Poitnina platana t gotovini.
IZHAJA YSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
V.
O Cena posamemi številki Din 1'ttt.
TRGOVSKI UST
Časopis 95*i trgovino, tndustrflo lit obrt
jjkročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 mn, za h -eta 90 Din za h leta 45 Din, mesečno 15 Din u, nozemstvo. 210 Din	Plača in toži se v Ljubljani
uredništvo lr upravnižtvo Je v Ljubljani v gregorčieevi ulici st 23 - Dopisi se ne vračajo Računar p	nranUmci v Ljuoijarj si . nxi ' Telefon št. 30-81?!
t*eto XVI1J.
V Ljubljani, y četrtek, dne 2. maja 1935.
štev. 50.
HaUa % Muki bcfywuv
Kratkovidni »tudi« gospodarski „ . skušajo javnosti dopovedati, da bi mogli v moderni dobi čisto dobro živeti tudi brez Vseh posredovateljev med proizvajalci in potrošniki. Rqzna spretno med javnost vržena gesla naj bi v tem smislu vplivala na jftvnpst in polagoma, toda gotovo vzbudila prepričanje, da je delež trgovine pri končnih cenah blaga preveč velik, da so dobički trgovcev zato nenormalno visoki in da bo vsem potrošnikom neprimerno bolje, če trgovci kot odvišni in nepotrebni posredniki popolnoma izginejo. Po mnenju teh glasilcev nove dobe bo draginji kar odrezana glava, kakor hitr-o bo proizvajalec •Prodajal direktno potrošnik«.
Javnost je precej pripravljena verjeti tem prerokbam, ker se ji te sistematično oznanjujejo in ker jo od povojne dobe minul primeroma šele kratek čas ter zato cela vrsta potrošnikov živi pd vtisom veriž-njških let, ko se je med trgovstvo vrinil živelj, ki ni imel s trgovstvom nič skupnega in ki je avtomatično izginil, kakor hitro je zopet nastopila doba normalnega trgovskega uveljavljanja.
Pod vplivom dnevno oznanjevanih na-Pačnih narodnogospodarskih doktrin vsto-Pajo nekateri potrošniki v trgovine v zavesti, da je za pultom roparska zver, ki jih t>o skušala Sim bolj okrasti in jim vsiliti blago, ki ne ustreza niti po svoji ceni niti Po svoji kakovosti niti po okusu potrošnika. Takšnim ljudem se težko prodaja in vprašajte trgovca, pa boste slišali, akšno božjo potrpežljivost mora imeti in ako mora sebe premagovati, da kupca zadovolji tako z blagom ko s ceno.
Mnenja smo, da danes ni treba s trgovcev , risati vse one slabe lastnosti, katere so J*® nadeli njih klevetniki. Današnje trgovsko Življenje se je tako kompliciralo, da ^•ora trgovec, če hoče preživiti sebe in sv-ojo trgovino, uporabiti vso svojo ener-jpjo in posvetiti trgovini tudi oni čas, ki ga ^j-ugi uporabljajo za zabave in razvedrila, kratka, trgovec mora danes venomer misliti na svojo trgovino in se ji posvetiti docela ali pa bo doživel neuspeh.
Naj govore neprijatelji trgovskega stanu kar hočejo dejstvo je da gre danes trgovcu slabo. Številne odjave trgovin dokazu-J®J° to najbolje. Vzrokov propadanja trgo-VIne je mnogo in o tem bi se mogla napisati več ko ena knjiga.
Nastaja tako vprašanje: kako se naj pro-kaj in komu naj se prodaja? Odgovor °nih na drugem bregu je zelo enostaven in vedno isti: Ne prodajajte, ker ste odveč, er more narod živeti tudi brez vas. če hu\n*’ ^°mo knpovali od družb in v najdem primeru naravnost od tvorničarjev. zat°^-a.V mode'rn' državi, v kateri vladajo Roni in v kateri se govori d demokraciji,
i	mogoče na tako pavšalen način kar izrisati iz življenja cel stan, ki je trajal že le veke, ki je služil narodu stoletja in 'Hetja in ki je vso to dolgo dobo dokazo-potrebnost svojega obstoja. Tudi se ne sv P°za^ti, da tudi trgovstvo skupno s niflilrni name^encl Predstavlja močno ar-vw° Potrošnikov, ki pomagajo trošiti celo to predmetov.
j>.*~ak° je torej z dobičkom trgovca? Mogli je j® vprašanje obrniti in vprašati, kako Hes ^bičkom velekapitala, bank in družb? bi jJ, odgovor na to drugo vprašanje iiha f* Vse^a'<0ir mnogo bolj zanimiv, če kero. rg0vec trajno izgubo in postane ban-iz^j. etl’ je vrhu vsega še na sumu, da je Jju<j.-0 Povzročil zlonamerno. Kakor da bi izeuK &r st^U v bankerot! Če pa imajo
Poftioč dru^» Potem priskoči država mi
s* rfi
vsak delavec vreden svojega plačila. Ali samo podjetnik in trgovec ne? Dobiček je vendar tu plača za vodstvo podjetja, za vse delo pri prodaji, predelavi, pripravi in opremi blaga in vrhu vsega Še ža riziko pri prodaji. Koliko težko zbranega kapitala je že utonilo v raznih podjetjih! Koliko neprespanih noči in krutega odrekanja je bilo potrebno samo za ohranitev podjetij pred propadom! Koliko tednov v letu je moral trgovec delati čisto zastonj, da je mogel zadostiti svojim plačilnim obveznostim in dati državi to, kar je njegovo. Naj se klevetniki trgovstva enkrat ozrejo za kulise trgovine, v ta skromna gospodinj-
stva, v katerih se živi V odrekanju, in potem naj povedo resnico!
Ne, ne oči tajte trgovcu neprimernega dobička! To so flavze, ki se umetno vzdržujejo v javnosti. Če ne bi t»i| to tpko nevaren eksperiment, bi vam hoteli dati priliko, da za kratek čas poskusite in da naenkrat odstranite vse zasebno podjetništvo iz gospodarskega življenja. Bila bi to katastrofa, ki bi se komaj mogla popraviti v nekaj letih. Ubilo bi se vse gospodarsko življenje države, ki se danes itak že komaj vzdržuje nad vodo, in to prav po zaslugi teh majhnih podjetnikov, sposobnih za vsako žrtev. (Obchodnicki zajmy.)
\ ‘eh j v"	“	Mjm	i-iguue	in veiiK oei
že b ih zadrug bf brez javne pomoči J Ni tnYn° Pogipil kot življenja nesposobnih. na<Sin trgovati bi znal tudi otrok. h6ll ^ Pa se zavida tildi njegov maj-običek. Pregovor sicer pravi, da je
Poročilo zborničnega svetnika dr. Rakarja pa zadnji plenarni seji Zbornice za TOI
njem položaju izvoza lesa. Splošno se smatra, da je nastopil iznenaden temeljit pre-okret in da smo zopet na vrhuncu konjunkture. Resnici na ljubo moram pripomniti, da je Slovenija res izvozila v zadnjih dveh mesecih znatne količine lesa v vzhodno Afriko, cenimo na 60 do 80.000 m* ali največ 4.000 vagonov. To blago je šlo vse v vojaške svrhe, toda potreba je sedaj saturi-rana. Brez dvoma je oddaja ie razmeroma velike količine lesa v dveh mesecih ugodno vplivala na slovensko lesno gospodarstvo, ki si je na podlagi tega izrednega pojava ustvarilo iluzijo 6 novi konjunkturi. Ta iluzija pa ima lahko zelo slabe posledice. Začelo se je namreč takoj producirati na žive in mrtve in izgleda, da bo kmaln producirani mnogo teč, kakor znaša potreba za vzhodno Afriko. Kaj potem? Začelo se bo ponujati brez glave ih cene bodo padle vnovič, ker bo današnji italijanski uvozni režim onemogočil, da bi se presežek te produkcije plasiral v Italiji sami.
Ne upoštevaje navidezno »abesinsko« konjunkturo je položaj na italijanskem tržišču slabejši kakor je bil in more že to samo dejstvo znatno prikrajšati naš izvoz, če se pri teh razmerah še z administrativnimi ukrepi omejuje naš izvoz, potem so pač izgledi najslabši.
Potrebna ureditev odnošajev . z Italijo
Nujno je potrebno, da se razmerje do Italije prej ko mogoče vsaj provizorno uredi, kajti če sedaj veljavni provizorij traja, kakor predvideno še tFi mesece, izgubi Dravska banovina svojo glavno izvozno sedijo za les. Pri sedanjem žalostnem položaju v našem lesnem gospodarstvu se to ne bi smelo zgoditi. Posledice za prihodnjo zimo bi bile nedogledne.
Ne moremo torej dovolj nujno priporočati, da se sedanje nevzdržno stanje prej ko mogoče uredj.
Uvoz ruskega lesa v Italijo
Po najnovejših statističnih podatkih je uvozila Rusija v Italijo v letu 1934 skupno
277.000	m*, lesa. Po zagotovilih dobro informiranih strokovnjakov se bo ruski kontingent za les definitivno zmanjšal ?a l&lo. Ostale bi torej znatne količine, ki bi prišle v prid Avstriji in Jugoslaviji. Če bo šlo po dosedanji praksi, potem bo dobila Avstrija levji delež. Če Jugoslavija ne bo imela pri pogajanjih učinkovitih argumentov in pooblastitve v rokah, s katerimi bo mogla v vsaki situaciji odločevati, potem je gotovo, da bo od znatne količine, ki bi nam lahko pripadla iz zmanjšanja ruskega kontingenta in ki bi lahko poživila naš Izvoz, ostalo le tako malo, da ne bo moglo bistveno vplivati na zboljšanje našega izvoza.
Pri tem se pojavlja drugo važno vprašanje, ki je bistverio za naše nadaljnje delo v Gorenji Italiji, katera je postala vsled tarifami^ preferenc skoro izključno domena Avstrije in Rusije. Slednja siefer ni imela preferenc v tarifah, imela pa Je zbog pomorskih voznin to prednost* di je za isti strošek vozila svoj ltes v Benetke, kakor v
Zbornični predsednik je že v svojem poslovnem poročilu omenil, da nas je uvedba uvoznih kontingentov v Italiji, ki je stopila dne 19. februarja v veljavo, našla dokaj nepripravljene ter nas je nemalo osupnila. Tem težji je bil udarec, da uvozna dovoljenja dobivajo samo italijanske tvrdke in samo na podlagi carinskih dokumentov, če in kolikor so uvozile v preteklem letu. Prvotno so se dovoljevale le male količine od 10 do 30°/o prejšnjega letnega uvoza in šele zbog protestov raznih drugih držav je končno Italija odobrila, da se kontingenta uvoz v celotni višini lanskih količin.
Uvozni režim, ki ga je uvedla Italija za jugoslovansko blago, kaže na zunaj, odkar je zopet dovoljena celoletna lanska količina uvoza, zelo varljivo sliko, kajti (Jovoljenje za uvoz naših produktov je na videz stoodstotno. V resnici pa se tega stoodstotnega dovoljenja more poslužiti lei razmernp majhen del trgovcev, kajti ta ugodnost se more izrabiti le na podlagi lanskega uvoza v istem razdobju, in to bodisi na podlagi faktur, oziroma carinskih listin bolet. Kdor slučajno lansko leto ni uvozil, ali si ne zna ali ne more priskrbeti lanskih carinskih bolet, ta tudi letos ne more dobiti dovoljenja za uvoz. Tako prehaja trgovina v roke onih italijanskih tvrdk, ki so lansko leto forsirale uvoz pred uvedbo carine in deloma tudi v roke znanih rušilcev solidne trgovine, ki prodajajo za vsako ceno tudi v času največje stagnacije, izkoriščajoč stisko producenta do skrajnosti. S tem je velik del solidne trgovine izigran in izročen na milost in nemilost uvoznikov, ki izrabljajoč svoj' privilegirani položaj, datirajo ce^e po ,	Kakor	vse kaže, se že začenja
Kupčija s carinskimi boletami, katere bodo za drag denar prodajali oni, ki jih imajo v roki. Ze^ se kaže, da se preko nekaterih reskih špediterjev, ki so obenem lesni trgovci, pošilja les v Italijo s posebno lahkoto. Zahtevati, je treba samo carinjenje na Reki, vse drugo oskrbi špediter. To upravičuje domnevo, da se izigrava predpis, ali pa se dela s tujimi boletami, kar je seveda V prometu preko Sušfika nemogoče. Tako se na spreten način Vabi blago na Reko ter se izigrava vsako solidno delo.
Napačni pojmi o sedanjem lesnem izvozu v Italijo
Upoštevati je tudi to, da je v lanskem razdobju po uvedbi nove italijanske uvozne carine in preferenc v korist Avstrije, promet po 23. aprilu (posebno za relacijo v gorenjo Italijo) padel na minimum in da Se je potem le postopoma en del tega iz-
Eadka kompenziral (seveda s primerno rtvijo na cenah) s forsiranjem izvoza v srednjo in južpo Italijo. Tako je nastala za razdobje maj—junij 1934, ki bo odločilen tudi za fetošnji izvoz, praznina, ki dela koncesijo Italije brez vsake vrednosti. Cenimo, da se bo pri sedanjem režimu dala izrabiti ta navidezno primamjiiva koncesija Italije praktično pajveč do 30°/o lanskega izvoza. Zal kurzirajo med nepoučeno publiko docela napačne vesti in predstave o seda-
Livorno, Genovo, Napoli. Cenimo, da je bilo uvoženega 60 do 70% preko Benetk, Livorna in Genove kot izhodišča za oskrbo Lombardija, Piemonta, Ligurije, Toscane. To je pilo sv<jjčas izrazito izvozno področje slovenskega lesnega izvoza. Če so Rusi izkrcali n. pr. v Livorno, so imeli do Firence le malenkostno voznino, v primeri s transportno obremenitvijo, ki jo ima slovenski* lesna trgovina od Postojne do Firence. Naravno je, d$ so Rusi trg popolnoma obvladali. Tarifna preferenca, ki jo uživa Avstrija, ji omogočuje, da z ozironj na kvaliteto svojega lesa še uspešno konkurira z Rusi. Slovenski izvoz pp je z ozirom na tarifne razmere skofo da onemogočen.
Posledice padanja lire
Pri tej priliki ne smemo prezreti važno okoliščine, ki lahko danes ali jutri težko oškoduje lesni izvoz v Italijo. Vrednost )ire postopno pada. Brez dvoma se njena vrednost danes le še umetno drži in skuša Italija v zaščito svoje valute z vsemi sredstvi vplivati na zmanjšanje pasivnosti v svoji trgovinski bilanci. Vprašanje je, kdaj se bo-da ta sredstv« izčrpala. Če se to zgodi in merodajnejši mednarodni finančni krogi pravijo, da to ni daleč, potem bo lesntj industrija utrpela nov velik udarec. I?yzemši prodaje v kolonije, ki se delajo večinoma v dinarjih ali devizah, se skoro vse prodaje v Italijo vrše v lirah. M^lim italijanskim odjemalcem, ki v svoji primitivnosti niso vajeni računati v tujih valutah, se drugače skoro ne more prodati, pa tudi večje firme, ki bi bile voljne kupovati v dinarjih, so izjeme. Je pač znak časa, da se prodaja z vsakimi pogoji in za vsak rizjkp, samo da se nekaj proda. Edino bi se moglo napraviti to, da se pa podlagi klirinškega sporazuma z Italijo zahteva, da vplačujejo itali-janski kupci pospešeno, to se pravi, y pogodbeno določenem roku. Italijanski kWpci se v splošnem ne drže pogojenih plačilnih rokov, ampak zavlačujejo plačila Zfi cele mesece. Na drugi strani pa nase finančno ministrstvo brezobzirno zahteva britje deviz. Italijanska uredba o kliringu predvideva stroge sankcije, ki bi se morale apji-c}fati tudi na one dolžnike, ki so notorično solventni, ki pa iz Same špekulativnosti zavlačujejo plačila. Znano Je namreč, da se več kot polovica italijanskih lesnih trgovcev finansira in obrathje na ta način z denarjem svojih dobaviteljev.
Končno naj omenimo še vprašanje, ki tudi nujno čaka rešitve. To |e
obračunavanje deviz in klirinških tečajev,
Ti tečaji se še vedno Obračunavajo na podlagi starega dinarskega tečaja 9'1S paritete Curih, s premijo 28V2«/«. Neglede na to, da tako obračunavanje ne odgovarja realnemu stanju, nalaga še vedno ekšportni trgovini težko breme. Če že lesna panoga ne more biti deležna izvoznih premij, naj se ji vsaj likvidirajo devizna nakazila po faktičnih tečajih. V praksi izgleda stvar tako:
Za eno italijansko liro dobi izvoznik danes približno dinarjev 3-62, nakazilo na Italijo pa stane Din 3'92 in to po vseh predpisih deviznega prometa. 30 par pa vsako liro mora še danes žrtvovati vsak izvoznik lesa v Italije jn to v času, ko se celo naše lesno gospodarstvo pogreza vedpo globlje in ko se na neštetih konferencah zaman išče leka, da bi se ta uboga gospodarska panoga vzdržala pri življenju. Če se je našla ippznpst vsaj primernega obračunavanja v nemškem kliringu izvoz koruze, naj se dobi tudi modus, da ne bo lesno gospodarstvo oddajalo skoro 10% od vrednosti zaradi uporabe fpivnih tečajev povrh vsega še kot devizni 4avek.
Naša politika odprtih vrat nroti ItaUji
Dočim je naš izvoz V Italijo izpostavljen vseni zgoraj navedenim nepriliMm, vbdi-md mi napram Itttliji politiko odprtih vM,
ki je omogočila, da je Italija v letih največje krize od leta 1982. povečala svoj izvoz v Jugoslavijo od 361'9 milj. dinarjev na 555 milijonov dinarjev. Ze ta številka dokazuje, da naš sedanji uvozni režim kakor tudi sporazum o kliringu neglede še na posebne pogodbene carinske in tarifne ugodnosti, ki jih uživa na naših progah italijansko blago, omogočuje neovirano penetracijo italijanskega blaga. Mi smo vodili proti Italiji dosedaj vedno politiko pasivnega popuščanja in na noben njihov ukrep, s katerim so prizadeli naš izvoz, nismo reagirali s protiukrepi. Bilanca te naše politike je izražena v enostavni ugotovitvi, da je leta 1930. znašal naš aktivni saldo iz blagovnega prometa z Italijo 1122 milijonov dinarjev in se je skrčil do lanskega leta na 242 milj. dinarjev. Leta 1930. smo izvo-
zili v Italijo za 1919’4 milj. dinarjev blaga, lansko leto pa komaj 797‘5 milj. dinarjev. Moramo se vprašati, ali še moremo in kako dolgo še, da nadaljujemo tako gospodarsko politiko in kam bi nas ta končno privedla.
Izkušnje, ki jih imamo tekom zadnjega desetletja, odkar se vodi po vsem svetu carinska vojna in izvaja politika avtarkije v vseh evropskih državah, in neuspehi, s katerimi se zaključujejo vedno naša trgovinska pogajanja, nas bi morali končno privesti do tega, da spoznamo, da je skrajni čas, da iz temelja menjamo sistem naše zunanje trgovinske politike na sličen način, kakor so to že davno izvedle vse sosedne države. Smatram, da ni več časa za odlašanje, če nočemo pustiti zadnje prilike, da zaščitimo interese domačega dela in nacionalnega dohodka.
Bocshi bakceni cudUuk
Dividenda v enem letu trikrat večja od glavnice
Ponovno smo že v našem listu opozarjali ria velikanske dobičke, ki jih dosegajo v naši državi razne tuje družbe, zlasti velika rudarska podjetja. Da postaja potreba javne diskusije o teh dobičkih vedno bolj evidentna, dokazujejo veliki dobički, ki jih dosega že leta dolgo francoska družba za izkoriščanje borskih bakrenih rudnikov. Pripominjamo pa takoj, da tu ne gre za nobeno animoznost proti tujim družbam ali tujim kapitalom, temveč le za zaščito naših narodnih interesov, da dobi država od velikanskega čistega dobička oni del za davke, ki ji pri najbolj normalnem ob-dačenju pripada in da so tudi delavske mezde v skladu z velikanskim dobičkom podjetja. Gre torej le za varovanje upravičenih fiskalnih in socialnih interesov.
In te treba varovati, kadar se dosegajo tako veliki dobički, kakor jih dosega bor-ska družba. Na vse zadnje je vendar bor-ski rudnik del našega narodnega premoženja in zato ima naš narod tudi pravico vsaj na skromen del čistega dobička od tega rudnika.
O delu in uspehu borskega rudnika je objavil »Jugoslovenski Lloyd« daljši članek, iz katerega posnemamo:	Družba
»Compagnie fran?aise des mineš de Bor« za izkoriščanje borskega rudnika je bila ustanovljena v 1. 1904. v Parizu. Pri ustanovitvi družbe so sodelovali tudi srbski kapitalisti, toda večina delnic in vodstvo družbe je bilo vedno v rokah francoskega kapitala. Ze pred vojno je znašala proizvodnja borskega rudnika okoli 7000 ton čistega bakra. Med vojno so bile rudniške naprave zelo poškodovane in šele 1. 1924. je dosegel rudnik predvojno stanje proizvodnje. Od tedaj pa raste produkcija rudnika neprestano in je danes Jugoslavija za Španijo in Nemčijo v Evropi največji producent bakra. Vendar pa je kakovost bakrene rude v Jugoslaviji znatno boljša od one v Španiji, poleg tega pa se v borskem rudniku pridobivajo tudi znatne količine zlata kot postranski produkt. Šele v zadnjem času pa je začel borski rudnik tudi pridobivati zlato.
Glavnica francoske družbe znaša 15 milijonov fr. frankov, od katere pa je že amortiziranih 4’85 milijona frankov. Leta 1931. je izdala družba 4 in pol odstotne obligacije v nominalnem znesku 40 milijonov, od katerih je bilo 1. 1933. v obtoku samo še 38'67 milijona frankov.
Produkcija in čisti dobiček družbe sta znašala:
produkcija Cisti dobiSek ton milijonov fr.
1928	15.086	B0’7
1930	24.463	19'5
1932	30.159	9 4
1933	40.318	21'5
1934	44.370	22'0
Kljub nizkim cenam bakra je dosegla
družba vedno večje dobičke, ker je njen položaj čisto poseben, da ji ni treba stopiti niti v kartel. Poleg tega pa ima tako velike finančne rezerve, kakor le maloka-tera druga družba.
Nominalna vrednost navadnih in prioritetnih delnic znaša 100 frankov. Samo dividenda pa je znašala za leto 1933. 130 frankov za prioritetne in 127 frankov za navadne. Ista dividenda je objavljena sedaj tudi za leto 1934. L. 1930., ko je doživela družba največjo konjunkturo, je znašala dividenda celo 300, odn. 297 frankov, torej trikrat več, kakor je znašala nominalna vrednost delnic.
Francoski listi objavljajo sedaj podrobnosti iz bilance družbe za izkoriščanje borskega rudnika. Iz teh podatkov je razvidno, da je treba k čistemu dobičku za leto 1934. prišteti še 18.427.000 frankov, ki jih
je družba uporabila za fond za izplačilo obligacij. Od te vsote je uporabila družba za amortizacijo nekaj nad 8 milijonov, da se je obtok obligacij znižal na vsoto 30 milijonov 622.000 frankov.
Investicije družbe so skupno izkazane s 121 milijoni frankov. Rezervni fond znaša 36 milijonov frankov, razne druge rezerve 60 milijonov frankov, 96 milijonov frankov pa je izkazanih v amortizacijskem fondu. Če odbijemo vse te amortizacije od vsote, izdane za investicije, potem vidimo, da so že vse investicije odpisane, torej plačane.
Od drugih važnejših bij^nčnih postavk so izkazani: upniki z 11‘8 milijona frankov, efekti, gotovina v blagajni in naložbe v bankah s 85'2 milijona frankov in dolžniki z 39'9 milijona frankov.
Aktiva: nepremičnine 121, efekti, gotovina in naložbe (večinoma v pariških bankah) 85 in dolžniki 40 milijonov frankov.
Pasiva: glavnica 15, rezerve 36, druge rezerve 60, amortizacijski fond 96 in čisti dobiček 22 milijonov frankov.
V	dinarjih znaša torej čisti dobiček družbe, brez posebnih dotacij fondom okoli 66 milijonov dinarjev. Ce pomislimo, da je Trboveljska premogokopna družba v svojem najboljšem letu, t. j. 1. 1929. pri delniški glavnici 200 milijonov Din dosegla le 45'5 milijonov Din, potem to najbolj zgovorno dokazuje, kako naravnost sijajno se obrestuje v naše rudnike naloženi tuji kapital. Bo vendarle treba gledati tudi na to, da bo tudi naš narod imel vsaj nekaj dobička od naravnih zakladov svoje zemlje.
Industrijske delniške družbe v Jugoslaviji
Bilance naših industrijskih delniških družb izkazujejo za leto 1933. skupni dvig dobička na 247 milijonov dinarjev in dvig izgube na 485-5 milijona dinarjev (1. 1932. še 189'4, odn. 339 milijonov dinarjev) pri skupni vsoti bilanc 16'5 milijarde dinarjev.
Menični in ostali dolgovi so dosegli vsoto 7048 milijonov in so le še za 500 milijonov nižji ko lastna sredstva. Zelo so se pa tudi dvignile investicije, in sicer na 7704 milijone Din ali v treh letih za 32#/o.
Obratna sredstva so v tej dobi znova narasla od 3014 na 3303 milijone, povečala se je likvidnost, zmanjšala pa se je vrednost izdelanega blaga od 1595 na 1492 milijonov. Zmanjšala se je oddaja blaga na kredit, kar dokazuje tudi padec terjatev od 3685 milijonov Din v 1. 1932. na 3426 milijonov Din v 1. 1933.
Režijski in upravni stroški družb so narasli od 1134 na 1158 milijonov, odpisi od 243 na 264, davki pa so se povečali od 217 na 270 milijonov.
Od 887 družb izkazuje 537 družb izgubo (60%), dobiček pa le 350 družb (40%), dočim je bila po obsegu poslov pasivna polovica. Skupna bilančna vsota se je povečala za 1'6 milijarde Din, skupna glavnica pa za 809 na 5046 milijonov. To statistiko je objavil v svoji študiji profesor Vladimir Rosenberg v Beogradu in v njej niso upoštevani denarni in zavarovalni zavodi.
Svetovna trgovina v februarju
Mesečni bilten Drušiva narodov objavlja podatke svetovne trgovine za februar, ki je bila 1. 1934 po vrednosti za 3% nižja ko v letu 1933. Izvoz iz Amerike in Azije je bil sicer nekaj večji, zato pa je izvoz iz Evrope nazadoval za 5% in iz Afrike za 10%. Februarski padec je sicer sezonski, a vendar je letošnji izvoz manjši ko v vsej dobi po 1. 1929., proti kateremu letu je padel celo za 31,4%. V primeri z lanskim februarjem je padla svetovna trgovina za 1,5%. Evropski uvoz je bil v fe-
bruarju 7% manjši ko lani, sev. ameriški za 17, azijski za 11, oceanski za 7. Nekoliko ugodnejši so podatki industrije, ki je svojo produkcijo povečala v Kanadi, Čile, Danski, Italiji in Norveški, nazadovala pa v Franciji in Nizozemski.
Lep uspeh bolniške blagajne Trg. bol. podpor, društva
Bolniška blagajna trgovskega bolniškega podpornega društva v Ljubljani je zaključila tudi lansko leto z lepim uspehom. Število članstva raste od 1929 neprestano ter se je dvignilo tudi v letu 1934. za več ko 500 članov. L. 1929. je bilo vseh članov 4697, 1. 1930. 5345, 1. 1931. 5791, 1. 1932. 5895, 1. 1933. 6312 in 1. 1934. 6898. Ta velik porast članstva ni pripisati toliko zmanjšanju brezposelnosti kakor pa prestopu članov iz drugih bolniških blagajn v blagajno TBPD. Poslovni zaključek blagajne izkazuje za leto 1934. presežek v višini 283.400 Din, dočim je znašal I. 1933. le
193.000	Din. Delovanje bolniške blagajne pa bi bilo še mnogo bolj uspešno in njene dajatve članstvu še večje, če bi bila bolniška blagajna popolnoma avtonomna in ne bi bila navezana na Središčni ured.
Zagrebška zbornica predlaga sklicanje turistične konference
Turistični odbor Trgovinsko-industrijske zbornice v Zagrebu je imel dne 25. aprila sejo, na kateri so bili podani razni referati o stanju turističnega prometa na gornjem Jadranu. Sklenjeno je bilo, da bo predlagala zbornica banski upravi, da skliče ta po volitvah posebno turistično konferenco, ki naj razpravlja o vseh aktualnih vprašanjih našega turizma. Nato pa naj bi se sklicala še državna turistična konferenca, na kateri bi se zlasti razpravljala naslednja vprašanja: izdaja novega turističnega zakona, zakona o mineralnih in termalnih vodah ter zakona o kopališčih, kopališčni red ter druga aktualna vprašanja našega turizma. Načrte za vse te zakone bi pripravila zbornica.
Zaposlenost delavstva v februarju
(Po statistiki SUZOR-a.)
V	februarju je bilo v vsej državi pri vseh okrožnih uradih zavarovanih 505.384 ■delavcev In nameščencev, za 1.112 manj ko
v januarju 1935 in za 10.333 več ko v februarju 1934.
Največji je porast zavarovancev pri okrožnih uradih v Sarajevu (za 2.605), v Nišu (za 2.250), v Zagrebu (za 1.779) in v Ljubljani (za 1.593). Relativno pa je največji porast v Sarajevu (za 12’59%, v Nišu (za 10-96%) in v Somboru (za 9-97%).
Padlo pa je število zavarovancev pri uradih v Skopi ju za 2.002 (7‘84%) in v Osjeku za 1.754 (4'05%).
Zasebne bolniške blagajne izkazujejo vse tri dvig članstva. Absolutno največji dvig izkazuje blagajna Trg. bol. in podpornega društva v Ljubljani (za 541), relativno pa blagajne Trg. omladine v Beogradu (za + 11'07%).
Povprečna zavarovana mezda je znašal Din 21-78 ter se je ponovno zmanjšala, in sicer za 0-64 Din.
Ves zavarovani zaslužek je znašal 275’19 milijona Din, dočim je znašal v februarju
1934	277-46 milijona dinarjev.
Nemci odpovedujejo zaradi deviznih težav potovanja v Dalmacijo
Nemški turisti odjavljajo svoj obisk Jugoslavije zaradi neurejenega turističnega kliringa. Narodna banka je odobrila za la kliring vsoto 10 milijonov Din. O tej vsoti pa niso vedele ničesar niti naše niti nemške turistične ustanove. Turisti so se po odločbi banke prijavili za april in maj, ko se je pa . ugotovilo, da vprašanje kliringa še ni urejeno, so vse te skupine svoj prihod odpovedale. Največ odpovedi je dobil »Jadran Express«, ki je že lani sklenil nekaj skupinskih potovanj. V tem mesecu bi moralo dospeti na Jadran nad 1000 Nemcev, ki zdaj »ne pridejo in se bodo deloma usmerili v druge države, kjer imajo urejen turistični kliring.
Službeni list
kr. banska uprava Dravske banovine 35. kos z dne 1. maja 1935 objavlja: Odredbo glede inozemskih vojnih ladij — Uredbo o normiranju obresti na glavnico uradniškega pokojninskega sklada pri Drž. hipotekarni banki — Objave o pobiranju občinskih davščin — Oklice sodišč, razglase uradov in oblastev ter razne objave.
gcHHŽne veaM
Volilna borba na Češkoslovaškem postaja zlasti med nemškimi strankami zelo ostra. Tako je prišlo med socialnimi demokrati in Heinleinovimi nacionalisti ponovno do krvavih spopadov. Na Heinleina samega pa je bilo izvršenih že nekaj atentatov.
Nemčija je začela na otoku Syltu graditi pomorsko in avijatično oporišče. To pomeni novo kršitev mirovne pogodbe, s katero je zlasti ogrožena Anglija.
Vedno agresivnejše postopanje Nemčije je privedlo do zbližanja med Litvo in Poljsko. Prvi znak tega zbližanja je sestanek poljskega zunanjega ministra Becka z li^ tovskim pariškim poslanikom Klimarom.
Angleški listi sedaj ugotavljajo, da so bili nemški načrti za podmornice gotovi že lansko jesen, da so se začeli deli teh podmornic že izdelovati okoli božiča in da se je graditev podmornic tudi že začela pred 14 dnevi. Nemčija torej dosledno krši besedo in vse izjave njenih državnikov služijo le enemu cilju, da se premoti nasprotnika.
In Angleže so Nemci v resnici redno speljali na led, ki ga prebija sedaj šele strah pred nemškimi podmornicami.
24 angleških poslancev je vložilo v parlamentu predlog, da se naj na prvem prihodnjem sestanku Društva narodov sklene ustanovitev mednarodne letalske policije.
Nemci bodo še v tem letu začeli graditi dva drednota po 20.000 ton, dve križarki po 10.000 ton in celo vrsto 'rušilcev, torpe-dovk in podmornic. Tako poroča »Giorna-le d’ Italia«.
Z velikimi slovesnostmi je bil v Berlinu odstranjen črni pajčolan z zastav jeklenih čelad. Ta pajčolan je bil pritrjen po podpisu versajske mirovne pogodbe ter naj njegova odstranitev na zunaj dokazuje, da je Nemčija zopet popolnoma svobodna država, ki je ne veže več versajska pogodba.
Nemška vlada jo odredila, da se mora
60.000	nezaposlenih delavcev v Posaarju deportirati v vzhodno Prusijo in tam zaposliti. Delavci pa so s tem nezadovoljni in se nameravajo pritožiti na mednarodno sodišče, ki še posluje v Saarbruckenu, da reši po plebiscitu nastala sporna vprašanja.
Francosko-ruski pakt še vedno ni sklenjen, čeprav je M! nnčrlni sp^a/.um to tro- j sežen. Po pariških vesteh sta se Laval in sovjetski poslanik Patjomkin zedinila, da ima sporazum pet točk. Sporazum je čisto v duhu pakta o Društvu narodov in more k sporazumu pristopiti vsaka druga država.
Rimske romarje na povratku v Nemčijo so hitleTjevci prijeli, jim odvzeli uniforme, znake in spominke, nato pa jih odvedli v koncentracijsko taborišče.
Nemško letalo z montiranim fotografskim aparatom, ki je nekaj dni krožilo visoko nad italijanskimi utrdbami pri Šesto Calende, je eskadrila 6 italijanskih letalcev prisilila na pristanek in ga zaplenila.
Na nemško-čehoslovaški meji na obmejni postaji Eisenstein so hitlerjevci ugrabili nekega prebeglega Nemca, ga krvavo pre- J tepli in nato s silo spravili na nemško ozemlje. Čehoslovaška vlada bo zaradi te flagrantne kršitve čehoslovaške suvereni-tete ostro protestirala v Berlinu.
Poostreno opazovalno službo je uvedla Francija na svoji vzhodni meji. Na letališču v Strassbourgu je pripravljena eskadrila najhitrejših letal, ki ima nalogo preprečiti nemške polete nad francoskim ozemljem ali prisiliti nemška letala k pristanku.
Madjarska je zavzela glede vojaške pomoči Avstriji novo taktiko ter sedaj izjavlja, da bi mogla priti Avstriji v pomoč le, če bi Društvo narodov predhodno ugotovilo napadalca.
Novoizvoljeni madjarski parlament je bil v torek slovesno otvorjen. Drž. upravitelj Horthy je imel govor, v katerem je po-1 udarjal, da je revizionizem glavno načelo; madjarske politike. Na seji so opozicionaH ni poslanci nekaterim vladnim hrupno oči' tali, da so z nasilstvi prišli v parlament.
Na shodu patriotične fronte v Modlingf' je kancelar Sušnik v navzočnosti knez«: Starhemberga izjavil, da je glavna osnov*: sedanjega režima v Avstriji patriotičn? fronta. Vse kaže, da se je knez Starhem* berg že sprijaznil z mislijo, da Heimwehr po uvedbi splošne vojaške dolžnosti ne b<^ več igral prve violine v Avstriji.
V Wollersdorfu so bile v spopadu med komunisti in žandarmerijo mnoge oseb« ranjene.
V Švici bo poleti plebiscit, ki naj odloči glede nadaljnjega obstoja prostozidarski j
lož.
pDcnarsfvo
Statistika štednje v samoupravnih hranilnicah
Ustanovitev Zveze hranilnic kraljevine Jugoslavije v Zagrebu (Savez štedionica Kr. Jugoslavije) je pokazala, kako potrebna je bila skupna organizacija samoupravnih hranilnic, za katere pri nas še nismo -dobili modernega hranilniškega zakona, kakršnega sta že uvedli Češkoslovaška in Poljska, čeprav je bil osnutek zanj izdelan že 1. 1927. Zveza je organizirala predvsem statistično službo in si je nadela tudi nalogo poenotenja in spopolnitve računovodstva in informativne službe pri vseh naših samoupravnih hranilnicah. Statistika dokazuje, da štednja pri njih napreduje, kljub temu, da jim še ni priznan nobeden izmed privilegijev, ki veljajo za državne in poldržavne denarne zavode in zadruge. Po tej statistiki je dosegla pri naših 39 samoupravnih hranilnicah koncem letošnjega januarja skupna vsota vlog 1 milijardo 311 milijonov 231.822 Din pri številu vlagateljev 126.858, koncem februarja eno milijardo 323 milijonov in koncem marca nad eno milijardo 327 milijonov in število vlagateljev 127 tisoč, tako da je vsota vlog narasla v dyeh mesecih za 21 milijonov dinarjev, število vlagateljev pa za 442. V tem pa še niso vštete številke 18 zavodov, med katerimi so Mestna hranilnica in Hranilnica kmečkih občin v Ljubljani, dalje radovljiška, škofjeloška, kostanjeviška, ma-renberška, kamniška, banovinska v Mariboru in druge nekatere hrvatske, ki niso dale uradnih podatkov in se njihove vloge cenijo na približno 750 milijonov dinarjev pri nad 100 tisoč vlagateljih.
Največji dvig vlog je pri Gradski in Banovinski štedionici v Zagrebu ter pri Gradskih novosadski in sarajevski, nova hranilnica v Bjelovaru pa dokazuje s svojim naglim razvojem, da potrebujejo naše dežele še mnogo enakih zavodov, ki jih bo treba ustanoviti.
Dosti slabše je stanje hranilnic Dravske banovine, kjer so imele po avstrijskem re-gulativu iz 1. 1844. pravico hraniti pupilne vloge, ki jih morajo zdaj v znesku nad 100 milijonov Din oddati Državni hipotekarni banki, same pa med tem ne prejemajo ni-kakih obresti od velikih posojil, ki so jih ■dajale za. občne koristne investicije. Hud udarec za te zavode je moratorij kmetskih dolgov, ki se zaradi zaščite ne vračajo. Za njihovo rešitev bi bili potrebni hitri ukrepi zakona o hranilnicah, vrnitev pupilnih vlog in izenačenje teh zavodov z državnimi denarnimi zavodi in kmetijskimi zadrugami, tembolj, ker je že dosedanje delovanje samoupravnih hranilnic dokazalo njihov obče koristni in dobrodelni značaj.
Novo dovoljeni odlogi plačil denarnim zavodom
Odlog plačil je dovolil trgovinski minister po uredbi o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov znova 29 denarnim zavodom. Med drugim je dovolil odlog plačil tudi naslednjim 4 slovenskim denarnim zavodom, in sicer:
Obrtni banki d. d. v Ljubljani na 6 let; °brestna mera na stare hranilne vloge in Po tekočem računu je določena na 2% brut-začenši s 1. julijem 1934.
Občinski hranilnici na Vrhniki na 6 let; °brestna mera za stare vloge in po tekočem računu 3% brutto začenši s 16. oktobrom 1934.
Mestni hranilnici v Ormožu na 6 let obrestna mera na stare hran. vloge in po tekočem računu 2% začenši s 1. januarjem 1935.
Mestni hranilnici v Črnomlju na 6 let; obrestna mera na stare hranilne vloge in po tekočem računu 3% začenši z 28. februarjem 1934.
Jugoslovanska udružena banka
Poziva vse svoje upnike v starem dobro-imetju, da v roku treh mesecev prevzame-pripadajoče jim prvenstvene delnice z dividendnimi kuponi in talonom. — Ob Prevzemu so vlagatelji dolžni predložiti ne knjižice radi odpisa zneskov, ki se
Že v 24 urah X S* 1
kfr-obleke,
klobuke itd. Skrobi ™ aretlolika srajce, ovratnike is manšete. er®> *®iit monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4—«. Selenbnrgova ni. 8. Telefon it 18-72.
po ministrski odločbi o sanaciji zavoda pretvarjajo v prvenstvene delnice in v specialni rezervni fond. Obračun dobroimetja drugih oblik se opravi z računom ob prevzemu delnic. Za upnike zavodovih podružnic v Mariboru, Sušaku in Petrinji izdajajo prvenstvene delnice te podružnice. —
Ako upniki ne dvignejo prv. delnic v določenem roku, jih deponira zavod pri Narodni banki, Poštni hranilnici ali Drž. hipotekarni banki. — Istočasno se pozivajo stari delničarji, da v smislu odločbe o sanaciji predlože svoje delnice radi prežigo-sanja na 10%> nominale.
3&t&wa petletka
Reguliranje, kontrola in pospeševanje gospodarstva, toda brez poseganja v iniciativo zasebnega podjetništva
Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš je na shodu narodne socialistične stranke v Brnu prejšnjo nedeljo govoril o gospodarskih vprašanjih države. Država potrebuje petletni gospodarski načrt, ki ga naj vlada izvede po volitvah. S tem načrtom se mora utrditi demokracija. »Pri tem pa se ne sme državi podtakniti funkcija podjetnika in ji nakopati riziko. Mi ne gremo tako daleč, da bi hoteli ovirati zasebno podjetništvo ali ga celo izpodrivali. Kar hočemo, je reguliranje in kontroliranje, a tudi podpiranje.!: Dosedanja pot kmetijstva mora dobiti določen smoter. Politično, socialno in gospodarsko bi bilo podobno samomoru, če bi gnali državo v popolno kmetijsko avtarkijo. Načrtno kmetijstvo pomeni, ustvariti si pregled o tem, katere vrste blaga naj letno uvažamo iz srednjeevropskih držav. To se pa mora združiti z obdelovalnim načrtom in zagotovitvijo naših tržišč. Za industrijo in trgovino moramo načrtno ugotoviti, kolikšen del produkcije more sprejeti notranji konsum, kateri del zunanje trgovine se da spraviti v sklad s kmetsko produkcijo in kateri izdelki ne potrebujejo kompenzacije ter jim je pot v tujino še odprta. Ta bilanca bo pokazala, koliko in v katerih vejah industrija ni zaposlena in za katere delavce moramo poskrbeti. Brezposel-
nost je treba odpravljati sistematično. Produktivna pomoč doslej ni bila zadostna. Potreben nam je načrt za večjo dobo, v kateri bi mogli povečati domači konsum. To je dosegljivo z investicijami in javnimi deli, ki ne bi presegala naših finančnih moči. Vendar pa je ta rešitev samo prehodna in od investicij ne moremo pričakovati nika-kih čudežev.
Potrebna je znanstvena raziskava brezposelnosti in ugotoviti treba, kateri njen del je nastal zaradi organskih izprememb v gospodarski strukturi in zaradi trajnih posledic krize, kateri pa ima samo začasni značaj. Naši gospodarski znanstveniki se morajo bolj udeležiti službe državi. Vedeti moramo, da je treba ustanoviti nove organizme, morda tudi nove vladne organe za temeljito obravnavanje gospodarskih problemov. Poleg demokratičnih in političnih ustanov potrebujemo odslej tudi gospodarske ustanove. Novega gospodarskega načrta, ki ga potrebujemo, ne moremo ustvariti z leta na leto, od meseca do meseca. Ni naključje, da je postavila Rusija petletni in Roosevelt dvakrat po štiriletni načrt. Misel, da potrebujejo avtoritativni režimi časa za dozoritev, velja tudi za demokracijo.
Si/eiw/na ptoduUdia fauntoža
Ameriški urad za kmetijsko gospodarstvo poroča v svojem marčnem bilfenu, da se svetovna bombažna žeiev 1934/35 zdaj končno ceni na 22,600.000 bal po 478 funtov, kar je za 3,500.000 bal manj ko 1. 1933/34 in je to najmanjša žetev od 1. 1923/24. Ta številka je tudi za 11% manjša ko številka povprečne produkcije v dese-. tih letih od 1922 do 1933, ko se je ocenila povprečna žetev na 25,530.000 bal. Pred žetvijo so torej precenili letošnjo količino za 400 tisoč bal. Ta padec je povzročilo v zadnjih mesecih neugodno vreme v Indiji, kjer se zdaj ceni žetev za 584.000 niže ko lanska. Ruska žetev je nekoliko večja od lanske. Iz južne Brazilije še ni uradnih cenitev, zasebne pa računajo, da je žetev večja ko lanska, do-čim se v severni Braziliji pridelek uradno ceni na 285.000 bal ali za 61% nad lansko produkcijo. Porast kažejo tudi še Kitajska in nekatere manjše dežele, zato pa je padec znaten v Egiptu in Mehiki.
Svetovna poševna ploskev bombaža se ocenjuje zdaj na 73 milijonov 400 tisoč akrov. Leta 1933/34 je bila 74,400.000 in 1 1932/33 celo 80,870.000 akrov, tako da je letošnja poševna ploskev svetovno najmanjša po letu 1923/24, v USA pa sploh po letu 1901/02. Glavni padec izkazuje Amerika le zaradi svojega umetnega omejevanja, kar izrabljajo druge dežele, zlasti Brazilija, za povečanje svoje produkcije.
Škodljivi vpliv umetnega dviganja cen na položaj USA v mednarodni trgovini bom-
.KUVERTA'
D« Z O. Z.
LJUBLJANA
CMta It. S7
kuvert in
EONFEEOUA PAPIRJA
baža se torej priznava danes že tudi uradno v državi sami. Čeprav so se cene dvignile, dohodki bombažnih plantažni-kov narasli in se vsaj v nekih sektorjih Juga kaže oživljenje prometa in poslovanja, je vendar dviganje cen ameriškega bombaža škodljivo in resno vplivalo na izvoz ip na vse posle vobče.
Ne le da tujci manj povprašujejo po ameriškem bombažu, temveč druge države še večajo produkcijo in pridobivajo trge, ki jih Amerika izgublja. Trajno zmanjšanje proizvodnje bombaža zaradi pomanjkanja izvoznih možnosti pa bi pomenilo zmanjšanje industrijske delavnosti v zveznih strokah in povečanje brezposelnosti, zlasti v južnih krajih.
Vpliv bombažnega trga na Severne ameriške zedinjene države moremo pravilno oceniti, ako upoštevamo, da je dala USA še leta 1932 nad 60% svetovne žetve, letos pa le še 43%. Njena produkcija je padla za 40%, dočim se je v drugih deželah za 30% dvignila. Resen tekmec ji postaja Brazilija, ki ima večjo razpoložljivo površino in enako kakovost pridelka. Ta razvoj v važni panogi ograža vse narodno gospodarstvo Unije. Ni pa dvoma, da se izpremembe na trgu bombaža pokažejo kmalu kot prvovrsten moment v vsem svetovnem gospodarstvu, ker so poučen primer o tveganosti eksperimentov s pomočjo omejevanja proizvodnje.
Občni zbori
Posojilnica v Črnomlju, r. z. z n. z. bo imela 50. letni občni zbor v nedeljo 12. maja ob 14. v svoji pisarni.
Premogokopna družba Belokrajina v Črnomlju sklicuje občni zbor na 15. maja ob pol enajstih v Krmelju pri Št. Janžu.
Šentjanški premogovnik And. Jakil d. d. sklicuje VII. občni zbor na dan 15. maja ob enajstih v rud. pisarni v Krmelju.
X. občni zbor Kolinske tovarne hranil d. d. v Ljubljani bo dne 16. maja ob 16. uri, Prešernova 50/1.
XIII. občni zbor trg. ind. d. d. »Merkur« v Ljubljani bo v petek 17. maja ob 15.30 v ravnateljstvu Hranilnice Dravske banovine v Ljubljani.
Automontaža delavnica d. d. ima prvi redni občni zbor dne 18. maja ob pol dvanajstih v ravnateljstvu Jugoslavenske banke, podr. v Ljubljani, Tyrševa 7.
Elektroindustrija d. d. v Ljubljani bo imela IV. občni zbor v soboto ob pol dvanajstih v pisarni Gosposvetska 13.
Delta, zadruga za izdelovanje perila v Ptuju, ima občni zbor v svojih prostorih v Ptuju dne 20. maja.
pobave^Udfac^e
Prodaja 409 kg sprcmnic z znamkami iz leta 1929. Direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani razpisuje prodajo 409 kg sprem-nic iz 1.1929. Na spreinnicah so med drugim prekrižane poplavne znamke. Material je popolnoma čist. S pet dinarji kolko-vane in zapečatene ponudbe se sprejemajo do 15. maja.
Zakup prostorov kina »Ljubljanski dvor« se odda z licitacijo dne 13. maja pri Direkciji državnih železnic v Ljubljani.. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti direkciji.)
Gradbeni oddelek Direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 7. maja ponudbe o dobavi mila.
Strojni oddelek Direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 9. maja ponudbe o dobavi ročajev za armature iz impregniranega papirja. — (Pogoji pri obeh oddelkih.)
Direkcija drž. rudnika Ugljevik sprejema do 6. maja ponudbe o dobavi raznega pisarniškega materiala; do 7. maja o dobavi 1200 kg olja za mazanje, 2 verig; do 9. maja o dobavi raznega prometnega materiala; do 14. maja pa o dobavi 2000 kg karbida.
Direkcija drž. rudnika Kakanj sprejema do 9. maja ponudbe o dobavi 10.000 m žice, o dobavi raznih ventilov, 11.000 opek, 60 omotov krqvne lepenke, 500 kg firneža, 150 kg olja za mazanje poda ter o dobavi rezervnih stekel za mazalice.
Direkcija drž. železnic v Subotici sprejema do 8. maja ponudbe o dobavi 100 kg motvoza.
Direkcija drž. rudnika Velenje sprejema do 8. maja ponudbe o dobavi 3 električnih jamskih svetiljk, kalijevih patron itd.
Direkcija drž. rudnika Kakanj sprejema do 9. maja ponudbe o dobavi 3 kompletnih kondenzatorjev, raznih ščetk, 30.000 kg ovsa in 100 m gradla za zastore.
Pri ekonomskem oddelku Generalne dir. drž. železnic v Beogradu bodo naslednje ofertne licitacije: dne 13. maja za dobavo 298.210 krp in bombaževine, papirja, tiskovin in raznega pisarniškega materiala; dne 14. maja za dobavo mazalnih blazinic in stenja; dne 15. maja za dobavo raznega materiala za čiščenje; dne 16. maja pa za dobavo 62.330 kg dekstrina in 1248 kožuhov. — (Pogoji pri strojnem oddelku Direkcije drž. železnic v Ljubljani, »Ljubljanski dvor«.)
Dne 9. maja bo pri ekonomskem oddelku Komande mornarice v Zemunu licitacija za dobavo 5000 kg ton premoga; dne 10. maja za dobavo 3300 ton olja za kurjenje in 1050 ton plinskega olja; dne 11. maja za dobavo 46 ton bombaža.
(Oglasi na vpogled v pisarni Zbornice TOI.)
Pri Vojno-tehničnem zavodu v Kragujevcu bodo naslednje ofertne licitacije: dne 17. maja za dobavo električnega materiala, dne 20. maja za dobavo lesa, dne 21. maja za dobavo sukna, dne 22. maja za dobavo jeklenega materiala in klobu-čine, 23. maja za dobavo pločevine, legur in manesmanovih cevi, dne 25. maja pa za dobavo ročnih sesalk, svinjske dlake ter lesa. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Dne 13. maja bo pri Upravi drž. monopolov v Beogradu ofertna licitacija za dobavo 24.500 kg kromovega kartona in 4000 kilogramov kromovega papirja.
Direkcija drž. rudnika Ugljevik sprejema do 13. maja ponudbe o dobavi raznega prometnega materiala.
Dobava drv in premoga. Dne 8. maja bo pri Komandi dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za dobavo 4812 ton premoga ali lignita. — (Pogoji pri isti komandi.)
Dobava živil. Dne 9. maja bo pri Komandi Savske divizijske oblasti v Zagrebu licitacija za dobavo 11.000 kg čebule, 600 kilogramov čaja in 44.000 kg krompirja, — (Pogoji na vpogled pri komandi.)
Kenlnmnf in
— pgliflhe pcrovnavc
Odpravljen je konkurz Semka Petra, krznarja v Ljubljani, ker je bila razdeljena vsa masa.
Potrjuje se poravnava Dreota Valentina,
trgovca z mešanim blagom v Sv. Trojici v Slov. Goricah, in poravnava Legata Antona, trgovca v Ljubljani.
Povpcasiv (+nffc	našem 6ta#u v tujini
Jugoslovansko-italijanska pogajanja
Pogajanja za novo ureditev trgovinskih odnošajev z Italijo »e pridno v kratkem zaradi novega uvoznega režima v Italiji. Jugoslovanski izvozniki in uvozniki naj spo-roče svoje podatke, želje in predloge odločujočim oblastvom.
Zagrebška trg. industrijska zbornica je izdaja poziv vsem interesentom, da ji sporeče podatke: 1. glede plačilnega prometa, 2. o odpravi izvoznih ovir, 3. o prometnih vprašanjih. — Odgovore je zaradi pičlega roka poslati čimprej.
Za izvoznike v Nemčijo
Nemške oblasti za kontrolo uvoza tujega blaga v Nemčijo so izdale stroga navodila, po katerih je uvoz in tudi že samo naročilo inozemskega blaga najstrože prepovedano, dokler ne dobi nemški uvoznik od deviznega oddelka potrebno odobritev za devize. Da bi se izognili škodam za eventualni transport blaga, katerega nemški uvozniki, ako ne bi imeli devizno dovolitev, ne bi mogli prevzeti in bi blago ostalo na riziko našega izvoznika na meji, se obveščajo izvozniki blaga v Nemčijo, da v lastnem interesu, še preden odpošljejo blago v Nemčijo, zahtevajo od nemškega uvoznika, da da odobrenje za devize na vpogled delegatu našega Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine g. Milanu Kejčiču, Berlin, Regentenstrasse 17, da se prepriča, aji je devizna odobritev v redu in da ta obvesti nato našega izvoznika, da more blago neovirano poslati v Nemčijo. Naši izvozniki naj priložijo pismu na g. Kejčiča fran-katuro z odgovorom. Ro tem opozorilu naj postopajo izvozniki v vseh primerih, ko jim je nemški uvoznik neznan, da si tako prihranijo morebitne stroške.
Napredek sovjetske industrije
Moskovska statistika ugotavlja, da je v mipuleip ietu lesna industrija Sovjetske Rusije prvič izvedla svoj delovni načrt s 10Qodstqtnim uspehom. V tej etroki so všteti stavbpi les, les za papir, za žvep-lenke in kemične izdelke. Industrija papirja je v prvem četrtletju povečala svojo produkcijo za lb tisoč ton v primeri z lanskim razdobjem, industrija žveplenk je napredovala za 32%. Sovjetska Rusija ima 30V# svetovnih lesnih zaleg. Naravni prirastek lesa v državi se oemi na 1180 milijonov kubikov letno. Domača poraba in izvoz lesa uporabita letno 350 milijonov kubikov, tako da uporabi Rusija letno samo 30% svojega lesnega naravnega prirastka.
Francoski uvozni kontingenti za Jugoslavijo so v drugem četrtletju tile: 500 q čresia, 18Q top paradižnik k°nserv, 160 q kleja, 3Q00 kg konjskih kož, 855 kg ovčjih kož jn 150 q emajlne posode-Jugoslovanske konserve za Abesinijo izdeluje tvornica zelenjgdnih kopserv »Kpl-pin« y Novem Sadu. Abesinska vlada je naročila 4 milijone škatel. Tovarna bo zaradi tega povečala dnevpo produkcijo.
Rumunski sporazum s škodovimi tvor-nicami je ie dni podpisal v Pragi rumunski fipančni minister Anionesco.
Promet v češkoslovaško-jugoslovanskem kliringu je bil dne 26. aprila pri Deželni banki v Pragi urejen in so bile terjatve jugoslovanskim Upnikom izplačane do števila 60.220. Predjemi se dovoljujejo na zahtevo do številke 76.200.
Madjarske državne tvomice lokomotiv so prejele od indijskih državnih železnic naročil v vrednosti 34 milijonov pengov.
Italija je odkupila od Francije 50.000 vagonov pšenice.	'
M?d Nemčijo in Sovjetsko Rusijo je bila sklenjena nova trgovinska pogodba, po kateri bo dala Nemčija Rupiji kredit 200 milijonov mark, ki se bodo obrestovale za 2% višje, kakor pa je obrestna mera Državne Banke.' ”
Za Berlin ap. Me dpinšepe maksimalne cerjl ?a ipe.so y P 43 fenigov za kg žive teže. Cena mesa v podrobni raz-prpdaji je seveda neprimerno višja.
Zveza ameriških izvoznikov je predlagala vladi, naj se ustanovi centrala za izvoz v balkanska države, pri kateri bi sodelovali izvoznikj.
Seznam spodaj navedenih povpraševanj po našem blagu je sestavljen od Zavoda za pospeševanj© zunanje trgovine (Zavod za unapredjivanje spoljne trgovine. Beograd, Ratnički dom) na podlagi vprašanj, ki jih je prejel iz tujine Na ta način je zbral Zavod vejik naslov ni material. Kdor se zanima za eno od ponudb ali povpraševanj, navedenih v seznamu, naj piše zavodu in pri tem navede: številko, pod katero je povpraševanje navedeno, točno označbo vrste blaga, na čin ambalaže z ozirom na tržne uzance, razpoložljivo količino blaga, ceno, kalkuli-rano po možnosti cif pristanišče države, kamor naj gre blago ali pa franko naša meja, plačilne pogoje in rok dobave. Istočasno naj se pošljejo tudi vzorci blaga.
Zavod pripominja, da za boniteto tujih tvrdk ne jamči.
tenu, ki se brezplačno razpošilja tujim interesentom.
Če zahteva naša tvrdka nove možnosti za plačevanje svojih prispevkov v tujini, se objavi njena ponudba v posebnem bil Les in lesni izdelki;
Dunaj: lesena kopita za čevlje; Jaffa; gradbeni les;
Casablanca: lesena kuhinjska po-
425
426
427 soda;
428 229
Carigrad: hrastovi parketi;
Jaffa: les za zobeje.
Deželni pridelki in zdravilne rastline:
430 — Atene: lovorovo listje;
431 — Dunaj: razna sveža in suha povrtnina;
482 — Alžir: ponuja se zastopnik za žito, moko, suho in konzervirano povrtnino, suhe gobe itd.;
433	—■ Casablanca: ponuja ®e zastopnik
za fižol, grah in drugo suho povrtnino in za zdravilne rastline;
434 — Tel-Aviv: semena solnčaric in druga oljnata semena.
Sadje:
435 — Dunaj: sveže in suho sadje.
Živinoreja, perutnina in ribe:
436 — Alžir: ponuja se zastopnik za sir, suho meso, osušeno meso, klobasarske izdelke in za ribne konzerve;
437 — Hradec Kralowy (ČSR): nasoljena ovčja in osušena goveja čreva.
Proizvodi rudarstva:
438 — Berlin: sirov baker.
Industrijski izdelki:
439 — Halmsted (Švedska):	bolhačev prah;
440 — Casablanca: ponuja se zastopnik za papir, lepenko in farmacevtske proizvode;
441 — Northampton (Anglija): telečja kromova koža;
442 — London: cenena konfekcija za ženske in otroke, predpasniki, lahki plašči, bluze itd.;
443 — Casablanca: čepice in klobuki, čevlji, svilene tkanine, vrvarski izdelki, železna kuhinjska posoda;
444 — Jaffa: ponuja se zastopnik za cement, razne kovine ter železni material za gradbeno stroko;
445 — Hamburg: verige iz galvaniziranega železa za pse in osle ter za izvoz v čezmorske dežele.
Razno:
446 — Casablanca: ponuja se zastopnik za igrače in za razne slaščice.
<7sb
vegistva
Vpisale go se tvrdke:
Sehwarz Franz, trgovina in eksport sadja, Na Rancj s\. 66.
Veselič Boriš, trgovina z mešanim blagom ip vinom, Ormož.
Izpremembe in dodatki so se vpisali pri tvrdkah:
I. JeUenz, Celje, trgovina s kožami in usnjem ter potrebščinami, je ustanovila podružnico v Slovenjgrgdcu z naslovom »Podružnica L JeUenz«.
Prva hrvatska štedioniea, podružnica Celje, izbriše zaradi smrti člana upravnega odbora Frana Robleka iz Žalca.
Gustav Stiger v Celju izbriše poslovodji Ricshner Ivanu podeljeno prokuro.
Strojilna, lesna in kemična industrija, Polzela, vpiše nove člane uprave, ki so: dr. M. Korun, odv. iz Ljubljane, Bezjak Ivo, Petrovič Zlatko, oba uradnika iz Dola pri L. Izbrisala pa se je prokura Bezjaka Iva.
A. & R. Krašovec, Št. Vid pri Stični, trgovina z živino in prašiči likvidira. Likvidatorja sta družabnika Anton ip Rudolf Krašovec.
Tropska importna družba z Q. a., Ljubljana. Izbriše se prokura Riesa Alfreda.
Jugoslovanska P. Beiersdorf in Co., družba z o. z., Maribor. Osnovna glavnica odslej Din 250.000 v gotovini in vplačana.
Ivan Leskovec, Šmartno pri Litiji 56. Zaradi smrti lastnika se vpiše nova lastnica Leskovec Ana r. Černe.
Iz zadružnega registra
Vpisala se je: Kmetijska strojna zadruga v Vogljah pri Kranju, r. z. z o. z. — Zadruga ima namen pospeševati gospodarstvo s tem, da nabavi potrebne kmetijske stroje in jih daje svojim članom v uporabo.
Monopol živine v češkoslovaški
Češkoslovaška vlada je na posebni seji v razpravi o notranjih političnih vprašanjih pooblastila kmetijskega ministra, da takoj ustanovi družbo zg promet živine, mesa, masti in ostalih izdelkov. Družba bo monopolna jn bo upravljala v bodoče ves uvoz in izvoz živine za zakol in za mesne izdelke- s tem h0*56 Vlada zavarovati cene in prodajo domačega blaga ter onemogočiti špekulacijo. Opozicipnalni tisk napada vlado zelo ostro zaradi teti ukrepov in trdi, da bodo škodili prijateljstvu z zavezniki, v bistvu pa da niso ti ukrepi nič drugega ko pridobivanje glasov čeških, zlastj pa nemških agrarCev za volitve.
lijiona funtov (več ko za pol milijarde dinarjev). To je ena največ jih zavarovalnin, kar jih je bilo sklenjenih v Londonu.
Nemško državljanstvo bodo po novem državljanskem pravu mogli imeti le Nemci čiste krvi, vsi tisti pa, ki je ne bodo dokazali za 100 let nazaj, izgube vse politične pravice, predvsem volilno in službeno pravico. Državljanstvo po rojstvu ali kupljeno državljanstvo ne bosta veljavni* ker da mora biti nemško državljanstvo najvišja čast. Tako je izjavil notranji minister Frick nemškim časnikarjem.
Aretiran je bil zaradi tihotapljenja tujih valut bivši madjarski častni konzul v Manchestru, Bolgar.
Na vsem svetu je 36 milijonov brezposelnih, od katerih je 5 in pol milijona intelektualcev.
Potrošnja električnega toka se je v zadnjih dveh letih skoraj v vseh državah por večala. Tako n. pr. v Franciji za 6-4, Nemčiji za 18, Angliji za 12-3, Italiji za 92, Poljski 11-2, Švici 8'4% itd.
Da^sfave
mm
in seimi
Doma. Jnjgc^svef«
Petdesetletnico Strossmaverjeve galerije bodo slovesno praznovali v Zagrebu od 17. do 19. maja.
Mestni proračun Osijeka, ki ga je z mar limi izpremembami odobrilo finančno mi-nisirstvo, izkazuje 29 mil, 930.238 Din izdatkov in 21 milijon 244.283 Din dohodkov. Razlika se pokrije z 71%no doklado na drž. davke.
Nagrado 10 tisoč dinarjev je razpisala uprava policije v Splitu onemu, ki ji odkrije napadalce na senatorja Ivaniševiča in na bivšega ministra Grgo Andjelinoviča.
Kaznovani tihotapci saharina v Mariboru, pri katerih so našli finančni organi skupno 109 kg saharina, morajo plačati skupno
2	milijona 577.209 dinarjev globe. Všteti so v globo ti zneski: uvozna pristojbina dinarjev 158.299‘50, taksa za pregled 71.000 in za deklaracijo 7,50 Din; ostalo je petnajst-kratna redna uvoznina kot kazen.
Bivši bolgarski finančni minister Molov je umrl.
Grška vlada je zaprla vse menjalnice v državi. Nadalje je prepovedala vsak izvoz zlata, da ustavi vedno bolj občutni obtok zlata.
Kaznovani bodo na Madjarskem volilci, ki pri zadnjih volitvah niso glasovali, in sicer z globami od 10 do 20 pengov, kar bo dalo drž. blagajni lep dohodek 5 do 7 milijonov pengov.
Sovjetska vlada je sklenila, da bo imela v Mednarodnem uradu za delo samo svojega opazovalca.
Francoska vtadg bo opravila VS« <t»vke pa motoma vosihb Bočim ostane trošarina na bencin neizpremenjena Dne |3. oktobra poteče Nemčiji člapski odpovedni rok v Društvu narodov in s jem pakt dflištva zgnjo ne bo več obvezen. Novi francoski potniškj parnik »Norrpan
die« jo bil zavarovan v Londonu za 2 mi-
Monopolska uprava bo imela na letošnjem pomladanskem velesejmu v Ljubljani od 1. do 11. junija svojo posebno propagandno razstavo. Obiskovalci velesejma bodo imeli priložnost, da se uppznajo z vsemi vrstami tobaka, ki služi za proizvajanje jugoslovanskih cigaret in cigar. Naše kadilce bo ta razstava gotovo zanimala.
Izložbene cigarete »Vardar« in »Drina« pridejo v promet ob letošnjem pomladanskem velesejmu v Ljubljani od 1. do 11. junija. Te specialitete se bodo prodajale v času velesejma, in sicer samo v trafiki na sejmišču.
V Poznanju je predsednik poljske republike na svečan način otvoril XIV. mednarodni velesejem, na katerem sodeluje 20> držav.
OFŽDfl pCZ>«*Čz2<X
Mariborski svinjski sejem
Na svinjski sejem dne 26. aprila 1935 je bjlo pripeljanih 175 svinj, cene ao hile te;
Mladi prašiči 5 do 6 tednov stari komad Din 50‘— do 75---, 7 do 9 tednov stari 80-— dp 90'—, 3 do 4 mesece stari 150'— do 160'—, 5 do 7 mesecev stari 200'— do 260'—, 8 do 10 mesecev 300'— do 340'—, 1 !etp stari 480'— do 500'—, 1 kg žive teže 4-50 do 5-50, mrtve teže Din 7‘— do 8'—. Prodanih je bilo 108 svinj.
f	it>« Gfubtfana ___
Petek, dne 3. maja: 12.00: Vojaška godba zdaj igra! (na ploščah) — 12.45: Poročila — 13.00: Čas, vreme, obvestila — 13.20: Radijski orkester — 18.00: Po solnčni Španiji (Maša Slavčeva) iq plošče — 18.40: Čas, poročila, spored, obvestila — 19.00: Nemščina (dr. Kolarič) — 19.30: Nacionalna ura — 20.00: Chopinov večer, Prenos iz Hubadove dvorane, sodelujejo: Lipovšek, Šivic, Leskovic, Rupel, Korenčanova — 21.30: Čas, poročila — 22.00: Operetna glasba (Radijski orkester).
Sobota, dne 4. maja: 12.00: Vožnja qe-znanokam (plošče) — 12.45: Poročila — 13.00: Čas, vreme, obvestila -r-, 13.20: Vožnja neznanokam (plošče) — 18.66: Radijski orkester — 18.40: Čas, poročila, spored, obvestila — 19.00: Zunanji politični pregled (dr. Jug) — 19.30: Nacionalna ura — 20.00: Iz čeških logov in gajev (plošče, samospevi: Svetoz. Banovec, dva klavirja: Škerjanc & Šaplja) — 21.15: Prenos mednarodnega koncertu iz Zagreba, izvaja moški in mešani zbor »Lisinski«. Dirigent: Krešimir Baranovič, operni direktor zagrebške opere — 21.45: Čas, poročila — 22.00: Radijski orkester.
-w-
<$pe<Iic:ifsl?c pod/eife
2t. Hanzinger
Ljubljana
prevzema vse v (o stroko, spadale posle Lastno skladišče z direktnim Hropi od glav■ kolodvor^ Cgnmko skladišče Mestne trošarine prosto	C(\r\xisko	posredovgnie.
Prevoz pohištva s pohištVepitpi vozovi \n avtomobili
ii,. '	■. - jjg i —''1	""	,y""
Ureja ALEKSANDER ŽELEZNIKAR Za TrfOirnko-industrijBko d. <L >1
*ot izdajatelja m Usharla: O MIHALF-K Ljubljana.