizirala z novimi in hitrejšimi brezčolničnimi tkalskimi stroji. Zato je bil leta 1975 realiziran načrt za gradnjo nove, visoko produktivne REPCO predilnice, ki je v naslednjem letu že izdelala 300 ton preje. Nova pridobitev je omogočila zaposlitev za nadaljnjih 100 delavcev.
Proizvodnja preje seeje leta 1981 povečala še za 120 ton letno, saj so stekli trije novi krušilni stroji domače proizvodnje, nanovo pa se je zaposlilo 12 delavcev. Sedaj izdela nova predilnica 400 ton klasične preje in 250 ton REPCO preje na leto. Skupna proizvodnja je dosegla 1300 ton preje na leto s 330 zaposlenimi delavci in z delom v treh izmenah.
Ob današnjem srebrnem jubileju lahko ugotovimo, da je bila dosedanja razvoj-
(Nadaljevanje na 14. str.)
DO NOVOTEKS, n. sol. o. Novo mesto
TO KONFEKCIJA I, o. sub. o. Novo mesto TO KONFEKCIJA II, o sub. o. Vinica
PRAVILNIK
O VARSTVU PRI DELU
Ažurirano novembra 1983
VSEBINA
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
II.	VARSTVENI UKREPI IN NORMATIVI
1.	Splošni varstveni ukrepi in normativi
2.	Posebni varnostni ukrepi
3.	Varstveni ukrepi v zvezi z delovnimi pogoji
III.	PRAVICE IN OBVEZNOSTI DELAVCEV TER TOZD
IV.	POSEBNE PRAVICE IN OBVEZNOSTI DELAVCEV TER UVELJAVLJANJE PRAVICE DO VARSTVA PRI DELU
V.	PRAVICE IN ODGOVORNOSTI ODGOVORNIH OSEB
VI.	DELOVNO PODROČJE, POOBLASTILA IN RAZMERJA MED SLUŽBO VARSTVA PRI DELU TER SAMOUPRAVNO DELAVSKO KONTROLO
VIL EVIDENCA IN POROČILA
VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
SEZNAM DELOVNIH PROSTOROV, KI JIH JE TREBA PERIODIČNO PREGLEDATI
SEZNAM PERIODIČNIH PREGLEDOV IN PREIZKUS DELOVNIH PRIPRAV IN NAPRAV TER TLAČNIH POSOD SEZNAM— OSEBNIH ZAŠČITNIH SREDSTEV
Na podlagi 11. člena zakona o varstvu pri delu (Uradni list SRS, št, 32/74) in 179. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76) ter 199. člena statuta TOZD je delavski svet na seji 21. 1. 1981 TO KONFEKCIJA 1 Novo mesto ter 22. 12. 1980 TO KONFEKCIJA II Vinica sprejel naslednji
PRAVILNIK O VARSTVU PRI DELU TO KONFEKCIJA I in II
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem pravilnikom se v skladu s predpisi o varstvu pri delu ureja način organiziranja in pospeševanja varstva pri delu pri ustvarjanju in zagotavljanju takšnega delovnega okolja, delovnih in življenjskih razmer, ki zagotavljajo fizično in moralno integriteto delavca pri delu in to zlasti tako, da se:
—	določijo in izvajajo splošni in posebni varstveni normativi,
—	disciplinirano in namensko uporabljajo varnostne naprave in sredstva in opremo za osebno varstvo pri delu,
—	določijo in zagotavljajo varstveni ukrepi v zvezi z delovnimi pogoji, posebno glede delovnega časa, počitka, nastanitve, prehrane, prevoza ter zagotavljajo dopolnilni varstveni ukrepi ter posebno varstvo žensk, mladine in invalidov,
—	izoopolnjujejo obveznosti v zvezi z varstvom pri delu, posebno da se določijo načini in prostori izvajanja varstvenih ukrepov, izdajanja pismenih izjav in navodil o varni uporabi ter preizkušanju delovnih naprav in priprav,
—	določajo roki in načini periodičnih pregledov in preizkusov sredstev in predmetov dela, za poučevanje in preverjanje znanja o varstvu pri delu ter za zdravstvene in psihofizične preglede,
—	določi organizacija in način delovanja prve pomoči ter reševanje za primer nesreče pri delu,
—	določijo pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev ter način uveljavljanja pravice do varstva pri delu,
—	določijo posebne pravice in odgovornosti odgovornih oseb v zvezi z varstvom pri delu,
—	določijo delovno področje in pooblastila službe varstva pri delu ter njenih pooblaščenih delavcev,
—	opredelijo naloge delavske kontrole v zvezi z varstvom pri delu,
—	določi vsebina evidenc in poročil,
—	določi način opravljanja posebnih obveznosti do organov inšpekcijskega nadzora,
—	določijo in izvajajo drugi varstveni ukrepi in normativi, postopki in opravila za urejanje ter zagotavljanje varstva pri delu.
2.	člen
Varstvo pri delu obsega pravice in obveznosti delavcev ter TOZD kot tudi celokupnost varstvenih ukrepov in normativov ter postopkov in opravil, določenih s tem pravilnikom in s predpisi o varstvu pri delu, s katerimi si delavci v TOZD ustvarjajo in zagotavljajo varno delovno okolje ter varne delovne razmere.
Varstvo pri delu po tem pravilniku obsega tudi notranjo kontrolo nad izpolnjevanjem samoupravnih predpisov ter zakonskih predpisov s področja varstva pri delu in delovnih razmerij delavcev v združenem delu.
3.	člen
Varno delovno okolje in varne delovne razmere po prejšnjem členu ustvarjajo delavci tako, da organizirajo in izvajajo takšen delovni proces, ki bo zajemal hkrati tudi tehnične, zdravstvene, socialne, vzgojne, pravne, družbene, samoupravne in druge varstvene ukrepe, s katerimi se preprečujejo in odpravljajo vzroki, zaradi katerih lahko pride pri delu do poškodb in zdravstvenih okvar delavcev.
Šteje se, da je varstvo pri delu v TOZD urejeno, če je zagotovljeno takšno delovno okolje in dovolj varne delovne razmere, da lahko delavec ob normalni pazljivosti, strokovni in delovni usposobljenosti ter zdravstveni sposobnosti opravlja svoje delo, ne da bi pri tem prišlo do telesnih ali zdravstvenih okvar.
4.	člen
Pravice in obveznosti imajo po tem pravilniku vsi delavci, ki so si pridobili lastnost delavca v združenem delu, kot tudi delavci, ki opravljajo v TOZD kakršnokoli delo.
Če opravljajo delo v TOZD ali na njenem delovišču tudi delavci drugih TOZD, morajo izvajalci takih del z ustrezno organizacijo varstva pri delu zagotoviti varnost svojih delavcev, obenem pa poskrbeti, da njihovi delavci ne ogrožajo varnosti drugih delavcev.
Izvajalci skupnih del morajo s pismenim dogovorom določiti skupno varstvo pri delu in skupne varstvene ukrepe iz drugega odstavka tega člena ter pravice in obveznosti delavcev kakor tudi pooblastilo in naloge odgovorne osebe za izvajanje skupnega varstva pri delu v TOZD ali na njenem delovišču.
II.	VARSTVENI UKREPI IN NORMATIVI
5.	člen
Skladno s predpisi o varstvu pri delu se določajo varstveni ukrepi in normativi, s katerimi se določajo način in sredstva za odkrivanje, preprečevanje in odstranjevanje vzrokov, ki lahko privedejo do telesnih poškodb, poklicnih obolenj in drugih škodljivih posledic za zdravje in življenje delavca.
Varstveni ukrepi in normativi iz prejšnjega odstavka so po vsebini lahko splošni in posebni ter varstveni ukrepi v zvezi z delovnimi pogoji.
6.	člen
Varstvene ukrepe in normative je treba dopolnjevati v skladu s predpisi o varstvu pri delu, v skladu z izpolnjevanjem in spreminjanjem delovnega in tehnološkega procesa kakor tudi z uvajanjem novih delovnih priprav in naprav in tehnoloških postopkov.
Za vpeljavo novega varstvenega ukrepa in normativa, s katerim bi se nadomestil z zakonom predpisani varstveni ukrep ali normativ, je potrebno predhodno soglasje pristojnega organa inšpekcije dela.
1. Splošni varstveni ukrepi in normativi
7.	člen
Splošni varstveni ukrepi in normativi se določajo in izvajajo pri vseh delovnih opravilih oz. delih TOZD kakor tudi v predhodnem varstvu in se nanašajo zlasti na: gradbene objekte, delovne priprave in naprave, gibanje ljudi na delu in
notranji promet, prekomeren ropot in vibracije, električni tok, škodljiva sevanja, nevarne in škodljive snovi ter požarno varnost, zdravstvene pogoje na delu ter postopek v zvezi z nabavo, vzdrževanjem in uporabo zaščitnih sredstev.
a)	Gradbeni objekti in delovni prostori
8.	člen
Gradbeni objekti oz. delovni prostori morajo biti projektirani, zgrajeni, rekonstruirani, urejeni in vzdrževani skladno s predpisi o varstvu pri delu tako, da ustrezajo pogojem, ki se nanašajo zlasti na dimenzije in ureditev prostorov oz. njihovih delov, na naprave, s katerimi se ohranja predpisana temperatura, čisti zrak in osvetljujejo prostori, na sanitarne naprave ter sredstva in naprave, s katerimi se preprečuje prekomeren ropot in vibracije, ureditev stranskih in pomožnih prostorov, kot so skladišču, stopnišča, svetlobni jaški, dvorišča in drugi prostori, kjer se gibljejo delavci pri delu, ter druge elemente, ki vplivajo na varnost delavcev pri delu.
9.	člen
Pri določanju lokacije, razporejanju, gradnji ali rekonstrukciji gradbenega objekta ali delovnega prostora se morajo upoštevati poleg predpisov o varstvu pri delu tudi posebni predpisi o varstvu okolja, o požarnem varstvu, varstvu zraka in vode pred onesnaževanjem, varstvu pred ionizirajočim sevanjem in drugi predpisi.
Preden se vloži zahtevek za izdajo gradbenega oz. uporabnega dovoljenja za objekte oz. delovne prostore iz prvega odstavka tega člena, ugotovi posebna komisija, ali so bili upoštevani varstveni ukrepi in normativi po predpisih o varstvu pri delu.
10.	člen
Načrti oz. dokumentacija o tehničnih rešitvah za nove ali rekonstruirane gradbene objekte oz. delovne prostore morajo bito opremljeni z izjavo, da so bili upoštevani predpisi varstva pri delu.
b)	Delovne priprave in naprave
11.	člen
Predpisane varstvene ukrepe in normative je treba upoštevati pri projektiranju, konstruiranju in izdelovanju delovnih priprav in naprav ter pri projektiranju tehnološkega procesa kakor tudi ob nakupu delovnih priprav in naprav.
Nanovo izdelana oz. nabavljena delovna priprava ali naprava mora biti opremljena s pismeno izjavo, da so bili ob njeni izdelavi upoštevani predpisani varstveni ukrepi in normativi ter z navodilom o varni uporabi in o načinu preizkušanja ter vzdrževanja.
12.	člen
Nabavijo se lahko samo delovne priprave in naprave, ki so opremljene s predpisano pismeno izjavo o upoštevanju predpisov o varstvu pri delu z navodilom o varni uporabi ter o načinu preizkušanja in vzdrževanja.
Pogoje iz prejšnjega odstavka ugotavlja ustrezna komisija, ki o svojih ugotovitvah sestavi zapisnik. Zapisnik je dokazno sredstvo.
13.	člen
Z delovnimi pripravami in napravami smejo delati samo strokovno usposobljeni delavci.
Delavci, ki se pripravljajo zadelo z delovno pripravo ali napravo, smejo delati samo pod strokovnim nadzorstvom.
14.	člen
Pri delu z delovno pripravo, ki pomeni večjo nevarnost poškodb, je treba zagotoviti posebne varstvene naprave, obenem pa poskrbeti tudi za dodatne ukrepe.
15.	člen
Vse delovne priprave in naprave*na mehaniziran pogon, namenjene za delovne procese, morajo biti opremljene z navodili za varno uporabo in vzdrževanje. Navodilo za varno uporabo in vzdrževanje delovnih priprav in naprav mora poskrbeti TOZD, ki napravo uporablja.
Vsaka delovna priprava in naprava na mehaniziran pogon mora imeti predpisano pismeno izjavo. Pismeno izjavo mora dati izdelovalec, če je naprava domače proizvodnje. Če je delovna priprava oz. naprava uvožena, mora pismeno izjavo izdati uvoznik. Če uvoznik nima za to usposobljenih oseb, lahko izda pismeno izjavo tudi ustrezni strokovni zavod za varstvo pri delu, vendar prevzame s tem tudi vso odgovornost.
16.	člen
Čiščenje, popravila in mazanja delovnih priprav in naprav se sme opravljati samo v času, ko delovna priprava oz. naprava miruje in pod strokovnim vodstvom.
Pred pogonom delovne naprave ali priprave se je treba prepričati, če ni v neposredni bližini oseba, ki bi jo lahko delujoča delovna priprava ali naprava poškodovala.
17.	člen
Delovne priprave in naprave morajo biti vselej brezhidne. Med obratovanjem, pa tudi po premestitvi na drugo delovno mesto, je treba delovne priprave in naprave pregledati, po potrebi pa tudi preizkusiti in se prepričati o njihovi brezhibnosti.
18.	člen
Vse delovne priprave in naprave je treba očasno pregledati in sicer v rokih, kijih določi odvisno od vrste in stopnje nevarnosti ustrezna strokovno tehnična' služba TOZD v sodelovanju s službo varstva pri delu. Delovne priprave in naprave je treba pregledati v rokih, ki ne smejo biti daljši od 24 mesecev, oz. ob vsakem generalnem popravilu delovnih priprav oz. naprav.
Seznam delovnih priprav oz. naprav ki jih je potrebno v rokih pregledovati, je sestavni del tega pravilnika.
c)	Gibanje delavcev pri delu in notranji promet
19.	člen
V skladu s predpisi o varstvu pri delu se morajo določiti varstveni ukrepi in normativi v zvezi z gibanjem delavcev pri delu in notranjim prometom, zlasti glede:
—	varovanja delavcev pri potrebnem gibanju v zvezi z delom,
—	notranjenega prometa z vidika varovanega blaga in varnosti delavca,
—	ročnega in mehaniziranega prevoza, •
—	sredstev za ročni in mehanizirani prenos tovora in delavcev, tako da so varni tisti, ki z njimi ravnajo oz., ki jih premikanje teh sredstev lahko spravlja v nevarnost pri delu.
20.	člen
Poti, prehodi in druga pota oz. delovni prostori in prostori, po katerih hodijo delavci ali se opravlja transport, morajo biti urejeni tako, da so delavci pri gibanju in material pri transportu varni.
Delavci na delu se smejo gibati samo v okviru zahtev svojega delovnega mesta.
21.	člen
Če se uporablja dvorišče podjetja obenem za skladišče materiala, mora biti ta material tako pregledno in v redu zložen, da ne spravlja v nevarnost zaposlenih.
22.	člen
Glavni prehodi v vseh delovnih prostorih morajo biti vsaj 1,5 m široki, stranski pa vsaj 1 m.
Vsi prehodi in vse prometne poti morajo biti brez slehernih ovir ali naloženega materiala, ki bi oviral ali otežkočal prehod.
Zaposlene osebe morajo uporabljati samo tiste vhode in izhode oz. tiste prometne poti, ki so zanje določene. Prav tako ne smejo delavci iti brez izrečenega naloga svojega predpostavljenega v druge delavnice ali oddelke, v katerih nimajo opravka.
23.	člen
Za dviganje in prenašanje težkih bremen se morajo uporabljati primerne naprave za dviganje in tKenašanje bremen.
24.	člen
Ponoči morajo biti med delom dvorišča razsvetljena. Nevarno mesto (začasne jame, jarki ipd.) morajo biti ponoči posebno dobro osvetljeni oz. zaznamovani z rdečo lučjo.
č) Ropot in vibracije
25.	člen
V	skladu s predpisi o varstvu pri delu se določajo varstveni ukrepi in normativi za varovanje pred škodljivim vplivom ropota in vibracije ter način zmanjševanja ropota in vibracije.
V	delovnih prostorih in pri delovnih pripravah in napravah morata biti ropot in vibracije zmanjšana na najmanjšo možno mero in ne smeta presegati 90 db.
Pri administrativnih delih ne sme ropot presegati 75 db.
26.	člen
Na delovnih pripravah, pri katerih čezmernega ropota in vibracije ni mogoče omejiti, kot določa prejšnji člen, se izvedejo drugi varstveni ukrepi, kot so: zvočna izolacija, uporaba osebnih varstvenih sredstev in podobno.
Na delovnih pripravah, ki povzročajo pri delu čezmerno vibracijo, je treba držaje delovnih priprav obložiti s primernejšim materialom, ki zmanjšuje učinek vibracije.
27.	člen
Na delovnih mestih, na katerih pri delu z delovnimi pripravami in napravami zaradi tehnoloških pogojev ekspoloatacije oz. drugih opavičenih razlogov ni mogoče izpolniti pogojev iz drugega odstavka 26. člena tega pravilnika, se morajo ogroženim osebam dati na razpolago sredstva za zavarovanje sluha, ki so predpisana v pravilniku o sredstvih za osebno varstvo pri delu in osebni opremi.
d)	Električni tok
28.	člen
Električne napeljave, stroji in naprave delovnih prostorih ter na gradbiščih morajo projektirati, vzdrževati ali uporabljati samo delavci z ustrezno strokovno izobrazbo in usposobljenostjo za varno delo.
Nestrokovnim delavcem je prepovedano vsako dotikanje, vključevanje ali menjavanje varovalnih vložkov na elektirčni napravi oz. napeljavi.
Dvakrat letno je potrebno prekontrolirati električne instalacije na vseh pripravah in napravah instaliranih v TOZD ter izvršiti meritve delovanja zaščitnega vodnika. Rezultate meritev je potrebno dostaviti varnostni službi. Kontrolo in meritve mora izvršiti obratni elektrikar.
e)	Nevarne in škodljive snovi ter požarna varnost
29.	člen
Lahko vnetljive, eksplozivne, strupene in jedke snovi lahko uporabljajo in z njimi razpolagajo samo za to strokovno usposobljeni delavci.
Snovi iz prejšnjega odstavka je treba hraniti samo v ustreznih posodah in na takih mestih, kjer morajo biti zaklenjena in pod nadzorstvom.
30.	člen
Za varstvo pred požarom se morajo izvrševati preventivni ukrepi za preprečevanje požara.
Preventivni ukrepi za preprečevanje požara iz prejšnjega odstavka obsegajo vsa tista dela in sredstva, ki so potrebna, da bi se preprečila možnost požara.
V	vseh proizvodnih in skladiščnih prostorih TOZD je kajenje in uporaba odprtega ognja najstrožje prepovedano.
Kajenje je dovoljeno samo v zato določenih prostorih, katere določi DS TOZD. Delavec, ki ne upošteva prepovedi kajenja v proizvodnih in skladiščnih prostorih, hujše krši delovne obveznosti.
Ukrepi za gašenje požara obsegajo vsa dela in sredstva, s katerimi se lahko doseže omejitev oz. ugotovitev nastalega požara.
31.	člen
Kdor opazi, da grozi neposredna nevarnost, da izbruhne požar, ali kdor opazi požar, mora nevarnost odstraniti oz. požar pogasiti, če to lahko stori brez nevarnosti zase in za drugega.
Če sam tega ne more storiti, mora takoj obvestiti vratarja (tel. 215). Pri tem mu mora pomagati vsak, ki razpolaga s sredstvom za zveze ali prevoznim sredstvom.
32.	člen
V	vseh oddelkih mora biti nameščeno zadostno število ročnih gasilskih aparatov na prah in C02. Ročni gasilski aparati morajo biti nameščeni na vidnih mestih in vedno dostopnih mestih, tj. na višini 1,5 m, kot je to določeno s požarno-varnostnim načrtom TOZD.
O Zdravstvene razmere na delu
33.	člen
Higienske in zdravstvene razmere na delu se zagotavljajo zlasti s tem: da je poskrbljeno za snago, da so urejene sanitarne naprave, garderobe in jedilnice, da je poskrbljeno za pitno vodo in za vodo za umivanje, da so delovna mesta in prostori primerno osvetljeni, da se ohranja predpisana čistoča zraka, temperatura in vlaga, da se odstranjujejo odpadki, odplake itd.
g) Sredstva in oprema za osebno varnost pri delu
34.	člen
Pri projektiranju, izdelovanju oz. uvozu in nakupu sredstev in opreme za osebno varstvo pri deluje treba upoštevati veljavne predpise o varstvu pri delu in veljavne jugoslovanske standarde, kar se dokazuje s primerno izjavo.
Pri izdaji pismene izjave iz prejšnjega odstavka mora sodelovati služba za varstvo pri delu.
35.	člen
Sredstva in opremo za osebno varnost pri delu morajo delavci uporabljati, kadar ni mogoče drugače odvrniti nevarnosti in škodljivosti, ki so jim izpostavljeni pri delu, oz. preprečiti nenadno in občasno nevarnost za poškodbe.
36.	člen
S posebnim seznamom o sredstvih in opremi za varstvo pri delu, o zaščitnih oblačilih se določa, pri katerih delovnih opravilih oz. delih in katera sredstva oz. opremo za osebno varnost uporabljamo za odvračanje škodljivega učinka na posameznih delovnih mestih.
37.	člen
Pravico in dolžnost uporabljati in vzdrževati sredstva in opremo za osebno varnost pridobi delavec z razporeditvijo na delo.
Neposredni vodja dela (mojster, vodja traku) je dolžan skrbeti, da so delavci preskrbljeni s s sredstvi in opremo za osebno varnost pri delu in da jih uporabljajo.
Delavec, ki pri delu ne uporablja predpisanih sredstev in opreme za osebno varnost pri delu, ali jo uporablja v nasprotju z določbami prejšnjega člena, je odgovoren za hujšo kršitev delovne obveznosti.
38.	člen
Delavci, ki šivajo luknjice, gumbe in opletajo, so upravičeni in dolžni uporabljati pri svojem delu zaradi prekomernega ropota zaščitno švedsko vato ali PVC
antifone in antisone.	.	..
Druga sredstva in oprema za osebno varnost pri delu, ki sojih delavci dolžni uporabljati pri izvrševanju svojih delovnih nalog, so določena s posebnim seznamom, ki je priloga k temu pravilniku.
39.	člen
Delavski svet TOZD sklepa o zagotovitvi varstvenih sredstev in opreme za novo ustanovljena delovna mesta kakor tudi o njih dopolnitvah in izpolnitvah na obstoječih delovnih mestih.
40.	člen
Sredstva in oprema za osebno varnost pri delu se morajo uporabljati na mensko.
Sredstva in oprema za osebno varnost pri delu se morajo redno vzdrževati tako, da so vedno uporabna.
Medsebojna zamenjava sredstev je prepovedana.
Kakšna zaloga sredstev in opreme za varnost pri delu mora obstajati v TOZD, določi DS na predlog službe varstva pri delu.
41.	člen
Služba varstva pri delu je dolžna skrbeti, da je v delovni organizaciji vedno na razpolago dovolj potrebnih sredstev in opreme za osebno varnost delavcev na delu in dajati naloge za nakup sredstev in opreme pristojnim osebam v TOZD.
42.	člen
Nabavni sektor je dolžan nabavljati sredstva in opremo za osebno varnost, jih vskladiščiti in zavarovati tako, da se ne morejo poškodovati ali uničiti, niti se ne zmanjša njihova vrednost.
Služba varstva pri delu je dolžna nadzirati, kako se hranijo nabavljena sredstva in oprema za osebno varnost.
43.	člen
TOZD mora imeti minimalno zalogo najpotrebnejših sredstev in opreme za osebno varstvo.
44.	člen
Vsak delavec je dolžan po končanem delu oz. rabi odložiti sredstva in opremo za osebno varnost na določen prostor ali jo shraniti v določeno garderobno omarico, in sicer v takem stanju, ki omogoča ponovno uporabo.
45.	člen
Delovne obleke se perejo po potrebi, a najmanj dvakrat mesečno. Varstvene obleke, ki vsebujejo strupene ali druge zdravju škodljive snovi, se morajo prati ločeno od ostalih oblek. Za čiščenje in primerno vzdrževanje sredstev in opreme za osebno varnost skrbi delavec sam.
46.	člen
Ce je delavcu prenehalo delovno razmerje, preden je potekla trajnostna doba delovne oz. zaščitne obleke, mora obleko vrniti ali pa plačati njeno dejansko vrednost.
Delavski svet TOZD s posebnim seznamom določi trajnostno dobo delovnim in zaščitnim oblekam in drugim sredstvom ter opremi za osebno varstvo pri delu. Pod trajnostno dobo se razume čas, v katerem lahko osebno varstveno sredstvo v normalnih pogojih uporabe služi delavcem za osebno varstvo.
2.	Posebni varstveni ukrepi
47.	člen
Posebni varstveni ukrepi se določijo za posebno nevarna in škodljiva dela, kadar ni mogoče zagotoviti varstva pri delu samo s splošnimi varstvenimi ukrepi in normativi.
Posebni varstveni ukrepi po prejšnjem odstavku se določajo zlasti za: a) zdravstveno ogrožena delovna mesta;
— kemično čiščenje.
—	frontfiksiranje,
—	opletanje;
b) delovna mesta, na katerih je večja nevarnost poškodb:
—	elektrikar, mehanik,
—	rezilec in tračni in krožni žagi,
—	delavec na stroju za štanco,
—	transportni delavci.
3.	Varstveni ukrepi v zvezi z delovnimi pogoji
48.	člen
Varstveni ukrepi v zvezi z delovnimi pogoji se določajo skladno s pravilnikom o delovnih razmerjih v združenem delu.
Varstveni ukrepi iz prejšnjega odstavka zajemajo zlasti:
—	delovni čas in počitek pri določenih opravilih in delih,
—	osebne pogoje, ki jih mora izpolnjevati delavec za opravljanje določenega dela,
—	nastanitev, prehrano in prevoz pri posebnih vrstah del in
—	posebno varstvo žensk, mladine in invalidnih delavcev.
49.	člen
Delovni čas in počitek pri delovnih opravilih z večjo nevarnostjo poškodb in zdravstvenih okvar pri delovnih opravilih, kjer je delo posebno težko, se določita na podlagi analize delovnih razmer in stopnje njihovega vpliva na zdravstveno in delovno sposobnost delavca.
50.	člen
Za delo pri delovnih opravilih z večjo nevarnostjo poškodb in zdravstvenih okvar mora delavec izpolnjevati posebne pogoje:
—	da ni mlajši od 18 let in ne starejši od 55 let,
—	da ima predpisano strokovno kvalifikacijo in delovne izkušnje,
—	da je zdravstveno sposoben opravljati tako delo,
—	da je poučen in periodično izprašan o varnem načinu dela.
51.	člen
Zaradi posebnega varstva žensk, mladine in invalidov le-teh ni mogoče razporejati k delovnim opravilom, ki lahko škodljivo in s povečano nevarnostjo vplivajo na njihovo zdravje, razen v izjemnih primerih. V takih primerih pa mora biti poskrbljeno za njihovo varnost v skladu z veljavnimi predpisi.
111.	PRAVICE IN OBVEZNOSTI DELAVCEV TER TEMELJNIH ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA
Določanje in upoštevanje varstvenih ukrepov in normativov
52.	člen
V skladu s predpisi o varstvu pri delu in odločbami organov nadzora se varstveni ukrepi in normativi določajo tudi z navodilom za varno delo.
Varstveni ukrepi in normativi morajo biti po svojem obsegu, vsebini in namenu takšni, da se z njimi lahko odkrivajo, preprečujejo, odstranjujejo vzroki, zaradi katerih lahko pride do poškodb in drugih škodljivih posledic za delavce pri delu.
53.	člen
Varstvene ukrepe in normative iz prejšnjega člena je treba dopolnjevati v skladu s spremembami in z zahtevami delovnega procesa in delovnih razmer, ki nastanejo z uvedbo novih tehnoloških postopkov, delovnih priprav in naprav ter objektov.
Če se z na novo predpisanimi varstvenimi ukrepi ali normativi nadomesti določen varstveni ukrep ali normativ, ki je predviden s predpisi o varstvu pri delu, se lahko uporablja samo po prejšnji pismeni odobritvi pristojnega organa inšpekcije dela.
54.	člen
Predpisane varstvene ukrepe in normative morajo upoštevati projektanti in drugi strokovni in vodilni delavci že pri projektiranju, graditvi in konstruiranju objektov, pri projektiranju tehnološkega procesa, pri konstruiranju in izdelovanju delovnih priprav in naprav ter sredstev in opreme za osebno varstvo pri delu, bodisi da gre za potrebe lastne DO ali za naročila drugih. Pri tem se izda pismena izjava.
Zadostitev zahtevam iz prejšnjega odstavka mora biti razvidna tudi iz projektantske dokumentacije in iz dokumentacije o tehničnih rešitvah in o tehnološkem procesu pa tudi pri uvozu oz. nakupu delovnih priprav, naprav, sredstev in opreme za osebno varstvo pri delu ter tehnične dokumentacije za gradbene objekte.
55.	člen
Vsaka nanovo izdelana delovna priprava ali naprava se lahko da v promet oz. po nakupu v uporabo le, če je opremljena z navodilom za varno uporabo ter o načinu preizkušanja in vzdrževanja delovne priprave in naprave.
Uporaba varnih gradbenih projektov, delovnih priprav in naprav ter periodične preiskave, pregledi in preizkusi
56.	člen
Uporabljajo se samo takšni gradbeni objekti in delovni prostori, delovne priprave in naprave ter sredstva in oprema za osebno varstvo pri delu, ki ustrezajo predpisom o varstvu pri delu in zagotavljajo delavcem varno delo.
57.	člen
S periodičnimi preizkusi in pregledi delovnih priprav in naprav ter s periodičnimi pregledi in preiskavami kemičnih in bioloških škodljivosti in mikroklime v delovnih prostorih se ugotavlja, ali je z varstvenimi ukrepi zagotovljeno varno delo, zlasti kar zadeva varnost pred poškodbami, ki jih utegnejo povzročiti posamezni deli delovne priprave in naprave, varnost pred električnim tokom, dovoljene meje ropota in vibracije, koncentracija škodljivih plinov, hlapov, megle in prahu, mikroklimatske razmere, varnost pred ionizirajočim sevanjem ter okvare zaradi škodljivih vplivov biološke narave.
58.	člen
V posebnem seznamu, ki je sestavni del pravilnika, so določeni: delovni prostori, gradbeni objekti, kijih je treba periodično preiskovati glede na ekološke razmere, delovne priprave in naprave, ki se morajo z vidika varnosti pri delu periodično pregledati in preizkušati, roki in metodologija periodičnih preizkusov, pregledov in preiskav.
Opis delovnih opravil in del ter določitev nevarnejših delovnih opravil
59.	člen
V posebnem členu tega pravilnika je treba določiti in opisati delovna opravila in dela glede na vrste in stopnje nevarnosti ter posebne pravice in odgovornosti na delovnih mestih s posebnimi pooblastili kot tudi naloge, pravice in odgovornosti delavcev v zvezi z varstvom pri delu.
60.	člen
TOZD ne sme razporediti delavcev, ki še niso stari 18 let, žensk in invalidov na delovna mesta, na katerih se pretežno opravljajo posebno težka telesna dela, in na druga dela, ki lahko škodljivo in s povečano nevarnostjo vplivajo na zdravje in življenje mladih delavcev, žensk in invalidov z ozirom na njihove duževne in telesne sposobnosti, in sicer:
—	kemično čiščenje,
—	frontfiksiranje,
—	opletanje.
Dela in naloge, pri izvrševanju katerih lahko pride do večjih nevarnosti in poškodb, so:
—	elektrikar,
—	rezilec na tračni in krožni šagi,
—	na stroju za stance,
—	obratni mehanik
—	transportni delavec v skladiščih, ki so povezana z dvigovanjem in prenašanjem težjih bremen.
Poučevanje in preizkusi znanja delavcev o varstvu pri delu
61.	člen
Vsak delavec v TOZD mora biti pred razporeditvijo na delo poučen po programu teoretičnega in praktičnega usposabljanja o delovnih razmerah in nevarnostih pri delu o varnostnih ukrepih ter o sredstvih in opremi za osebno varnost pri delu in o njegovi uporabi, med delom pa je treba skrbeti za njegovo vzgojo in izpolnjevanje znanja o varnosti pri delu.
62.	člen
Ob razporeditvi oz. nastopu dela ali premestitvi na drugo delovno opravilo je treba vsakega delavca poučiti zlasti:
—	o delovnem procesu na splošno, posebno pa o delovnih razmerah in nevarnostih za zdravje oz. življenje pri njegovih delovnih opravilih oz. delu,
—	o najprimernejšem načinu dela, uporabi delovnih priprav in naprav in o materialih, ki zagotavljajo varno delo,
—	o splošnih in posebnih varstvenih ukrepih, ki jih mora upoštevati in o okoliščinah, ki take ukrepe narekujejo ter o načinu in namenu uporabe sredstev in opreme za osebno varnost pri delu,
—	o organizaciji in delovanju varstva pri delu ter o pravicah, obveznostih in načinu uveljavljanja iz tega varstva.
63.	člen
Med zaposlitvijo pa je treba skrbeti za vzgojo delavcev in izpopolnjevanje njihovega znanja s področja varstva pri delu, in to zlasti:
—	ob spremembah delovnih pogojev zaradi sprememb ali dopolnitev v delovnem procesu,
—	ob uvedbi novih delovnih priprav in naprav,
—	ob spremembah in dopolnitvah varstvenih ukrepov,
—	v drugih primerih, ko razmere zahtevajo, da se dopolnjuje znanje delavcev o varstvu pri delu.
64.	člen
Po programu usposabljanja delavcev za varno delo iz 61. člena je treba opraviti preizkus znanja pred razporeditvijo delavca na delo, med delom pa se opravljajo občasno preizkusi znanja delavcev o varstvu pri delu, da bi se ugotovilo, če so usposobljeni za varno opravljanje, vodenje ali nadziranje del. Za delavce, ki neposredno vodijo, opravljajo ali nadzorujejo delo, je treba najmanj 1-krat na 2 leti opraviti preizkus znanja iz snovi varstva pri delu.
Dokler delavec nima potrebnega znanja ali opravljenega preizkusa, ne sme samostojno opravljati, voditi ali nadzorovati del z večjo nevarnostjo za poškodbe in zdravstvene okvare.
Zdravstveni in psihofizični pregledi:
65.	člen
Delavec se lahko razporedi na določeno delovno mesto oz. delo samo v skladu z ugotovitvijo predhodnega oz. periodičnega zdravniškega in psihofizičnega pregleda.
Na splošen zdravniški pregled se delavec napoti pred razporeditvijo na delo, ko pride prvič na delo ali po več kot šestmesečnem presledku zaradi odslužitve kadrovskega roka, bolezni ali drugih razlogov, če preboli hujšo bolezen ali če pride na drugo delo.
Na posebni predhodni zdravstveni in psihofizični pregled se delavec napoti pred razporeditvijo na nevarnejša dela, med zaposlitvijo pa je treba delavca na takšnih delovnih mestih pošiljati na posebne periodične zdravstvene in psihofizične preglede.
66.	člen
Z zdravstvenimi in psihofizičnimi pregledi iz prejšnjega člena se ugotavlja, ali delavec izpolnjuje zdravstvene in psihofizične pogoje za opravljanje določenega dela z večjo nevarnostjo poškodb in zdravstvenih okvar.
Periodično zdravstveno in psihofizično morajo biti pregledani izvrševalci nasle-
dnjih del in nalog: — kemično čiščenje...........................1 x 12 mesecev
—	frontfiksiranje...............................................1	x	36	mesecev
—	opletanje.................................................... 1	x	36	mesecev
—	elekrikar ....................................................1	x	24	mesecev
—	mehaniki......................................................1	x	36	mesecev
67.	člen
TOZD pošlje na zdravstveni pregled delavca, če vodja delavčeve delovne skupine ali druga za njegovo delo odgovorna oseba meni, da je prišlo do okvare delavčevega zdravja v zvezi z njegovim delom oz. domneva, da delavec ne more opravljati več svojega dela, ker je večja nevarnost za poškodbe.
68.	člen
TOZD pošlje na poseben zdravstveni pregled tudi delavca, za katerega domneva, da je alkoholik, narkoman ali tabletoman, če to ogroža varnost pri delu.
Če se delavec med delovnim časom opije, mu mora vodja skupine (mojster), vodja traku, oddelkovodja oz. tehnični vodja takoj prepovedati delo in ga odstraniti z dela.
Delavca, za katerega se smatra, da je v vinjenem stanju, se mora preizkusiti z alkotestom. Če pozeleni, gaje treba odstraniti z dela in ga predlagati v disciplinski postopek. Če delavec odkloni preizkus z alkotestom, se smatra, daje v vinjenem stanju.
69.	člen
TOZD pošlje na poseben zdravstveni pregled tudi delavca, ki se je v obdobju enega leta poškodoval trikrat ali več, ali če je bil v istem obdobju v bolniškem staležu petkrat ali več.
70.	člen
TOZD mora dati dispanzerju za medicino dela, ki opravlja preventivne zdravstvene preglede, podatke o telesnih, duševnih in ekoloških obremenitvah pri delu, o stopnji zdravstvene ogroženosti in nevarnosti za poškodbe ter o telesnih in duševnih zahtevah na delovnem mestu.
Zagotavljanje prve pomoči:
71.	člen
Za primer nesreče pri delu mora biti zagotovljena prva pomoč in organizirano reševanje.
Reševanje in prvo pomoč iz prejšnjega odstavka lahko nudijo samo za to strokokovno usposobljeni delavci, katerih mora biti vsaj 2% od skupnega števila zaposlenih.
72.	člen
V	vsaki TOZD mora biti na vsakih 50 zaposlenih delavcev 1 omarica s sanitetnim materialom in sredstvi za prvo pomoč.
V	omarici iz prvega odstavka tega člena mora biti vselej vsaj tale sanitetni material:
1.	dva povoja z obližem,
2.	pet manjših in pet večjih sterilnih prvih varstvenih povojev,
3.	štiri 5 m dolgih in 8 cm širokih povojev,
4.	dve trikotni ruti in štiri varnostne zaponke,
5.	tri zavitke bele vate po 10 g in en zavitek navadne vate po 100 g,
6.	šest naprstnikov iz usnja v treh velikostih,
7.	manjša anatomska pinceta,
8.	Esmarchova preveza, dolga 80 in 100 cm in široka 2,5 cm,
10.	štiri vatirane opornice za prelom kosti, in sicer dve 10 cm široki Kramerjevi opornici, dolgi po 100 cm, in dve dolgi po 50 cm.
Omarica za prvo pomoč mora biti vselej v redu. V omarico je prepovedano dajati material in predmete, ki se ne štejejo za sanitetni material.
73.	člen
TOZD lahko določi, da se omarica za prvo pomoč iz prejšnjega člena tega pravilnika dopolni tudi z drugim sanitetnim materialom in sredstvi, pri čemer se upošteva možnost posebnih poškodb v TOZD (opekline, zastrupitve itd.)
74.	člen
Porabljeni material iz 72. člena tega pravilnika se mora takoj dopolnjevati z drugim ustreznim materialom. TOZD mora imeti zato v rezervi najmanj dvojno količino sanitetnega materiala. Ta material se hrani v varstvenem oddelku.
75.	člen
Omarica za prvo pomoč mora biti na lahko dostopnem kraju in imeti na zunanji strani znamenje Rdečega križa. Na omarici mora biti navedeno:
a)	naslov najbližjega zdravnika (in morebitna telefonska štev.),
b)	naslov in telefonska številka najbližjega zdravnika doma,
c)	za posamezne delovne izmene imena oseb, ki so usposobljene za nudenje prve pomoči in določene za njeno izkazovanje.
76.	člen
V vsaki omarici za prvo pomoč mora biti navodilo za ravnanje s sredstvi za prvo pomoč ter kratko navodilo o načinu izkazovanja prve pomoči pri poškodbah in nenadnih obolenjih delavcev na delu.
Navodilo za ravnanje s sredstvi za prvo pomoč in navodilo o načinu nudenja prve pomoči morata biti izobešena tudi na delovnih mestih, na katerih je večja nevarnost za poškodbe in zdravstvene okvare.
77.	člen
Omarica za prvo pomoč mora biti zakljenjena. Ključ mora imeti pri sebi oseba, ki je v zadevni delovni izmeni usposobljena in določena za nudenje prve pomoči, in ga ne sme nositi iz organizacije. Nadomestni ključ mora biti pri vodji zadevne delovne izmene.
Obveznosti do organov nadzora:
78.	člen
TOZD mora obvestiti pristojen organ nadzora:
—	o začetku svojega dela ali o začetku katerekoli svoje delovne enote,
—	o začetku opravljanja posebno nevarnih ali škodljivih del,
—	o vsaki smrtni nesreči, kolektivni in hujši nesreči pri delu,
—	o nadomestitvi predpisanega varstvenega ukrepa,
—	o izvršitvi pravnomočne odločbe.
TOZD in njene odgovorne osebe morajo nuditi potrebno pomoč in dati podatke v zvezi z nadzorstvom.
79.	člen
Obvestilu oz. poročilu iz prejšnjega člena je treba priložiti predpisane programe in drugo dokumentarno gradivo.
80.	člen
TOZD je dolžna prijaviti vsako najmanjšo nesrečo pri delu službi varstva pri delu takoj po nastanku, nesrečo na poti nadelo in z dela pa takoj, ko se zanjo izve.
IV.	POSEBNE PRAVICE IN OBVEZNOSTI DELAVCEV TER UVELJAVLJANJE PRAVICE DO VARSTVA PRI DELU
/. Pravica do varstva pri delu:
81.	člen
Delavec ima pravice do varstva pri delu, in sicer:
1.	Nda uporablja naprave, sredstva in opremo za osebno varnost pri delu;
2.	da ga odgovorna oseba ob razporeditvi na delo, pa tudi med delom, če se delovne razmere spreminjajo, teoretično in praktično pouči o nevarnostih, ki pri delu pretijo njegovemu zdravju oz. življenju, o najprimernejšem načinu dela, ki mu zagotavlja varnost pri delu, o varstvenih ukrepih, kijih mora upoštevati in o okoliščinah, ki take ukrepe narekujejo;
3.	da ga odgovorna oseba, ki ga pri delu neposredno vodi ali nadzoruje, poučuje in vzgaja oz. mu omogoča izpopolnjevanje znanja s področja varstva pri delu;
4.	da odkloni delo pri delovnem opravilu, če grozi neposredna nevarnost njegovemu življenju ali zdravju, ker niso izvedeni varstveni ukrepi, in to toliko časa, dokler se ustrezni varstveni ukrepi ne izvedejo;
5.	da predloži pismeno zahtevo za odpravo pomanjkljivosti oz. nepravilnosti v izvajanju varstvenih ukrepov, če niso neposredni vodje v sodelovanju s službo varstva pri delu v 8 dneh izvedli ustreznih varstvenih ukrepov. Lahko se obrne tudi na organ inšpekcije dela z zahtevo, da izda ustrezno odločbo;
6.	do prve pomoči in reševanja ob nesreči pri delu.
2.	Obveznosti do varstva pri delu:
82.	člen
Delavec ima do varstva pri delu naslednje obveznosti:
1.	svoje delo mora opravljati oziroma voditi in organizirati tako pazljivo, da prispeva k varovanju svojega življenja in zdravja ter življenja in zdravja drugih delavcev zaposlenih v TOZD;
2.	varstvene naprave ter sredstvo in oprema za osebno varstvo pri delu m-mora uporabljati namensko, z njimi mora pazljivo ravnati in skrbeti, da so v brezhibnem stanju;
3.	pred razporeditvijo na delo se mora seznaniti s predpisi in varstvenimi ukrepi v zvezi z delom in z organizacijo in izvajanjem varstva pri delu, med zaposlitvijo pa mora nenehno izpopolnjevati svoje znanje o varstvu pri delu;
4.	opozoriti mora vodjo dela, da želi z delom prenehati, če se zaradi trenutnega psihofizičnega stanja ne čuti sposobnega za varno opravljanje dela:
5.	pred delom oz med delom ne sme uživati alkoholnih pijač, ki bi ga onesposobile za normalno delo;
6.	čc ima kakšno zdravstveno hibo ali boleha za kakšno boleznijo, ki se zdravniškim pregledom težko ugotovi ali pa se sploh ne da ugotoviti, mora to naznaniti, ko nastopi delo oz. pozneje, če se bolezen pojavi med zaposlitvijo.
i.	Uveljavljanje pravice do varstva pri delu:
83.	člen
Delavec lahko uveljavlja svoje pravice do varstva pri delu tako:
1. da neposrednemu vodji del takoj prijavi vsako pomanjkljivost, okvaro, nesrečo ali drug pojav, ki bi lahko pri delu ogrozil njegovo varnost ali varnost drugih delavcev;
2.	da se pismeno ali ustno obrne na svojega neposrednega vodjo dela z zahtevo za izvedbo varstvenih ukrepov ali opravil;
3.	da se obrne na poslovodni organ TOZD, če se njegovi zahtevi iz prejšnjega odstavka ni ugodilo takoj, oz. v roku 8 dni, hkrati pa ustno ali pismeno na pristojni organ inšpekcije dela, da odloči o njegovi zahtevi.
V.	PRAVICE IN ODGOVORNOSTI ODGOVORNIH OSEB
1. Določanje posebnih pravic in odgovornosti delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostjo:
84.	člen
V samoupravnem splošnem aktu o sistemizaciji delovnih opravil se poleg opisa delovnih opravil in del z vidika varnosti oz. nevarnejših delovnih opravil in del določijo tudi delavci s posebnimi pooblastili ali odgovornostjo ter njihove pravice in odgovornosti v zvezi z izvajanjem in zagotavljanjem varstva pri delu.
2. Odgovorne osebe
85.	člen
Odgovorne osebe, ki imajo posebne pravice in odgovornosti v zvezi z izvajanjem in zagotavljanjem varstva pri delu, so poslovodni organ, delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostjo in pooblaščeni vodje del, ki so na takšnih delovnih mestih, da odgovarjajo tudi za delo drugih delavcev.
86.	člen
Direktor TOZD je odgovoren zlasti:
—	za zakonitost pri opravljanju nalog v zvezi z izvajanjem in zagotavljanjem varstva pri delu;
—	za nadziranje delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostjo drugih delavcev v TOZD, da vsak v okviru svojih rednih nalog skrbi za opravljanje nalog s področja varstva pri delu;
—	za izvrševanje sklepov delavskega sveta in njegovega izvršilnega organa;
—	za obveščanje delavcev o stanju in problemih varstva pri delu;
—	za vodenje in koordiniranje dela pri opravljanju nalog s področja varstva pri delu;
—	za izpolnjevanje posebnih obveznosti do inšpekcije dela;
—	odloča o nakupu sredstev in opreme za osebno varstvo pri delu do zneska 2000 din;
—	skrbi, da se delavci na delu vzgajajo in poučujejo o varnem delu in da se njihovo znanje preverja;
—	opravlja druge zadeve s področja varstva pri delu.
Delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostjo
87.	člen
Delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostjo in vodje strokovnih služb v TOZD so vsak pri svojem delovnem opravilu odgovorni za izvajanje nalog v zvezi z varstvom pri delu, zlasti pa so dolžni skrbeti:
—	da se izvajajo varstveni ukrepi in normativi;
—	da se uporabljajo sredstva in oprema za osebno varstvo;
—	da so delovne priprave in naprave v brezhibnem stanju in da se uporabljajo pravilno in namensko;
—	da so delavci na delu poučeni o varnem delu in da se navajajo na varno delo;
t	» — da se uvede postopek zoper delavce zaradi opustitve predpisanih varstvenih
ukrepov;
—	da se izvaja poučevanje in preizkušanja znanja o snovi varstva pri delu;
—	da se razporejajo na dela in naloge oz. opravila z večjo nevarnostjo poškodb in zdravstvenih okvar samo delavci, ki izpolnjujejo pogoje za tako delo;
—	da se izvajajo predhodni varstveni ukrepi za delovne priprave in naprave ter gradbene objekte in njihove prostore;
—	da se izpolnjujejo druge obveznosti v zvezi z varstvom pri delu.
Pooblaščeni vodje del
88.	člen
Vsak vodja traku in mojstri v TOZD so dolžni in odgovorni za varno delo delavcev in za upoštevanje varstvenih ukrepov, zlasti pa so dolžni da:
—	vsakega delavca ob razporeditvi na delovno opravilo, pa tudi med delom, če se spreminjajo delovne razmere, poučijo o nevarnosti, ki preti pri delu njegovem zdravju oz. življenju;
—	poučijo delavca o najprimernejšem načinu opravljanja dela, ki mu zagotavlja varnost pri delu;
—	seznanijo delavca z varstvenimi ukrepi, kijih mora upoštevati in z okoliščinami, ki take ukrepe narekujejo;
—	skrbijo, da se pri delu namensko uporabljajo predpisana sredstva in oprema za osebno varnost pri delu ter varstvene naprave;
—	na zahtevo delavca izvede potrebne varstvene ukrepe in o tem takoj obvesti službo varstva pri delu;
—	odstranijo delavca z dela, če ne upošteva varstvenih ukrepov ali je pod vplivom alkohola;
—	predlagajo uvedbo postopka zaradi kršitve delovnih obveznosti v zvezi z varstvom pri delu, posebno če gre za hujše kršitve.
Za kršitev obveznosti v zvezi z varstvom pri delu se šteje vsaka opustitev izvajanja nalog varstva pri delu. Tako se za hujšo kršitev delovne dolžnosti šteje zlasti opustitev varstvenih ukrepov, neupoštevanje navodil in opozoril neposrednega vodje dela ali druge odgovorne osebe za varno delo ter opustitev uporabe sredstev ali opreme za osebno varnost pri delu ter opravljanje dela v vinjenem stanju. Pooblaščeni vodje del imajo šeposebne pravice in odgovornosti. Neposredni in odgovorni vodja del takoj odstrani z dela delavca, ki ogroža lastno varnost ali varnost drugih delavcev, obenem pa mora zoper njega predlagati uvedbo postopka zaradi hujše kršitve delovnih obveznosti.
89.	člen
Pooblaščeni vodja del mora izvesti predpisane varstvene ukrepe, če se delavec nanj obrne z utemeljeno zahtevo.
Inšpektor dela odgovorni osebi lahko izreče mandatno kazen na kraju samem v znesku 500 din:
—	če dopusti, da se brez nadzorstva opravljajo dela, ki bi se morala opravljati pod nadzorstvom, ali če se ne opravljajo tako, kot določajo predpisi o varstvu pri delu ali navodilo proizvajalca za določeno delovno pripravo in napravo;
—	če ne poskrbi, da so delovne priprave in naprave v brezhibnem stanju in da se uporabljajo namensko;
—	če dopusti, da dela delavec pod vplivom alkohola.
90.	člen
Inšpektor dela lahko izreče mandatno kazen 500 din na kraju samem vsakemu zaposlenemu delavcu, če kljub poprejšnjemu opozorilu ne uporablja sredstev in opreme za osebno varstvo pri delu in če namerno odstrani z delovne priprave varnostno napravo.
VI.	DELOVNO PODROČJE, POOBLASTILA IN RAZMERJA MED SLUŽBO VARSTVA PRI DELU TER SAMOUPRAVNO DELAVSKO KONTROLO
1. Delovno področje:
91.	člen
V delovno področje službe varstva pri delu spada opravljanje strokovnih nalog in nudenje pomoči ter drugih izvršilnih nalog v zvezi z določanjem in izvajanjem varstvenih ukrepov in normativov, v zvezi z urejanjem varstva pri delu oz. izpolnjevanjem obveznosti ter opravljanjem opravil in dejavnosti za izvajanje in zagotavljanje varstva pri delu.
92.	člen
Služba za varstvo pri delu opravlja zlasti naslednje naloge:
—	sodeluje z drugimi strokovnimi službami OZD in skrbi, da se upoštevajo predpisani varstveni ukrepi in normativi v predhodnem varstvu, posebno pa pri projektiranju in graditvi ali rekonstrukciji, izdelovanju in uvozu oz. nabavi delovnih priprav in naprav ter sredstev in opreme za osebno varstvo pri delu;
—	daje nasvete in strokovno pomoč pri urejanju varstva pri delu s samoupravnimi splošnimi akti in programi dela;
—	skrbi in predlaga način organiziranja in delovanja varstva pri delu, kadar opravlja TOZD skupno delo z drugimi TOZD;
—	določa delovne prostore oz. delovne priprave in naprave, ki jih je potrebno periodično pregledovati in preizkušati, kakor tudi ustrezne roke;
—	sodeluje pri sestavljanju programa teoretičnega in praktičnega usposabljanja ter sodeluje pri preverjanju znanja delavcev o njihovi sposobnosti za varno delo in sodeluje pri izvajanju tega programa;
—	v skladu s predpisi o zdravstvenih pregledih določa roke in delavce za zdravstvene preglede;
—	skrbi za ustrezno organizacijo in zagotavljanje prve pomoči;
—	skupaj s pristojno službo obvešča in poroča organom inšpekcije dela o začetku dela v delovni enoti, na delovišču ali posebno nevarnih delih ter poroča o hujših in smrtnih nesrečah pri delu;
—	proučuje in analizira vzroke poškodb in zdravstvenih okvar;
—	vodi evidenco in sestavlja poročila o stanju in problemih varstva pri delu po predpisih o varstvu pri delu;
—	opravlja druge strokovne in izvršilne zadeve v zvezi z varstvom pri delu.
2. Pooblastila:
93.	člen
Naloge službe varstva pri delu opravljajo delavci te službe v okviru dolžnosti in pooblastil, določenih s samoupravnimi splošnimi akti, ter posebnih pismenih pooblastil delavskega sveta TOZD.
94.	člen
S pooblastilom iz prejšnjega člena se določeni delavec pooblasti kot odgovorna oseba za opravljanje strokovnih nalog v zvezi z izpolnjevanjem varstvenih ukrepov in normativov.
Pismeno pooblastilo iz prvega odstavka mora pooblaščati delavca, da prepove delo na delovnih opravilih ali delih, pri katerih je neposredno ogroženo življenje ali zdravje delavca in da opravlja obveznosti TOZD do organov inšpekcije dela.
Pooblaščeni delavec je lahko delavec službe za varstvo pri delu. O prepovedi dela iz prejšnjega odstavka morata pooblaščeni delavec in služba varstva pri delu takoj obvestiti pristojne samoupavne organe v TOZD in delovni organizaciji ter pristojni organ inšpekcije dela.
3.	Razmerja in način sodelovanja:
95.	člen
Glede razmerij in sodelovanja s strokovno službo varstva pri delu imajo druge strokovne službe OZD (tehnična, zdravstvena, kadrovska, socialna, služba za organizacijo dela, industrijski psiholog) in vodilni delavci ter pooblaščeni vodje del, ki so odgovorni za izvajanje nalog varstva pri delu, naslednje naloge:
—	strokovne službe OZD izvršujejo v sodelovanju s službo varstva pri delu naloge, s katerimi se po predpisih o varstvu pri delu izvaja in zagotavlja varstvo ter dajejo tej službi obvestila in podatke o takem delu;
—	direktor, delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostjo, ki vodijo in nadzorujejo delo, so odgovorni za izvajanje varstvenih ukrepov in da se med seboj obveščajo o ukrepih in odločitvah, ki utegnejo biti pomembne za izvajanje varstva pri delu;
—	delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostjo omogočajo službi varstva pri delu, da pregleda delovišča, delovne prostore, delovne priprave in naprave in dajejo službi varstva pri delu podatke in pojasnila v zvezi z izvajanjem varstva pri delu;
—	odgovorne osebe obvestijo službo varstva pri delu o izvršitvi varstvenega ukrepa, ki je bil odrejen za odpravo ugotovljenih nepravilnosti in pomanjkljivosti.
4.	Samoupravna delavska kontrola:
96.	člen
Služba varstva pri delu obvesti samoupravno delavsko kontrolo: o vsaki prepovedi dela;
—	o neizvršitvi pravnomočne odločbe organov inšpekcije dela,
—	o svojih ugotovitvah v zvezi z izvajanjem in zagotavljanjem varstva pri delu, posebno s splošnim stanjem varstva pri delu, s predpisovanjem varstvenih ukrepov in normativov, z izpolnjevanjem obveznosti glede varstva pri delu in podobno.
VII.	EVIDENCA IN POROČILA
97.	člen
Služba varstva pri delu hrani naslednjo dokumentacijo: dokumentacijo za gradbene objekte ter rezultate periodičnih preiskav kemičnih in bioloških škodljivosti ter mikroklime;
—	dokumetnacijo za delovne priprave in naprave,
—	dokumentacijo za sredstva in opremo za osebno varstvo pri delu,
—	dokumentacijo o preizkusih znanja s področja varstva pri delu glede usposobljenosti za varno delo.
—	evidenco o delovnih opravilih z večjo nevarnostjo poškodb in zdravstvenih okvar in o delavcih, razporejenih na taka delovna mesta oz. opravila,
—	evidenco o zdravstvenih pregledih,
—	evidenco poškodb in obolenj delavcev, ki so posledica nesreč pri delu ali poklicnih boleznih ter o vzrokih nesreč pri delu,
—	evidenco obvestil o začetku del in drugih obvestil organu nadzora, izvajanjem in zagotavljanjem varstva pri delu.
98.	člen
Podrobnejša vsebina evidenc in poročil, način vodenja in hrambe dokumentacije ter roki za sestavo evidenc in poročil iz prejšnjih členov se lahko predpišejo v skladu s predpisi o varstvu pri delu s posebnim navodilom.
Vlil. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
99.	člen
Ko začne veljati ta pravilnik, se preneha uporabljati samoupravni sporazum o varstvu pri delu za OZD, ki je bil sprejet 25. decembra 1975.
100.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi na oglasni deski TOZD.
Predsednik DS TOZD Konfekcija I TOZD Konfekcija II
SEZNAM PERIODIČNIH PREGLEDOV IN PREIZKUS DELOVNIH PRIPRAV IN NAPRAV TER TLAČNIH POSOD
Naziv stroja
1.	Šivalni stroji specialni
2.	Preše avtomatske
3.	Likalne preše
4.	Krojilne žage
5.	Stroj za montažo zapencev
6.	Elektro inštalacija
7.	Strelovodna inštalacija
8.	Tlačne posode
METODOLOGIJA PREGLEDA
Rok	ugotav.	pregled	preiz.	pregl.	pregled
pregleda	stanja	vizval.	in meritve	in preiz.	opravi
elektro	zašč.	zašč.
napeljav	varovanja naprav
12 mes	elektr. mehanik	elektrikar elektrikar	mehanik	komisija
6 mes	elektr.	elektrikar elektrikar	mehanik	komisija
6 mes	mehanik elektr. mehanik	elektrikar elektrikar	mehanik	komisija
6 mes	elektr. mehanik	elektrikar elektrikar	mehanik	komisija
6 mes	elektr. mehanik	elektrikar elektrikar	mehanik	komisija
6 mes	meritve upornosti	zamenjava elektrikar kablov in vtikačev	elektrikar	pooblašč. DO
24 mes	meritve upornosti	zamenjava poobl. kablov	oseba in vtikačev	elektrikar	pooblašč. DO
36 mes	meritve upornosti	zamenjava poobl. kablov	oseba in vtikačev	elektrikar	rep. inšp.
SEZNAM OSEBNIH ZAŠČITNIH SREDSTEV
Delovno mesto
Zaščitno sredstvo
1.	Vzdrževalec konfekcijskih strojev in naprav
2.	Šablonec
3.	Elektrikar
4.	Krojilec
5.	Transportni delavec
6.	Likalec
7.	Strojna šivilja
8.	Mojster
9.	Delavec v pralnici
10.	Soprtiranje skorjenih delov
11.	Končno sortiranje
12.	Kompletiranje svežnjev
13.	Upravljalec parnih kotlov
14.	Nalikavanje trdil in razlikavanje šivov
15.	Vodja proizvodnje
16.	Medfazni kontrolor
17.	Inštruktor
zašč. halja
zašč. azbestne rokavice zašč. očala zašč. halja
ortopedski čevlji (ženske) zašč. halja
čevlji z gumi podplatom zašč. očala zašč. halja zašč. halja
čevlji z jekleno kapico usnjene rokavice zašč. halja
ortopedski čevlji (ženske) zašč. halja zašč. halja
ortopedski čevlji (ženske) zašč. halja gumi rokavice ortopedski čevlji (ženske) zašč. halja
ortopedski čevlji (ženske) zašč. halja
ortopedski čevlji (ženske) zašč. halja
ortopedski čevlji (ženske) zašč. halja
čevlji z gumi podplatom gumi škornji gumi rokavice zašč. halja
ortopedski čevlji (ženske) zašč. halja zašč. halja
ortopedski čevlji (ženske) zašč. halja
Doba
trajanja
2 mes. 24 mes. 24 mes. 12 mes. 24 mes. 12 mes. 24 mes. 24 mes. 12 mes. 12 mes. 24 mes. 6 mes. 12 mes. 24 mes. 12 mes. 12 mes. 24 mes. 12 mes. 6 mes. 24 mes. 12 mes. 24 mes. 12 mes. 24 mes. 12 mes. 24 mes. 12 mes. 24 mes. 36 mes. 12 mes. 12 mes. 24 mes. 12 mes. 12 mes. 24 mes. 12 mes.
I.	Zdravstveno ogrožena delovna mesta
Delovno mesto	periodični pregled—roki
—	nalikavanje trdil in razlikavanje šivov	36 mes
—	ročno in strojno likanje	36 mes
II.	Delovna mesta, kjer je večja nevarnost poškodb
—	el‘*‘rika	24	mes
—	transportni delavci	36	mes
—	vzdrževalec konfekcijskih strojev in naprav	36	mes
—	upravljalec parnih kotlov	36	mes
—	krojilec na tračni žagi	36
—	delavec v pralnici	36	mes
III.	Invalidi I., II. in III. kategorije
IV.	Delavci, stari nad 50 let
36 mes 36 mes
SEZNAM
delovnih prostorov, ki jih je treba periodično pregledov ati
Delovni	obvezni	rok	
prostor	pregled	pregleda	meritve
Šivalnica	prah. mikroklima	vsaka	zimske
	ropot, razsvetljava	3 leta	letne
Krojilnica	mikroklima, prah	vsaka	zimske
	razsvetljava, ropot	3 leta	letne
Likalnica	mikroklima, ropot	vsaka	zimske
	razsvetljava	3 leta	letne
Končna kontrola	mikroklima	vsaka	zimske
	razsvetljava, ropot	3 leta	letne
Mehanična	mikroklima, ropot	vsaka	zimske
delavnica	razsvetljava	3 leta	letne
Šablonernica	mikroklima, ropot	vsaka	zimske
	razsvetljava	3 leta	letne
Skladišče	mikroklima	vsaka	zimske
gotovih izd.	razsvetljava, prah	3 leta	letne
Kotlovnica	mikroklima	vsaka	zimske
	razsvetljava, ropot	3 leta	letne
Menza	mikroklima	vsaka	zimske
	razsvetljava	3 leta	letne
Če se v delovnih prostorih spremenijo razmere zaradi:
—	rekonstrukcije gradbenega objekta,
—	rekonstrukcije ventilacijskih naprav,
—	spremembe tehnološkega procesa,
—	postoritve novih ali rekonstrukcije obstoječih delovnih naprav, se morajo izvršiti ponovno
preiskave pred potekom roka za pregled.
LNICfl METLIKA - 25 LET - PREBIIfllCA METLIKA - 25 LET -
(Nadaljevanje zli. str.) na pot temeljne organizacije želu uspešna, vse naložbe v razvoj pa gospodar-nje , kar potrjujejo doseženi fihančni rezultati: 658 milijonov dohodka in 98 milijard prihodka. K temu uspeh je pripomogla tudi visoka kvaliteta prej, vsekakor primerna za izdelavo najzahtevnejših tkanin volnenega tipa, ki zadovoljujejo najzahtevnejše kupce sveta, predvsem v Ameriki in Evropi.
Za dosežene rezultate na celotni razvojni poti gre zasluga vsem delavcem in strokovnjakom, predvsem pa tistim, ki danes slavijo 25 let dela v predilnici. Zavedati se namreč moramo, da rezultati, na katere smo ponosni vsi delavci, niso
prišli sami od sebe, ampak je bilo vložehega mnogo truda za realizacijo zastavljenih ciljev. Pri uvajanju novih materialov v proces predelave kakor tudi nove tehnologije gre posebna zasluga strokovnemu kadru od vzdrževalcev strojev do tehnikov in inženirjev, ki so od prvega dne, ko so začeli delati, do danes uvedli sodobne postopke predelave vlaknin (naravnih in umetnih) v kvalitetno prejo.
Samoupravljanje
Več kot 30 let je preteklo, odkar je zvezna ljudska skupščina sprejela temeljni zakon o upravljanju z družbenimi sredstvi. S tem zakonom so se začele uresničevati težnje delovnih ljudi, da
sami upravljajo tovarne. S prehodom na samoupravljanje se je začelo novo obdobje socialistične preobrazbe naše družbe. Zakon o predaji tovarn delavcem je prinesel pravno osnovo v socialističnih družbenih odnosih. Delavci so dobili neodtujljivo pravico upravljanja in razpolaganja z dohodkom ter odločanja o razširjeni reprodukciji. Prav zaradi tega se je hkrati z razvojem tehnologije razvijalo saoupravljanje v naši predilnici. Najprej je imel obrat oz. delovna enota Predilnica Metlika svet enote, ki je imel zaradi oddaljenosti od matičnega podjetja nekaj več pristojnosti kot sveti ostalih Novoteksovih enot. Svet enote je samostojno sprejemal proizvo-
dne plane, odločal o delovnih razmerjih, varstvu pri delu, o delu sklada skupne porabe, predvsem pri razporejanju sredstev za zadovoljevanje stanovanjskih potreb delavcev in drugo.
Nova kvaliteta delavske samouprave je nastala v 1973 letu s podpisom samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo Novoteks. Naš obrat Predilnica je bil organiziran v TOZD PREDILNICA Metlika Izvoljeni so bili samoupravni organi — delavski svet in drugi organi.
Razvoj samoupravljanja ni zaključen proces, temveč narekuje nenehno iskanje novih in boljših oblik za neposredno odločanje o vseh problemih delovnega človeka.
Proslava 25. obletnice delovanja Predilnice
S slavnostno sejo delavskega sveta TO Predilnica Metlika, ki se je pričela ob 12.30 uri, se je začela tudi proslava srebrnega jubileja Predilnice. V lepo okrašeni sejni dvorani so se zbrali člani delavskega sveta, jubilanti in nagrajenci ter povabljeni gostje.
Po krajšem kulturnem programu je predsednik osnovne organizacije sindikata pozdravil vse prisotne, gostom zaželel dobrodošlico v našem kolektivu in dobro počutje med nami, nato pa predlagal delovno predsedstvo Svečano sejo je vodil Ivan Skok, predsednik delavskega sveta TO Predilnica.
Direktor TO Jože Miklič je v imenu vseh delavcev našega kolektiva orisal pot razvoja od začetka delovanja predilnice do danes. Sledila je podelitev priznanj jubilantom za 10, 20 in 30-let dela in uspehov, prav tako so bile podeljene plakete Novoteksa najzaslužnejšim članom TO kot najvišje priznanje delovne organizacije v spomin in zahvalo za dolgoletno delo v delovni organizaciji Novoteks.
Plakete so dobili: Štefka Orlič, Jože Šuštar in Anica Žugelj.
Vsi odlikovanci so dolgoletni sodelavci naše temelj-
ne organizacije, saj so v Novoteksu v Metliki že od samega začetka. Osnovna organizacija sindikata je predlagala za odlikovanje še posebej zaslužne delavce, ki so se ves čas svojega dela temeljito angažirali za razvoj in napredek naše temeljne organizacije. Ti delavci so s svojim delom in zgledom vzbudili zaupanje in ugled v svojih okoljih.
Orličeva Štefka je v Novoteksu že od 1958. leta in ves čas dela kot predica v treh izmenah. „Res je, da je delo v treh izmenah še vedno
naporno, vendar pa so se razmere v sedanjem času veliko izboljšale, ker je organiziran prevoz na delo in tudi varstvo otrok je zagotovljeno.Pred 25 leti smo morale prebiti kar po 16 do
20 ur v tovarni, ker ni bilo prevoza za nočno izmeno,” pravi Orličeva.
Tudi Jože Šuštar je v Novoteksu od samega začetka, saj je v novomeški tkalnici začel že 1949. leta. Nato se je izučil za strojnega ključavničarja in 1959. leta
prišel v metliško Predilnico. V Predilnici je bil ves čas vodja izmene, nato je delal pri montaži, sedaj pa vodi remontno skupino, katere naloga je vzdrževanje in remont predilnih strojev, krušikov, barmagov, repco predilnikov in AC.
Anica Žugelj je v metliški Predilnici od 1958. leta. Od ustanovitvi metliške Predilnice je opravljala dela in naloge obratovodje. S svojim delom in požrtvoval-
nostjo je veliko pripomogla k razvoju in napredku metliške predilnice. Ves čas je bila družbenopolitično aktivna, sedaj pa je vodja tehnične priprave dela.
Vsem odlikovancem se zahvaljujemo za ves trud, saj so v času uveljavljanja naše temeljne organizacije požrtvovalno delali, s tem pa so vsak po svoje prispevali k ugledu Novoteksa.
Po končani svečani seji je predsednik povabil vse prisotne na ogled proizvodnih prostorov. Gostje so si z izrednim zanimanjem ogledali celotni tehnološki potek proizvodnje preje po česanem postopku, medtem pa je potekal tudi pogovor o najnovejših dosežkih v razvoju Predilnice kakor tudi o nadaljnjem razvoju in usmeritvah proizvodnje v naslednjem srednjeročnem obdobju.
Slavnostni govor predsednika skupščine SOB Metlika
Spoštovane tovarišice in tovariši, dragi gostje!
Ko danes proslavljate srebrni jubilej, to je 25-letnico obstoja in delovanja tovarne — predilnice v Metliki, sem počaščen, da vam lahko izrazim iskrene čestitke ob tem jubileju za uspehe, ki ste jih dosegli v preteklih 25 letih. I/ imenu vseh treh zborov naše delegatske skupščine, njenega izvršnega sveta ter v imenu vseh družbenopolitičnih organizacij naše občine vam izrekam tovariški pozdrav in toplo zahvalo vsemu kolektivu Novoteksa za vsa prizadevanja in napore, ki ste jih v preteklosti vlagali, da ste zgradili moderne proizvodne prostore, nabavili sodobno tehnološko
opremo, odpirali nove obrate in delovna mesta ter dosegli tak nivo tehnologije in samoupravne organiziranosti, da danes predstavljate renomirano firmo tako v jugoslovanskem kot svetovnem merilu.
Razvojna pot Novoteksa kot celote pa tudi temeljne organizacije Predilnica v Metliki ni bila lahka. Po vojnih letih ste tako rekoč začeli svoj razvoj iz nič.
Brez ustreznih proizvodnih prostorov, s pomanjkljivo in zastarelo opremo, predvsem pa brez vsakih tehnoloških in proizvodnih izkušenj ste začeli orati prvo ledino na Dolenjskem in Beli krajini v tekstilni branži. Pri svojem razvoju in delu ste hitro dosegli lepe uspehe, ki so vam za tiste čase omogočali dobro sti-
mulativno nagrajevanje za opravljeno delo, pa tudi sorazmeroma dober družbeni standard. Žal pa je vaša tekstilna dejavnost doživljala v preteklih desetih letih tudi težko ekonomsko krizo, ki je pripeljala Novo-teks že skoro na rob propada.
Tovarišice in tovariši, prepričan sem, da je težka razvojna pot Novoteksa prekalila ves delovni kolektiv do take mere, da je danes pripravljen, da se najod-ličneje spoprime s sedanjimi ekonomsko-stabiliza-cijskimi težavami. Ob današnji svečanosti vam ne mislim ponavljati naših sprejetih družbenih stališč o potrebah izvoza, večje produktivnosti in storilnosti, varčevanja pri splošni in skupni porabi in o drugih problemih. Gotovo spremljate ta naša družbena dogajanja ter preko vaših proizvodnih in stabilizacijskih programov skušate izvajati stabilizacijska načela naše družbe. Ob tem yas želim opozoriti le na načrt dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, ki ga je sprejela naša republiška skupščina. V zvezi s tem sedaj pripravljajo posebne komisije za stabilizacijo pri izvršnih svetih občinskih skupščin osnutke občinskih dolgoročnih programov gospodarske stabilizacije. Da pa bodo ti programi dobili pravo vsebino in tudi dolgoročne učinke, je nujno, da jih v združenem delu, v krajevnih skupnostih in družbenopolitičnih skupnostih temeljito proučimo in dopolnimo, da bodo to res naši programi in da jih bomo z vso odgovornostjo in zavestjo tudi dosledno izvajali. Upravičeno lahko pričakujemo, da se nekateri naši delovni ljudje in občani ne bodo z navdušenjem opredeljevali še za dodatne stabilizacijske akcije in odrekanja. Vendar je to nujno in neizbežno, če hočemo, da bomo v bodoče bolje obvladovali visoko inflacijo in cenovna razmerja, da bomo lahko bolj pravično in sti-
mulativno razdeljevali ustvarjeni dohodek v združenem delu, da bomo lahko izvajali nove razvojne programe, skratka, da bomo ustvarili tak življenjski standard, da bo usklajen z našo storilnostjo in družbeno pro-duktivnostio.
Realna vrednost naših osebnih dohodkov in s tem naš standard v zadnjih treh letih izredno hitro padata. Pojavljajo se že kritični primeri nizkih osebnih dohodkov, vse večje brezpo-slenosti in socialnih problemov. Pojavljajo se tudi ideje o uvedbi socialnih kartic, ki naj bi le še povečale uravnilovko v sistemu nagrajevanja in socialnih razlik. Skratka težave se še kopičijo, zato se moramo sprijazniti z dejstvom, da nas v prihodnih letih čakajo še večje težave in da bo stabilizacija dogoletni proces.
Taka situacija pa nas ne sme pasivizirati, pač pa moramo narediti vse, kar se narediti da, da bomo s skupnimi napori čimprej realizirali vaše nove razvojne programe, ki bazirajo na domačih surovinah ter zagotavljajo boljši dohodek in večje izvozne možnosti, kot jih imate sedaj.
Dovolite mi, da svoj nagovor zaključim z željo, naj bodo vaši dosedanji uspehi in prizadevanja dokaz, da se znate spoprijemati s težavami, da znate enotno in složno nastopati ter da boste v tem kriznem obdobju storili vse, da se bodo še okrepili vaši samoupravni odnosi in se utrjevala bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti.
3IAM0TIKlTM«TOWUMi MOVO MOTO
Sodelujte v glasilu svoje delovne organizacije!

Splošno
vzdušje
in kulturni program
V predilnici smo v petindvajsetih letih obstoja že prirejali proslave, slavili obletnice in podobno, vendar si zaradi večnega pomanjkanja prostora nismo pripravili večjih kulturnih programov. Ob praznovanju 25-letnice predilnice pa smo bili mnenja, da popestrimo ta dogodek s kulturnim programom. To je bila tudi lepa priložnost, da predstavimo večjemu številu delavcev domače kulturne ustvarjalce. V zadnjih nekaj letih je v Metliki lepo zaživela kulturna dejavnost, zato ni bilo težav pri sestavljanju programa. Kot vedno je bilo le vprašanje prostora, kajti ob slabem vremenu bi bilo v neprimernem prostoru težko izvajati kulturni program. V začetku priprav za proslavo je bilo predvideno, da bo zabavni del praznovanja ob Kolpi. Ob jesenskih barvah listja in tihi reki bi bil program še bolj doživet. Kljub spremembi, ki je pozneje nastala in se je vsa proslava odvijala na dvorišču predilnice, smo bili z izvajanjem kulturnega dela programa zadovoljni.
Zvoki metliškega tambu-raškega orkestra so naznanili začetek programa in ustvarili nežno vzdušje med poslušalci. Člani metliškega moškega okteta „VITIS” so zatem zapeli nekaj pesmi in ustvarili pravo svečano razpoloženje, zatem pa je sledil govor predsednika skupščine občine Metlika inž. Janeza Gačnika. V svojem govoru je lepo opisal pomen naše predilnice za gospodar-
Jm NOVOTEKS
stvo občine Metlika, pohvalil napore delavcev predilnice, ki so se vsa leta trudili za uspeh in razvoj predilnice. Po burnem aplavzu je oktet zapel več pesmi, ki so bile ustrezno izbrane in čudovito zapete, nudile so nam pravi umetniški užitek. Za tem so se ponovno oglasili tamburaši. Blagi glasovi tamburic so izvabili devet parov mladih fantov in deklet, ki so v belih belokranjskih nošah zaplesali stare domače plese. Njihovi lahkotni koraki in žareče oči mladenk so nas navdali s srečo, kar je bil tudi namen te prireditve.
Člani folklorne skupine „ Ivan Navratil” iz Metlike, ki so nam plesali, so zelo delavni. Dosegli so že lepe uspehe na raznih tekmovanjih, zato je kulturni učinek te skupine res močan. Za konec programa je za zabavo nazdravil gostom Jože Matjašič v čisti belokra-njščini in po belokranjski navadi. Predstavil je odličen ansambel „Fante iz vseh vetro-v”. Nato je zabava v prijetnem vzdušju trajala pozno v noč.
ANA ŽUGELJ
Metlika
Metlika je majhno belokranjsko mesto ob Kolpi s približno 3000 prebivalci. V preteklosti je bila Metlika pomembna trdnjava pred Turki in je bila tako velikokrat požgana do tal. Pred vojno ni imela industrije, bila je izrazito agrarno središče, ki je životarilo. Zemlje pa ni bilo za vse dovolj in mnogi so se izseljevali v kraje, kjer je bilo možno dobiti zaposlitev. Prav to pomanjkanje je sililo ljudi v množično vključevanje v NOB. V njenem okolišu je bila leta 1943 ustanovljena 15. slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada, leta 1944 pa so v Metliko prestavili oficirsko šolo GŠ NOV in POS.
Metlika je po osvoboditvi hitro spreminjala podobo. Okolica je vinorodna in tako so nastajali novi nasadi vinogradov, urejeni za strojno obdelavo. Začenjala se je sodobnejša obdelava kmetijskih površin. Industrija se je iz leta v leto večala in tako so delovni ljudje našli zaposlitev doma. Največji poudarek je bil dan tekstilni industriji. Najprej je nastala Belokranjska trikotažna industrija BETI, tej je sledila Predilnica Novoteks in nato še konfekcija Komet.
Med zgodovinskimi spomeniki je posebej pomemben metliški grad, v katerem sta belokranjski narodopisni in pa gasilski muzej. V Metliki so bili doma znameniti možje, in sicer pesnik Engelbert Gangl, pisatelj in dramatik Osip Šest ter kipar Alojz Gangl. Tudi danes Metlika hitro spreminja svojo podobo. Zgrajena je bila nova športna dvorana, šola usmerjenega izobraževanja za tekstilno stroko, zdravstveni dom, hotel, v fazi izgradnje pa je nova stanovanjska soseska, ki bo rešila marsikateri stanovanjski problem.
Tako se Metlika razvija v sodobno in moderno slovensko mesto.
Športni dan Novoteksa ob 25-letnici Predilnice Metlika
V soboto, 15.10.1983, seje v Metliki odvijalo športno tekmovanje med tozdi delovne organizacije Novoteks. Sodelovalo je 70 tekmovalcev. V lepem vremenu je tekmovanje potekalo v več disciplinah.
Doseženi so bili naslednji rezultati:
ATLETIKA — ŽENSKE
Tek okoli tovarne
1.	Vera Kastelic
2.	Esma Mahmutovič
3.	Marica Tkalčevič
4.	Ivanka Flajnik
5.	Biserka Kavšek
6.	Jožica Bahor
7.	Marica Benko
Skakanje v vreči
1.	Vera Kastelic
2.	Jožica Bahor
3.	Esma Mahmutovič
4.	Majda Hrvatin
5.	Biserka Kavšek
6.	Ivanka Flajnik
7.	Marica Tkalčevič
DSSS
TOZD Pred. Metlika TOZD Konf. Vinica TOZD Konf. Vinica TOZD Konf. Vinica TOZD Konf. Vinica TOZD Pred. Metlika
DSSS
TOZD Konf. Vinica TOZD Pred. Metlika
DSSS
TOZD Konf. Vinica TOZD Konf. Vinica TOZD Konf. Vinica
1.69.00
1.73.00
1.78.00
Skok v daljino z mesta		
1. Jožica Bohor	TOZD Konf. Vinica	188 cm
2. Vera Kastelic	DSSS	187 cm
3. Marica Benko	TOZD Pred. Metlika	184 cm
4. Esma Mahmutovič	TOZD Pred. Metlika	183 cm
5. Marica Tkalčevič	TOZD Konf. Vinica	180 cm
6. Meta Lučič	DSSS	177 cm
7. Majda Hrvatin	DSSS	173 cm
8. Biserka Kavšek	TOZD Konf. Vinica	171 cm
9. Ivanka Flajnik	TOZD Konf. Vinica	163 cm
10. Andrejka Starešinič	TOZD Konf. Vinica	149 cm
Met bombe v cilj		
1. Esma Mahmutovič	TOZD Pred. Metlika	
2. Danica Hrastar	DSSS	
Ivanka Flajnik	TOZD Konf. Vinica	
Biserka Kavšek		
5. Majda Hrvatin	DSSS	
Jožica Bohor	TOZD Konf. Vinica	
7. Marica Benko	TOZD Pred. Metlika	
8. Marica Tkalčevič	TOZD Konf. Vinica	
9. Vera Kastelic	DSSS	
Uvrstitev žensk v atletiki
1.	TOZD	Konf.	Vinica 9	točk
2.	DSSS	4	točke
3.	TOZD	Pred.	Metlika 1	točka
Vera Kastelic in Ludvik Lužar iz TO Tkanina sta zmagovalca v teku
okoli tovarne - pa tudi v ostalih športnih disciplinah sta se odlično
odrezala, saj sta bila kar 5-krat prva in 2-krat druga
STRELJANJE — ŽENSKE
1.	Vera Kastelic	DSSS	92 krogov
2.	Meta Lučič	DSSS	91	krogov
3.	Esma Mahmutovič TOZD	Pred. Metlika	88	krogov
4.	Darja Cesar	DSSS	77	krogov
5.	Ivaniš	TOZD	Pred. Metlika	61	krogov
6.	Lidija Murgelj	TOZD	Konf. Novo mesto 60	krogov
7.	Slavka Vencelj	DSSS	42	krogov
8.	Marica Benko	TOZD	Pred. Metlika	32	krogov
Uvrstitev žensk v streljanju
1.	DSSS	6 točk
2.	TOZD Pred. Metlika 1 točka
ŠAH — ŽENSKE
L Marjana Matko Jožica Bohor
3.	Lidija Murgelj
4.	Biserka Kavšek
5.	Esma Mahmutovič
6.	Andreja Starešinič
TOZD Pred. Metlika TOZD Konf. Vinica TOZD Konf. Novo mesto TOZD Konf. Vinica TOZD Pred. Metlika TOZD Konf. Vinica
Uvrstitev žensk v šahu
1.	TOZD Konf. Vinica 9 točk
2.	TOZD Pred. Metlika4 točke
3.	TOZD Konf.Novo mestol točka
VLEČENJE VRVI — ŽENSKE
1.	DSSS	9 točk
2.	TOZD Pred. Metlika4 točke
3.	TOZD Konf. Vinica 1 točka
Uvrstitev tekmovalk v vseh disciplinah
1.	TOZD Konf. Vinica 20 točk
2.	DSSS	19 točk
3.	TOZD Pred. Metlika 10 točk
ATLETIKA —MOŠKI
Tek okoli tovarne
1.	Ludvik Lužar
2.	Franc Eršte
3.	Franc Gorenc
TOZD Tkanina TOZD Tkanina TOZD Tkanina
2.92.00
2.95.00
2.98.00
4. Željko Bahovič	TOZD Pred. Metlika	
5. Franc Brezovar	TOZD Tkanina	
6. Zahid Durmič	TOZD Pred. Metlika	
7. Jože Štine	TOZD Tkanina	
8. Ivan Ašič	DSSS	
Zdravko Regina	TOZD Konf. Vinica	
Milan Plesac	TOZD Pred. Metlika	
Skakanje v vreči		
1. Tine Filip	DSSS	
2. Jože Milavec	TOZD Pred. Metlika	
Ludvik Lužar	TOZD Tkanina	
4. Miha Legan	DSSS	
5. Milan Plesec	TOZD Pred. Metlika	
6. Stojan Blagojevič	TOZD Konf. Novo mesto	
7. Ivan Radoš	TOZD Tkanina	
8. Ivan Ašič	DSSS	
9. Sašo Likavec	TOZD Pred. Metlika	
10. Stanislav PavlavkovičTOZD Konf. Vinica		
11. Franc Cemas	TOZD Konf. Vinica	
12. Marjan Pavlinič	TOZD Konf. Vinica	
Skok v daljino z mesta		
L Ludvik Lužar	TOZD Tkanina	262 cm
2. Tine Filip	DSSS	258 cm
3. Miha Legan	DSSS	253 cm
4. Franc Marolt	TOZD Tkanina	245 cm
5. Milan Plesac	TOZD Pred. Metlika	242 cm
6. Ludvik Mežan	TOZD Konf. Novo mesto	230 cm
7. Boris Govednik	TOZD Pred. Metlika	226 Cm
8. Franc Čemas	TOZD Konf. Vinica	220 cm
9. Stojan Blagojevič	TOZD Konf. Novo mesto	215 cm
10. Boris Ilovar	DSSS	210 cm
11. Jože Starešinič	TOZD Konf. Vinica	200 cm
12. Čedo Rajšič	TOZD Konf. Vinica	
Met bombe v cilj		
1. Tine Filip	DSSS	
2. Sašo Likavec	TOZD Pred. Metlika	
3. Darko Kastelic	DSSS	
4. Boris Govrednik	TOZD Pred. Metlika	
5. Zahid Durmič	TOZD Pred. Metlika	
6. Ludvik Lužar	TOZD Tkanina	
7. Franc Gorenc	TOZD Tkanina	
8. Jože Starešinič	TOZD Konf. Vinica	
9. Jože Slane	TOZD Pred. Metlika	
10. Stanislav Pavlakovič	TOZD Konf. Vinica	
11. Čedo Rajšič	TOZD Konf. Vinica	
Jože Milavec 13. Ivan Radoš
TOZD Pred. Metlika TOZD Tkanina
Jože Mihelič Boris Ilovar Milan Dragman Jože Plut
18.	Franc Cemas
19.	Jože Frankovič
TOZD Konf. Vinica DSSS
TOZD Konf. Novo mesto TOZD Pred. Metlika TOZD Konf. Vinica
Franc Brezovar Brane Malešič Franc Eršte Ludvik Mežan Alojz Gorenc Milan Plesac
26.	Marjan Pavlinič
27.	Mak Jernej
28.	Jože Pavlakovič
TOZD Tkanina TOZD Tkanina TOZD Tkanina TOZD Konf. Novo mesto TOZD Konf. Novo mesto TOZD Pred. Metlika TOZD Konf. Vinica TOZD Pred. Metlika TOZD Konf. Vinica
Uvrstitev tekmovalcev v atletiki
1.	DSSS	11 točk
2.	TOZD Pred. Metlika6 točk
3.	TOZD Tkanina 3 točke
4.	TOZD Konf. Vinica 1 točka
STRELJANJE — MOŠKI
L	Boris Ilovar	DSSS	114 krogov
2.	Jože Slane	TOZD Pred. Metlika	106 krogov
3.	Darko Kastelic	DSSS	105 krogov
4.	Jože Milavec	TOZD Pred. Metlika	101 krog
5.	Ivan Radoš	TOZD Tkanina	100 krogov
6.	Franc Brezovar	TOZD Tkanina	98 krogov
7.	Jože Novak	TOZD Konf. Novo mesto	89 krogov
8. Stojan Blagojevič		TOZD Konf. Novo mesto	86 krogov
	Jože Mihelič	TOZD Konf. Vinica	85 krogov
10.	Jože Frankovič	TOZD Konf. Vinica	83 krogov
11.	Panjan	TOZD Pred. Metlika	78 krogov
12.	Ludvik Lužar	TOZD Tkanina	76 krogov
13.	Franc Čemar	TOZD Konf. Vinica	67 krogov
14.	Zahid Durmič	TOZD Pred. Metlika	63 krogov
15.	Jože Pavlakovič	TOZD Konf. Vinica	60 krogov
16. Tine Filip		DSSS	58 krogov
17. Marjan Pavlinič		TOZD Konf. Vinica	42 krogov
18.	Mak Jernej	TOZD Pred. Metlika	21 krogov
Uvrstitev tekmovalcev v streljanju
1.	TOZD Pred. Metlikal2 točk
2.	DSSS	7	točk
3.	TOZD Tkanina 4 točke
4.	TOZD Konf. Vinica 2 točki
5.	TOZD Konf.Novo mestol točka
ŠAH — MOŠKI
1.	Ivan Novosel
2.	Boris Govednik
3.	Marjan Pavlinič
4.	Jože Kralj
5.	Slavko Bogolin
6.	Janez Povše
7.	Sašo Likavec
8.	Jože Pavlakovič Rogina
10. Čedo Rajšič
TOZD Pred. Metlika TOZD Pred. Metlika TOZD Konf. Vinica DSSS
TOZD Tkanina
DSSS
TOZD Pred. Metlika TOZD Konf. Vinica TOZD Konf. Vinica TOZD Konf. Vinica
Uvrstitev tekmovalcev v šahu
1.	TOZD	Pred.	Metlika 11 točk
2.	TOZD	Konf.	Vinica	6	točk
3.	DSSS	3	točke
4.	TOZD Tkanina	1	točka
VLEČENJE VRVI — MOŠKI
1.	TOZD Tkanina 6 točk
2.	TOZD Konf. Vinica 1 točka
Uvrstitev tekmovalcev v vseh disciplinah
1.	TOZD Pred. Metlika29 točk
2.	DSSS	21	točk
3.	TOZD Tkanina 14 točk
4.	TOZD Konf. Vinica 10 točk
SKUPNA UVRSTITEV TEKMOVALK IN TEKMOVALCEV V VSEH DISCIPLINAH
L DSSS	40 točk
2.	TOZD Pred. Metlika39 točk
3.	TOZD Konf. Vinica 30 točk
4.	TOZD Tkanina 3 točke
OBLETNICA „SVOBODE”
3. decembra letos bo minilo 50 let od ponovne ustanovitve delavske telovadne in kulturne zveze „Svoboda”, podružnice v Novem mestu.
Na pobudo komisije za tradicije delavskega gibanja bo Občinski svet zveze sindikatov Novo mesto ob tem jubileju na stavbi, kjer je bil občni zbor ..Svobode", odkril spominsko ploščo. Ob tej priliki bo izšla tudi publikacija Antona Stampoharja, katere prvi del je posvečen najpomembnejšim dogodkom iz političnega življenja in delovanja predvsem naprednih sil na območju današnjih občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje, z začetkom leta 1931, kot partija z obnavljanjem svojih organizacij postaja vodilna opozicijska sila. Drugi del publikacije pa govori o delovanju novomeške ..Svobode”.
IZ TOZD TRGOVINA - IZ TOZD TRGOVINA - IZ TOZD TRGOVINA
KAKO SE JE RODILA JULIJA?
Mnogo je med vami tistih, ki ste se nemalokrat zaustavili pred ograjo na Glavnem trgu 5 in se spraševali, kaj se za njo pravzaprav dogaja, če se sploh kaj. Vsi smo pričakovali, da bo le-ta odstranjena v nekaj mesecih, tam pa je stala, kot bi se prirasla, skoraj dve leti. Zakaj? In nenazadnje, zakaj je minilo več kot tri leta od nakupa stavbe do njene preureditve? Ker se taka in podobna vprašanja marsikomu postavljajo še danes, smo se odločili, da na tem mestu še enkrat na kratko obnovimo dogodke minulih treh let.
Bilo je nekje v prvi polovici leta 1980, ko nas je Zavarovalna Skupnost „Triglav” obvestila, da ima namen prodati poslovno stavbo na Glavnem trgu 24, v kateri smo imeli svojo prvo prodajalno. Takoj smo se odločili odkupiti lokal, žal pa zavarovalnica parcialne prodaje ni sprejela, za odkup celotne stavbe pa nismo imeli denarja. Kaj storiti? Nismo se mogli sprijazniti z dejstvom, da bomo morali likvidirati
našo prvo prodajalno, ki je imela že skoraj 30-letno tradicijo. Z njo ne bi izgubili le prve prodajalne, pač pa tudi veliko število kupcev naših izdelkov, že tako revno ponudbo tekstila na novomeškem trgu pa bi še bolj osiromašili. Takoj smo začeli iskati nadomestni lokal. Glavni trg smo ..prečesali” do podrobnosti. Naredili smo veliko korakov, odprli mnogo vrat. Zaman. Primernega lokala v tistem trenutku ni bilo. Končno smo navezali stike z lastnikom stanovanjske hiše na Glavnem trgu 5, v kateri je leta stanoval le en podnajemnik, del pritličja pa je imel v najemu Dolenjski list. Upselo nam je skleniti pogodbo in stavbo odkupiti. Čeprav smo se zavedali, da problem s tem še ni rešen, pa še zdaleč nismo pričakovali, da se bomo pri adaptaciji srečali s tako velikimi problemi. Stavba se namreč nahaja v centru starega mestnega jedra, ki je z odlokom zaščiten in okarakte-riziran kot spomenik I. kategorije in so torej posegi možni
le pod posebnimi pogoji.
Povrhu vsega pa je bila stavba kot taka raziskovalcem zaprta in torej še popolnoma neraziskana. To smo še posebno dobro okusili, ko smo pričeli iskati potrebno soglasje za lokacijsko dokumentacijo. Nad zgradbo je položil roko Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, kije v prvi fazi celo zagovarjal stališče, da stavba za naš tip trgovine sploh ni primerna in da jo je potrebno pred renoviranjem detajlno raziskati, z druge strani pa je stanovanjska skupnost zahtevala, da se stanovanjske površine ne smejo zmanjšati. Dosežen je bil kompromis, po katerem naj bi bili pritličje in I. nadstropje namenjeni trgovini, visoko podstrešje pa v dveh etažah stanovanjem. Tako smo le uspeli pridobiti lokacijsko dovoljenje, pogoji pa so bili zelo
hudi in tako rekoč neuresničljivi. To seje pokazalo že pri projektiranju, saj kljub številnim poizkusom ni bilo mogoče zagotoviti dodatnega izhoda oz. stopnišča za stanovalce, kot to zahtevajo predpisi. Morali smo se odločiti za spremembo projekta že pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja. Kljub velikim nasprotovanjem in dilemam smo se odločili, da celotno zgradbo namenimo trgovini. Po dobrem letu in pol smo tako končno le dobili zeleno luč za pričetek adaptacije. Potrebno je bilo poiskati le še izvajalca. Priobili smo nekaj ponudb in se po proučitvi teh odločili za najugodnejšega ponudnika — „Tregrad” iz Trebnjega. Ta naj bi opravil predvideno obnovo že do konca preteklega leta. Še
pri samih rušitvenih delih pa se je izkazalo, da je objekt v precej slabšem stanju, kot smo predvidevali. Nosilni zidovi, ki naj bi tvorili okostje zgradbe, so bili narejeni iz nekvalitetnega materiala in poleg tega vsi „črvivi”. Po presoji statika bi bila gradnja na njih nevarna, nosilnost pa bi bila enaka ničli. Po posvetu s strokovnjaki zavoda za raziskavo materiala in spomeniške službe smo se odločili za dodatna rušenja v nadstropjih, medtem ko smo pritličje injecirali s cementnim mlekom ter tako dosegli zahtevno nosilnost in protipotresno varnost. Seveda pa tudi tokrat
T. I - A. '**
brez birokracije ni šlo. Za vse spremembe smo morali izdelati dopolnilne projekte in pridobiti dodatno gradbeno dovoljenje. Čas je neusmiljeno tekel, kljub temu pa smo bili še vsi prepričani do bo gradnja v roku končana.
Pojavilo pa se je novo presenečenje. Pri poizkusu preboja odprtin za izložbena okna na čelni strani so delavci Tregrada globoko v steni naleteli na ohranjene stebre srednjeveških arkad, o čemer smo bili dolžni obvestiti Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine. Nad to najdbo so bili presenečeni celo strokovnjaki tega zavoda, saj po že opravljenih raziskavah tega niso pričakovali. Najdba je torej pričala, da je bila zgradba že nekajkrat popolnoma preurejena. Po ponovnih raziskavah, katerih so se udeležili tudi strokovnjaki republiškega zavoda, so ugotovili, da so arkade originalne in izhajajo iz prvotne izvedbe sedanje zgradbe. Odločitev:
arkade je potrebno obnoviti. Za nas je to pomenilo odlog dokončanja, saj smo se zavedali, da je izvedba arkad v tej fazi, ko je bila zgradba za nekaj sto ton težja, mnogo zahtevnejša, kot bi sicer bila na začetku. Poleg tega smo morali ponovno spremeniti projekt, začeti pot za pridobitev novega dopolnilnega gradbenega dovoljenja in ne nazadnje zagotoviti dodatna investicijska sredstva. Moramo priznati, da je bila izvedba arkad zelo zahtevna, dolgotrajna in draga, da pa smo se jih kljub temu razveselili, saj smo z njimi pridobili velike svetle izložbe, medtem ko so bile prvotno predvidene le „strel-
ske line”. Lepa izložba pa za trgovino mnogokrat pomeni polovico uspeha.
Kako neusmiljeno teče čas, smo se v celoti zavedli šele v zadnjih poletnih dneh. Gradbeniki niso in niso ..hoteli” zapustiti zgradbe, mi pa smo se trdno odločili, da jesenske sezone ne smemo zamuditi. Sklenili smo, da mora biti trgovina pripravljena za prve kupce do občinskega praznika. Oktober se je nagibal v drugo polovico. Objekt bi morali prevzeti trgovci, v posameznih prostorih pa so se še kar naprej gnetli obrtniki. Tudi po trije so se pulili za eno vtičnico, da bi dokončali svoj posel. In ko je bilo pritličje podobno mravljišču, so trgovci v III. in II. etaži že čistili, sortirali blago, zlagali kolekcijo pa zopet čistili, zlagali in se jezili na monterje, ki so neusmiljeno vrtali, žagali, prašili...
DOPISUJTE V GLASILO NOVOTEKS
Le kdo bi lahko preštel, kolikokrat je bilo potrebno obrisati posamezno polico, predno je prišel 29. oktober, pa čeprav je bila zmontirana le nekaj dni ali ur prej. Nemalo je bilo tistih (predvsem „firbcev”) , ki niso verjeli, da bo ..Julija” 29. oktobra ob 8. uri zjutraj pripravljena za sprejem prvih gostov, saj jo je zadnji mizar
zapustil šele prejšnji večer ob 19. uri. Nam pa je ostala za „finiš” le ena sama noč. Toda uspeli smo, predvsem po za-
slugi marljivih obrtnikov in monterjev opreme, ki v oktobru niso vedeli za sobote in nedelje, kaj šele za 7-urni delavnik, pa tudi po zaslugi trgovcev, ki so zadnje dni oktobra preživeli v „Juliji" tudi po 16. ur dnevno. In ni nam žal. Ponosni smo na svojo novo „prvo” prodajalno.
V dvanajsti številki našega glasila bomo objavili obširno poročilo o otvoritvi in delu naše nove trgovine.
IVAN
(Nadaljevanje z 10. str.)
cijsko animatorski strani, saj je bila dvorana kulturnega doma nabito polna, to pa je v Novem mestu izjemen primer.
Eno uro pred akademijo je občinski odbor RK Novo mesto imel krajšo slovesnost v majhni dvorani Doma kulture, kjer je nekaterim organizacijam in posameznikom podelil plakete in priznanja. Na tej slovesnosti je govoril Danilo Kovačič predsednik Občinskega odbora Rdečega križa. Med odlikovanci so bili tudi delavci in društvene organizacije Novoteksa.
Tako so dobili lično priznanje ZASLUŽEN ZA KRVODAJALSTVO in zlato značko 30 let krvodajalstva;
ANICA RUKŠE, upokojena delavka TO TKANINA, MILENA MAVSAR. BOJAN ČEH in DANILO KOVAČIČ.
Najvišje priznanje PLAKETO pa so prejeli aktivi RK, ki so v zadnjih petih letih prekoračevali svoje planske obveznosti (20% krvodajalcev od števila zaposlenih delavcev). Organizacije in društva torej, ki so uspeli pridobiti med svojim članstvom maksimalno število krvodajalcev, ter posamezniki, ki so darovali svojo kri ženske nad 50 x in moški nad 70 x.
Med 19 aktivi, ki so v zadnjih petih letih prekoračevali plan, je plaketo prejela tudi delovna organizacija NO-VOTEKS.
IGD NOVOTEKS je edino društvo, ki ji je uspelo 100-odstotko vključiti svoje člane v vrste krvodajalcev, zato ji je bila izročena plaketa.
Med posamezniki je plaketo prejel aktivist RK, prvi organizator krvodajalstva v naši delovni organizaciji in večkratni krvodajalec Danilo Kovačič. Do danes je daroval kri 75-krat.
Med to kratko slovesnostjo so si obiskovalci v avli Doma kulture ogledali izdelke učencev novomeških šol, ki so se potegovali za najboljši likovni prispevek na temo 30-letnice prostovoljnega krvodajastva.
Na koncu bi se radi zahvalili organizatorjem za tako izredno dobro izvedeno zamisel o akademiji — nekoliko drugačno, kot smo bili do danes vajeni, pa tudi vsem udeležencem, ki so v programu sodelovali.
Čestitamo organizacijam in našim upokojenim in aktivnim delavcem, ki so na tej proslavi prejeli priznanje.
Udeleženci na proslavi
r ----------------------------------------------n
Modna revija na Loki
V sklopu prvega turističnega tedna na Dolenjskem je bila 30. septembra 1983 na Loki modna revija, na kateri so sodelovali najvidnejši dolenjski predstavniki mode: Labod, Beti in Novoteks. Revijo je vodil Toni Gašperič in s svojim stilom popestril razpoloženje gledalcev. Revija je imela dve predstavi, ob 17h in 19h. Novomeščani so bili zadovoljni, kar seje pokazalo tudi po številu obiskovalcev. Takih in podobnih prireditev je na Dolenjskem, predvsem pa v sami metropoli Dolenjske, premalo ali skoraj nič. Upajmo, da se bodo turistični delavci v bodoče še odločili za tako prireditev v sklopu turističnih tednov.
Organizacija modne revije je bila poverjena Jani Jovič in Tatjani Deak, kreatorkama konfekcije Novoteks. Odločili sta se za amaterske ..manekene", preproste vsakdanje ljudi, katerim je konfekcija tudi namenjena. Manekeni — amaterji so se odlično izkazali, predvsem mlajši, ki so na dinamično glasbo, ki jo je pripravil Tomo Bartelj, prikazali najnovejšo modo za mlade iz programa TEEN iz tovarne Novoteks za sezono pomlad — poletje 84. Nekaj zelo uspelih fotografij vsam tudi predstavljamo za osvežitev spomina.
-----------------------------
Moda za jesen — zimo 83/84
Topla odeja za mrzle dni in noči
O modi za tekočo sezono, ki se je začela s prvim jesenskim dnem, smo že pisali, vendar naj na kratko ponovimo nekaj zapovedi.
Moška moda
—	izrazito športna,
—	kombinacija enobarvnih hlač z vzorčastim sakojem, ki ima poudarjena ramena,
—	sako ima še vedno ozke reverje, vendar širše kol lansko sezono,
—	žepi so najbolj pogosto s „poklopcem”,
—	hlače imajo spodnjo širino hlačnic od 46 — 50 cm, udobne so v zgornjem delu (gubice), spominjajo na „stil korenček”,
—	važen je mešani stil — hlače izflanele s plastificira-nim športnim jopičem,
—	kombinacija barv (igra kontrastnih tonov),
—	kombinacija različnih materialov (usnje — volna, žamet — jadrovina platno, usnje — pletenine, t\veed — plastificirano platno itd.),
—	vetrovka in 3/4 plašč — parka vladata brez konkurence,
—	vetrovka sega do pasu, ima široka ramena in široke kimono rokave,
—	vetrovka ima nešteto detajlov, žepi, zadrge, brezrokavnike ki se snamejo ali so samo navidezni okras, veliko ..drukarjev",
—	vetrovka je sestavljena iz več delov, lahko je razstavimo; odpnemo rokave, odpnemo zgornji brezrokavnik, odpnemo spodnjo podlogo, odpnemo žepe in ostane nam lahki brezrokavnik, primeren za nestanovitno vreme,
—	nekaj romantike je še ostalo; šarm Humphreyja Bogarta z njegovim značilnim klobukom širokih krajcev in ripsastim trakom,
—	jeans v svoji „blue" (modri) barvi s številnimi žepi, zadrgami, usnjenih vmerkov oziroma detajlov in obilo šivov: počez, navpično, poševno.
Zenska moda
Modno je vse:
—	kratko in dolgo,
—	široko in ozko,
—	športno in seksi;
4 glavne smernice:
—	geometrijska,
—	vasabundska.
—	holivudska,
—	portna.
Med seboj je nelogična povezava; nekaj nostalgije in nekaj sodobnosti ter prihodnosti.
— Vagabundski (potepuški) stil jeemešanica naivne romantike in humorja, ki se kaže v plaščih — prekriva-lih, pokrpanih delih, „nacu-fanih" koncih, v razparanih puloverjih, nalašč strganih luknjah. Deli garderobe so dobesedno nametani drug na drugega. Napovedujejo mu višek v jesensko-zimski sezoni, saj so težki materiali, pletenine, usnjene kože kot nalašč za ta stil — „sti/ cunj".
— Holivudski stil spominja na petdeseta leta: Juliete Greco z njenim visokim ovratnikom ali Edith Prif v mali črni obleki, Rita Hay-\vorth, G race Kelly, Michele Morgan v balonarju. Stil, ki hoče narediti žensko „žen-stveno", vendar mu ne uspeva dobro, saj sodobno žensko težko privadiš na dolge rokavice in velike klobuke, oprijete obleke in krila, poudarjena ramena (podložena z blazinicami).
— Geometrijski stil — asimetrični krogi, inspiracija Mondrianovih slik. Kontrasti čistih močnih barv. Ranglan, kimono v obliki trapeza.
— Ravneeenostavne obleke, tuniške, ravne hlače, ravna kratka krila, zapenjanje na hrbtu, prerezani deli in zašiti v večbarvnih kombinacijah. Stil, ki je brez nostalgije, brez emocionalnosti na preteklost, stil, ki je pravi okvir bodočnosti in izraža hladnost.
— Športni stil se še najbolj približuje standardnim potrebam sodobne ženske. Hlače so glavne, spodaj ozke, zgoraj udobne. Bluzo-ni so različnih dolžin, sestavljeni iz več delov. Brezrokavnik je nepogrešljiv, ki se nosi povrh jakne. Imajo globok rokovni izrez, tako da lahko preko le-tega gledajo široki kimono rokavi. Puloverji v značilnih geometrijskih vzorcih v žganih barvah spremljajo športni stil, za katerega pravijo, da dominira in bo dominira! še naslednjo sezono.
Vsi imamo doma ostanke svile ali kateregakoli blaga, prav tako pa tudi dosti ostankov vatelina, ki ga uporabljamo za napihnjene bunke. Ti ostanki se dobijo tudi v naši konfekciji, ko so v delu zimske bunde in ..otroški pajaci”. Če imate vse to že doma, kar takoj na delo. Premerite velikost zaželene odeje, razdelite jo na kvadratke, ter jih izrežite v majhne blazinice; napolnite jih z vatelinom in počasi sešijete. Kompozicija barv, ki sem vam jo predložila, je lahko poljubna, seveda je
odvisno, kaj imate doma in od okusa posameznika. Ko bodo blazinice med seboj sešite, odejo obrobite. Obroba, to je široki trak, je naprodaj tudi v trgovinah z galanterijo (obroba za odeje). Če pa je ne dobite v trgovini, jo odrežite sami. Obrobo prav tako napolnite z vatelinom in jo pošijte, da ne bo vatelin „ plesal” sem ter tja. Odeja je lahko tudi manjša, otroška.
Kvadratek naj meri najmanj 10 x 10 cm. Širina obrobe naj bo 5 cm.
- IZ MALIH RASTEJO VELIKI -
ZAKAJ SEM RAD PLANINEC	(Oglašamo se vam
cicibani — planinci iz skupine ,,čebelic”)
Maja: ker se hodi v planine Natalija: ker imam nahrbtnik Katarina: dobivam še več moči Mitja: ker se na izletu igramo Polonca: peljemo se še s kombijem Jasna: ker je Juštno” hoditi
Irenca: gremo na izlete in vsakič nekaj novega vidimo Polonca: zato, ker hodimo in nismo lačni Iztok: vidimo spomenike in kdo je pobit in svečke prižgemo
Monika: rada hodim
Uroš: ker rad hodim na izlete, pa vidim vse, česar še nisem videl
Matej: ker na izletu vidimo take hiše
IZ MALIH RASTEJO VELIKI
UČENKE IN UČENCI OSNOVNE ŠOLE XII. SNOUB BRŠLJIN ALI NAŠE ŠOLE, KOT JI PRAVIMO, SO NAM POSLALI KRAJŠE ZAPISE O TEM, KAKO SO POSAMEZNI KRAJI V OKOLICI DOBILI IME, KAKRŠNO NOSIJO ŠE DANES VASI V OKOLICI NOVEGA MESTA.
DOLNJE KAMENCE
Kjer danes leži vas Dolnje Kamence, je bilo včasih veliko močvirje, katerega je z vsake strani obdajalo gorovje. Za temi gorami pa so se pred več kot tisoč dvesto leti bojevali ljudje. Kdor bo borbo preživel, bo slaven in imel bo vso zemljo. Tako jo je dobil neki vojskovodja. Bojevali pa so se s kamni, saj drugega niso poznali. Po teh kamnih je dobila vas ime.
ANDREJA J ERO V Š EK 6. b. razr.
ČEŠČA VAS
V moji vasi je bilo nekoč polno češenj. Te češnje so rasle kar na strehah hiš, zato so jih poimenovali češnja strešnica. V vasi je bila tu pa tam kakšna hišica, sicer pa je bil sam gozd. Kmet ni imel niti pedi zemlje. Od takrat se naša vas imenuje Češča vas.
NATAŠA JANČAR 6. a. razred
ZALOG
Nekoč je v kraju, kjer so imeli veliko zaloge hrane, zlata, srebra in drugih dragocenih predmetov, pada! dež. Dež je padal, kot bi ga zlival iz škafa. Voda je sčasoma narastla. Pri nekaterih hišah se je videla samo še streha. Ljudje so jokali, a voda je bila še višja in višja.
Med poplavo je priplaval povodni mož in pobral vse dragocene predmete iz zlata in srebra in si jih zanesel v svoj dom — v knjigo bajk. Ljudje so postati revni. Vse, kar so imeli jim, je odnesel povodni mož.
Kraju pa so potem dali ime Zalog.
ANDREJA DERGANC
okrog ..ceglarne" nastalo naselje.
Starec, ki je vse svoje življenje prebil v „ceglarni, je sedel pred svojo hišo in opazoval ljudi, ki so delali, kot je nekoč delal on. Mislil si je: „Nič več ni lastovic na tem kraju, samo cegel in cegell". Od takrat naprej se naš kraj imenuje Cegelnica.
JANJA GALIČ 6. a. raz.
ZAHVALA
Ob smrti moje drage mame se iskreno zahvaljujem sodelavcem iz vzorčne tkalnice, razvoja izdelkov in tkalnice za izrečeno sožalje, cvetje, denarno pomoč in spremstvo na mamini zadnji poti.
MARTINA ZORf,
----------------—
Angelca Marinčič
Prvega novembra se je s 35 leti delovne dobe upokojila naša dolgoletna sodelavka Angelca Marinčič.
Leta 1951 se je zaposlila timi leti je odšla od doma in
pri naši delovni organizaci ji. Najprej je delala v komercialnem oddelku, ko so bile uvedene obratne pisarne, je nekaj let vodila dokumentacijo za izplačilo osebnih dohodkov. Nato je bila premeščena na delovno mesto „vodenje knjižnega stanja materialnega poslovanja”. Na tem delovnem mestu je ostala do svojega odhoda v pokoj. Poleg dela, za katerega je bila zadolžena, je pogosto opravljala dela svojih sodelavk, ki so bile odsotne zaradi bolezni ali porodniških dopustov. Pri delu je bila vestna in natančna. Svoje dolgoletne izkušnje je nesebično posredovala mlajšim sodelavkam. V začetku službovanja je prostovoljno sodelovala pri raznih delih, še posebej pri gradnji samskega doma — provi-zorija.
Rodila se je v številni -">*W'yski družini v Rodinah •	S štirinajs-
( VretertH

se izučila za trgovko. Zaradi želje po znanju se je ob delu izobraževala in tako dosegla srednjo izobrazbo. Je mati dveh sinov, katerima je omogočila študij na šolah strojne in elektro stroke. V veliko veselje sta ji vnukinja in vnuček. Z možem sta v Trebnjem zgradila lep dom. Poleg dela v službi in gospodinjstvu je imela še dodatni napor: vsakodnevno vožnjo z vlakom na delovno mesto. Življenje ji ni prizaneslo pri zdravju. Premagala je težje bolezni. Ob odhodu v pokoj je bila videti zdrava in srečna. Na objavljeni fotografiji jo vidimo na okrevanju v Šmarjeških Toplicah.
Angelca! Sodelavke ti želimo, da bi bila še dolgo let zdrava in srečna ter uživala v svojem lepem domu v priljubljenem Trebnjem in njeni okolici, obdana s svojimi najdražjimi!
CEGELNICA
Bila je jesen. Lastovice so se odpravljale na jug. Vedno pa so se zbirale na enem in istem kraju. Tistemu kraju so ljudje dali ime Lastoviče. A kmalu so na tem mestu zgradili tovarno, kjer so delali „cegle”. Ljudje so v tovarni zelo pridno delali. Vsi so stanovali blizu te ..ceglarne". Vsaj en član vsake družine je delal v tej ..ceglarni". Tako je
1.	simbol za kemijski element — kisik,
2.	vrsta japonske drame s petjem,
3.	največji živeči ptič, visok do 2,75 m in težak do 90 kg; živi v stepah Afrike in Azije,
4.	kar zaznavamo z nosom,
5.	Protifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije (Bihač, Jajce in Beograd),
6.	geometijsko telo (mn), ki nastane, če se vse točke profila
gibljejo po vijačnicah z isto osjo in enakim korakom,
7.	oborožen spopad med dvema ali več državami za ureditev sporov, ki jih niso mogli odpraviti na miren način,
8.	pa naj bo,
9.	Pedro de... (1570 — 1643), prvi čilski pesnik,
10.	simbol za kemijski element — nobelij,
11.	mednarodna kratica za stran neba — sever.
Če ste v oktobrski številki pravilno rešili vreteno, ste dobili:
1. K, 2. KR, 3. ARK, 4. KARO,
5.	OKRAS, 6. KROSNA, 7. SONAR, 8. RONA, 9. ONA, 10. OA, 11. A.
Pri reševanju vretena vam uredniški odbor želi ugodno sprostitev in razvedrilo po napornem delu.
0»A*«O TfK*T«Hi TOVtMU« MOVO M ISTO
NOVOTEKS
NOVOTEKS je glasilo tekstilne tovarne Novo mesto. Izhaja vsako zadnjo sredo v mesecu v nakladi 2000 izvodov. Glasilo ureja izdajateljski svet: Hinko Šintler (predsednik), Danilo Kovačič (glavni in odgovorni urednik), Jana Jovič, Mojce Peroci, Katica Zuanovič, Brane Drganc, Alojz Štr-benc, Bojan Luzar, Matjan Zalac in Rudi Vlašič. Uredništvo: NOVOTEKS, Novo mesto, Foersteijeva 10 — Časopisni stavek, filmi in prelom: DITC Novo mesto, TOZD GRAFIKA; tisk TOZD Tiskarna Novo mesto.