r Največji dovensld dnevnik . v Združenih državah V«U» z* T«e leto ... $6.00 | Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7 I Za inozemstvo celo leto $7 1 .oo ,r .00 2J GLAS TBUSrON^CHelsca 3—3878 NoTe — ŠTEV 6 listrslovenskihidelavcevvAmeriki. Entered as Second Class Hatter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 NEW YORK, MONDAY, JANUARY 9. — PONDELJEK, 9. JANUARJA 1938 HRVATSKI SEPARATISTI PROSIJO FRANCIJO POMOČI ---—--- Japonska hoče uničiti Kitajsko UPRAVIČENA BOJAZEN PRED ITALIJO JE V ZADNJEM ČASU ZBLIŽALA HRVATE IN SRBE Svetozar Pribičevič je govoril pred francoskim parlamentarnim odsekom za zunanje zadeve. — Kralja Aleksandra je do!žil, da je prelomil svojo besedo. — Jugoslovanska armada ne pride vpo-stev kot pomočnica Francije. — Štiri leta trajajoče diktatorstvo ni uredilo domačih razmer. BEOGRAD, Jugoslavija, 8. januarja. — Po vsej Jugoslaviji so se z veliko tajnostjo razširile vesti o govoru, ki ga je imel pred francoskim parlamentarnim odsekom za zunanje zadeve Svetozar Pribičevič, predsednik hrvatske in srbske kmetsko-de-mokratske koalicije ter bivši prijatelj kralja Aleksandra. Pribičevič živi v Parizu v izgnanstvu. Do-sedaj ni francoski parlamentarni odsek za zunanje zadeve še nikdar slišal sličnega priziva. Pribičevič je temeljil svoje dokaze na dva dokumenta,-ki ju je imenoval "magna carta" Jugosla- m To sta izjava hrvatske narodne skupščine meseca decembra 1 91 8 in odgovor kralja Aleksandra. Tedaj je kraj Aleksander rekel: — Sledeč vzgledu mojega postarnega očeta, bom vedno zvest velikim principom parlamentarizma in široke demokracije, temelječe na splošni volilni pravici. — Edinole na podlagi Aleksandrovih obljub so se Hrvatje pridružili Srbom, — je dejal Pribičevič. — Par let po tej obljubi je pa kralj proglasil diktatorstvo. V Jugoslaviji ne sme nihče črhniti ali pa zapisati besede proti vladi. Vlada ne izraža volje kakega razreda ali stranke, pač pa izključno le voljo kralja. Z vsakega zborovanja, celo z zborovanj znanstvenih družb, je treba poslati kralju vdanostno brzojavko. — Diktatorstvo, — je rekel Pribičevič, — ki je osebna odredba kralja ter je istovetno z nasiljem in korupcijo, — je popolnoma in definitivno ubilo idejo monarhije v Jugoslaviji. Jugoslovanska demokracija pričakuje v svojih naporih podpore francoske demokracije. Boj, ki ga bije jugoslovanska demokracija, je v interesu Jugoslavije in Francije. Jugoslovanska armada je praktično brez vsake vre^iosti kot pomočnica Franciji v slučaju potrebe. DUNAJ, Avstrija, 6. januarja. — Četrta oblet niča jugoslovanskega diktatorstva je precej mirno minula. Jugoslovanska diktatura je bila zato proglašena, da bi združila vse Jugoslovane v skupno fronto ter enkrat za vselej uničila vsa stremljenja po federalni državi. Navzlic temu je pa narod se vedno razcepljen in ga ni nič kaj volja podpirati centralistično vlado. Dosedaj ni bilo proti diktatorstvu nobenega resnega odpora, kajti'skupine, ki mu nasprotujejo, nimajo skupnih ciljev. Glavni nasprotniki novega režima so seveda Hrvatje. V svojem nasprotovanju si pa ne upajo iti predaleč, ker prav dobro poznajo cilje in namene ^ Italije. Italija namreč čaka prve ugodne prilike, da ae čimprej polasti Dalmacije, njenih lepih pristanišč in ugodnih postojank za podmornice. Edinole strah pred Italijo je v gotovem pogledu združil stare in ostre nasprotnike — Srbe in Hrvate. Diktatorstvu se dosedaj ni posrečilo odpraviti notranjih težkoč, dasi se zdi, da vlada v deželi po->ln mir. Ta mir je pa le nevidezen, kajti vzdržujeta močna policijska in vojaška sila. NEZAPOSLENOST _DOSEGLAVIŠEK Predsednik delavske organizacije je navedel število brezposelnih. — 130,000 več kot v avgustu. Washington, D. C., 8. jan. — Predsednik American Federation of Labor, William tireen, je izdal poročilo, iz katerega je razvidno, | da je v Xdr. državah 11,590,000 brezposelnih Vendar pa pravi v j svojem poročilu, da je število brezposelnih jeseni manj naraščalo, kot pa v istem času lanskega leta. Poročilo predsednika Greena .se glasi: — Nezaposlenost je .sedaj dosegla vrhunec. Državni podatki kažejo, da je bilo v novembru 11,590,000 ljudi brez dela, kar je 130,000 več brezposelnih, kut pa v avgustu. Poročila ratznih unij naznanjajo, da je bilo v decembru več ljndi brez dela, kot pa v novembru. Sedaj preizkušamo najhujšo brezposelno krizo v naši zgodovini. — Delavci, ki so brez dela, so •sedaj v mnogo večji potrebi kot pa kdaj poprej, kajti po treh letih depresije so pošli njihovi prihranki. Telesne in duševne muke silijo ljudi, da iščejo podporo pri pomožnih odborih. Zahteve po podpori naraščajo še hitrejše, kot pa nezaposlenost. I)o konca oktobra 1032 je nezaposlenost narast-lo za 80 odstotkov, toda število družin, ki so prosile za pomoč, je narustlo za 1*4 odstotkov. — Vendar pa se more reči, da je število brezposelnih v novembru in decembru padlo pod število lanskega leta v istem času. Celo leta 1029 je bila nezaposlenost jeseni večja, kot pa lansko leto. Letaš je izgubilo okoli 700,000 delavcev svoje delo. u n PREPIR ZARADI ATLANTIQUE Francoski, holandski in nemški vlačilni čolni zahtevajo plačilo. — Kapitan trdi, da parni-ka ni zapustil. Pariz, Francia, 8. januarja. — Kapitani francoskih, holanusklh in nemških vlačilnili ladij, Ki so vlekle zgoreli francoski parnik Atlantique v Cherbourg, so pri trgovski zbornici vložili svoje zahteve za plačilo za svoje delo. Vsi so upravičeni do odškodnine. Zatrjuje se, da je bil parnik zapuščen in tako je prva vlačil-na ladja, ki je pričela reševati par nik. opravičena iza najvišje plačilo. N'astalo je tudi vprašanje, ali sedaj pogoreli parnik postane last Compagnie de Navigations Eud-Amerique ali pa last zavarovalne družbe, ki je paruik zavarovala. Kapitan Sehoofs trdi. da parnik ni bil nikdar zapuščen, ker je naročil kapitanu francoske vlačilne ladje Minotaure, da nadzoruje rešilna dela. Holandske in nemške vlačilne ladje se niso hotele pokoriti njegovim poveljem. Francosko časopisje zelo kritizira rešilne ladje, ker ne želi, da bi zaradi rešilnih del pri velikem parniku prišlo do kakega spora. Požarna bramba v Cherbourgu je konečno pogasila požar na parniku. Dokler ne bo iz parnik a odstranjena vsa voda, ne bo mogoče preceniti Škode. Ako bo moral biti parnik razbit. bo železo vredno še 80 do 120 tisoč dolarjev, ako pa ga bo mogoče popraviti, bo vreden do $3.000,000, dasi je veljal 18 milijonov dolarjev. IZ ŽIVLJENJA POKOJNEGA COOLIDGE-A Rekel je, da se bo poročil v dveh dneh. — Svoje bodoče žene ni vprašal, ako ga mara. — In poročil se je. Northampton, Mass.,' 8. januarja. — O umrlemu bivšemu predsedniku Calviuu Coolidge-u je razširjenih mnpgo anekdot, med katerimi je posebno značilna anekdota, ki pove, kako se je Coolidge ženil. Leta 1901 se je Coolidge odločil, da se poroči z Miss Goodhue, kakorhitro si bo prihranil dovolj denarja. Toda njej ni povedal o tem ničesar do leta 1005. Tedaj je bila na počitnicah v Burlington, Yt. Mr. Coolidge je prišel tja in je ostal nekaj dni. Njeni stariši so mislili, da se nahaja v mestu službeno kot advokat Ko pa so stariši Miss Goodhue izvedeli, da njegovo bivanje v mestu ni službenega značaja, so ga vprašali, zakaj je prišel. — Prišel sem v namenu, da se poročim z Grace, — je odgovoril. — Ali ste že govorili o tem z Grace.' — vpraša njen oče. — Ne, ^odgovori Coolidge, — toda mislim, da se poročiva v dveh dneh. In tako se je zgodilo. PERZIJA J E ODPO-KLICALA POSLANI* KA IZ LONDONA London, Anglija, 8. jantarja. Perzijski poslanik v Londonu Mir-iza Ali Gholl Khan Ansari je dobil od svoje vlade naročilo, da se vrne v Teheran. Kot se govori, bo poslan na drugo poslaniško mesto. Vlada ni naznanila nikakega poročila zaradi vzroka. Tufli po-slaniški uradniki o tem ne vedo. Kot pa se smatra, perzijski šah ni zadovoljen s stališčem poslanika v pogajanjih glede perzijsko-angleškega spora zaradi preklicane petrolejske pogodbe. London, Anglija, 8. januarja. — Angleški uradni krogi zatrjujejo, da ni ničesar znanega glede odpoklica penzijskega poslanika ; če pa je vest resnična, je to zasebna zadeva perzijske vlade, kajti drugače bi bila angleška vlada o tem obveščena, ako bi bil odpoklic v kaki zvezi z angieško-perzijskimi od noša j i. Tudi prvi tajnik perzijskega poslaništva je bil odpoklican. Prestavljen je bil v Herlin. Drugi poslanik poslaništva je bil izačasno imenovon za voditelja poslaništva. Poslanik Mirza Ali Gholli Khan Ansari je prišel v London leta 1931 iz Moskve. Prej pa je bil zunanji minister v Teheranu. LUDENDORFF IMA VROČO KRI • Berlin, Nemčija 8. januarja. — Dva nemška visoka vojaška častnika, ki sta bila steber nemške armade v svetovni vojni, sta se sprla in se hočeta dvoboje vat i. Baron Elard von Oldenburg-Janusehau, ki je star 77 let, prijatelj in svetovalec predsednika Ilindenburga. je objavil odprto pismo, v katerem izjavlja, da je pripravljen dvobojevati se z generalom Eriehom Ludendorffom, ki je star 67 let. Ludendorff je bil Ilindenburgov šef generalnega štaba tekom svetovne vojne, llaron Oklenburg-Januschau pa je poveljeval regimentu infanterije. ko je bil star 03 let. Ludendorff dolži Oldenburga. da je v svojem imenu izročil predsedniku Hindenburgu posestvo, ki je bilo kupljeno s prispevki celega naroda in da je bila lastninska pravica zapisana na ime Ilinden-burgovega sina Oskara, tako da iza slučaj smrti nemškega predsednika ne bi bilo njegovemu sinu treba plačati zapuščinskega davka. Ludend(,.ff dolži dalje Oldenburga, da mu je vlada za njegove zasluge, da je zbrarl dovolj denarja za nakup posestva, mnogo popustila na davkih za njegova posestva. Oldenbnnrg je vsled tega pozval Ludendorffa na dvoboj. SAMO ČUDEŽ ZAM0RE PREPREČITI VELIKO VOJNO WASHINGTON, D. C., 8. januarja. — Poročevalci z Daljnega Iztoka naznanjajo, da more le Čudež odvrniti v Aziji veliko vojno, kakoršna je bila rusko-japonska vojna leta 1 904. Ker je diplomacija prepričana, da niti Društvo narodov, niti Kello-gov sporazum, niti pogodba devetih držav ne more storiti ničesar drugega, kot samo protestirati, bo Japonska ostala pri svoji odločitvi, da sama resi spor s Kitajsko. Japonska hoče v severni Kitaj- j ski ustanoviti novo državo, v kateri bi bile vključene province Peiping, Tientsin, Jehol, Mandžurija in Mongolija ter mogoče celo obmorska provincija »Sibirije, ki pripada Rusiji. Tej državi bo ' vladal sedanji vladar Mančukuo države Pu-yi. Iz zanesljivih virov se poroča, da ima Japonska samo dva izhoda.: ali gre iz Mandžurije, ali pa Kitajsko popolnoma uniči. Okoli Tientsina so posestva tujih držav, toda japonski generalni štab je pripravljen polastiti se \ NAJNOVEJŠI SOVRAŽNIKI S0VJET0V Bivši častniki bele armade imajo visoka mesta na Kavkazu. — Tretlna komunistov kraj e v n e stranke je bila izključena. li bi doma ugled, zato mora armada prodirati naprej. Ako Japonska popolnoma ne premaga Kitajske, se bo pričela guerilla vojna, ki bo veljala veliko število človeških življenj in bo prišlo do finančnega poloma. Letošnji japonski proračun je največji v zgodovini Japonske. Ven pada. Vojaški izdatki so o-gromni in priti mora bankerot, ako kaj ne pride, kar more to odvrniti. Japonska mora Kitajsko popolnoma premagati, bodisi vojaško ali diplomatično, ali pa se naj sama pripravi na svoj popolni poraz. ADVERTISE in "GLAS NARODA' Moskva, Rusija, 8. januarja. — Sovjeti so pričeli čistiti svojo stranok v severnem Kavkazu. O tem poroča list "Pravda". Pisec članka je priznan voditelj komunistične stranke in je vodil preiskavo pred enim mesecem proti nekaterim komunističnim uradnikom zaradi velikih nered-nosti pri zbiranju žita s kolektivnih farm. Priznava sam, da ima v rokah samo četrtino porof:l glede žita v istem okraju, toda zatrjuje, da so ti podatki značilni »za celo deželo in opravičujejo različ-n Liga narodov je na mrtvi toč- nekateri dolžili, da je bojazln- ki. Anglija in Franciji sta nRklo- vec n;erii Japonski. Združen" države. Alfonz same nq ne mara.io reševati težke-ira problema Odločna Japonska je v sedlu z jasnim ciljem pred seboj. BREZPOSELNOST je pobegnil vk Sp,insk\ da je preprečil prelivnn'e kru "n državljansko vojno. Njegovi na -protn:ki pa pravijo, da je poleg nil k^t bojazljive. samo da je re 'il i^vojo glavo. Bil je zelo razburljiv d^n 14. aprila. Pri občinskih volitvah 1'?. V mem AVHI aPr^a c° dobili rentiblikanei veliko večino. Zamora in njegovi pnjn- Beograd, Jugoslavija, 8. jan. — Kot poroča minister za družabni V sedemnajstih okrajih je 168 -'dobrobit, je v Jugoslaviji pol mi-preiskovalcev izpraSevalo 1278 ,1I(ma brezposelnih ter 30 odstot- telji po sestali v hiši Maran^iv:, k'er so sk'enili. da ra^elns^o ^e. publiko in so TV**lali kralju nlt:-matuim. Generali so sporoei'i krnim, da ne morejo nagovoriti v*»i- komunistov, med njimi 613 kan- ^ ve^kot lansko leto Med te- • v ^ na Alfoj1, rlulatov Izmeri teh iih ie btln na mi Je 300,000 poljedel. delavcev. • _ ,____ J_______ „_____ tem ko delavcem in komun stom didatov. Izmed teh jih je bilo na podlagi preiskave izključenih iz komunistične stranke 3D6, ali tretjina vsega, članstva. Preiskavo je dognala, da se ni- . , , ... . , . . . . ; m bil dovoljen vstop, so vrinili v stranko samo kuiaki,; ~ . , . , , 1 . a . . - . ... _ , , i Sovjetska vlada se je prepriea-temvec tudi eastniki armade ad- i, , la, da so sovražniki komunizma zadnje leto delovali v stranki, ne pa, kot prej, da so očitno'nasprotovali komunizmu. Iz teh razmer se more sklepati na slične razmere tudi po drugih krajih ob južnem toku Volge iu v Ukrajini, toda v industrijskih krajih ima komunizem svojo moč in popolno kontrolo. mirala Koleaka, ki je poveljeval beli armadi, in so imeli odgovorna mesta pri krajevnih sovjetih. Sinovi in hčere lastnikov zemlje so prikrili svoje družabno stališče m so prišli do visokih služb v komunistični stranki. V nekaterih slučajih je bila cela organizacija polna '^izdajalcev", med- , je poslal grofa Romanones, da se pogaja s republikanci. Zamora je Rimanonesn odgovoril : "Ne maramo nobenega kompromisa. Monarhistični vladi se ne pridružimo. Narod je govoril in njegova želja mora biti izpolnjena. Samo ena atvar je mogoča: — kralj mora iti itn damo mu časa d > večera. *' Kmalu po Alfonzavem bejni pe mu je pridružila kraljica Viktorija s svfrimi otroci v Parizu. Od onega času navadno pdtojeta po Evropi. Alfonz ni revni, kajti ima do. hodkov okoli $75fiOO na ledt _ ___e______ ^_i-_ 1 ■>■ d "OLA® NARODA' NEW VOU, MONDAY, JANUARY 9» 1933 = Glas Naroda" 3 fnik Btber. Owned and Published by BLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) President L Benedlk, Treaa. Place of business of the corporation and addressee of above officers: IM W. lath Street. Borough sf Manhattan, New Ysrk City. N. Y. "G LAS NARODA" CVoiee sf the People) " leaned Every Day Except Sundays ana Holiday* R« celo leto velja se Ameriko ln Za New York » 1 celo leto ... Xnna4o ........... ...........fa.oo Za pol leta .... Bfe pol leta.......... Za iooeemstvo z a celo leto ... ... «7-00 Ca Četrt leta ....... Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement "Olas Naroda" Izhaja vsaki dao izvjtemfii nedelj In praznikov. Dopisi brex podpisa In osebnosti se ne prlobfujejo. Denar naj se blagovoli ponija ti po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo! da ae nam tudi preJAnje bivališče nasnanl, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA". 216 W. ISth Street. New York. N. Y. Telephone: CHelsea 3—3878 VANJ NATUBALIZACU V LETU 1932 PREMOG IN ČLOVEŠKA ŽIVLJENJA Strašua je statistika o nesrečah, ki se pripete vsako leto v ameriških rudnikih in premogovnikih. Na stotine mrtvili, na tisore poškodovanih. M "d njimi mnogo tako poškodovanih, da lir bodo nikdar ver sposrtbiii za delo. Ni dolgo tega, ko se je pripetila strašna katastrofa v Illinois. Štiriinpetdeset premoga rje v ,ie izgubilo življenje in ni dosti manjkalo da se ni smrto ponesrečilo tudi štirindvajset reševalcev. To dokazuj«1, da dobivanje premoga ni zvezano samo ^ denarnimi stroški, ampak se premoga drži poleg znoja tudi človeška kri. Javnost je že tako vajena poročil o rudniških nesrečah, da se največkrat niti ne zmeni zanje. Statistika dokazuje, da se v ameriških premogovnikiii vsako leto smrtno ponesreči približno d vatisoč osemsto premolar j ev. Zadnje leto je znašalo to število !e 1500. Postali so žrtve posipov, eksplozij in raznih tehničnih nedostatkov. Da je bilo lani število smrtno ponesrečenih razmeroma majhno, se da tolmačiti na ta način, da je bilo v premogovnikih zaposlenih znatno man j ljudi nego običajno. Uradniki rudniškega oddelka zvt zne vlade izjavljajo, da bi bilo številno smrtno ponesrečenih najmanj 75 od. Motkov manjše, če bi bile uveljavlj :ie vse potrebne varnostne odredbe. A' premogovnih okrožjih Peniisvhanije, West Vhgi-nije in Illinoisa so človečka življenja ;mm-< ju, zelo poceni. Zdi se kot da bi ta ozemlja ne bila v okrilju Združenih držav. Ponekod plačajo za nevarno delo p« »d zemljo jedva po štirideset eentov na dan. V premogovnikih ne delajo samo odrasli, pač pa t ud* otroci. V pcnnsvlvairskih ireiiK >go v 1111\ i h je zaposlenih 5300 dečkov, ki še niso stari deset let. Premogarji in njihove družine so žrtve izrabljanja, revščine in nezadostne prehrane. Toda državne postave ščitijo podjetnike. Ponovno so se že pojavile obdolžitve, da so sodišča pod vplivom premogovnih baronov. Premogovni baroni so neomejeni gospodarji in vladarji. Vzdržujejo svojo lastno policijo, in njihova beseda je odločili . Delavci so v obupnem »položaju. Baroni jim (branijo pristopati v delavske organizacije, med obstoječimi organizacijami pa vladata mržnja in sovraštvo, kar večkrat dovede do prelivanja krvi. Ker posamezne države niso kos težavni nalogi. bo morala zvezna vlada poseči vmes. V kongresu je predloga, ki zahteva zvezno kontrolo nad premogovno industrijo. Predloga počiva in bo najbrž zaspala spanje pravičnega. Dosedaj namreč niso niti razpravljali o nji. Visoke pristojbine za naturalizacijo ob sedanjih razmerah so bržkone poglavitni vzrok, da je bilo leta 1932 manj prošenj za naturalizacijo. Po poročilu naturali-zaeijskega komisarja je bilo v fiskalnem letu od 1. julija 1931 do 30. junija 1932 vloženih le 101.345 prošenj za "'prvi papir". Povprečno število teh prošenj je bilo v prejšnjih 10 letih: 252.000. Tudi število prošenj iza "drugi papir" je bilo izjemoma nizko in število izdanih državljanskih papirjev je bilo najmanjše od leta 1917. Skupno število naturalizirauih inozemeev je 'v minulem fiskalnem letu znašalo 136.HOO. Oil teh približno 20.900 se je rodilo v Italiji. 18.000 na Nemškem. 14.000 na Irskem. 14,200 na Poljskem, 10,000 v Kanadi. 4000 na Švedskem in pribl izno ravno toliko v ("eLoslovaški, 2794 v Jugoslaviji, nekoliko manj na Norveškem. 2220 na Madžarskem itd. Sedanje naturalizacij sko postopanje. Spremembe v naturalizaeij.sketn postojxanju so vsaj deloma odgovorne iza manjše delovanje na natural izaeijskem polju, dasi nekatere spremembe seo bile vpeljane v svrho, da se vzpodbuja k naturalizaciji. Najbol j .radikalna sprememba v zadnjih fletLh se tiče načina pri dobivanju "prvega papirja". Poprej ta stopnja v naturalizaeij-skem postopanju je bila povsem nekaj neformalnega. Vsak inoze-mec je mogel priti na sodišče, izpolniti tiskovino, plačati pristojbino in dobiti takoj svoj "prvi papir". Po zakonu od 9. marca 1920 pa je kongres določil, da nikdo ne more dobiti izjavo o nameri ali "prvi papir", ako ne dokaže, da je bil zakonito pripuščen v Združene države. Neka olajševalna sprememba k tej določbi je bila uvedena se le letos maja meseca, ko je kongres napravil izjemo za one inozemee. ki so bili pripuščen i v Združene države pred dne 29. junija 1906 (t. j. dnem. ko je bil uveljavljen sedanji naturalizacijski zakoni Ljudje, ki so prišli pred tem datumom. niso prisiljeni dokazati, kako so prišli v Združene države. V .prošlem fiskalnem letu je 131.082 inozemeev zaprosilo za naturalizacijo. Izmed teli je bilo 19 veterancev. ki .so izkoristili na novo uvedeno olajšano postopanje za bivše ameriške vojake tekom svetovne vojne. Od prosilcev za prvi ali drugi papir je bilo 838. glede katerih je natural izaeijska oblast našla, da so bili protizakonito v tej deželi, in bili so prijavljeni priseljeniški oblasti v svrho preiskave in morebitne depor-taeije. <)d skupnega števila izvršenih natnralizacijskih prošenj (141.589) le 5478 je bilo odklonjenih od sodnikov. In v polovici teh slučajev ni prišlo do povojj-ne rešitve, ker prosilec sani se 111 dalje pobrigal. 793 prošenj je bilo odklonjenih radi nezadostnega THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. moralnega značaja in 834 radi nezadostnega znanja. Le v 14 slučajih je bila prošnja, odklonjena, ker dotičnik ni služil v ameriški vojski tekom svetovne vojne. Kakor se zdi. oproestitev od vojske tekom vojne nima več nikakega upliva, razun v onih naturaliza-cijskih okrajih, ki imajo svoje središče v mestih Salt Lake City. Seattle in San Francisco. Prevare v naturaliza eijskem postopanju. ' Department of Labor se je prizadeval iztrebiti vsako korupcijo in prevaranje v zvezi a. naturalizacijo. Razne organizirane skupine. ki so dobivale mastne dobičke s potvarjanjem zapiskov priseljeniške oblasti, in pravcate "tovarne" za naturaliziranje inoizemcev v New Yorku. Chieagti. Bostonu itd. so bile razkrinkane. Rilo je mnogo aretacij in 97 oseb je bilo obsojenih v zapor Mnogo papirjev in spričeval, dobljenih ?>otom goljufije, je bilo proglašenih neveljavnim. Več kot K00 slučajev je še vedno nerešenih, v katerih oblast zahteva, da se državljansko spr i č e va 1 o ra z vel javi. Delovanje priseljeniške oblasti. Najbolj zanimiva točka v ravnokar izdanem poročilu dclo\nega tajnika oziroma priseljeniške oblasti za fiskalno leto 1932 (od 3. julija 1931 do 30. junija 1932) je uradna potrditev dejstva, da je v tem letu prišlo v Združene države najmanjše število priseljencev v zadnjih sto letih in da približno ravno toliko inozemeev je odšlo iz Združenih držav. Vsled jako strogega raztolma-čenja one določbe splošnega priseljeniškega zakona, ki zabranju-je vstop onim inozemcem. "ki 11-tegnejo pasti na breme javnega dobrodelstva". so ameriški kon-izuli izdali najmanjše mogoče število priseljeniških viz. Zato je bilo pripuščenih le 35.576 priseljencev. kar je nič manj kot 64-% od lanskega števila. Pa eelo izmed teh 35.574J doštih priseljencev tvo-1 rijo žene in nedoletni otroci naturalizirauih državljanov najbolj znatni del. V svojem poročilu Secretary of Labor naglasa, da je prišel čas, ko Amerika ne bo več potrebovala delavcev razun kolikor jih že ima. in zato priporoča, da imigrn-cijska politika v bodočnosti bodi taka. da se ne pripusti nikak neodvisen inozemee. razun onih. katerih delo je zares potrebno. On bi pa rad napravil izjemo za žene, može, otroke in postarne starše ameriških državljanov in zakonito pripuščenih inozemeev. ka-kar tudi za nekatere profesijonal-ne razrede. Priseljeniška oblast je lani razvila .znatno delavnost na polju deportaeije. Nič manj kot 19,426 inozemeev je bilo deportiranih. To je največje število v zgodovini departmenta. Poleg tega dovolilo se je 10,775 inozemeev. da odidejo prostovoljno, in 2637 ino- 6LAZNIK0VE r-4- 'A t* t~ * za leto 1933 Kdor jo hoče imeti, naj nam piše. Cena 20c s poštnino vred. "Glas Naroda 216 West 18th Street New York, N. Y. zemeev je bilo deportiranih na lastno prošnjo vsled siromaštva. Da bo sedanji kongres uvedel kake spremembe glede imigraci-je ali deportaeije. je jako problematično. V prihodnjem kongresu bo precej sprememb v osobju iniigračijskega odseka kongresne zbornice. En član senatnega od-sega, James E. Watson, je propadel pri volitvah. Izmed dvajseto-rice članov odseka v poslanski zbornici, osem jih se ne povrne več v Washington. Izmed ter je tudi Albert Johnson, ki je bil predsednik odseka in je bil znan kot neprijazen inozemcem. ZANIMIVA ODKRITJA ! DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO ZANE Burro IN TOČNO KAKOR VAJ* PpJELAŽE NA STOPNI SEZNAM ▼ XDOOBLAVUO V ITALIJO Ur 100 Ur 200 Ur 30G Ur 400 Ur 500 Ur 1000 v 4 In ar. Kot tgoraj navaden«, bodla! lira* devaUuj«mo ia bolj* pogoja. LCHA T /UtiiffUfti^ff DOLARJIH Za IspUttlio $ 5.00 morate poslati ......■■' $ 5.70 » " $10.00 ■ " »• _HOJO 99 $15.00 " « ...... #» f I^OjBO 99 » " " $40.00 » _ $41J0 190.00 " _ $61.10 Prejemnik dotal Vmnn kraja frplafllo v doiarjin. CAtti UTM* sa' prMejfcHm TtAfXL BUBU1T t «. . * a J x rUlj-M-L $ 5.70 $11.20 $16.40 $31.76 $26.75 $52 JO Jih ali B¥W T?M> T- Pred kratkim so poročali iz Be-tlehema, da še je arheologom posrečilo najti prave jaslice, v katerih je ležal novorojeni Jezus. Našli so jih med razvalinami stare cerkve Kristusovega rojstva, ki izvira iz časa cesarja Konstantina Velikega, in sicer v skriti kripti, v kateri menijo, da je bila prava votlina, v kateri se je Krstiis rodil. Tudi sicer arheologi v zadnjih letih odkrili marsikatero zanimivost, ki se zlaga .s tem ali onim ozi-rom v svetem pismu. Posebno znana so izkopavanja .slovitega angleškega arheologa Leonarda W00-leva. ki se vršijo že skoraj desetletje v ITru Kaldcjskem. rojstnem kraju Abrahama. Ta čas se vršijo posebno vneta izkopavanja v Sirski puščavi in na raznih mestih Pale- — Moj Bog, moj Bog — je vzklikal rojak in se držal za glavo — kaj bo, kaj bo Toliko neplačanih računov! Kar tema se mo dela pred očmi. —' Najprej poravnaj račun za gas in elektriko — mu je svetovala boljša polovica — pa bo takoj malo bolj svetlo. * — No. kako je kaj v novem stanu.' — je vprašal par dni po poroki prijatelj prijatelja. — Tako. tako. Nič se ne moreni pritoževati. Samo ena stvar me vznemirja. Moja žena smrči ponoči. — Hm — to je pa čudno — se je začudil prijatelj. — To njeno razvado poznam, pa sem mislil, da da bo nehala smrčati, kakor- liitro bo poročena. * Star skopuh je pripovedoval: — Za hišo in za tisto, kar je v nji. se mi pa ni treba bati. Strašno hudega psa imam. Tako je. hud. da ogriize eelo moje najboljše prijatelje. — No. potemtakem pa nima dosti za grizti — so mu odvrnili. Iz Milwaukee, Wis., mi piše ro-jak: Dragi Zgaga :" Oženjen sem in kuhani žganje. S tem preživljam svojo družino in seveda tudi sebe. Bojim se pa za obstanek, kjati vselej, ko se ga žena Katra naseka. mi žuga, da me bo naznanila. Čedalje hujša postaja, in vsak dan se je bolj bojim. Dragi Zgaga, svetuj mi. kaj mi ie v tem slučaju storiti. H> Težko je dajati nasvete, posebno pa zakoncem. Rojaku svetujem, naj najprej z dobro besedo poskusi. Ce pa to ne bo zaleglo, naj ga ji da toliko, da niti žuga- 35e. začetek ob pol osmih zvečer. \tl ne bf> mo-la- AlivnaJ v Na viden je 14. jannarja na ve--Xew York Cv zna-»° kJe seliei! New York, N. Y. Prosvetno društvo "Bled7* priredi v nedeljo 2f). januarja 1933 burko v treh dejanjih "Trije vaški svetniki". Igra je zelo'smešna in bo v veliko zabavo vsem poslušalcem. Kot do sedaj, se bo tudi -pri tej prireditvi "Bled" potrudil, da preskrbi z vsestransko zabavo. "Bled" se je v treh letih svojega postanka izkazal zelo podjetnega in je pokazal, da s svojim ne ut rudi ji vim delom more tudi kaj doseči. TTpamo, da bo vsakdo vesel zabave. Za obilno udeležbo se priporoča "Bled". Chicago, 111. Zopet je tukaj predpustni čas.| ki je odločen za vsakovrstne zabave in vesel:ee Zato smo tudi čla-niee našega kluba "Bled" sklenile. da priredimo kakor običajno svojo predpustno veselico, na katero vabimo vse prijatelje in znance in naše cenjene goste v ■Ohicagi in okolici, ki .so že večkrat posetili naše prireditve, da se zopet udeleže naše veselice v obilnem številu. Za postrežbo se bomo že potrudile, da bomo pripravile vsakovrstne predpustne dobrote in tudi mitsolinija 'bomo omenjenega večera malo potresle. ki napeto čaka za zidom. Sviral bo dobro znani John Ko-čevarjev orkester, kateri s svojo godbo vedno vse zadovolji. Veselica se bo vršila v soboto zvečer. 14. januarja v Fleinerjevi dvorani na 1G38 North Ilalsted -St. Vstopnice so se že razdelile med ljudi. Vsak z vstopnico plača pri vratih 25c. broz vstopnice Vsem Slovencem in Slovenkam žele srečno, zadovoljno in boljše novo leto Članice kluba "Bled". S pota. Pred Božičem sem v dopisu v "Glasu Naroda" omenil svoj naslov "co St. Marys Hospital, Duluth. Minn.". Iver sem dobil od vsepovsod silno dosti božičnih in novoletnih voščilnih pisem, sodim, da je naš stari znanec "Glas Naroda" zelo raizširjttn med rojaki. Vsem. ki so mi voščili, se tem-potom iskreno zahvaljujem. Slehernemu'bi se rad pismeno zahva- st i ne. Rezultati še niso znani, ker I ^ Pa ne moreni, ker imam bolesten se bodo izkazali šele v marcu, ko j v rokah. Bog Vas ohrani čvrste in bodo raziskovalci pregledovali naj- Udobno H i t r p Poceni Lahko danes potuje vsakdo, kdor je dobil potrebna navodila od veščega zastopnika. Da ne boste imeli na potovanju nobenih zaprek, pišite za brezplačna pojasnila na — METROPOLITAN TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street New York, N. Y. m.____-' .___ deno gradivo, vendar pa vemo že danes, da so med drugim odkrili hišo, v kateri je filistejska krasoti-ca Delila uropala močnemu Samsonu kodre in moč. Med razvalinami te hiše so našli (tudi kip boginje ljubezni Astare. ki je Delila molila k njej. tla bi ji priskrbela močnega ljubimca. Dobila je še prav močnega, sploh tistega, ki se je |>o-našal v tistih časih, da je najmočnejši človek na svetu. Delilina hiša ie stala, kakor znano, v starem kanaanskem mestu Bet-Semešu, 40 km zapadno od .Jeruzalema. Med drugimi novejšimi zdrave še dolgo let! Matija Pogorele. na svetu sfiksati sitne babniec, jih znajo v newyorškem slovenskem Downtownn. To je velika, dasi žalostna res niča : Oče s svojima žuljevima rokama preživlja devet i-ok. Devet otrok pa ponavadi ne more preživeti očeta. * V petek so bili sveti Trije kralji. Ivo je prišel originalen rojak v uredništvo, smo ga opozorili 11a to. On je pa mirno odvrnil: — Oh če bi samo trije krali — bi bilo olrajt. Toda v današnjih časih ne kradejo samo trije, ampak se krade vse povprek. * Že več ko deset let se vztrajno ponavljajo govorice, da se bodo Habsburžani vrnili na avstrij. prestol ter skušali prtd svojo koman-' do spni vit i vse, kar so jim prt le- arheoloŠkimi deli je omeniti tndiltu 1918 odvzele razne mirovne po- izkopavanja prof. (J a rs* an ga na kraju, kjer je stal stari Jeriho. A tudi izven Palestine stičejo za sledovi svetopisemskih dogodkov. Tako je menil mladi potovalee Frank Hayter. da jj» v Abesiniji našel pravljične zakladnice kraljice iz Sabe, a v mogočnih razvalinah mesta Oimbabve v Južni Rodeziji skušajo identificirati s Salomonovimi rudniki. I-—— w H mm 1 ' **J - - - Mi J s godbe. Ne vem. kako bo. Precej težka bo in t m jeva. Sicer pa Ilabsburžani niso več. zmožni za vlado. Niti v duševnem niti v telesnem oziru. Kakšno more biU potomstvo, ki je imelo take prednike kot sta bila predzadnji in zadnji avstrijski cesar! Cesar Karol je umrl od pijanosti. Na soški fronti in pozneje ob Piavi se ga je vsak dan po trikrat nalil. Še bolj je bil originalen njegov prednik Prane Jožef. Ko je izbruhnila vojna, se je ves zadovoljen Lzprehajal po «Senbrunu in obiskoval svojo ljubico, igralko Šratovo, ki je veljala ža njegovega največjega ministra. Sovražnik je pritiskal od vseh strani rta ubogo monarhijo. Leta 1915 je še Jtalijan začel ropotati. Ko so Njegovemu Veličanstvu sporočili, da bo Italija najbrž napovedala vojno AVstro-Ogrski, se je naš presvetli oče Prane Jožef razjtwil in važno naročil.- — Ha, še tega je manjkalo. Še Italijan naj bi nam delal preglavice. Radeckega pokličite, Radec-ki jih bo ukrotil, proklete Piemen-teza rje ! To je bilo eno zadnjih drastičnih povelj »Njegovega Veličanstva, kojega slika je še pred kratkim dičila marsikatero slovensko hišo. Spomin nanj pa v marsikaterem' slovenskem srcu še ni utrj^* nil. _ J j "O LAB HEW YORK, MONDAY, JANUARY 9, 1933 VODNIKOVE THE LARGEST SLOVENE DAILY m TJ. 8. NEUMNA LIZIKA * - ' 'i ' (Lilvanska pravljica.) Živel kmet Anton, ki je iniel in se veselo klicale: gaga — ^a-j peljali pred grofa. Ta je vprašal lo|H>, pa zel« neumno ženo Liziko. j ga.... "Kako strašna vojska divja nad menoj," si je mislila neumna Lizika. "Kako dobro je. da seon se pkrila." Przno zvečer je prišel mož in vlil na koži gorke vode, ki j«» tekla skori luknjice na Liziko. Ko je ta začutila vodo, si je mislila: "llv;.-la Hogn. la spet enkrat dežuje. Raj je bila Žc itak predolgo suša." neiimno Liziko: "Ali je dobil vaš mož zaklad'" — "Gotovo ga je dobil/* je odvrnila žena. "Kdaj ga je dobil?" vpraša grof dalje. "Ne dolgo pred začetkom garaške vojne, * mu Lizika mirno oil-vme. "Xe govori neumnosti!" je dejal grof smeje. "Kdaj pa je bila vojna ?" , i "Ob času. ko je padal gora k Drugo jutro ve moz zopet prišel.) . . . . \ „ ' . . i dez, je dejala zenit, odkrjl lamo m i>oiuagal ženi iz I . , » , „ A . . , ' . "Gorak dez? Ze sest tednov m nje. Vojn? ni vee, ljuba zena. —t. . . . , ... . .. ,, . v„. , . i bilo mti kapljica dežja. Zdaj greva v graščino, ker ima vi1 tam važen opravek." "Mogoče zaradi tega ne veste ni- Xista prišla dgleč, ko zaslišita iz «"'esar. milostljivi gospod, o gorke ni nekega skednja žalostno mefceta-j {^ju, ker so vas prav tedaj tepli pj,.. vragi v skednju." je dejale, ne- " Liubi mož, kdo je tu, ki tako umna Lizika. zdihnje?" hitro vpraša Lizika. X»* motiva se s t«m V teli besedah • ^ pa se je grof Nekega dne, ko ga ni bilo doma. je prišel jiopotnik in jo poprosit za kcwilo. Zena mu je dala zeljna-to julio, pri tein pa je tarnala, da zelje ni dobro. Žena je mislila pri tem na rastlino, tujec pa je menil. da je govor o juhi. zato je de j al: "Svinjske masti ji manjka!" — Ko je popotnik odšel, je pohitela žena v klet. vzela slanino, jo na-rezala na kr>e in jo položila na kapiis v gredi, iiii-slen", da bo potem zelje bolj okn-no. Kmalu je zavohal sosedov pes slanino. Skočil ji-v gredo in se začel mas.titi. K i kega soda in gu grozovito tepla. Pes je evilil in skakal, iztrgal čep in bežal z njim iz kltfti. Kaj sedajNeumna Lizika je letela za njim in nm z velikim trn-j doni vzela žep. ki je bil privezan na vrvi. Ko .se je vsa razjarjena vrnila v klet. je izteklo že vse vino i', soda po tleh. Na vsak način j. hotela porušiti tla. Spomnila se je. da iraa v kašči vrečo lepe pšenif-:i" moke. Hitela je |>o nji in pot resi a i |K> tleli, da bi >e na ta način tb, I y n,.ki .f>r(i ni| p^jefriji Duni.-t.se bo Nimfuehrjevo letalo v zrak.-, f »osušila. Ko seje mož vrnil, ni >Nt. Vriijo zadnja dela okrog svo- i lahko ustavil« na Utem mestu, da M-l več ne >laiune. ne vina in moke| >vi*tnej» letala, ki ga gradi ,v,jse bo lahko dvigalo navpično v — vse je *!o po vodi. svojih idejah in po 38-letnem boju •/rak itd. Tako trdi vsaj izumitelj. za te ideje bivši \veučiliški asi liližnja prihodnmA l>o pokazala, dance v dunajskem o h je res ustvaril letalo, ki bo zrc- za iueteorotogjj:» vofnc-iojiiralo vso moderno zračno dr. Kajmmid Nimfuehr. Ko se j--] plovbo. I. v lierlinu .s svojim h'talom-- .smrtno ponesrečil znameniti pionir.__ i»tai>ivn. ».to i.iiicntiini. j, , PESNIKOV SIN IN MILLIAR- livhrja prvič obšla ideja, da i>i; zgraili! letalo, ki bi se ne moglo! DERJEVA HCI prekneniti. Z desetletnim napornim | delom je končno našel rešitev za V aristokratskih krogih je ne-ta problem, a treba je bilo še de- davno povzročila mnogo komentar- ... Mino razjezd m zapodil imza m tam hip--; . ~ . . , . - , „ ,, . , .,'zeno domov. Kmet pa je obdržal jo vragi zasega grota. leodvrnd' , . . — zaklad. moz. KNJIGE leto 1933. SO DOSPELE 4 KRASNE KNJIGE: Z.erjavi , • •T1 1' •• Iuhpan -od pastirja do izumitelja", "Vodnikova Pratika** za SAMO $1.35 KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York jela je v ta namen najboljše odvetnike, ki so ji proti visoki nagradi izposlovali to. kar je želela. Ko bodo opravljene še zadnje formalnosti, jo bo peljal pred oltar pesnikov .Nin. kateremu omagn!a ženina neumno* iz zagate. Zgodilo jt,Mlt in »amrfčem -e je, da je juišel mož zaklad lVl'-rednje m zavodu grof oveni pil ju. Kljub temu. da j:-ženi zabičfval. naj molči, je žena vse izblel>eta!a. tako da je priš-a novica eeTo profil na i«ho. (irof .»<• poklieal Antona i«u zahteval, naj mu izreči zaklad. Km't pa je de-■jal, kakem zakladu. ".V-1 laži!" mu je dejal. "Tvoja žena je vse povedala. Pridi juitri in pripelji ieno s seboj!" in žalo.-*ten j(» Meetletnega hoja. sedem knjig i", dvajset hročur. da m* je uveljavil iu našel sredstva za zgradbo prv« -ravj ga h tala »o »svojih načrtih. VT čeai ■Silno potrt kmet od grofa ■ — — -i mi'djal, kako bi .«,e izvil iz zagate, obstoji priprava, ki naj da njego-Ko je prišd domov, je dejal ženi:'vemu leta hi aibsdlntno stabilnost. "Velika vojska je v deželi. Sovraž- iuhV natančno povedarti in skepsa nik bo ž«* jutri prišel k nam. Naj- strani strokovnjakov je še vedno bolj«' je, .la M> -»krijemo. Ja boni .velika. Vsekakor pa bodo bližnji bežal v gozd. ti se pa skrij v jami, poskusu pokazali, ali njegov izum za hišo. Ko b-vdo sovražniki odšli.'kaj velja. Aparatura deluje avto-pridem po tebe." Rečeno, storjeno, j matično, tako da sama uravna le Neumna Liz ka s^ je skrila v jamo.' taio v pravo lego. (> je to res, po-katero je mož pokril > kravjo kožo tem ima dr. Nimfuehr seveda prav. in |K)tro.-.il na njo žita. Kmalu j ko trdi. da bi mogel njegovo letalo prišli k->k »Xi. race in prosi in .pričele zobati žito. Hodile so po koži Prehlad j« odpravila • cenenim zdravilom "Moj triletni sin »e je liado prehladi!. Namakala »eni ga a 1'aui fcjepeller in olivnim oljem po pr»ih in po hrbtu. Prihodnje jutro j« prehlad iagitiil. Anchor Pain-1".upeUer priporočam kot najceneje in najbolje zdravil« co]elerja. temveč ca \ od i jo naprej kakor nekatere, pt: ee in žuželke krila. Teh gibljivih kril ima I in so iz duraitrminija. k««kor je sploh vse letalo iz lahke kovine. Nosilne ploščine merije 1! m. trup 12. Premikanje oskrbuje st'^njini zrak, ki ga proizvajal 00->eben mot ar. Poraba kuriva znaša komaj desetino porabe običajnih letal, brzina bo kakor pri teh letalih in prostora bo v novem aparatu /r G oKob. Zanimivo je tudi to, da DRUŠTVA II NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ■ ZABAVE OGLAŠUJTE G^AS NARODA" m »ta aamo Tik žlamtvo, pač pa vri Slovane! w vari okolici. SO HEINE t.?" jr 4T .'i^^asuseeaaar- jev ločitev, ki ji je izzvala princesa Alice Muriel Obolenska, roj. Astor. Printf.va v Je dala ločiti otl svojega moža, ker se je naveličala njegovega tovarištva v zakonu in p-i ker se je seznanila z mladim Raj-mudom HoffmannsthaHom, spinom l>esnika iloffmannsthala. ki je napisal tudi pri nas znanega "Slcli-arnika Princesa se je tzadnja leta ponovno mud la v Kalzburgu. kjer .se je seznanila s Hoffmannsthalom, kjyterega je -bežno poznala že od prej, ko sta se srečala v filmskem raju Hollywood ti. Šele v Salzbnr-gu pa je mladi pesnikov sin aris-tokrat ki razgalil srce in dosegel, da je sprejela predlog o skirpnem živ-Ijenin. Princesa Obolenska je hči Johna Jacofca Astor j a, moža, ki so ?a Američani jirištevali med najve<" j" In^rataše Zedinjenih držav. Njegova življenjska usoda je bila žalostna. Utonil je namreč s "Titaniconr' preti svetovno vojno. Vse bogastvo mu ni pomagalo nič. Moral je slediti neizprosnemu prstu nsode. ki mu je pokazal qw*t v hladni grob. Ob očetovi .-mrt i je bilo lady Astor še deJdetce. &ele 1. 1924 je dozorela za možitev in si je v Londonu izbrala moža v osebi princa Sergeja Obolenskega, ki se je zaradi ameriške neveste dal ločiti od svoje žene princese Katarine Jnr-jevske. Katarina Jurjev^ca pa je ihila hči Katarine Dolgomke, ki je živela v morgajiatičnem zakonu z ruskim carjem AlekSadrom IT. Princesa Obolenska se je morala nilno truditi, da je dosegla moževo privoljenje za loč rte v zakona. Na- PO 17 LETIH 15« rliiLsko vojno sodišče je pričelo zanimivo razpravo, ki nam dokazuje, da niso vsi notranji pretresi omajali brezhibnega delovanja nemških vojnih oblasti.. Neki visoki francoski častnik je natisnil v juliju leta 1JW0 razpravo o plinskih napadih med svetovno vojno. Med drugim je omenil. tla je obvestil Kraneoze o prvi plinski poplavi neki nemški vojak 243. rezervnega pešpolka. Dne 14. aprila leta liHTi je narekoval francoskemu tolmaču podrobnosti pripravljenega napada, izdal nahajališča plinskih zalog 58 Diana de Sanvebourg je bila zelo romantična obenem pa tudi zelo energična. Sklenila je takoj, da se mora seznaniti z Nor-bertom in sicer po golem naključju. Todu kako t Kar ji je šinila v glavo srečna misel. Naenkrat jo je obšla dobrodelnost. Pomagati bolnim, starčkom in nedolžnim otročičkom, to je postalo njen edini poklic. Vsak hip si io lalikoi srečal ziuiaj, včasih v spremstvu-sluge, ki je nosil za njo košaro z živili, večinoma pa samo. Nihče ni opazil, da so prebivali vsi Dianini varoVanci ob poti proti Vivronu, posebno pa v okolici gradu Champ-doce. Toda zaman je hodila vedno pogosteje ✓: doma, zaman ji* menjavala ure in hodila zdaj po stezicah, zdaj po glavni cesti — ^divjaka iz Chapdo^a'* ni bilo 11a iziiregleil. Norbertovii življenje je 'oil namreč izpre-menil nepričakovani dogodek. Dober teden po pogovoru s sinom je dejal vojvoda Norbcrtu pri obedu: — Delal ne boš več tako kakor doslej. Nadzoroval boš druge. Ukazoval jim boš pod mojim vodstvom. — No torej, razmišljal sem <• tej stvari. Si roma k sem. gospod markiz, in nočem se vmešavati v take zadeve. Ce vam kaj svetujem, prekrižam račune vašega i e:*ta. Ali -i morete misliti mene, Daumana. v borbi z vsemogočnim >11 neizmerno bogatini vojvodo de Champdoeom? Kaj bi se zgodilo, če bi zvedel za mojo predrznost I Noi'bert jc*spoznal, kam Dauman meri, in požuril se je z odgovorom: — Lahko sem **divjak?\ ovaduh pa ne znam biti. Ce vam obljubim, tla ne bom nikomur črhnil besedice, me nobena sila na svetu ne pripravi do tega, da bi prelomil besedo. Razumet-'? — Ali. tako! — Nikoli nc zve nihče o.l meno. tla ste mi kaj povedali: častna beseda, da bom znal molčati. Daumanu so je zjasnil obraz. — Povejte 1111 lorej. kaj naj storim. — je nadaljeval Norbert. Dauman je pomežiknil in odgovoril: — Nič, gospod markiz. Do polnoletnosti imate še pičla tri leta; potrpežljivo morate čakati. Norbi rt je udaril s pestjo po mizi. — M i Norbert u se je na obrazu poznalo, da o-7f}° žal* dn sem si>loh prišel. četn 110 ver i aim1. I "Vstal je in zažvižgal psu, kakor bi hotel * 1 * — Saj nisi več oteo-k, — je nadaljeval.0" * vojvoda, — hočem, da postaneš še pred m..-1' dauman je ostal miren, ker je dobro vejo smrtjo samostojen, da te pozneje nenad- ^ z bosodo Norberta na svoboda ne omami. Vstal je. odšel v kot dvorane, snel s stem1 in podobno. Kakor hitro ^o dobili I prekrasno lovsko toitbo in jo izročil sinu. Xemei to knjigo, so pričeli uradno preiskavo Po doljrem brskanju »v vojnih arhivih so ugotovili, tla je bil dne 14. aprila 1915 na omenjenemu odseku fronte ujet samo en vojak 243. rez. pe.špolka. I*i>Jal se je Avgust Jiiger. Ostal je v francoskem ujetništvu do novembra 1910. nakar se je .povrnil v domovino. Policija je na željo vojne oblasti poiskala nesrečnega Avgusta in «ra našla v Lip-skem. Služil je p« V JKLAG ŠPoklS DRUGE OBLETNICE 8MRTI VREUVZEGA %N NEPOZABNEGA SINČKA M'A'TTY HRIBAR^ 4. januarja 1931 je zavedno zattsnil svoje premile oči. Kaka žalost Has navdaja, ko ga pogrešamo vsepovsod. Dragi naš, žc dve leti Te krije črna zemlja. Grob Ti kinčamo s cvetlicami, katere s solzami zalivamo. Ne mine niti ura ne minuta, da bi se Tebe ne spominjali. Ostaja nam le upanje, da bo prišel čas, ho se snidemo kad zvezdami. Žalujoča DRUŽINA HRIBAR Richfield Springs, N. Y. r zadrži. I — Nestrpni sto, gospod markiz, — je dejal smeje, — zakaj mi ne pustite povedati rekoč: ! konca vsega, kar vasfbo zanimalo? — Zadovoljen sem s teboj in tu je dokaz.! Norbert, ki je še vedno držal roko na kiju-V tej torbi najdeš puško in vse pritikline. j ki. jo j.- izpustil 111 pristopil k njemu. Moj čuva j Thomas je prignal davi zate lov. 1 ~ Z(la-i sTt> 'lelomit pn^tu gospod skega psa, ki je privezan v drvarnici. Xa lov j markiz, jc-li t — je nadaljeval Dauman. — boš hodil. Mlad človek ne more biti brez za- To i* »laJ Slavno- Mar bo vaS e zvede1^ kam hodite o prostem času — na lov ali kam drugam Dauman se je zasmejal. — Ino.. . ne veni. To je odvisno od vaše- ... . . , . .. , . ga < »k nsa. Xe morem vam iiovedati, kaj bi da nm roke ni izt^ml po dukatih. ki mu stoH] Wl bi, lla vaJol„ lm.stu. me zch» zanima, adu samo. dokler bi ne To pa vojvodi ni bilo po volji. | vzbudil papanove pozoi-nosti. Potem bi se — Jamiicoton! — je zagodrnjal, — ne-jpa preseHi v Poirici-s. krasno mesto, kjer kam hladno sprejemaš dokaze moje iado-jima ^lov^j- vst» 1>ri rokah. Tam bi si najel ciamostv! skromno stanovanje 111 živel bi v njem po Norbert je spoznal, da ne sme več molča- svoji vojjj, y Champdoce bi pustil suknjič ti; napel je vse sile in zajeeljal: in (.0kije, v p0itieijubezn.jivo pride*k njej in jo prosi, da bi kmalu odšli, ker je obljubila materi, e vrže izmučena na f Afriki. t<> pot posebno v italijau- Vsebuje poles spisov dveh naših pisateljev Trohe in Rupnika tudi pesmi Johna Bukovin-skega, opis našega "Severnega romarja" Planinska, par krasnih povesti, poučne članke iz zemljepisja, naravoslovja in zgodovine ter nešteto drugih zanimivosti. Vpoštevajoc slabe gospodarske razmere, smo ga tiskali le omejeno število. Vemo, da boste popolnoma zadovoljni z letošnjim koledarjem in zaradi tega ne odlašajte, pač ga naročite še danes. TEH 160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA, SLIK, PO-UK A IN NASVETOV JE VREDNIH ZA VSAKEGA 50 CENTOV Slovenic Publishing Company 216 West 18th Street New York, N. Y. jumimif METROPOLITAN TRAVEL BUREAU (FRAXK SAKSEBJ 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. I. PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJE Uši 12233333321 23223211351 llllllllll^^lllllllllll|i|!l^llllllllllllllll^_lll f KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 West 18th Street New York, N. Y. FEZANSKE SLIKE DRAMA V PLANINAH V Feldklrcbu je bil obs^jn mizarski .pomočnik Ludovik Wild na osem let ječe. Obtožen je bil. divan. Tako jo najde (iizely. — Kaj ti je, Dora * — jo skrbno vpraša. — <». nič! Samo nervozna sem in moram nekaj časa hiti sama. A ko !»i sln.H.iuo prišla mama. naj ostane .spuora proato-voljno vzela na sebe? — Ostani pri nuuii, irizola ! Daj mi roko. — še peče Dora z zaprtimi očmi. Nato pa se divje vzravna, rekoč: — Strašno je. tiizela. strašno! Sede na rob divana in jrleda v skrbni obraz svoje sestre, ki jo boža po licih. Svoje ustuiee, pritisne na božajoč o roko. — Ti imaš dobro! — Povej mi, kako ti je, kadar te poljubi? — Dora! Vroča rdečica zalije lepi Gizelin obraz. — Saj vem. da se poljubljata, da se imata rada. ti in tvoj Krilat. — Dora se napol vzravna. — Zavidam te. Kako mora biti prijetno dekletu, ki jo poljubi mož, ki £a ljubi! In jra«?a duša, ali ti je tako zelo hudo? — X« vprašaj, prosim te. ne vpraiaj* — zdihuje Dora in se z obupno kretnjo prime za Čelo. — Strašno je — ne smem na to misliti; samo če se me dotakne, me obide zona. — Potem pa v«e končaj! — Malo prej sem že mislila, ta-le prstan, ki mi ga je ravnokar dal in zaročni prstan, vreči pred njegove noge, pa vendar nisem imel poguma. Hala sem se papana — oh. nobone^a poguma nimam več! — Dora, saj te vendar ni nikdo silil! Njegova nevesta si postala po svoji lastni volji. Pomisli, ko sem te svarila, — .pravi Oi-zela resno. — Njegovo bogastvo te je preslepilo in — — I)a. priznam! In samo to me še drži pokonci. Prostovoljno sem to vzela na sebe. Ako bi me bil papa silil ali pa potreba družine — nikdar tega ne bi bila storila. Siliti se ne pustim! Toda iz tega samotiega življenja moram, ki je ravne tako grozno, kot je življenje, ki se mi obeta. — Tako vidiš, taka sem — dve duši živite v mojih prsih — v siromaštvu ne morem živeti! — Saj vendar ulsmo siromašni, Dora! Neumnost je, če kaj takega govoriš Še ničesar ti ni primanjkovalo, iln ravno tebi nudi živ-ijenje vsled tvoje lepote lepe priložnosti. iNe preženi iz njejra Molnea — _- Ne, ne — takega življenja, kot ga ima mama, jaz ne morem prenašati in da bi bila svojemu možu tako pasje pokorna kot mama. ludi ne morem. Vladati hočem in tudi bom! Njegovo bogastvo bo sredstvo do tega cilja. Neomejeno hočem gospodariti ž njim. In na? Dernhausen mora biti nanovo predelan. Ako ne bom na potovanju, mi bo vedno prijetno zavetje. — Kaj pa tvoj mož, Dora? Ali misliš, da bo zadovoljen? Dora se zaničljivo zasmeje in pomladi lepe fJizeline lase. — Norica ! Saj mora ! — (.'udne pojme imaš o zakonu. Bojim .se. da ne bo dobrega konea — Profesor Leon Krobenius, znani men ali pa .samo naslikane. Te sli- raziskovaJee Afrike in eden naj- ke so prve, ki predstavljajo pred- važnejših perdstavnikov znanosti met v naravni veličini, zatorej so o kulturah iiz prazgodovinskih dob nekatere dolge do 12 metrov. Pr- j . iu upravitelj arheološkega iusti- vič zvemo iz slik. kako velik po- da f l"'™^1 smrt *V°J*»» P»" tuta v Frankfurtu na Maini.se je 1Uen je imelo govedo v Afriki za jatelja 1 * ^erim nedavno povrnil v Kun. Bil je na- tamkajšnje nomadske narode. VMa,° P"Jatelj- /«I * I - st vo. . da moramo takoj zavreči mi- Fezanu>. kjer je odkril važne najdbe pr«'dzogodovinske umetnosti. Mussolini je dajal dokaj-šnjo podporo tej ekspediciji. kar pa je obrodilo sadove. M:iterijal namreč v katerem je Krobenius poročal italijanskim oblastem, je ogromne vrednosti. V Fezanu je odkril okrog 2500 slik na pečinah, in te so mu po-mogle. da more ta znani etnolog in arheolog vsaj približno ugotoviti življenje ljudi, ki so živeli tam med 8000 iu 4000 leti pred Kristusom. To j.e pravzaprav ogromna sli-kovina kronika v podobah iz p red h isto rie nir časov. I/, vroče fe-zanske pušče. po kateri je romalo toliko in toliko karavan ter ek-spedieij, ne da. bi kaj videle ali odkrile, je nenadno .pastala ta stara zemlja eno od najvažnejših križišč predegodovinske kulture. Prvi je bil Henrik Barth. ki je opozoril jamast na te .<1ike v Fezanu. Od takrat naprej pa so italijanske oblasti kakor tudi kolo-nijadni častniki obveščali Frobe-niusa. da ni tam prav ničesar, kar bi se dalo odkriti. Med tem pa se je on vzpenjal. s strani rečnega toka. Pečine na obalah so mu pričale o nekdanji reki. ki se je prelivala do dokajshije višine in se zagrizla v skale. Sedaj je struga prazna, toda voda teče v podzemlju dalje. Na pečinah, do katerih je nekoč segala voda. je našel Frobenius eele serije slik. So pa te slike tako karakteristične in f>el o "primitivni umetnosti". Voli imajo nazaj zavite rogove, vprav kakor jih je opisal Hero-dot. Tu se vrste sloni, žirafe. levi. povodni konji in krokodili; vsi ti s«« javljajo tu tudi kot simbo- § lična bitja pol boža 11 s kili bitij, j terweger je rad imel očnice. Pro-Vprašanje je. ali ne spadajo te s]i-| ^"d j<* Wiltla. naj ga priveže na vrv ger je imel ljubeznjivo ženo, v katero se je zgledal Wild in jo je tudi pripravil do tega. da se je možu izneverila v »zvestobi. Na turi je hotel Wild dokončno obračunati s prijateljem. Lu- ke že v krog zadnje egipčanske umetnosti. Frobenius pa se odločno vprašuje, katera kultura je prej ustvarila take slike, egipčanska ali fttzanska ... » Ta nova odkritja svoje desete ekspedieije bo opisal Frobenius v knjigi z naslovom "Ikabe Iktab*' — '*Podobe. ki žive na pečinah". in naj ga drži. ko se bo vzpenjal po visečih strminah in trgal planike. Wild 11111 je to obljubil, na neki viseči skali pa je vrv izpustil in 1'nterweger je s strašnim krikom telebnil v skalovje, kjer se je ubil. Po tem dogodku je Wild obvestil reševalno kolono. vest iz irske Junaške e ..................................................30 Prva ljubezen ...................................50 1*0 gorah in dolinah ...........................80 Pol litra vipavca .................................a« Poslednji .Mehikance ...........................30 Pravljice II. Majar ............................M Prediržani, Prešem in drugI svetniki v gramofonu.......................JC5 Prigofttie febeliee Maje. trda vez l.— I'tice se!iv.*te, trda vez.........................75 Preti nevihto ......................................35 Popotniki .............................................60 Poznava Itoga ...................................30 Pirhi .......................................................30 l*ovodenj ...............................................30 I'raski judek .........................................S5 Priseca lluroiinkrca clavarja .........30 Pravljire in pripovedke (Kofturnikt I. zvezek .....................................40 II. zvezek ......................................40 Prvič med Indijanci .............................30 Preganjanje Indijanskih mi g j oltarjev ..................—.........................JS% Rohin7on ............................................js# Robinzon Crusoe...............................S* Revolucija na Portuealskem _________JMI Rdeča in l»ela vrtnica. fN»ve*r .......JM Roman zadnjega cesarja llabs- huržana ......................................13® Rdeča megla .......................................7* Rdeča kokarda..................................1J!j Seržanl Itiavolo. ve*. ' l.tia Slovenski šaljivee ............................40 Slovenski Robinzon, trd. vez..............«3 Stric Tomova koča .........................51 Sueški invalid .....................................J3 Skozi širno Indijo ............................Ji* Sanjska knjiga. m:ila _________.'................60 Sanjska knjiga, velika .................90 Sanjska knjiga. (Aral»ska> ..........130 Spomini Jugoslovanskega dobro-voljca. 1914—1918 _____________________1.25 Sredozimd. trd. vez. .......................60 brog__________________________________________„40 Stranote vojne ___________________________________JS0 Štiri smrti. 4. iv. ___________________________JK Smrt pred hi&c _____________________________ Stanley v Afriki ...............................JS* Spomin znanega potovalca ____________liO Stritarjeva Antholog'ja. broS ........M Sisto Šesto. |x>ve*t iz Alirui-er ........ Sin medvedjega lovca. Potopisni roman ................... ........................M Student naj bo. V. ....................^35 Sveta Nutburga ...................................35 Spisje. male iH>ve^ll .............................35 Stezosledec............................................3« Šopek Samot arke .............................35 Sveta noč _________________________________________JO Svetlobe in jence ..............................1.20 Slike dleškol ...................................60 Spake, humoreska, t rila vez. ............ SII.AKKSPK & REVA DELA: \laclibet. trdo vez ..............................J4' broširano .......................................7*» Otlielo .............................................„„.7i Sen Kresne noči ____________________________70 Skrivnost najdenke -.......................51» SHIPPING NEWS Poav! Izdajanje lista je v zvezi s velikimi stroški. Mno go jih je, ki so radi slabih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno. Uprava "G. N 11. Januar/a: L*-via than v Cherbourg Arquilunia v Cherbourg Hamburg v Cherbourg 14. januarja Cliani|ilain v Havre Kuropa v liremen Con te di ga vola v Gen<« 18. januarja: Pies. Ilurding v Havre bfUtsililand, Ctierbourg 29. januarja: Olympic v Cliedbourg 21. JanunrJa: Erenini v Bremen Suiurnia v Trst 1'iiri« v Havre V»eduin v Ho u logu e tmr Mer 25- januarja: .Manriattan v Havre V or k v Cherbourg 26. Januarja: Bvrt-nguriu. v Clierhourjf 23. januarja: Lafaynte v Havre 31. Januarja: JSuropu v Hretp-n 4. Januarja: Mujetitlc v Cherbourg Albert IWlin v Clierburif 5. januarja: l!r»-m»-ii v Cherbourg 6. Januarja: llt-X V liriiot 7. Januarja: l-tla>.-tu- v Havre 11. januarja: l.. \'.itli.ni v Cherbourg .\>liiitunUt v Clierbouig 11 a: ubit 1 K V Clierbourg 14. januarja: Cli.itiipluui v Havre Kuj o i 1.1 v Kremen «'<>rtle di Savoia v Členom T8. januarja: !»>.•»..t.-.t Harding v Havre I». ut.s. hiuial v Cherbourg 20. januarja: 1 »1> iii|>ic \ t'herbourjj 21. Januarja: l"-ieine*. \ llrenu-n S.tluru.a v Trst furis \ Havre Veedam v 1 Boulogne s>.r Mer 25. januarja: Manli.i ta n v Havre New V..rk v Cherb-airg 26. januarja: Ht rengaria v Cherbourg 29. januarja: I^afayetie v Havre 31. januarja: Kui>>|iu v Ilremen 1. februarja: Albert IC.illin v Cherbourg 3. februarja: A«iult:ima v Cherbourg 4. februarja: Corile di SaVola v Cetioa 7. februarja: l'.reiuen v 1'remen 8. februarja: I.eviatliau v Cherbourg Hamburg v Cherbourg 10 februarja: '•lymj»|e v Cherbourg Piirb v Havre 15. februarja: Ber**ngaria v Cherbourg 16. februarja: I »eu I seli -and v Cherbourg 17. februarja: Rumpu v Bremen 18. februarja: ClinmpfaIn v Havre lie* v Gena* 22. februarje: Ilrem.-n v Hrt men 25. februarja: C"«nte tli Savoia v Cenoa Majestic v Cherbourg \ V JUGOSLAVIJO Preko Havre Na Hitrem Ekspresnem Parniko PARIS 20. JAM ARJA 10. Februarja — 4. Marca CHAMPLAIN 11. Januarja — 18. Februarja LAFAYETTE Januarja — 19. Marca NIZKE CENE DO VSEB DELOV JLGOSLAVIJE Za polastila In potne Mete vpra* •alte "J4e pooblaMana agente cJpeaek JJ/ia t9 STATE STREKT. NEW YORK BREMEN EURO PA NAJHITREJŠI PARNIKI, KAR JIH PLUJE S A M O 7 DNI D O JUGOSLAVIJE Poseben vlak ob parniku V| Bremerhavenu jamči najbolj pri. pravno potovan'e v Ljub'Jano. 1'oiasnlla -nrj lokalnih agentih 57 BROADWAY. NEW YORK N O RT H GERMAN