•f CMctgt, III. By order of the pre t Went, A. S. Burleson, Postaaster General.
rl
Naročnina:
Za člane, na leto.. .$0.96
Za nečlane.........$1.50
Za inozemstvo.....$2.00
NASLOV uredništva in uprav-ništva:.
1951 W. 22nd PUc«, Chicago, III.
The largest Slovenian Weekly in the United States of America.
Issued everj Wednesday
Subscription price:
For members,yearly.$0.P6 For nonmembers.. .$1.50 Foreign Countries..$2.00
OFFICE: 1951 W. 22nd Place, Chicago; 111.
1
Entered as Second-Class Matter January 18, 1915, at the Post Office at Chicago, Illinois, under the Act of August 24, 1912.
ACCEPTANCE FOR MAILING AT SPECIAL RA TE OF POSTAGE PROVIDED FO* IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917, AUTHORIZED ON JUNE 22, 1918.
No. 30. Štev. 30.
Chicago,
POZIV!
Vsa društva in vse društvene tajnike, kateri mi se niso poslali natančnega poročila o velikonočni dolžnosti še enkrat opominjam, da to nemudoma store in to vsaj do 15. AVGUSTA zadnji čas.
Navede naj se natačno, kateri člani so opravili velikonočno dolžnost, katerim je ni bilo mogoče opraviti in kateri so jo zanemarili po svoji lastni krivdi.
Člane, ki so zanemarili opraviti svojo velikonočno dolžnost po svoji lastni krivdi, naj se pozove pred društveno poroto. Kjer pa društva, kakor so mi nekateri društveni tajniki poročali, ne morejo imeti društvene porote, naj pa društvo jednostavno takega člana samo suspendira in to naznani na urad duhovnega vodje.
Prosim torej še enkrat vse društvene tajnike, da se ravnajo po tem navodilu, da se stvar slednič za letošnje leto zaključi.
Vaš
Frančišek J. Ažbe, Duhovni vodja K. S. K. J. Waukegan, 111. 25. julija, 1918.
Amerika je odklonila mirovno ponudbo Nemcev. Washington, D. C. 25. julija. — Državni department se je danes jasno izrazil, da se Združene države ne I »odo na noben način o-zirale na govoriee in mirovno ponudbo centralnih zaveznikov, katero je te dni Nemčija poslala Španiji v pretres in posredovanje. Predsednik Wilson se trdno drži stališča, da bodo Zdru&ne države, s pomočjo zaveznikov zmagale v tej svetovni vojni. Vsled tega noče predsednik Wilson gubiti časa s proučavanjem zadnje nemške neoficijelne mirovne ponudbe. Če bi Nemci v resnici želeli mir, bi stavili drugačne mirovne pogoje v/svoji ponudbi, ter bi zaeno prosili Združene države za posredovanje pri dosegi miru.
Ameriki sedaj niti na misel ne pride, da bi odložila orožje, ker se je pričela šele v pravem tiru bojevati. Njen cilj in namen je u-niciti nemško moč; ne pa sklepati' polovičnega miru. Nemčija mo/a občutiti kaj je vojna nakar bo enkrat prisiljena prositi za mir ne pa uganjati šale s svojimi vedni-mi neizpeljivimi pri1*0™*1®* pogoji. Nemško ljudstvo bo prišlo že enkrat do spoznanja, kako je bilo varano po svoji vladi in tedaj bo prišla Nemčija na plan z umestnimi mirovnimi pogoji.
Nemški socialistični list "Vor-waerts" je te dni priobčil, da je Nemčija pri volji skleniti mir pod sledečimi pogoji:
1)	Nemčija ne zahteva nobenih aneksij in odškodnin na zapadu.
2)	Že sklenjeno premirje med centralnimi zavezniki, Rusijo in Rumunsko naj ostane v veljavi.
3)	Točko o samoodločevanju narodov naj se reši pri zeleni mizi na svetovni mirovni konferenci.
4)	Istotako naj reši mirovna konferenca tudi bodočnost Belgije in balkansko vprašanje.
5)	Nemčija zahteva prost -dostop do morja, razoroženje trdnjave Gibraltar in sueškega prekopa. Kar se tiče nemških postajališč za nakladanje premoga, naj ostanejo ista v veljavi, kakor so bila pred vojno.
Angleški delavci priznavajo Wil-sonove načrte. New York, N. Y. 26. julija. — George N. Barnes, zastopnik delavcev v angleškem vojnem kabi
netu je poslal te dni pomembno izjavo angleških delavcev, naslovljeno ameriškemu ljudstvu, da v celem obsegu odobravajo mirovne načrte predsednika Wil-sona. "Nemčija, lahko sklene mir z nami že jutri'1 zatrjuje Barnes, "ako se bo ravnala tako, kakor je predsednik Wilson določil v pogledu pravic, enakopravnosti in samoodloČevanja svetovnih narodov."
*
Povišanje plače železničarjem.
Washington, D. C. 26. julija.
—	Državno ravnateljstvo železnic je danes odobrilo načrt o povišanju plače železničarjem, ki stopi letos s 1. avgustom v veljavo. To povišanje se ozira pred vsem na uslužbence po raznih delavnicah, spadajočih k železnicam. Mezdo se je povišalo povprečno od 5 do 13 c na uro, tako da znaša ista sedaj 68c. Po prvem avgustu tekočega leta bo po vseh železniških delavnicah uvedeno tudi samo 8urno delo. Za čezurno in nedeljsko delo bo znašala plača 1 in polkrat več.
Strokovnjaki zatrjujejo, da bo znašala plača železniškim delavcem vsled tega povišanja za 100 milijonov dolarjev več, kot doslej/, koristi istega bode pa imelo nad 500,000 uslužbencev. • N*rt*L'1 tffaeRnlPHestviea za rasne stroke železn. uslužbencev je določena sledeče: Strojniki, ko-tlarji, kovači in elektrikarji: 68c na uro. Delavci pri vagonih in elektrikarji II. razreda 58 c na uro. Pomočniki 45 c na uro. Pred-delavci, ki so plačani na mesec, bodo imeli $40. — priboljška; vendar je določena za nje $155.
—	kot minimalna' in $250. — kot niaksimiualna mesečna plača.
, 111., 31. julij
t *.» 4 «»•«»•-' /	^
ulija (July) 1918.
Leto IV. Volume IV.
Prememba naborne postave.
Washington, D. C. 29. julija. — Ker je bilo zadnji čas vpoklicanih v armado in mornarico iz-vanredno veliko štervilo nabornikov I. razreda, bo število teh kmalo izčrpano. Ako ne bo vlada k m al o izpre menila starostne dobe, bo vojni department prisiljen vpoklioati nabornike II. razreda (ognjene brez otrok) že tekom prihodnjega septembra.
Te dni se je posvetoval gen. prgrfos Crowder s predsednikom Wilsonom in vojnim tajnikom Bakerjem, da naj se nekaj ukrene v tem vpogledu. Vsi trije so končno odobrili novi zakonski načrt, da naj se podaljša letnike nabornikov; ta predloga pride v dogledneni času v kongresno zbornico na dnevni red.
Skoro gotovo bo določal novi naborni zakon vpoklicanje novincev od 20 do 36 leta, če bo pa vlada potrebovala delavce v razne vojne svrhe, se bo starost raztegnilo tudi na 40 leto.
Meseca junija in julija je bilo vpoklicanih okrog 800,000 nabornikov I. razreda, za avgust je določenih nadaljnih 400,000.
Sedanja uspešna, ofenziva na Francoskem je vojni department tako navdušila da hoče Amerika kmalo pokazati, da se Amerikanci ne šalijo v tej vojni. Tekom leta bo znašala ameriška armada na Francoskem že 3,500,000 mož, začetkom 1. 1919 pa okroglo 4,000,-000. Taka armada že nekag zmore in šteje.
Podaljšanje letnika za mornarico.
Washington, D. C. 29. julija. — Ker potrebuje vojni department veliko število vojaških novincev za mornarico, je generalni profos Crowder določil, da lahko stopajo v mornarico novinci do 40. leta stari. Tozadevno je generalni profos obvestil danes vse naborne urade Sirom držav in
stovoljce in nabornike v neome-; jenem številu. . Nikakor pa. smejo jemati ti uradi nabornikov I. razreda za mornarico.
Vojaških kaplanov manjka. Washington, D. 0. 27. julija.
— Vojni department poroča, da se rabi za armado še več vojaških kaplanov. Vsled tega prosi vlada, da bi se za to 'službo prijavili prostovoljci. Šolo za vežbanje vojaških kaplanov se. nahaja v Camp Zachary Taylor, f- Kentucky in traja samo pet tednov.
25 submarink potopljenih v enem mesecu.
New York, N. Y. 28. julija.— Danes je dospel v neko atlantsko pristanišče neki višji angleški mornarični častnik, ki zatrjuje, da je bilo od 15. junija do 15. julija t. 1. potopljenih 25 nemških submarink. Toliko submarink niso Nemci še nikdar tekom enega meseca izgubili.
Čudežni parnik. Baltimore, Md. 28. julija. — Hudson Maxim, izumitelj brcz-dimtiega smodnika je izdelal načrt za nove vrste parnik, katerega nikakor ne bo mogoče potopiti. Ta čudežni parnik bo zavzemal 9500 ton prostornine in ga bodo začeli	graditi, ker je
vlada odobrila to Maximovo iznajdbo. ,v \
Napredek pri gradbi parnikov.
Washington, D. C. 27. julija.— Povodom, zaključka prvega fiskalnega leta, poroča načelnik jeklenih in lesenih parnikov v je bilo v tem času dograjenih 180 yjeklenih in lesenih parnikov v skupni prostorninski tčži 1,420,-000 ton. Med tem časom se je pričelo dalje graditi Se nadaljnih 819 parnikov. Število delavcev po raznih ladjedelnicah se je v tem času povišalo z 45,000 na 250,000.
Tovornino, ali prevoznino oceanskih parnikov se je znižalo za 25 odst.
K gori označenemu številu novih parnikov in trgovskih ladij je treba prišteti še 118 nemških in avstrijskih zaseženih parnikov, 86 holandskih in 216 nevtralnih; slednje si je vlada le izposodila za časa vojne.
Zavarovanje vojakov. Washington, D. C. 28. julija — Tajnik McAdoo poroča, da se je že 2,954,609 ameriških vojakov in mornarjev od početja vojne zavarovalo pri vladi v skupnem znesku $25,149,118,000. Povprečno je vsak vojak zavarovan za $8,500.—
Dobra letina.
Topeka, Kans. 29. julija. —Državni poljedelski urad javlja, da bo znašal letošnji pridelek pšenice v državi Kansas, okrog 102 milijona bušljev. Dosedaj se je o-mlatilo že 22 odstotkov izmed celokupne požete pšenice.
Springfield, 111. 29. julija. — Dasiravno je vladalo letos splošne pomanjkanje delavcev na farmah, prihajajo semkaj iz raznih krajev ugodna poročila o izvan-redno dobri letini. Živeža se bo pridelalo letos v državi Illinois kot še nikdar preje.
Registrirajte Liberty bonde.
Washington, D. C. 29. julija.— Dosedaj je že nad 1 milijon kupcev ozir, bode iste pri zakladniškemu department registriralo. Kdor ima bond registriran ga zavaruje pred izgubo, ali tatvino. Registriranega bonda ne sme nihče drugi prodati, kot lastnik sam. Registracijo teh bondov oskrbuje vsaka
Inozemske vesti
* S francoske fronte. London, Anglija, 29. julija. — Nemci so se pričeli vedno bolj in umikati na celi fronti, ker so jim zavezniki tesno za petami. Tako se glasi današnje poročilo s fron te ob Soissons-Reims. Sprva se je nemška armada za silo zoperstav-ljala, končno se je morala pa umakniti pred sihiim navalom Francozov.
Francozi imajo sedaj pod svojo kontrolo ven severni breg Ourcq; na iztočni strani so si pa prisvojili pot med Remsom in Dormans. Nemci so vsled tega silno razkačeni ter^ožigajo med umikanjem male francoske vasice.
Hudi boji se vršijo sedaj na iužni strani Soissons v bližini Brzamy. Sovražnik je požgal vasi skoro na 14 milj dolgi črti, kar znači, da se je en sam dan za toliko umaknil.
Od včeraj do danes so zavezniki napredovali za cele 3 milje na 20 milj dolgi fronti. Sovražnik je pri Ourcq zapustil vse svoje utrdbe in postojanke prisiljen od francoske in ameriške artilerije.
Pariz, Francija, 29. julija. — Vsled vspešnega pritiska zavezni-<Ht> ftrmode se Nemci- vedno bolj in bolj umikajo. Naši so napredovali tekom včerajšnjega dne povprečno 3 milje. Do sedaj so izgubili Nemci že 36 štirjaških milj zavzetega ozemlja in 40 vasi. Izgube, katere ima sovražnik tekom zadnjih dni so velikanske tako je tudi ogromen plen kojega so zavezniki v tem boju od Nemcev pridobili. Nemci so bili namreč v naglici prisiljeni zapustiti rele zaloge smodnika, municije, stroje in topove, ker jih niso zauiogli pravočasno odvesti s sabo.
General Fbcli je imel danes zopet lepe nspehe na obeh straneh Soissonsa in Reimsa; ravno tako se je pomaknil s svojo armado tudi na severni strani ob reki Ourcq. Današne uradno vojno poročilo se glasi, da so zavezniki s silo napadli in zavzeli Grand Rozoy, dve milji severno od Oul-chy Le Chateau; dalje so si prisvojili Cugny in Butte Chalmont. Samo pri Grand Rozoy se je moral sovražnik umakniti nazaj za 1500 jardov. V včerajšnji bitki so Nemci izgubili več vasi in številno vojnih ujetnikov .Višine ob Grand Rozoy so sedaj v rokah zaveznikov ;naše čete se vedno bolj in bolj pomikajo proti hribu št. 205, cdkoder bodo lahko obstreljevale Fismes, kjer imajo Nemci svoje glavne zaloge. Dalje na iztočni strani so zavezniki prekoračili na raznih krajih reko Ourcq in zavzeli Corbenay farmo.
Pershingovo poročilo.
Washington, D. 0., 29. julija.— Danes je prejel vojni department uradno poročilo generala Persh-inga, da so ameriške čete včeraj prekoračile reko Ourcq in da podijo sovražnika s severnega obrežja reke Marne. Pri tem so zavzeli Američani postojanke i Seringes Et. Nesles, Sergy in Roncheres. Nemci zapuščajo sedaj tudi Fere En Tardenois.
Zmaga Amerikancev.
Z amerišo armado na francoski fronti, 29. julija. — Odkar vihra ameriška zastava na francoski
niti nazaj, se jim to ni posrečilo. Amerikanci so vprizorili napad na Nemce nepričakovano :udrli so v njih vrste na raznih krajih z vso silo, da se je moral sovražnik v begu umakniti. Pri tem so pustili Nemci mnogo vojnega materi-jala in topov. Naši podijo sedaj še vedno sovražnika naprej.
Nemei so se že minulo soboto ra, ki je vodil zaroto proti "nem ustavili na bregu Ourcq. Ker se(Škemu poslaniku, prostirajo mali hribčki na obeh
Mirbachovi morilci usmrčeni.
Amsterdam, Holandsko, 26. julija. — Dosedaj so boljševiki u-smrtili 200 socialistov-revolucio-narjev, ker so bili v zvezi z zarotniki, ki so umorili bivšega nemškega poslanika Mirbach-a. Med umorjenimi se nahaja tudi Aleksandrovih, podpredsednik odbo-
straneh te reke, so iste Amerikanci skrivoma zasedli, odkoder so pričeli uspešno streljati na sovražnika s strojnimi puškami in topovi. Nemci so imeli v tem boju svoje dve najboljši diviziji, pruske gardiste in Bavarce. Okrog 4. ure zjutraj so se spustili Amerikanci v nižino na sovražnika s tako močjo, da je moral bežati čez reko. Boj je trajal samo kakih 20 minut. Po končani bitki so ameriški pijonirji hitro postavili dva mostova čez reko ,čez katera so se pomikali dalje za sovražnikom. Navdušenje v naših vrstah je vsled te zmage nepopisno.
Avstrija odobrila vojni proračun.
Amsterdam, Holadnsko, 27. julija. —Poslanska zbornica avstrijskega parlamenta je danes z 215 proti 196 glasovi odobrila vojni proračun za prihodnijh 6 mesecev
Amerikanci v jetnistvu molčijo.
Ženeva, Švica, 29. julija. —
Vodstvu Mednarodnega Rdečega križa tukaj, prihajajo iz raznih mest Nemčije zanimive izjave ameriških vojnih ujetnikov, katere dajejo leti nemškim častnikom ko se jih izprašuje o vojnih zadevah. Ameriški vojaki odgovarjajo na vsa taka vprašanja kratko in hladnokrvno: "Vprašajte Pershinga!" ali "Brzojavite Wil-sonu!"
Vsled tega so nemški častniki zelo srditi na te ujetnike, ker ne morejo dobiti od njih nikakih važnih informacij.
Ameriški vojni ujetniki so nastanjeni v raznih mestih ob reki Ren in sicer v Darmštatu. Karlsruhe in Giessenu. Kadarkoli se pojavijo nad kakim teh mest zavezniški letalci, jih ujeti Ameri-
pripomnil, da naj jemljejo pro- banka brezplačno. _ w
je ze nau j. iniujon kup- --------- ~ . .	„ •
. lastnikov bondov Svo- fronti, se še niso ^enkanci ni-
kdar tako hrabro obnesli kot včeraj, ker so potisnili močne meške čete čez reko Ourcq in jim sedaj sledijo tudi čez reko Vesle.
Amerikanci imajo sedaj v svojih rokah celo črto od itfvira reke Ourcq do Fere en Tardenois. Dasiravno so jih skušali Nemci potiš
v znesku 6
($1,200^000,000). Pri glasovanju so tvorili večino krščansi socialisti, nemški nacionalisti, nemški radikalci, Rumunci, Poljaki in nekaj Italijanov.
Pred glasovanjem je držal novi avstro-ogrski ministrski predsednik baron von Hussarek v parlamentu sledeči nagovor: "V trdni zvezi z Nemčijo, da katere nas veže neomajeno prijateljstvo in vdanost in s katero bomo zanaprej še bolj edini, je torej umestno, da pridemo do vspešnega zaključka v sedanji hudi borbi.
Po preteku enoletne hude pre-skušnje sedaj lahko spoznamo cilje centralnih velevlasti, ki ne ogrožajo nikogar in merijo na to, da bi prišlo enkrat do sporazuma med vsemi narodi. V to svrho bo avstrijska vlada posvetila vse svoje moči in sile. Vsled tega moramo v parlamentu solidarno in skupno ravnati. Mi moramo za dobiti zaupanje tudi pd onih, ld niso na naši strani, kajti naša vodilna načela so: pravičnost do vseli — pravica do vsakega naroda in do vsakega razreda."
Največ opozicije pred glasovanjem so vprizorili češki poslanci. Trdili so, da Čehov ne bo Avstrija nikdar uničila, če jih še tako obeša in zapira. Čehi se hočejo na vsak način odcepiti od Avstrije iti živeti svobodno sami zase.
Turčija pretrgala zvezo z Nemčijo.
London, Anglija, 27. julija. — Iz Carigrada se poroča, da je pokazala Turčija svoji nemški zaveznici hrbet. Nesporazum med Carigradom in Berlinom se je bas minuli teden zelo poostril, ker so Nemci zahtevali edino turško kri-žarko 'Hamidieh" kot odškodnino za svoječasno v Dardanelih potopljeno križarko "Breslau". Dasiravno so Turki odločno protestirali nt* zahtevo Nemcev, so leti s silo odvedli turško križarko pod nemško zastavo proti Vladivostok^
Bulgarija naveličana vojne.
Washington, D. C., 29. julija.— Preko Francije se semkaj uradno poroča, da je bulgarski kralj odpotoval nekam v neznamo kraje vsled slabega zdravja
Dunajski list "Neue Freie Presse" zatrjuje, da se je bulgar-sko ljudstvo že naveličalo vojne vsled česar bo Bulgarija tudi pre trgala zvezo z Nemčijo.
teitijsi-d lmm ktnii namdnieao poživljajo.
Hindenburg še živi. Amsterdam, Ho!andsko, 28. julija. — Neko uradno poročilo iz glavnega nemškega vojnega stana se glasi, da so vse vesti o smrti feldmaršala Hindenburga neresnične. Hindenburg še vedno živi in je baje popolnoma zdrav?
Bivša ruska carina bi šla rada v samostan. London, Anglija, 27. julija. — Berlinski listi so prinesli te dni iz Moskve brzojavno poročilo, da je bivša ruska carina naprosila Leninovo vlado, da naj ji dovoli vstopiti v neki samostan na Švedskem ; tej prošnji ruska vlada ni hotela ugoditi.
Družina odstavljenega in umorjenega ruskega carja Nikolaja se nahaja sedaj v nekem samostanu v Abalaku, Sibirija. To poročilo je v nasprotju z vestjo,da je bivši ruski prestolonaslednik Aleksij umrl.
Avstrija, povzročiteljica vojne. — Nova mirovna pogajanja.
Rim, Italija, 27. julija. — Povodom bližajoče se četrte obletnice vojne, prinaša razno časopisje v Švici daljše članke, v katerih navaja, da je edinole Avstrija kriva sedanje svetovne vojne, to pa vsled tega, ker je uprizorila tako krvavo maščevanje nad Srbijo vsled sarajevskega umora.
Iz Švice se dalje poroča, da se bode pričelo v Berlinu že prihodnji teden mirovno pogajanje med Avstro-Ogrsko in Finsko.
Semkaj prihaja tudi vest, da bo prišlo med Grško in Italijo v kratkem času do sporazuma glede balkanskega vprašanja. Italija je pri volji, da se reši balkansko narodno vprašanje na podlagi samoodloČevanja.
Avstrija se izgovarja glede poraza na laski fronti. Amsterdam, Holandsko, 28. julija. — Avstro-Ogrska vlada je po svojem uradnem poročevalcu danes semkaj brzojavila vzrok, čemu so bili pred kratkem Avstrijci ob reki Piave poraženi. Ta poraz je pripisovati avstrijskim dezer-terjem, ki so izdali Italijanom vse vojno gibanje in načrte. Italijani so bili vsled tega natanko obveščeni o nameravanem napadu, vsled česar so pravočasno vprizorili protinapad in — zmagali
Vsem ČIAnom društva sv. Cirila in Metoda št. 4 v Tower, Minn., potom Glasila uradno naznanjam, da je društvo na redni seji dne 14. julija sklenilo, da da članu, ki §e mora podvreči operaciji v hudi sili — strežnika in se istega plača za 4 dni. Odbor odloči za podaljšanje več dni če je potreba.
Nadalje se opozarja vse članstvo društva, da se polnoštevilno u-deleži prihodnjega zborovanja dne 11. avgusta, ker imamo par važnih stvari na programu. Pridite na prihodnjo sejo, da ne bo potem nepotrebnega zabavljanja češ: to ni v redu, ali to se ni prav ukrenilo, tako bi bilo boljše. —
Pridimo vsi skupaj in skušaj-mo napraviti stvari tako, da bo najbolj prav.
Nadalje apeliram na vse cen j. društvenike, (stariše) ki imajo otroke, da naj jih v obilnem številu zavarujejo v Mladinskem oddelku K. S. K. J. ker edino le ta oddelek je pravi stanovitni napredek za vsako društvo in Jed-noto. Zatorej jih vpišite v naš Mladinski oddelek in prav boste storili.
S sobratskim pozdravom do vsega članstva K. S. K. J. in z Bogom in Marijo za vero, dom in narod, za dobra katoliška društva in dober tisk ker to je pravi branik za dobro stvar v sedanjih, teško preiskušenih časih.
Josip Oblak, tajnik, bx 1162 Soudan, 'Minn.
NAZNANILO. Iz urada tajnika dr. sr. Alojzija It. 02. K. S. K. Jednote, Indpls, Ind.
Tem potom naznanjam članom in članicam našega društva, da je bila na zadnji društveni seji sprejetli nova točka ž* uvedbo upravnega sklada pri društvu. Iz tega sklada se bo plačevalo vse društvene upravne stroške in iz bolniškega sklada pa samo bolniško podporo. V uvedbo novega sklada je bila naložena naklada $1.00 na vsacega člana ki je žavarovan kot aktivni član pri društvu.
Sprejeta je bila tudi točka za uvedbo bolniške podpore za članice. Vsaka članica pri društvu, ako se nahaja v zdravem telesnem stanju more pristopiti k bolniško podpornem oddelku, ako plača $2.50 za pristop in 75c mesečnine. Podpore, se plačuje $1.00 na dan. V
Vse one članice ki se žele zavarovati za bolniško podporo naj to naznanijo-do prihodnje seje tajniku društva.
Pozdrav vsem članom in Članicam K. S. K. J.
John Matelič, tajnik.
NAZNANILO.
Iz urada tajnika društva sv. Vida štev. 25 K. S. K. J. Cleveland, O. se naznanja, članom in članiean^' gori omenjenega društva, da mi je nemogoče nadalje asesment pobirati od članov in članic na dosnu. Vsled tega so prošeni, da vlačujejo svoje prispevke za društvo in K. S. K. J. pri društveni seji vsak nadaljni mesec.
Apeliram torej na vse članstvo našega društva, da izvoli to moje naznanilo vpoštevati in se po njem ravnati.
S sobratskim pozdravom
Joseph Russ, tajnik.
NAZNANILO.
Dne 30. junija t. 1. so vsa Pitts-burška slovenska društva priredila patriotično parado napram naši novi domovini; žal na, da je i-sta imela žalos\i$>^posledico za naše društvo Marije Dev. št. 33. K. S. K. J.
Društvo je dalo svoja dva maršala na razpolago proslave, t. je bil glavni maršal, sobrat Ignatz Glasch in maršal že blago pokojni Franc Benac. Pokojni Benac je dobil vrojinsko bolezen od jezdenja in je isti dan hudo zbolel dne 4. julija je šel v bolnico dne 6. je že zaprl svoje oči ter za večno v Gospodu zaspal.
Pokopali smo ga na St. Mary pokopališču v Sharpsburg, Pa. Sprevod je bil velikanski, ker je bil pokojnik član več društev ter član unije natakarjev (Bartender Union). Zadnji čas je bil zaposlen pri dobro znanem slov. gostilničarju Frank Cvetiču.
*Star je bil 25 let; pri društvu in Jednoti je bil čez 2 leti. V starem kraju zapušča mater vdovo dva brata in tri sestre, tukaj pa žalujočo izvoljen ko in svaka, kateri so ga spremljali k večnemu počitku.	"
Rodbini naše sožalje.
Pokojni žrtvi patriotizma svoje pove domovine večni pokoj.
Odbor društva. I
NAZNANILO IN VABILO.
Iz urada tajnika dr. sv. Antona Padov. štev. 87 K. S. K. J. Jo liet, 111. se naznanja vsem članom in rojakom v Jolietu in Rockdale, da bo priredilo zgoraj omenjeno društvo veliki piknik dne 4 avgusta t. 1. in sicer v senčnati hosti, ali v parku sobrata Anton Stražišnik blizu nove opekarne.
Torej naj slavna jolietska. lock-dalska društva in drugi rojaki v teh mestih ne zamudijo te prilike, ki se vam nudi. Vsakdo je dobro došel, torej na noge in ua svidenje! -
Rudolf Kuleto,
tajnik
Prejeli za amrtninskif aafesment Pristopnina . . .	«
Rezervni sklad
i I < i > > i • •

........
Vrhov, adravnik .......................................
Za certif. in charter.....................................
Za znake.......................*......................
Za upravne Btrofike..................................... 120.90
Za poškodnino......................................... 78.10
Za bolezen ............................................
Za patriotičen sklad.................................... o"-60
Za knjige ......v..*;.....................
5.00
Skupni dohodki za K. S. K. J.........................$1,127.79
Izplačali K. 8. K. J.
Smrtninski asesment....................................$
2.50 7.00
1.50 1.50 12.00
Pristopnina . . /........................................
Rezervni sklad ........................................
Za vrhov, zdravnika.. i................................'
Za certif. in charter.....................................
Za znake .............................................
Za upravne stroške..................................... 120.90
Za poškodnino ......................................... 781®
Za bolezen ............................................
Za patriotičen sklad.................................. 80.6(i
Za knjige ............................................. 500
Od 1. jan do 30. junija izplačali K. S. K. J. skupaj----$1,127.71
Jednoti poslali premalo.......................,.......... «08
Dohodki društvene blagajne.
Preostanek dne 1. jan. 1918..............................$285.37
Za dr. mesečino.........................$216.42
Za pristop v društvo..................... 16.50
Za razne kazni.......................... 24.00
Za znake .............................. * 3.00
Za regal i je ............................ 6.00
Za knjižice .............................60 $266.52
73.52
POZIV K SEJI.
Člani društva Marije Device št. 33 K. S. K. Jednote Pbgh. Pa. so naprošeni, da se polnoštevilno zberejo na seji dne 4. avgusta, ker je ta seja zadnja pred proslavo 25-letnice društva, da rešimo vse potrefeno za to proslavo. O-benem opominjam člane, da plačajo po $2. — na isti seji vsi kateri še niso plačali tega posebnega asesmenta v pogledu te proslave.
Pozdrav celokupnemu članstvu«
John FUipčlč, tajnik.
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Z žalostnim srcem naznanjam sorodnikom, znancem in prijateljem širom Amerike tužno vest o pmrti našega sobrata Anion Piatt inšk a, ki je v groznih bolečinah dne 2. julija t. 1. ob 9:20 zvečer za večno v Gospodu zaspal star 35 let. .
•Našega nepozabnega sobrata Anton Planinška je zadela namreč nesreča pri delu v premogovniku v Ilostetter, Pa., ker se je u-trgala nanj skalnata plast in ga tako hudo poškodovala da je po par tedenskem trpljenju umrl vsled zadobljenih poškodb. Moral je zapustiti svojo ljubo družino : ženo in štiri nepreskrbljene otročiče, ki kličejo za svojim dragim ate-jem; a — zaman. Pokojnik zapušča tudi tukaj dva svoja brata.
Prerano umrli naš sobrat Anton Planinšek je bil rojen v vasi Hinje, fara Šent Janž na Dolenjskem (Kranjsko); semkaj v A-meriko je prišel pred 10. leti.
Bil je mož na svojem mestu: praktičen rodoljub, državljan in katoličan. Vsled tega je bil obče priljubljen vse povsod. Kot skrben oče in gospodar je bil tudi varčen, ker si je kupil in postavil svojo domovje; a žalibože užival ne bo več sreče družinskega življenja na lastnem domu, ker mu je večni Stvarnik preskrbel in odmeril, drugi in boljši dom.
Tem potom se prisrčno zahva-Ijuem vsem onim, ki so mu bili v pomoč in tolažbo v njegovi mučni bolezni do zadnje ure. Hvala is krena vsem društvom in njegovim sorodnikom, ki so ga obdarili s prekrasnimi venci kot za zadnji spomin. Čast in hvala društ vom št. 158 K. S. K. J. in št. 13. S. D. P. Z. kojih je bil pokojnik zvesti član, ki sta mu priredili dne 4. t. m. tako lep pogreb. Pogreb se je vršil označeni dan dopoldne ob 9:25. Vsa društva so se ga udeležila z zastavami, kakor tudi njegovi sorodniki in številni prijatelji. Korakali smo za krsto pokojnika z žalostnim srcem do. katol. cerkve kjer se je brala za pok. sv. masa zadušnica. Zatem smo ga položili k večnemu počitku na katol. pokopališče sv. Vin-cenca blizu Latrobe, Pa.
Naj mu bode lahka tuja žemljica, nam preostalim znancem pa v blag spprr/n. Na svidenje nad zvezdami, kadar nas pokliče Bog k Sebi!
Martin Gorenc,
član dr. št. 158 K. S. K. J. Hostetter, Pa., dne 18. julija 1918.
Najemnina dvorane prinesla................
Plesna zabave.
Dne 1. junija čisti dobitek..........v...$ 31.50
Dne 22. junija čisti dobiček.............. 112.27 $143.77
Skupni dohodki blagajne.............................$483.54
Skupna svota ...................................$768.91
Neposlano K. S. K. J ostalih.........\....................08
Skupna svota prejeta v prvi polovicMeta 1918........$768.99
Finančno poročilo stroškov dr. ar. Alojzija št. 42. K. S. K. J. Stroški na dr. dvorano.
Br. J. Rožmanu pol letna nagrada za čiščenje dvorane$ 27.00
Za vodo..........................*.............. 6.90
Popravek meter .................................. 2.20
Za razsvetjavo dvorane.......................... 10.04
Za kurjavo peči in za potrebe čiščenj.........;.... 6.40
7 svetilk (globes)............................... 2.45
Za popravek dr. omar in vrat v dvorani.......... 7.06
Popravek stranišča ............................. 183.66
Razni drugi stroški.
Za pogrebne stroške pok. Ivana Nemanič..........$	50.00
Pisalna miza -(Roll top desk)....................,	35.00
Upravni stroški..................................................................8.93
Narodni Tiskarni za bolniške liste................................3.79
Mr. Fr. Keržetu za regalije 30 komadov........................30.00
Za poštne znamke..............................................................3.36
Liberty Bond $100.00 a 4% obresti isplačali na račun	48.00
Tajniku nagrada za pol leta............................................18.00
$244.71
i'i'
NAZNANILO.
Uradno se naznanja vsem čla-eam dr. "Kraljica Majnika" «t. 1G7. K. 6. K. J. Sheboygan, Wis., da bode izvanredna seja 1. avgusta zvečer ob pol osmih v cerkveni dvorani, in to zaradi piknika. ki ga misli društvo prirediti. Želeti bi bilo, da pridejo vse članice, na sejo.
S pozdravom do vseh članic in članov Jednote.
Joeefa Knisnan, predsednica. Mary Prisland, tajnica.
Listnica uredništva.
Prijatelju kajzerja in Avstrije t Pittsburghu, Pa. ter v Indianapolis, Ind. To sta junaka! Izlila sta v svojih umazano pisanih pismih vso črno- žolto gnojnico, ki prihaja iz smrdljivega avstrijskega korita. Tako sta ponosna in junaška na njega e. kr. "Veličanstvo," da se še nista upala podpisati s polnim imenom. Take braniteljfc in Judeže lškarjote i-ma KOrelček. Lahko je ponosen nanje.	y
Dobro vemo čemu se je vama tresla roka, ko sta nam poslala pismo polnih psovk na Ameriko in Francijo in čemu se nista hotela podpisati! — Ker se bojita roke pravice. Sram vaju bodi!
Še
celo žival (pes je hvaležen svojemu gospodarju* ki ga varje in drži pri domu. Vidva sta pa izgu bila vse poštenje zavest in vso čast. Ali vaju ni Amerika gosto ljubno sprejela kot svoja posinov-Ijenca? Ali ne uživata 1000 krat več svobode, blagostanja in sreče v novi domovini nego pod Avstrijo? Ali sta se morda že preobjed-la ameriškega "steaka" in naveličala ameriškega ječmenovea? in se vama zopet kolca samo po sta-rokrajskih žgancih, kislem zelju, krompirju in močniku? Dandanes manjka še tega v Avstriji.
Le žal, da ni Pittsburgh in Indianapolis saj malo bližje Chica-ga. Pomenili bi se že, pa ne za špansko "ampak za ameriško steno kaj je razlika med "prato" in vednim natepanjem kislega zelja. Striček Saip bi vaju zagrabil s svojo preveč usmiljeno roko in potisnil v skupino izdajalcev domovine.	„ *
Le ne bodita preveč ponosna na to, da sta morda služila po 3 leta Njega c. kr. Veličanstvo po 6 krajcerjev dnevno. To Veličanstvo je sedaj samo v zadregi in vama ne bo pomagalo, ko vaju bo zagrabila pest kakega zveznega detektiva. Saj že skoro vemo kdo sta in odkod? Vajima pisma
s
smo že izročili na pristojno mesto. Posledice si pripišifa sama. K sklepu vama kličemo !§■ krat: Sram vaju bodi!
en-
$197.08
Boln. podpore izplačali sledečim:
Bratu Marko Petrašič............................$	20.00
Bratu Kočevar Matija........................................................20.00
Bratu Černugelj Martin..................'................10.00
Bratu Težak Martin..........................................................10.00
Bratu Lolič Mikola............................................................10.00
Bratu Slobodnik Marko st..................................................10.00
Bratu lšek Mato................................ 5.00
$ 85.00
Skupni stroški od 1. jan. do 30. junija 1918 izplačali----$526.79
Pregled premoŽenja.
Od 1. jan. do 30. junija skupni dohodki....................$768.99
Skupni stroški .......................................... 526.79
Ostanek gotovine dne 30. junija 1918..................$242.20
Posojilo.
Za Liberty bond vložili na National banki
.$ 72.00
Junija meseca neplačani ases.
Junija meseca člani ostali dolžni..........................$ 57.98
18 znakov po 50c vrednost................................ 9.00
24 regalij po $1.00 kom. vrednost.......................... 24.00
Tajnik ima na rokah poštn. znamk za ... .s................ ^ .30
Dne 30. junija skupno premoženje....................$405.48
Dne 13. julija 1918 predloženo v pregled po uradnikih: A. Matjašič, predsednik. A. Matattch, tajnik. J. Jakofčič, blagajnik.
Isjava nadzornikov:
Spodaj podpisana, s tem potrjujeya, da sva pregledala knjige dne 13. julija 1918, ter našla vse v najlepšem redu.
Rev. Luka Gladek, nadz.	Martin Kiaiovic, nadz.
VABILO
na
piknik, ali vrtno veselico
ki jo priredi društvo Marije Pomagaj štev. 119 v Roekdale, 111.
dne 4. avgusta 1918.
na navadnem prostoru, kjer imajo vsa roekdalska društva svoje piknike.
Zatorej prav uljudno vabimo vsa cenj. roekdalska^ društva in ona iz Jolieta, da nas posetijo ta dan v obilnem številu. Vabimo tudi posamezne Slovence in brate
Hrvate, da se polnoštevilno udeleže te naše vrtne veselice. Da ne bo nihče trpel žejev, bo *krl>el za to izvoljeni odbor.
Ob enem tudi prosim članice dr. Mar. Pomagaj štev. 119, da se prihodnpe seje dne 11. avgusta vse udeležijo, ker imamo neko stvar za razmotrivati in rešiti.
Jaz mislim, da bodo te vrstice, ali to naznanilo zadostovalo, da ne bo potreba vsake posamezno Opominjati. - S pozdravom
Lucija Ribnikar, tajnica.
Grški kralj v smrtni nevarnosti.
Atene, Grško, 29.-julija. — Ko se je grški kralj Aleksander te dni vozil s srbske fronte, bi ga bila kmalu zadela smrtna nesreča. Na postaji Fiorina je vrgel neki sovražni letalec bombo ravno pred lokomotivo; k sreči ni bil pri tem nihče ranjen.
Usmrčenje Mooneya odgodeno.
Los Angeles, Cal. 27. julija. — Guverner Stephens je danes preložil usmrčenje Thomas J. Moo-ney-a na dan 13. decembra t. 1. Mooney, ki je bil obtožen na smrt na vislicah vsled sokrivde eksplozije pri neki paradi v San Francisco, in bi moral biti obešen letos, dne 22. avgusta. Kei4 so se njegovi prijatelji zavzeli zanj, mu je torej guverner še za nekaj mesecev podaljšal življenje.
Kakor "tanki.
Onstran morja slavno znan/ "tanki" v vojni prodirajo vedno vspešno »kozi sovražne obrambne vrste. Ravno tako vspešno iz-čišča tudi želodec znano Trinerje-' vo ameriško grenko zdravilno vino. To vino prihaja brez vsakega obotavljenja v črevesje, kjer od-stranja vse snovi, ki povzročujejo bolečine vsled nabiranja strupenih kali, ki pospešujejo in tvorijo zabasanost, neprebavo, glavobol nervoznost in splošno telesno slabost. Cena $140 v lekarnah. — Ali že veste, kako čudežno gre Trinerjev Liniment naravnost do pravega kraja, kjer* se bolečine tvorijo; predvsem pri revmatiz-mu, nevralgiji in bolečinah v križu? To zdravilo tudi hitro odpo-maga pri izpahkih, otiskih, oteklinah, okorelih mišicah in utrujenih nogah. Cena 35 in 65c v lekarnah. Po pošti 45 in 75c Joseph Triner Company. Mfg. Chemist; 1333—1343 So. Ashlaud Ave, Chicago, 111. — (Advertis.)
Gotovo poznaš dolar ha pogled, ne poznaš pa morda njegovo prave vrednosti, kwWPT^W
potraten način zapravljaš. •
Jok in žalovanje sta vsakdanja prijatelja pogrebnika.
While someone tire« hi« Life —what ar« you giving?
-think a
Zlata in srebrna poroka.
Koncem junija in začetkom julija t. 1. je obhajala znana Fink-Zoranova družina (Math Fink in Mihael Zoran) v Jolietu, 111. redko družinsko slavnost; zlato in srebrno poroko.
Dne 30. junija' je poteklo nam-.reč 50 let, odkar sta poročena za-.konska Matija in Marija Fink, , rodom iz Vavtevasi na Dolenjskem, ki živita v Jolietu že 30 let; navzlic visoki starosti sta oba zla-toporočenca še trdna in zdrava.
Srebrno poroko je pa obhajala dne 3. julija njuna hči Frančiška, omožena Zoran, ki je poročena že 25 let z rojakom Mihael Zoranom,
vojakih v Camp Wheeler; drugi, še živeči otroci te družine so: Mary, Joseph, Elizabeth, Anton, Frank, Edward in John.
Mihael Zoran spada k dr. sv. Jožefa štev. 2 K. S. K. J. že 2G let, ena hči te družine je pa že
5 let članica dr. sv. Genofeve št. 108 K. K. J.
Gotovo zelo redek slučaj, da bi
se pri eni družini obhajalo zlato
in srebrno poroko tekom 3 dni.
Iskrene čestitke zlato-poročen-eema in srebrno-poročencemn! Dal Bog, da bi prva dovčakala še briljantno poroko, zadnja pa zlato J
Družina Mihael in f^ančiša Zoran, Joliet, 111.
Sliko te družine prinašamo na tem mestu. Prva (Frančiška Zoran) je bila ..rojena'v Jurka Vasi, njen mož (Mihael Zoran) pa v Praproče vasi na Dolenjskem. O-ba živita v Jolietu že 28 let.
Družino Mihael Zorana je Bog obdaril s 13 otVoci, od katerih jih je četvero umrlo, devet jih pa še živHn sicer: najstarejša hči je o-možena Mrs. Edward Stukelj, najstarejši sin Mihael A', je pri
Pri tej priliki svetujemo cenj. družini Mihael Zoran-a, da bi dala v spomin srebrne poroke vpisati vse svoje mlajše otroke v Mladinski oddelek K. S. K. J., starejše pa v odrazi oddelek. O-troci se bodo gotovo vedno z veseljem spominjali, kedaj so posta-
li člani naše podporne organizacije. Živela torej družina Fink— Zoran!
r-li .ji
an
Jubllef Msgr. Jos. F. Buh-a.
n. JULUA ms.
„.J*,, PrSirie,
Ustanovniku in častnemu Člana K. 8. X. J. vdanostno posvečeno povodom njegove de-k	mantne male.
Ko smo v prvi številki .našega lista, dne 13. januarja 1915 priobčili na drugi strani nekaj podatkov o zgodovini K. S. K. J., smo tedaj prinesli v prvem članku pri vrhu sliko Rt. Rev. Josip Buh-a s primernim životopisom katerega nam je poslal sobrat Mat. Pogorele, osebni prijatelj in čestilec Rt. Rev. Jos. Buh-a. Avtor istega životopisa je zaključil tedaj svoje vrstiee s sledečo kitico:
Zastonj zapustil nisi staro domovino;
Oral si tukaj nam slovensko ti ledino.
Učil si narode in likal si divjake, Ustanovil dobro stvar za naše
vse rojake.
i • ■ * *' • * ■ '.
Dne 15. marca 1916 smo obelodanili v št. 10. Glasila povodom 83. letnice ustanovnika in častnega člana naše K. S. K. J. zopet daljši članek, povdarjači zasluge, katere si je stekel Msgr. J. F. Buh za našo podporno organizacijo, ali za našo Jednoto. V prijetno in sveto delžnsst si Its jemo tudi sedaj, da podamo cen j. čitateljem nekaj bsssd pevedeia 60. letnice njegovega mašnlštva ali demantnega jubileja, odkar deluje Rt. Rev. Buh že v vinogradu Gospodovem.
Že leta 1893, ali leto dni pred ustanovitvijo K. S. K. J. je priobčil Msgr Buh v svojem listu "A. S." na Tower, Minn, več oklice v in člankov, da naj tedanji ameriški Slovenci ustanovijo svojo lastno, ali slovensko podporno organizacijo. Zaeno z neumornim zdaj že pok. Rev. Fr. Šušteršičem in drugimi pijonirji naše K. S. K. J. se jim je posrečilo določiti 1.
Slika Msgr. J. F. Buh-a z leta 1870
ko je bil Msgr. Buh 37 let star in je misijonaril tedaj v Belle Prairie, Minn.
in 2. aprila 1894 kot vstanovni shod, na katerem je bila rojena in krščena naša, sedaj mogočna K. S. K. J. Tega vstanovnega zborovanja se je udeležil z dvema drugima delegatoma iz Min-nesote naš današnji častitljivi ju-bilar, sivolasi starček Msgr. Jos. F. Buh.
V priznanje za njegove velike zasluge je bil Msgr. Buh na eni izmed poznejših konvencij imenovan prvim častnim članom K S. K. J.
O življenju in delovanju nestorja ameriške slovenske duhovščine, .pijonirju ameriških slovenskih indijanskih misijonarjev, ve-lezaslužnem rodoljubu in neumornem kulturnem delavcu Msgr. J. F. Buh-u, čitamo v znani Trun -kovi knjigi "Amerika in Ameri-kanci" sledeče:
Buh Joseph Francis, Rt. Rev., Msgr., zlatomašnrk, generalni vikar duluthske škofije, duhov-nik-pionir severne Minn^sote in indijanski misijonar, se je rodil dne 17. marca 1833 v Lučnah na Gorenjskem. Njegov oče, Matija Buh, je bil po poklicu poljedelec ter je nadarjenega dečka poslal v šolo najprej v Poljane, potem v Škofjo Loko, pozneje pa v gimnazijo v Ljubljano. Tam je bil po dokončanih bogoslovnih študijah dne 25. julija 1858 posvečen v ittMk*. Nato je deloval tri leta kot duhovni pomočnik v Loškem potoku, potem pa tri leta v Radečeh pri Zidanem mostu. Ko je 1. 1864 prišel slavni indijanski misijonar Franc Pire na Kranjsko, se mu je ponudil č. g. Jožef Buh za amerikanske misijone in spomladi i. 1. zapustil svojo domovino ter se podal v Ameriko. Prisedši v St. Paul., Minn., se je nastanil pri tamkajšnjem škofu in naslednjih šest mesecev kot pre-fekt nadzoroval več dijakov, Jih poučeval in pripravljal za duhov-ski stan. Meseca novembra i. 1. je zapustil St. Paul in odpotoval na sever k č. g. Fr. Pircu v Crow Wing. A ni dolgo časa ostal pri njem, kajti že naslednjega januarja (1865) se je podal k Vine-begoškemu jezeru in nekaj mesecev misijonaril med ondotnimi Indijanci ter proučeval njihov jezik in njihove navade. Tam se je v štirih mesecih naučil indijanskega jezika. Meseca julija 1865 je bil poslan v Belle Prairie ter tu polagoma prevzel vse vzhodne Pirčeve misijone ob celem širnem po vir ju reke^Mississippi, od Crow Winga do Red Lake, s cerkvami v Crow Wingu, Belle Pra-iriji in Little Fallsu ter misijonskimi postajami na indijanskih reservacijah ob Rdečem, Pijavče-jem, Kesovem in Peščenem jezeru in na Beli zemlji (Red Lake, Leech Lake, Cass Lake, Sandy Lake, White Earth) ter mnogo drugih. Več izmed teh je sam u
Msgr. Jos. F. Blih,
demantni mašnik.
Long/ Prairie, sv. Štefan v Brock-wayu, sv. Anton Pad. v Krain-townu, Duelm, Two Rivers. Od 1, 1875, ko je bila severna Minnesota od sv. Očeta v Rimu povzdig-njena v apostolski vikarijat, je č. g. Buh spadal v novo škofijo St. Cloud ter bil naslednjega leta (1876) imenovan njenim duhovnim svetnikom. Dne 29. septembra 1878 se je preselil na za-pad in postal prvi stalni župnik cerkve sv. Jožefa blizu mesta Perham. Minn., in od tam upravljal vse^ obsežne pokrajine, ležeče ob Northern Pacific železnici, od Brainarda ob Mississippiju pa do Moorheada v dolini Red Ri-verja. Deloval je po okrajih Gt-tertail. Wadena, Becker, Todd, Cass, Morrison in Clay. Med misi-joni, ki so v tem ozemlju spadali v njegovo področje, naj omenim poleg sv. Jožefa pri Perhamu še Perham sam, Ottertail City, Pelican Rapids, New York Mills, Ho-.bart Aldrich, Wadena, Detroit City, Audubon, Lake Park, Pelican Lake in Motley. Pozneje je od tam oskrboval ttidi daljni o-kraj Itaska z raznimi indijanskimi postajami, kakor Grand Rapids, Winnibigoshisli in Pokega-na ter južno od njega Sandy Lake in White Oak Point. Cd teh je tudi več sam ustanovil. V Perhamu in okolici je deloval vsega skupaj osem let. Nato pa je 1. 1886 prevzel Little Falls z misi-joni in tam deloval dve leti. Od tam je bil 1. 1888 poslan v Tower, Minn., ter postal prvi župnik cerkve sv. Martina. V tem kraju je misijonaril do januarja 1901 in ustanovil misijone: Two Harbors in Ely 1. 1888, Biwabik, Virginia in Hibbing pa okrog 1. 1890. Ti misijoni so pa vedno rastli, tako da so bili kmalu povzdignem v samostojne župnije z lastnimi duhovniki. Meseca januarja 1901 je tudi mesto Ely dobilo svojega stalnega katoliškega župnika in sicer v osebi ustanoyitelja ondot-nega misijona, č. g. Buha, samega, ki še zdaj tantMeluje ty po-krbuje tamošnje Slovence in na eg mnogih drugih narodnosti o-frližnji rezervaciji ob jezeru Vermilion tudi Indijance. Zgradil je na Elyu prvo cerkev, ki je bila blagoslovljena na zahvalni dan 1. 890; druga cerkev je bila blagoslovljena v nedeljo pred zahvalnim dnevom 1. 1900 ter je bi-a tedaj največja in najlepša na takozvanem Iron Rangu. Žuipni-šče je postavil okrog 1. 1896.
Č. g. Buli je bil poleg čč. gg. irca in Tomazina prvi katoliški misijonar v severni Minnesoti. 5rišel je v one pokrajine, ko so bile iste še popolnoma divje in od )elih ljudi še skoro docela neob-judene. Potepale se so se po njih tolpe razuzdanih Indijancev ter se neprestano med seboj rav-sale in kavsale. O potih in cestah še ni bilo ne duha ne sluha. Le indijanskih čolničev in brezovega ubja je bilo včasih kaj videti po potokih in rekah. Hiše in cerkve so bile še malodane nepoznane; poleg siromašnih indijanskih šotorov si naletel le semtertja na kako velikansko plesišče —"mi-devivin" — malikom na čast. Razume se torej, da je č. g. Buh, u je bil pač pionir omike i on-dotnem ozemlju, moral povsod, tamor je prišel, zidati cerkve, staviti župnišča itd. in učiti divjake poleg krščanskih resnic tudi ;reznega, mirnega in koristnega družabnega življenja. Tekom 48 let je s svojim neumornim delo vanjem neizmerno mnogo storil za povzdigo verskih in socialnih razmer v severni Minnesoti ne le med Indijanci, temveč med on -dotnimi evropejskimi naseljenci; veliko hvaležnost mu je v tem o-ziru dolžan zlasti njegov lastni slovenski narod, kateremuje med drugim dolgo let urejeva tednik "Amerikanski Slovenec"
Obilne njegove zasluge so priznali tudi njegovi predstojniki Tako ga je n. pr. že škof iz St Clouda imenoval svojim svetovalcem. Pozneje, kakor hitro je bij£ ustanovljena škofija Duluth, pa mu je novi škof, J. Mc Golrick, J. 1889 podelil službo generalnega vikarja, ki jo še vedno opravlja. Vrhutega je tudi duhovni sveto-valec, examinator eleri in blagajnik duhovskega sklada duluthske škofije. Dosegel je pa še višje priznanje. Posebnem odloku sv. stoliee mu je bil dne 28. decembra 1899 od nadškofa J. Irelanda podeljen častni naslov monsignor ob navzočnosti duluhskega škofa Mc Golricka in več drugih škofov
in mnogo duhovnikov ter
velike množice ljudstva. Tudi posvetne oblasti so pripoznale zasluge slovenskega pionirja za prosveto in omiko severozapadne Miimesote. Dne 10. julija 1895 je prišla iz Little Fallsa sledeča brzojavka: "Odbor okrajnih zastopnikov (County Commissioners) ima ta teden svoje seje in je sklenil, da se od mesta Pierz odloči del za posebno mesto, ki se ima imenovati Buh po dobro-znanem misijonarju-duhovniku, vč. g. J. F. Buhu, ki je zdaj generalni vikar pod škofom Mc Golri-ckom v Duluthu."
Toliko o življenju in delovanju našega jubilarja iz Trunkove knjige.
Ko je lansko leto umrl duluthski škof Rt. Rev. Mc Golrick, je bjj Msgr. Buh imenovan upraviteljem te škofije, vsled česar se je preselili Iz Ely-a v Duluth, Minn.
Naj še pri tem omenimo, da je bila Msgr. Buhu že pred več leti ponudena škofovska mitra in služba; a Msgr. Buh iste ni hotel prevzeti vsled svoje visoke starosti in vsled tega, ker je živel raje med svojimi vernimi slovenskimi ovčicami in Indijanci na Ely, ter v okolici.
Dne 25. t. m. je bral torej Msgr. Buh svojo demantno mašo v škofijski katedrali v Duluthu, minulo nedeljo, dne 28. t. m. je pa bral naš jubilar slovesno demantno mašo na Ely, Minn, v slovenski cerkvi, kjer je pastiroval že celih 16 let. Upamo, da nam bo poslal kak dopisnik iz Elya daljše poročilo o prvi demantni maši, ki se je sploh kdaj brala v tej naselbini.
Msgr. Buh je lansko leto meseca avgusta počastil s svojim o-biskom tudi delegate XIII. konvencije na Eveleth, Minn., ter se je dal ž njimi vred slikati. To sliko smo priobčili kmalu po konvenciji tudi na tem mestu.
Velečastiti Monsignor Buh! V imenu glavnega odbora, v imenu vsega članstva K. S. K. J. in v i-menu našega lista Vam tem potom izražtfmo najiskrenejše čestitke k Vašemu pomembnemu jubileju. Še enkrat : Iskrena Vam hvala za vse, kar ste dobrega storili za našo podporno organizacijo. Tega slavnostnega dne se radujev du-%u ^Vami 17000 članov in članic K. S. K. J., obojih oddelkov ter jrosi Boga, da bi Vas ohranil še mnogo let, čvrstega in zdravega in da bi dočakali še 70 letnico svojega mašništva!	. f
»Vrnitev.
Vrnil se je bolan in utrujen pol'nag in ubog — izgubljen sin, očetu in bratom in domu od-•	tujen—■
in v srcu grenak, težak spomin.
tn vrgel na zemljo se je plakajoč in zemljo domačo je sveto poljubil:
spoznal je tajinstveno njeno moč tedaj, ko jo je zgubil.
In zemlja mati je zadrhtela, Začutil objem je nje tih in gorak:
Moj sin, kako sem trpela, Ko me teptal je tujčev korak!"
In on jo objel je obupan in bled roke so se v prst globoko zarile : "O mati zemlja, moj dom in moj
svet,
izgubil sem vse—a ne svoje sile!"
Junij Brut.
Bodi svoje sreče kovač!
Nukl za vsakdanje življenje. — Spisal Rev. Jurij Trunk.
(Nadaljevanje.)
Že navedeni pisatelj Kalbersh piše o deželi Luksemburg: "Naši oštirji (žganjarji) so zapustili svojim dedičem beraške žaklje, napravili deželi milijone škode in niso nobenemu nič koristili. Žganje prinese korist oštirju? Ne; oštir ali njegova žena ali njih-o troci ali vsi skupaj postanejo pijanci. Ali kje je bogati dedič o-štirja, kateri je obogatel pri žganju?" Velja tudi marsikje drugod.
Kmetom more pa vendar le koristiti, ker prodajo svoje pridelke, iz katerih se kuha žganje, pivo itd., in ostanki so dobra krma za živino!
Ali tudi ta je 'bosa. Razen tega, da se morejo poljski pridelki na drug način veliko koristnejše uporabiti, kaj bo pač kmetom po-magano, če je lepa njih živina in njive, on som pa izpostavljen največji nevarnosti, da pogine s svojo deco vred naravno in telesno, kakor se le prepogostoma godi. Kako so prej ravno kmetje sodili o žganju, kaže sledeče: Ko so prvič začeli žgati žganje iz rži in krompirja, so se pošteni kmetje pritoževali in rekli, da se izpre-minja dobro žito, božji dar, v br-lozgo, po kateri znori Človek in žival!
V	tem smislu poje tudi Slomšek:
Oh sovražniki so vstali,
Hudo reč so si izbrali
Ljubi kruhek nam je ml j o,
Strup iz njega kuhajo.
Strašne kotle so skovali,
Jih v pečice grozne djali.
V	njih se ljubi kruhek žge,
Smrtna voda iz njih vre. . . .
Kmet in kmetijstvo bi imeli še največ dobička, če bi se eno zgodilo, namreč: ako bi kmetje sami ne pili žganih pijač. A do tega nimamo upanja.
Zato pa pustoši naravnost o-bupno žganje in pijančevanje med kmeti. Koliko je takih, ki
nadzorstva, delajo, kar se jim poljubi, in morebiti celo goljufajo svoje gospodarje; v hiši pijanče-vi ni bogastva, ne reda in zato tudi ne blagostanja. Skozi grlo gre navadno hiša in dom, konec je telesni in duševni pogin. Koliko družin pride posebno dandanes vsled te strašne strasti do ta-ko_žalostnega konca.
In če pije posel, delavec, pomočnik? Ko pijančevanje še ni bilo tako razširjeno, je bilo poštenih poslov in delavcev na izbiro. Pridno so delali in hranili v mladosti, ustanovili si s prihranjenim kak lasten dom in še nekaj zapustili svojim otrokom. Zdaj so delavci večinoma dobfro plačani, a redko kje se najde kak delavec, ki bi mislil na stare dni in še nekaj prihranil, se, veliko in malo mora iti v nepotrebnem uživanju skozi grlo. Ni li to strašno žalostno, da so ravno najboljši delavci pogostoma največji pijanci, in če dobijo v sobotah lepe tfvote izplačene v ponedeljek so suhi kakor listje v jeseni* In končno pridejo na občino, sebi in drugim v veliko nadlego! Kdo naj nas reši tega zla?
Če pa tudi ni vedno tako, eno je gotovo: Pijanec zapravi neznansko veliko denarja po nepotrebnem in v svojo škodo; tudi za ta denar bo moral dajati odgovor. Če bo tirjal Bog odgovor od vsake besede, gotovo tudi od vsakega po nepotrebnem in pre^ grešnem zapravljenega krajcarja. In mnogi ne ve, koliko zapije. Niti sluti ne, kakšne množine pijač mora prebavi jati njegov želodec.	»	jj*
Neka gospa gre s svojim sinom na vseučilišče, ne da bi sama študirala, temveč, da bi obvarovala
svojega otroka raznih nevarnosti. Sin jo ljubi in ji zaupa; dobro se razumeta. Ivan ho*'e se udeležiti tudi dijaških veselic. V ponde-Ijek pride pozno in nekako predi agačen domov. "Ivan, koliko si včeraj pil?" ga vpraša mati
so imeli lepa posestva, a danes soi^n^ "Osem vrčkov." — "Do
Pvte. John Matekovich
prideljen Bat. C. 337 F. A. v Camp Dodge, Iowa.
John Matekovich je rojen Jo-lietčan, star 23 let. V vojaško službo je stopil letos, dn£ 29 aprila. Sobr. Matekovich je član dr. sv. Jožefa št. 2 K .S. K. J., Joliet, 111.
Kupujte Vojno varčevalne znamke!
berači. Marsikdo je podedoval po stariših lepo domačijo, hlevi so rili polni živine, v kastah je bilo dosti žita, a prišlo je žganje, vse je romalo v gostilno in prodaj al-nice; danes je nekdaj premožni posestnik najemnik ali celo le ilapec na istem posestvu, in njegovi otroci, kateri so videli boljše dneve, morajo služiti kot hlapci in dekle. K župniku pride nekoč vdova in mu pripoveduje s solznimi očmi: "Ko je moj mož umrl, sem prevzela posestvo brez dolga; a vdala sem se žganju in vse lepo posestvo sem znosila polagoma v predpasniku v gostilno in sem ga zapila."
Neki žganjski kupčevalec pripoveduje sam: "Strašna je kupčija z žganjem! Ko sem odprl svojo procUijalnico, so bili v celi okolici sami premožni posel ni-ki. Zdaj je skoro polovica uničenih, in večina ima zahvaliti za svojo nesrečo mojo prodajalnico. In ni žganjarije v celi deželi, katera bi ne delala enako!
Nekega dne najdejo v nekem predmestju mesta Lion moža, kateri je nekaj čudnega delal. Meril je namreč vrata nekega poslopja. Vsakokrat, ko je pomeril, je nekoliko postal in zdelo se je, kakor bi prav zamišljen hotel razvozlati težko nalogo, tuintam si potrka na čelo in, kakor bi naloge ne mogel rešiti, začne znova meriti, pravi pa, da se ni preračunih Tako meri duri do desetkrat. Med tem se zbere v««ka množica okoli moža, znanega pijanca in zapravljivca. Tu nadaljuje svoj samogovor z daleč d?»-nečim glasom. . Vendar je lr res, imel sem denar, lepo opravo, vse je šlo tu skozi; imel sem vec his, vse je romalo tu skozi; imel sem njive, travnike in gozde, vse je šlo po tej poti in vendar ne merijo ta vrata do cela dveh metrov, se kar sem imel: premoženje, blagostanje, čast družina, vse je šlo tu skozi in je zgubljeno. Le jaz ne morem več skozi, da bi tam dopolnil svojo revo. ., jaz nimam več denarja, in zdaj me vržejo vun. ...	« Kako žalostni so pač nasledki pijančevanja! Č*-kdo preveč pije in popiva cele dneve po gostilnah kakšno bo pač njegovo blagostanje? Delo stoji, obrt gre ra: kovo pot, posli in delavci so brez
bro mladenič!" T torek gre zopet med pivce. "Ivan, koliko jih je pil?" — "Le šest, mati" -In tako gre cel teden brez graje ali kakega krega. — Pride nedelja. "Ivan," pravi mati, "pridi enkrat v kopelnico." Začuden gre "gospod" dijak tja, a ne vidi ničesar, razen svoje matere in do zgoraj napolnjene posode za kopanje. — "Kaj je to? Kaj naj to pomeni?" — "Glej, moj sinček," pravi mati, "tu je toliko vrčkov vode, kolikor si med tednom popil piva. Vsako jutro sem jih sama preštela, in jih sem izlila. Vse to je moral požreti tvoj želodec." Ivan se je čutil o-sramočenega. Od tega časa je zahajal tudi še med tovariše, pil tudi kak vrček piva — a pijančevanja je bilo konec. Mati ga je ozdravila, ko mu je na tak imeniten način pokazala, koliko v resnici pijanec požre!
Takemu početju mora slediti revščina. Picard pravi: "Na dan, ko bo izginilo pijančevanje, bo izginila polovica uboštva." Pravijo, da je pijančevanje nasledek revščine. Ni res, nasprotno, revščina sledi pijančevanju. Le+a 1840 je prišlo v Belgijo na sto tisoč ljudi 70 reveže v, 1. 1889 pa 275j v tem času se je pa tudi neizmerno pomnožila poraba alkohola. L. 1885 je bilo v Nemčiji 32.424 revežev, kateri so se podpirali in zakrivili svojo revščino
s pijančevanjem.
Francoske de-
lavce stane alkohol 960 milijonov frankov, težko prisluženih krajcarjev, in nek Anglež je izraču-nil, da požre na Angleškem alkohol eno tretjino celega zaslužka. Ravno tako je tudi v Ameriki.
Strah naj bi navdal vsakega pred to strastjo. Naj bi dali oni, kateri do sedaj sicer niso preveč pili, vendar več kakor potrebno, slovo pijačam in sklenili: Popoldnem nočemo ničesar piti in na večer gostiln ne videti. Naj potem v nekaterih tednih izračunajo, koliko so si prihranili, in gotovo se bodo svojega sklepa se trdnejše oklenili. Kdor je pa preveč pil, temu le pomaga, če se nekaj časa popolnoma vzdrži pijač, in če bi videl, da je postala težja tudi njegova mošnja, naj ostane pri takem življenju.
(Dalje prihodnjič.)
I S. I JEDNOTB. - 31. JULIJA 1918.
_Uhaja v»ako «r«do.______
Urtnhi« Kranj »ko-Slo venske 'Katoliške Jeduofce ▼ Združenih driavah
ameriških.
1961 West 22nd Place
Uredništvo in upravniitvo: Telefon: Canal 2487.
Chicago, m.
Za člane, na l«to.
Za nečlane.....
Za inoaemetvo . .
NuebiMi
,|0.96 . 1.60 . 2.00
OFFICIAL ORGAN
GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
of the
UNITED STATES OF AMERICA_
Issued every Wednesday.
Owned by the Grand Carniolian Slovenian Catholic Union of the United
States of America. __
1961 West 22nd jflace,
OFFICE: Phone: Canal 2487.
CHICAGO, ILL.
Subscription price t
For Members, per year.
For Nonmembers.....
For Foreign Countries.
|0.96 1.50 , 2.00
81
Glasilo se izplačuje.
Na 5. strani današnje izdaje najdejo cenjeni čitatelji Glasila, ozir. članstvo K. S. K. J. polletni račun za prvo polovico tekočega poslovnega leta. Prvič tekom obstanka Glasila moremo bilježiti veselo vest o čistem prebitku, katerega je naredila naša podp. organizacija pri svojem listu. Skupni, čisti prebitek znaša kakor razvidno iz potrjenega računa $1270.53 ali nekaj čez $200. — povprečno na mesec
Upravništvo Glasila je prejelo namreč od glavnega urada K. S K. J. v teh šestih mesecih svoto $5100 —; od članstva se je pa vplačalo v tem času za naročnino $6181.76, torej je že pri tem $1081.76 čistega prebitka, k temu je še prišteti $188.77, razliko sku pnega imetja pri listu v primer s skupnim imetjem z dne 31. de cembra 1917
Ko je bila na XII. konvenciji v Milwaukee, Wis. sprejeta točka
za uvedbo lastnega Glasila pri K. S. K. J., je tedanji gospodarski odbor priporočil in določil zajed no s konvečno zbornico po 60c letne naročnine za Glasilo, ali 5c na mesec. Ta naročnina je bil le nekak poskus ali začetek za vzdržavanje in izdajanje lista. Nihče še ni vedel na oni konvenciji, kak finančni vspeh bomo i-meli pri listu po preteku prvega drugega, ale tretjega leta. Na zadnji konvenciji na Evelethu je vsak delegat lahko iz finančnega poročila razvidel, da ni mogoče izhajati s tako nizko naročnino. Čudež bi bil, če bi se tednik na 6 kolonah in 8 straneh izplačeval za bornih 60c letne naročnine. Ker je bilo torej pri listu prva tri leta nekaj izgube, so previdni in razsodni delegatje glasovali, da naj se naročnino Glasila poviša za 3c na člana(ico) mesečno, tako, da znaša ista 96c letno ; torej niti še ne en dolar. — Ravno to je vplivalo, da lahko sedaj z veseljem poročamo o prvem čistem prebitku pri našem listu (ne morda pri listu uredništva, ampak pri listu celokupnega članstva K. S. K. J.)
Prva polovica tekočega fiskalnega leta nam je torej pokazala, da se Glasilo ne samo izplačuje na podlagi sedanje naročnine, ampak, da prinaša celo poprečno na mesec nad 200. — čistega prebitka.
Ker se vzdržuje Glasilo z denarjem splošnega Jednotinega stroškovnega (upravnega) sklada, je ostal torej ta prebitek v tem skladu in se lahko računa iz dosedanje skušnje, da bo čisti prebitek pri Glasilu sleherno leto o-krog $2000. — kakor je to upravnik in urednik Glasila na že minuli konvenciji omenil.
Četudi se moramo res temu lepemu prebitku pri listu. Navzlic visokim stroškom pri izdaji lista smo imeli hvala Bogu vseeno to liko dohodkov, da so isti pokrili vse izdatke in je preostalo še nad tisoč dolarjev čistega dobička
Še predno je stopila nova poštna "zonska" postava v veljavo, (1. julija t. 1.) smo mislili, da se bodo stroški pri poštnini lista za mnogo povečali. Ker pa postava določa, da glasilom raznih podpornih organizacij ni potreba pošiljati lista po pasovnem (zon-skem) predpisu, smo dobili od gl. poštnega urada dne 22. junija t L tozadevni "permit", da plačujemo za napi^ej začasno samo os-minko centa več pri funtu kot poprej. Poštnina lista znaša sedaj za vse poŠte Združenih držav 1 in eni osminka centa pri funtu, ali okrog $7.— več na mesec,
sot v prejšnjih časih; to je dokaj mala razlika.
"Glasilo' K. S. K. Jednote" je še vedno največji in tudi najcenejši tednik v Združenih državah ker ga čita članstvo za bornih 96c na lteto. Drgi slovenski tedniki veljajo sedaj: "Slovenske Novice" . $2.00: Proletarec" $2.00 "Slovenija" $1.50 "Sloga" $1.50 torej skoro za 100 odstotkov več kot Glasilo.
To pojasnilo in račun smo priobčili danes, da lahko vsak* član ali članica K. S. K. J. jasno uvidi, kako je finančno stališče pri Glasilu, katerega vzdržujejo — povoljno in razveseljivo.
V prihodnji številki pa sledi obširno finančno poročilo gl. tajnika K. S. K. J, za prvo polovico leta 1918. in zapisnik seje gl odbora, ki se je vršila od 22.-25, t. m. v Jolietu. Že danes opozarjamo cen j. članstvo na to poročilo, ki bo gotovo vzradostilo vsakega člana (ico) vsled izvanredno velikega vspeha in prebitka, katerega je naredila K. S. K. J. v prvi polovici tekočega leta.
kristjanov. Bog daj da vi (bi) prišli in da vi (bi) teve (tebe) te pervega začeli terpinčet, saj dru-zega nisi nreden. Ali je še kakšna deržava tako kruta na svetu kakor je Francoska in proti veri in proti Bogu, mislim da jo ni. Ti si prasec iti ostaneš prasec. Aus-triski prestol stoji še vedno in vo (bo), drugi pa se (še) noge nimajo več in tisto te jezi. Živijo Karlo- Dol s kruto Francijo in Anglijo in pa z degotom, dego že kašlja. Živijo Austrija!"
To pismo smo priobčili, da bodo cenjeni čitatelji uvideli, kakih na ziranj so naši slovenski Judeži, ka terim so krvoločni Turki ljubši kot junaški Francozi. Res škoda da ne živi ta iskreni prijatelj av-trijskega Karlo-ta tamkaj kje v Armeniji. Turki bi mu že pokazali svojo gorečo ljubezen do kristjanov s svojim zakrivljenim mečem. Morda je pa ta avstrijski patrijot prestopil tudi že v turško vero ker so mu Turki bolj pri srcu kot kristjani? Torej živel prvi slovenski čestilec Alaha in njegove brade! Če bi ga imel človek pri rokah, bi ga v kaki kletki vozil o-koli po naselbinah in bi naredil s

populi - vfx Dei.
namreč že zvedeli o izjavi pred; & R. Z. ni to gibanje po volji T
To staro latinsko prislovico ste morda že kedaj čitali, ali čuli? Dobesedna prestava iste se glasi: "Glas ljudstva — glas Boga", ali "Ljudski glas — božji glas."
Srečna je ona domovina ali dr žava, ki se ravna po tem geslu. Vladar ona države, ki ima te zlate besede zadane na svojem žezlu in se v resnici tudi po njih ravna, ljubi svoje ljudstvo, tako je pa dotičnik tudi pri ljudstvu priljub ljen.
Žal pa, da se ošabni in mogočni vladarji današnje dobe tega gesla ne držijo radi. Ne ozirajo se dosti na ljudski glas in voljo, ampak njih glas je v obče merodajen na podlagi tega, ali one paragrafa. Ako se n. pr. sklene v avstrijak »m državnem zboru kaj takega, kar cesarju ni povsem po volji — cesar razpusti parlament in razveljavi s tem, v parlamentu od ljudskih zastopnikov sprejeto točko. V Avstriji in na Nemškem torej ni uveljavljena gorinavedena lepa prislovica: "Ljudski glas, božji glas," pač je pa ista udomačena v
sednika Wilsona, ki želi, da naj narodi sami odločujejo o svojem bodočem političnem življenju, ali vladi.
Glavna in najpotrebnejša stvar za avstrijske Slovane je sedaj, da se odcepijo od Avstrije in njene zaveznice Nemčije. To mora jasno umeti vsak politik, če ima le količkaj zdrave pameti v svojih možganih. Čemu pa tudi n£? Saj so žrtve avstrijskih Slovanov, predvsem tudi naših sta-rokrajskih sobratov že velike tekom 4 letnega bojevanja za osvoboditev izpod avstrijskega jarma. Slovenci v starem kraju so povsem opravičeni, da zahtevajo rešitev po vojni, ali da se hočejo združiti v novo, samostojno svobodno jugoslovansko državo. Ali jim zamore, ali sme kdo kaj takega braniti? Nihče na svetu, tem najmanj pa še njih lastni bratje ameriški Slovenci.
Tekom sedajne vojne so se u-stanovile med ameriškimi Slo-
To so. prijatelji ljudstva! t Baš nasprotno. S. R. Z. je izdalo neki program, s katerim se ukazuje Slovencem v starem kraju: Vi morate tako in tako plesati, kakor mi (ameriški Slovenci) žvižgamo. Mi smo vam že določili način vlade in tega se morate držati. Na vaše izjave, shode in vojne žrtve se mi nič ne oziramo. Nas glas in ukaz je merodajen, ker živimo 5000 milj Oddaljeno od Vas in ker smo držali tekom vaše borbe roke križem hrbta. Mi smo večina. Poslušajte nas. Tako, in nič drugače ne sme kiti. Ne poslušajte več Dr. Korošca, ampak po-
slušajte naše - voditelje. To so možje ki imajo pravico vam ukazovati, ker žive v daljni Ameriki.
Ali ni to budalost in ironija?
Če slovensko ljudstvo v starem kraju zahteva pred vsem najpr-vo odcepitev od Avstrije, zatem pa samoodločevanje načina vladanja, ali ima kdo sploh na svetu pravico tej ljudski zahtevi ugo-
venci že tri razne politične orga- varjati? — Nihče ne! Ljudski
nizacije: Liga, S. R. Z. in S. N. Z. Prve ni več, pač se je pa zadnji čas vnela bitka med S. R. Z. in S. N, Z, Slednja, ali S. N. Z. je na
Slovenskim Efijaltom.
Gotovo ste morda že čuli, kaj pomeni beseda Efijalt. To ime izvira še iz stare grške dobe in zna či izdajalca, ki je izdal sovražniku v bitki pri Termopilah svoje juna ške grške bojevnike, da so bili poraženi.
Beseda, oziroma ime Efijalt se je kasneje udomačila pri vseh narodih do današnjega dne, kjerkoli hočemo nazivati kakega izda* jalca domovine, ali naroda s temu primernim menom. To navajamo tukaj vsled tega, da bo vsakemu pojasnena ta nelepa beseda, katero smo označili pri naslovu tega članku.
Efijalt a bi lahko tudi# prištevali bratu Judeža Iškarjota, ki je pro dal (izdal) svojega Učitelja ju dom za 30 srebrnikov in se kasne je obesil.
Žalibože, da ima tudi naš maj hen slovenski narod v stari in na ši novi domovini svoje Efijalte in Judeže. Ti se tu in tam kaj radi pojavljajo in oglašajo baš v seda njem vojnem času.
Za časa vojne, odkar izhaja naš list, je dobilo uredništvo Glasila že četvero pisem od naših omeriš kih slovenskih Efijaltov in sicer dva pisma iz Pittsburgha; eno iz Eveletha, Minn., zadnje pa iz In dianapolis, Ind. Par vrstic zadnji ma anonimnima dopisnikoma smo napisali tudi na II. str. v Listnici uredništva z opombo, da ju bo prej ali slej zagrabila roka pravi ce, kar povsem zaslužita.
Da bodo pa cenj. čitatelji vide in znali, kake narodne izvržke in kake slovenske Efijalte imamo žal tudi v Ameriki, navajamo tu kaj dobesedno pismo, katero smo dobili te dni v roke. To pismo je prejel pravzaprav naš sobrat g tajnik dne 16. julija pod našlo vom: Uredništvo K. S. K. J. Jo liet. Oni človek še ne ve, da se ti ;jka naš list v Chicagu. Pismo je pisano s svinčnikom v slabi slovenščini. Po vsebini in besedah so dimo, da mora biti doma pisec te vrstic nekje iz Primorskega, ker rabi namesto Črke "b" Črko "v' tako piše namesto bodo (vodo) Z vsemi napakami se glasi to za nimivo pismo dobesedno sledeče "Dragi Prijatel.
Naj pervič ti pišem da austrija pusti na miru tvoj list in tvoje umazane vesede (besede) jo ne vodo (bodo) premagale in ne tvoi uredniki in ne tvoja rujava vanda (banda). Opisuvaš o turških činih in klai-
tem slovenskim Turkom mnogo Združenih državah kjer tvori sa- svojem zadnjem gl. zborovanju v denarja. Vsakdo bi ga rad ogledal mo ljudstvo postave in vlado. cievelandu izdala pomenljivo iz-in bi m umoško plunil v obraz. Sedanja svetovna vojna je pri- javo, ali resolucijo ki se glasi sle
Resnično nas je sram, da je na- vedla razne avstrijske narode na deče: pisala gornje vrstice slovenska e- pot spoznanja. Izprevidelo se je, i. Da smo Slovenci, Hrvati in fijaltska roka. Hvala Bogu, da so da imajo vladarji preveč moči in Srbi en narod, te roke bolj redke in mislimo, da oblasti,vsled tega se je jelo obrača 2. Da mi Slovenci osamljeni nam ne bo treba nikdar več pri- ti proč od dunajske vlade, to nam ne moremo eksistirati in vidimo hajati v javnost s takimi svarilni- potrjujejo zadnje vesti v velikih rešitev naroda samo v političnem mi pismi. Pričakovali bi kaj take- puntih med avstrijskimi narodi, združenju s Hrvati in Srbi v svo-ga lahko od kakega zagrizenega Naveličali so se že stoletnega in jo samostojno in neodvisno drža-Nemca ne pa od našega lastnega stoletnega tlačevanja pod krutim Vo. rojaka. Če mu je res Karlo tako že^lom Habsburžanov, ki bi naj- 5 pri srcu prirastel, zakaj je pa raje uničili vse Slovane v Avstri- deli jugoslovanskega naroda po-sploh ta Avštrijak prišel semkaj v ji, samo zato, da bi imeli med polnoma enakopravni in da mora Ameriko? Čemu ni ostal zunaj? preostalimi Nemci in podjarmlje- biti ta enakost zagarantirana v Gotovo mu ni več dišala polenta?| »imi narodi več moči in oblasti, osnovnih ali temeljnih zakonih.
Znano že vsemu svetu o veli- 4. Da stojimo krepko na sta kega kruha. Kolika škcda! Kaj-1 kih ustajah Čehov, Slovakov, lišču principov našega predsed-zer, sultan ali Karlo bi ga bil mor- Slovencev, Hrvatov in avstrij-1 nika Wilsona, po katerih ima že davno imenoval c. kr. sna- skih Srbov (Jugoslovanov) ki so | vsak narod elementarno pravico, Kolika čast iti zaorili svoj glas, da se hočejo od-1 določati si sam svojo usodo in o-ponos snažiti sf.memu cesarju okr- cepiti od Avstrije ker so se iste že i bliko svoje države, vavljeno obuvalo. Lahko bi poma- naveličali. To početje pogumnih | Vsled tega Slovenska Narodna gal tudi kajzerju brke "doli" vi- avstrijskih Slovanov odobrava | Zveza kot ameriška organizacija lati in striči, ker zadnji čas mu že ves civilizirani in miroljubni I izjavlja: postajajo krajše; sultanu bi pa svet To početje odobravajo tudi Da ima jugoslovanski narod v ahko "čibuk" basal in prižigal, j zavezniki, pred vsem Združene domovini neovrženo pravico da si Radi tega se godi sultanu, Karlo-j države, ki so se šele nedavno iz- uredi svojo politično in državno tu in kajzerju zadnji čas tako sla- razile, da ne odnehajo prej z voj- življenje v svojem ustavotvornem bo ker so zgubili svojega zveste-1 no, predno ne bodo vsi mali na r o- državnem zboru, ki mora biti iz-ga' vernika in podanika — Efijal- dt osvobojeni izpod avstrijskega raz prave ljudske volje in mora -- - -	'jarma. Vlada Združenih držav in j imeti najvišjo suvereno oblast,
zavezniki pravijo, da naj si vsak
ta iz Indianapolis, Ind.
Tega človeka nazivamo po vsi pravici lahko tudi brezdomovinca
Vendar pa Slovenska Narodna narod ali ljudstvo določi po svo-1 Zveza v Ameriki, globoko pre
, i .i ! .	• v. Ji J jem bodoči način samooprave ali pričana, da je edino popolna de
in tak človek je pa največje zlo|Jyladanja Samoodi0čevanje nove- mokracija za zdrav ekonomski
Ali ni to črna nehvaležnost na- Kar se tiče naših Slovencev ; .	demokra
pram Ameriki, ki ga čuva in varjc Avstriji se moramo nad vse čudi- ™ ™
že 4 leta? Če bi ostal ta rojak zu- ti, da so stopili zadnji čas tako ^	'	& ^
naj, bi ne bilo o njem ne duha ne hrabro na noge. Kar verjeti ms- £ *
sluha več; požrla bi ga vojna, ka- mo mogli poročilom iz starega h18 a	ka mična
tero je začela in povzročila naša kraja o številnih ljudskih shodih * * kruta mačeha, Avstrija s sodelo- P° širnem Slovenskem kjer je na-l^ODOU ' vanjem svoje sestre Nemčije. Ali ljudstvo zahtevalo odcepitev sploh veste Mr. Efijalt, čemu se od Avstrije v lastno, svobodno m borijo zavezniki in Združene dr- neodvisno jugoslovansko državo
žave? Da bi rešili male narode iz okovov in verig prusijanizma. Bo-
katero naj bi tvorili Slovenci, Hr-
3.	Popolna svoboda puka.
4.	Popolna svoboda združeva nja in zborovanja^
5.	Splošna enaka, direktna
vati .in Srbi. To jc torej danda-1*3™. in P™poroijelna^ volilna njo se za dosego svetovne derqo-| medavstrijskim Jugoslova-1 ^X^oupravne 'zasTope.
6.	Najvišja avtonomija sa moupravnega življenja.
7.	Narodni referedum in inci
riju se za uusegu sveiuvue ueiiju-	•	*-"
kracije in svobode. In tako počet-	ni 1judsJit1 £las 'Vox P°Pyh , .
je vi grajate? - Seveda od Efi-	vOX ' kl f b? PreJ' aAh sle?
jalta ne moremo drugega pričako-	uresničil. Za odcepitev od Avstri-
vati.
Škoda, da niste zagledali luč
je in za ustanovitev samostojne jugoslovanske države se pa napatna-naše veliko začudenje dandanes
8.	Odgovornost vseh javni uradnikov narodu samemu.
9.	Popolna enakopravnost
čili bi vas od policije do policije,] nez ev. Krek, uresničilo jo bo pa I vseh državljanov pred zakonom
slovensko ljudstvo z neumornim 10. Odprava plemstva in vseh
sveta v Berlinu, potem bi pisali in baS Slovenci najbolj pogajajo govoroli dandanes bolj tiho. Via- To misel je sprožil pok. Dr. Ja-
kakor dela Amerika to s sovraž nimi Nemci. In glejte! Slavna a meriška vlada je bila raznimi, av strijskimi narodi tako popustljiva in usmiljena, da se Avstrijcem ni bilo potreba registrirati na policijskih postajah. Lahko bi odredila za nas tudi 'slično postavo; a ker je predsedniku Wilsonu znano, da vsi narodi in vsi posamezniki rojeni v Avstriji isto sovražijo, (vi ste nasprotna izjema) uživamo Avstrijci tako tudi vsi ameriški Slovenci še vedno tako prostost, kot drugi narodi v Amerik razen Nemcev. Amerika bi lahko tudi vse Avstrijce smatrala sovražnikom od onega dne, ko je stopila z Avstro-Ogrsko v vojno. Le pomislite to velikansko naklonjenost do tu živečih avstrijskih narodov, pred vsem Slovanov, katero goji wa8hingtonska vlada do nas. Vi se pa jezite, če pišemo čez avstrijsko vlado, čez sultana in kajzerja? Pisali smo že dosti čez te trinoge in bomo še in sicer toliko časa, dokler ne bo stric Sam izpodbil ter uničil zadnjega stojala in noge pruskega, avstrijskega tudi ljubljenega vam turškega prestola.
voditeljem jugoslovanskega po-kreta — Dr. Korošcem na čelu. Znano je, da je predsednik jugoslovanskega kluba v avstrijskem državnem zboru Slovenec — Dr. Korošec; ta klub šteje 34 državnih poslancev (Slovencev, Hrvatov, Srbov in Bošnjakov) S tem klubom držijo tudi vsi Češki državni poslanci in veliko število poljskih, tako da ima za sabo pretežno večino pri kakem glasovanju v parlamentu. Dunajski vladi naravno ni po volji početje revolucionarnih Čehov, Slovakov in Jugoslovanov. Kako baš sodi avstrijska vlada današnje gibanje slovanskih narodov, to je za zunanji svet deveta briga. Zavezniki, nevtralci in ves civilizirani svet sočutstvuje ž njimi in dela v resnici na to, da bodo po vojni avstrijski Slovani osvobojeni izpod avstrijskega jarma, in da bodo živeli pod takim načinom vladanja, kakorsnega si bodo sami določili. — Ko se je vršil letos na spomlad v Ljubljani in v Pragi
velik ljudski shod, je navdušeno
ljudstvo klicalo po ulicah. "Živel
Wilson!" Čehi in Jugoslovani so1 ali pisati menda radi tega ne, ker
srednjeveških fevdalnih protide mokratskih predpravic.
11.	Podržavljenje vseh veli kih posestev, ki so v rokah nem ških in mažarskih magnatov.
12.	Rešitev agrarnega vpraša nja kot najvažnejšega vprašanja poljedelskega naroda Slovencev, Hrvatov in Srbov v smislu socialne pravičnosti.
Ali niso to krasne umestne in prave zahteve za naše zatirane Slovence v starem kraju?
Dal Bog, da bi se tudi enkrat uresničile, ker so opirajo na znano geslo: Ljudski glas, božji glas.
Druga politična zveza amer. Slovencev, ki dela reklamo pod imenom S. R. Z. si je izbrala drugo geslo: "Ljudstvo naj s^ ravna po našem glasu!" I čemu? Označeno Združenje molči kot zid, kaj delajo sedaj slovenski narodni voditelji v starem kraju. O raznih shodih in izjavah ljudstva, da so Slovenci, Hrvatje in Srbi tro-edini narod, da se hočejo združiti v svojo lastno, samostojno svobodno državo nočejo nič govoriti,
glas je namreč merodajen, in vpo-števanja vreden.
Da se S. R. Z. v resnici ne strinja z jugoslovanskim gibanjem je dokaz to, ker ni o velikih narodnih svečanostih dne 4. julija t. 1. v Washingtonu, D. C. prineslo niti vrsticeNikoli ni črhnil besedice o pomembni avdijenci Jugo-ovanov pri predsedniku Wilsonu in pri drž. tajniku Lansingu. n vendar je bil dne 3. in 4. julija t. 1. za nas ameriške Slovence vele važen zgodovinski dan.—Ravno nasprotno. Glasila S. R. Z. so se celo norčevala iz nove naše u-radno priznane jugoslovanske zastave, ki je bila dne 4. t. m. slovesno razvita v Washingtonu. To so pojavi in točke, katere je treba resno premisliti in prišli bomo do spoznanja, da se S. R. Z. ne drži znanega gesla: "Ljudski glas— božji glas."
Na nekem pikniku v Chicagu se je poslalo v imenu S. R. Z. predsedniku Wilsonu (radi leo-šega) primerno resolucijo in brzojavno čestitko. V tej resoluciji so podpisanci dali predsedniku Wilsonu indirektno klofuto v o-braz, ker so mu povedali, da želijo jugoslovansko federativno republiko — ker se že toliko? časa borijo T za uresfiičenjete ideje. Preds. Wilson se je že večkrat izjavil, da stoji na principu, da naj si vsak narod določi sam svojo obliko bodoče držaje. To se bo naravno izvrsiio seie po čani vojni, potom splošnega glasovanja med dotičnim narodom vsled določbe mirovne konference. S. p. Z. pa že sedaj ukazuje in določa: Vi si morate določiti ta in ta način, vlade, ker tako želimo mi. Kaj želite vi, to nam ni nič mar. —
Vprašamo S.R.Z.: Koliko žrtev je že doprineslo v borbi za osvoboditev slovenskega naroda, ozir. Jugoslovanov? Kal i k« prostovoljcev, članov S. R. Z. imate že na solunski fronti? Koliko podpore ste jim že poslali? V čem obstoja vaša silna borba? V blatenju S. N. Z. ki ima že lepo število do-brovoljcev v jugoslovanski legiji in ki tudi denarno podpira jugoslovansko misel. Mi imamo dokaze za to. Kje so pa Vaši?
Ta slučaj se nam zdi podoben slučaju velike nesreče parnika na morju. Ko bi se parnik že potapljal, bi velel kdo potnikov: "Vi se morate rešiti samo v rdeče pobarvanih čolnih in ne v zelenih/' —Glavna stvar je, da se potniki rešijo potopa, pa naj se že rešijo v teh, ali onih čolnih, ali kakor-šne imajo že pri rokah. — Ali sme in zamore brat svojemu bratu, ukazovati, kake barve ali vrste čevlje, ali obleke naj nosi? — Ali zamore oddaljen farmer veleti kakemu farmer ju: Ti sine smeš postaviti hiše v 2 nadstropja, ampak jaz zahtevam, da bo imela hiša samo eno nadstropje. — Ali lahko morda pri S. R. Z. krstite kakega otroka predno še ni rojen? No, saj sploh za krste vi dosti ne marate, ker se vršijo v cerkvah.
Te prilike smo Vam k sklepu navedli, da boste uvideli, kako netaktni je vaš program ker nekaj usiljujete ljudstvu, česar še isto sedaj ne zahteva in da Vi ukazujete ljudstvu to, o čem ima edinole ljudstvo pravico določevati. Preštudirajte torej gori o-značeni znano geslo: "Vox populi — vox Dei" — pa boste morda prišli enkrat do pravega spoznanja.
Kupujte Vojno varčevalne
l
..................MIH
Kt S« K.
U«tanovlj«na ▼ Johetu, m., dne 2. aprila 1894. Xnkoryorirazxa ▼ Jolittu, državi Illinois, dna 12. januarja, 1898. GLAVNI URADt X>UET, ILL. Tolofoa 1048
od ustanovitve do 1. julija 1918 skupna izplačana podpora
$1,406,880.32.
GLAVNI URADNIKI: Predsednik: Paul Sehneller, 6313 St Clair Ave., Cleveland, Ohio.
I.	Podpredsednik: Joseph Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111. * A \
II.	Podpredsednik: Math Jerman, 321 Palm St., Pueblo, Colo, i Glavni tajnik: Josip £alar, 1004 N. Chicago 8t., Joliet, I1L
Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway St., Jeliet, m. Duhovni vodja: Bev. Francis J. Ažbe, 620—10 St., Waukegan, IU. .. Pooblaščenec: Balph F. Kompare, 9206 Commercial Ave., So. Chics go, III. Vrhovni sdravnik: Dr. Martin Ivee, 900 N. Chieago St., Joliet, I1L
NADZORNI ODBOR: Josip Dunda, 704 North Baynor Ave., Joliet, I1L Martin Nemanich, 1900 W. 22 St., Chieago, 111. Math Kostainiek, 302 No. 3rd Ave. West; Virginia, Minn. John Mravintz, 1107 Haalage Ave., N. S. Pittsburgh, Pa. Frank Frančii, 420 — 4. Ave., Milwaukee, Wis.
POROTNI ODBOR: Mihael J. Kraker, 614 E. 3rd St., Anaeonda, Mont. Geo. Flajnik, 4413 Butler St., Pittsburgh, Pa. Anton Gregorieh, 2112 W. 23rd St., Chieago, I1L
PRAVNI ODBOR: Anton Burgar, 82 Cortlandt St., New York', N. T. Joseph Rusa. 6517 Bonna Ave., N. E., Cleveland, Ohio. Frank Plemel, Rock Springs, Wyo.
UREDNIK "GLASILA. K. 8. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Place, Chieago, 111. Telefon Canal 2487. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote nsj se pošiljajo na glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chieago St., Joliot, I1L, dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglas« in naročnino pa na: "GLASILO K. S. K. JEDNOTE, 1951 W. 22nd Place, Chieago, 111.
NAZNANILO ASESMENTA, 8.—18., ZA MESEC AVGUST 1918.
IMENA UMRLIH ČLANOV IN ČLANIC.
21332 Frank Vampelj, star 49 let, član dr. sv. Jan. Krstnika II, Aurora, 111., umrl 19. junija 1918. Vzrok smrti: Samomor. Zavarovan za $250,00. Pristopil k Jednoti 2. jan. 1916 R. 47.
15058 Anton Žagar, star 45 let, dlan dr. sv. Jožefa 21, Federal Pa., umrl 16. julija 1918. Vzrok smrti: Samomor. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 9. julija 1909. R. 35.
6734 Rihard Ritmanich, star 44 let, član dr. sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., umrl 28. junija 1918. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 2. maja 1904. R. 29.
21401 Frank Benac, star 25 let, član dr. Marije Device 33, Pittsburg, Pa., umrl 6. julija 1918. Vzrok smrti: Pljučnica. Zavarovan za $1000.00. Pristopil *k Jednoti 6. februarja 1916. R. »
22478 Math, Russ, star 45 let, član dr. sv, Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans., umrl 15. junija 1918. Vzrok smrti: Črevesna jetika. Zavarovan za $500.00. Pristopil k Jednoti 2. septembra 1917. R. 44.
1872 Andrej Sirca, $tac JU. let, jjlai*. dr. sv. .Jp^efa 41, Pittsburg, Pa., umrl 18. maja 1918. vzrok smrti: Jetika. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 22. novembra 1899. R. 32.
1858 Frančiška Malnar, stara 40 let, članica dr. Jožefa 56, Lead-ville, Colo, umrla 17. maja 1918. Vzrok smrti: Operacija. Zavarovana za $500.00. Pristopila k Jednoti 19. jan. 1903. R. 24.
9463 Frank Ferme, star 52 let, član dr, Vit. sv. Martina 75, La Salle. III., umrl 26. junija 1918. Vzrok smrti: Srčna bolezen in naduha. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 29. marca 1906. R. 41.
15758 Frank Anzelj, star 39 let, član dr. sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis., umrl 14. junija 1918. Vzrok smrti:, Jetika. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 2. januarja 1910. R. 30.
13094 Anton Sedej, star 44 let, član dr. sv. Jožefa 122, Rocksprings, Wyo., umrl 28. junija 1918. Vzrok smrti: Ubit pri delu. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 6. avg. 1908. R. 34.
3815 Marija Makovec, stara 40 let, članica dr. sv. Ane 127, Waukegan, 111., umrla 7. julija 1918. Vzrok smrti: Srčna kap. Zavarovana za $500.00. Pristopila k Jednoti 15. oktobra 190S. R. 30.	;
8005 Katarina Lalič, stara 25 let, članica dr. sv. Barbare 128, Etna, Pa., umrla 26. junija 1918. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovana za $1000.00. Pristopila k Jednoti 5. februarja 1917. R. 24.
20843 John Turk, star 24 let, član dr. sv. Družine 151, Indianapolis, Ind., umrl 29. junija 1918. Vzrok smrti: Poškodbe zadoblje-ne pri tepežu. Zavarovan za $500.00. Pristopil k Jednoti 4. aprila 1915. R. 20.
22376 Jakob Sarič, star 28 let, član dr. sv. Mihaela 152, So. Deer, ing, 111., umrl 17. maja 1918. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 26. maja 1917. R. 27.
964 Marija Bizjak, stara 46 let, članica dr. Marije Magdalene ' 162, Cleveland, Ohio, umrla 4. maja 1918. Vzrok smrti: Srčna bolezen in naduha. Zavarovana za $500.00. Pristopila k Jednoti 1. januarja 190i. R. 28.
IMENA POŠKODOVANIH IN OPERIRANIH ČLANOV (IC).
2279 John Jamnik, član dr. sv. Cir. in Metoda 4, Tover, Minn., operiran 21. maja 1918. Opravičen do podpore $50.00.
256 Barbara Verban, članica dr. sv. Cir. in Metoda 4, Tower, Minn., operirana 21. aprila 1918. Opravičena do podpore $25.00.
5057 Frank Podmilšek, član dr. sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, operiran 18. aprila 1918. Opravičen do podpore $50.00.
10762 Janko Starečinič, član dr. Marije Device 33,Pittsburg, Pa., operiran 25. junija 1918. Opravičen do podpore $50.00.
13613 Matija Rogina, član dr. Marije Device 33, Pittsburg, Pa., operiran 5. junija 1918. Opravičen do podpore $50.00.
3856 Ana. Bradač, članica dr. sv.Barbare 40, Hibbing, Minn., operirana 2. julija 1918. Opravičena do podpore $50.00.
8830 John Jamnik, član dr. sv. Jan. Krst. 60, Wenona, 111., poškodovan 10. marca 1918. Opravičen do podpore $250.00. za izgubo desne roke.
2804 Neža Dobravec, članica dr. sv. Alojzija 83, Fleming, Kans., operirana 12. junija 1918. Opravičena do podpore $50.00.
4926 Julia Lagina, članica dr. sv. Petra in Pavla 51, Iron Mt., Mich., operirana 3. junija 1918. Opravičena do podpore $50.00.
15509 Jakob Debevc, član dr. sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., operiran 25. aprila 1918. Opravičen do podpore $50.00.
2265 Augusta Mehlin, članica dr. Marije Pomagaj 78,' Chieago. 111., operirana 15. maja 1918. Opravičena do podpore $50.00.
4327 Frančiška Kreč, članica dr. sv. Ane 105, New York. N. Y., operirana 11. junija 1918. Opravičena do podpore $50.00.
21160 Jurij Rocandič, član dr. Marije sv. Rožnega Venca 131, Aurora, Minn,, operiran 13. maja 1918. Opravičen do podpore
t50-00- ^ 0188 Marija Brilla, članica dr. Kraljice Majnika 157, Sheboygan, Wis., operirana 18. junija 1918. Opravičena do podpore 50.00.
8057 Marija Češaovar, članica dr. Marije Magdalene 162, Cleveland, Ohio, operirana 23. februarja 1918. Opravičena do podpore $50.00.
Mladinski oddelek.
• ———
Umrli člani in članice.
Zaporedna štev. smrtnega slučaja: 31. 1656 John Sajovec, star 2 leti, 8 mesecev in 20 dni član dr. sv. Štefana 1, Chieago, 111., umrl 13. junija 1918. Vzrok smrti: Vnetje možgan. Pristopil v Mladinski oddelek 7. oktobra. 1916. Opravičen do $100.00 za pogrebne stroške, katera svota je bila pok. očetu nakazana 29. junija 1918.
32.
3387 Frank Debevč, star 2 leti, 5 mesecev in 25 dni, Član dr. sv. Ane 120, Forest City, Pa., umrl 9, junija 1918. Vzrok smrti: Opeklina. Pristopil v Mladinski oddelek 20. januarja 1918. Opravičen do $100.00 za pogrebne Stroške, katera vsota je bila pok. sta riše m nakazana 19. julija 1918.
33.
3540 Štefanija Skrt, stara 1 leto, 10 mesecev in 22 dni, članica dr. sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., umrla 19. junija 1918. Vzrok smrti: Vnetje možganske mrene. Pristopila v Mladinski oddelek 17. februarja 1918. Opravičena do $100. ža pogrebne stroške, katera vsota je bila pok. starišem nakazana 19. julija 1918.
34.
2819 Josip Vidina, star 1 leto, 11 mesecev in 1 dan, član dr. Jezus Dobri Pastir 49 Pittsburg, Pa., umrl 9. julija 1918. Vzrok smrti: Pljučnica. Pristopil v Mladinski oddelek 19. avg.. 1917. Opravičen do $100.00 za pogrebne stroške, katera svota je bila pok. starišem nakazana 27. julija 1918.
35.
2693 Franca Fink, stara 5 let, 3 mesece in 13 dni, članica dr. sv. Srca Jezusovega 54, Chisholm, Minn., umrla 10. julija 1918. Vzrok smrti: Vodenica. Pristopila v Mladinski oddelek 15. julija 1017. Opravičena do $100.00 za pogrebne stroške, katera vsota je bila pok. očetu nakazana 27. julija 1918.
36.
3731 Josip Fu&ina, 8tar 2 leti, 8 mesecev in 2 dni, član dr. sv. Jo-^ žefa 57, Brooklyn, N. Y., umrl 7. julija 1918. Vzrok smrti: Vnetje možgan. Pristopi v Mladinski oddelek 18. marca 1918. Opravičen do $100.00, za pogrebne stroške, katera svota je bila nakazana pok. starišem 27. julija 1918.
37.
3338 Albina Ži&ek, stara 1 leto, 5 mesecev in 23 dni, članica dr. Frki. Barag« 93, Chisholm, Minn., umrla 17. junija 1918. Vzrok smrti: Lakota. Prfetopfla v Mladinski oddelek 13. januarja 1918. Opravičena do $100.00 za pogrebne stroške, katera vsota je bila pok. starišem nakazana 27. julija 1918.
38.
2887 Mihael Majer, star 1 leto,' 9 mesecev in 25 dni, član dr. sv. Petra in Pavla 89, Etna, Pa., umrl 28. junija 1918. Vzrok smrti: Ošepnice. Pristopil'y Mladinski oddelek 3. septembra "' 1017. Opravičen do $100.0d za pogrebne stroške; katera vsota je bila nakazana pok. pčetu 27. julija 1918. Joliet, Illinois, 27. julija 1918,
JOSIP ZALAR,
gl. tajnik.
Jugoslovanska država.
PREDAVANJE DR. TRUMBIČA V PARIZU.
Dne 23. januarja t. 1. je imel predsednik Jugoslovanskega Odbora v Londonu, g. Dr. Trumbič, važno predavanje v francoskem jeziku o jugoslovanski državi v "College Libre des Sciences Socia-les" v Parizu.
Iz tega zanimivega predavanja strokovnjaka y jugoslovanskem vprašanju hočemo povzeti nekaj najbolj zanimivih točk . . .
Osnova celokupne jugoslovanske države objema vse dežele, kjer prebivajo Srbi, Hrvati in Slovenci. Gre za združenje enega ter istega naroda, po načelu narodnega samoodločevanja. Ker spadajo semkaj ne samo neodvisne jugoslovanske države Srbije in Čr na Gora, temveč tudi jugoslovanske dežele, ki so danes še v okviru Avstro-Ogrske, je jugoslovansko vprašanje v ozkem stiku s problemom Avstro-Ogrske. Ta vojna, ki je uničila vse zastarele državne koncepcije, ki so nastale iz srednjeveških fevdalnih državnih odnošajev, ter stvorila nove državne koncepcije demokratske koncepcije, na katerih se mora osnovati preustrojena Evropa, kot podlaga bodočega miru, je prinesla na površino med ostalimi kot aktuelna vprašanja tudi jugoslovansko in avstro-ogrsko vprašanje.
Brezdvomno gre jugoslovansko vprašanje v vrsto onih vprašanj, ki so po svojem značaju najvažnejša v tej svetovni vojni. Že sam začetek vojne je vezan z jugoslovanskim vprašanjem. Avstro-Ogr-ska je dogodek v Sarajevu izrabila kot povod, da izzove vojno s Srbijo, da pregazi in uniči ono državo kot nositeljico jugoslovanske ideje. Avstro-Ogrska ni začela vojne samo proti Srbiji in Črni gori, temveč istočasno tudi proti svojim jugoslovanskim podanikom Srbom, Hrvatom in Slovencem. Ona ne vodi vojne proti kaki državni politiki, temveč vojno za istrebljenje vsega našega naroda, ne samo v svobodnih srbskih državah Srbiji in Črni Gori, temveč tudi v potlačenih jugoslovanskih deželah pod vlado Habs-buržanov. Avstro-Ogrska išče radikalno rešitev jugoslovanskega vprašanja v definitivni propasti našega naroda.
Račun "Glasila K. S. K. Jednote"
za I. polovico poslovnega leta 1918.
(od 1. januarja do 30. junija 1918).
DOHODKI.
SSo
~s J
o
..fcJaljL
Januar . Februar Marc . . April . . Maj . . . Junij . .
Skupaj.
$1,000.00 800.00 700.00 800.00 1,000.00 800.00
$5,100.00
!>
■S s
o «
•S *
JUL
* 4
C C
Xco
m
Atl
JSH.
$ 0.50 4.50 3.75 6.75 3.50
$25.00
$ 85.39 159.00 88.23 141.44 94.49 108.76
$12.00 *)33.74 12.00 ••) 9.00 12.00 *•*) 17.70
$677.31
$96.44
$1,103.89 997.24 803.98 957.19 1,109.99 926.46
Prenos depozita na banki 31. dec. 1917
$5,898.75
205.98
Dohodki skupaj .....
*) Vpošteto $21.74 iz ročne blagajne z dne 31. dec. 1917 deponirano v banki. **) Najemnina samo za 3 tedne vsled selitve stranke. h##) Vpošteto $5.70 vrnjen depozit pri Edison Co. z obrestmi vred.
. $6,104.73
a
IZDATKI.
s c me >
311
0. 3 3
il s«
O •
ii G M
ft.«
C
15 «2
al
nt
O 3
Januar , Februar Marc . . April . . Maj . . Junij . .
Skupaj
175.00 175.00 175.00 175.00 175.00 "175.00
$1,050.00
721.26 577.10 575.63 579.39 720.90 580.52
$3,754.80
1.05 5.22 7.66 1.95 7.17
$23.05
$ 75.00 110.00
70.00 65.00 60.00
$380.00
S 8.00 6.00
11.50 3.50 6.50
$35.50 Imetje
30.00 30.00 30.00 30.00 30.00 30.00
$180.00
$ 9.87 11.85 6.00 7.20 10.65 9.95
$55.52
—.— [$2.50 17.35 |—.— 13.00 I—.—
4.40
$34.35
$2.50
$54.00 !$ 31.92 |$1,107.55 —.— I 12
$54.00
4. 27 17 13 $106
.27 35 .41 .03 73
depozita na banki dne 30. junija 1918. Skupaj, kakor izkaz dohodkov...........
940.62 809.20 908.16 1,028.03 882.87
.71 $5,676.43
428.30
. $6,104.73
REKAPITULACIJA:
Skupni izkazani dohodki.......................$6,104.73
Skupni izkazani izdatki....................... 5,676.43
Razlika ali preostanek 30. junija 1918 naloženo v banki..........................$ 428.30
IMETJE
pri Glasilu K. S. J. Jednote dne 30. junija 1918.
Depozit na Kaspar State banki...........,.....$ 428.30
Depozit na posti II. Class...................... 1J.-JJ
Zaloga poštnih znamk v pisarni................ 3.oO
Kredit pri neplačanih oglasih.................. 13J.JJ
Oprava v pisarni (fixtures) —	.......; fftg
Zaloga drv
3.50
Skupno imetje
$1,353.17
Izkaz čistega dobička pri "Glasilu K. S. X. Jednote"
za I. polovico leta 1918.	.................$1>353.17
6. 30. 1918. Skupno imetje pri listu..............................................................................................'	j 164 40
12. 31. 1917. Je znašalo to imetje.........................................................................
.$ 188.77
Prebitek (razlika) ......................................................................................................................^g
Od članstva »e je vplačalo za naročnino v tem času............................................. 5 100 00
Od gl. urada je prejelo upravništvo v tem času................................................. '_
............$1,081.76 $1,081.76
Razlika...........................................................................................' _'_
....................$1,270.53
IVAN ZUPAN, upravnik.
Skupni dobiček.........................................................
Glavnemu odboru in gg. nadzornikom predloženo v pregled in potrdilo. Chieago, 111., dne 24. julija 1918.
Pregledali knjige ter jih našli v redu. Joliet, 111., dne 24. julija 1918.	t „ ...	Frančič
Nadzorniki: Joseph Dunda, Martin Nemanich, Math Kostainiek, John Mrnvmtz, Frank *ranc*.
Zapriseženo in podpisano v moji prisotnosti danes, dne 24. julija 1918.	JOHN VIDMAR javni notar,
(peCat)
Jasno je, da jugoslovansko vprašanje ni naj glavne jše in najpomembnejše s stališča neposrednih interesov posameznih velesil sporazuma. Vsekakor pa stoji ne-poibtno dejstvo, da zavzema to vprašanje centralno stališče med -vzroki in povodi evropske vojne. S tega mesta se jugoslovansko vprašanje ne more potisniti povsem na periferijo niti pri odrejanju vojnih ciljev Sporazuma, niti pri sklepanju miru, ne da bi se zadalo občuten udarec velikim principom, za katere se vodi sedanja vojna. To vprašanje se nikakor ne more reševati kakor slučajno vprašanje, niti odgovarjajo njegovemu pomenu polovične rešitve. Na ozemlju jugoslovanskega vprašanja so se dogajali i v daljni i v bližnji preteklosti veliki usodepolni boji nasprotnih si interesov in teženj. In ravno v sedanji vojni je to ozemlje vsaj za Evropo od usodnega pomena. Po rešitvi, ki jo bo vojna prinesla na tem ozemlju, se bo moglo s precejšnjo gotovostjo reči, na kateri strani da je zmaga. Vprašanje je enostavno in jasno: Ali naj jugoslovansko ozemlje pod nemško-madžarskim nadgospodstvom služi kakor most prodiranja german-stva na vzhod, ali naj združeno s srbskimi sluzi ravno proti temu prodiranju.
Naši neprijatelji vidijo popolnoma jasno ta pomen jugoslovanskega vprašanja za bodočnost. V prvi vrsti vidi to Avstro-Ogrska, kateri je s tem vezan obstanek. Zato tudi ona išče za jugoslovansko vprašanje rešitev, ki jo bo za vedno rešila brige. Ono, kar bo ostalo po sedanji vojni za istrebljenje pri življenju, mora biti po njeni koncepciji privedeno v položaj, da ne bo moglo niti živeti ne umreti. Ni dovoij, da Avstrija niti v svojih mejah ne priznava Jugoslovanom pravice samoodločevanja, ali kakršnekoli svobode in ravnopravnosti. Ona gre še dalje ter hoče popolnoma razkosati Srbijo in Črno Goro, da jih podredi svoji sili. Bulgarski daje 0-na vso oblast nad Moravo in Ma-cedonijo. Ostali del Srbije in Črna Oora pa naj bi popolnoma aH deloma prišle v sestav Avstro-Ogrske, ako pa tQ ne bi brio mogoče, naj bi bile vsaj vezane žnjo politično, vojaško in gospodarsko . . .
ORGANIZACIJA JUGOSLOVANSKE DRŽAVE.
Kar se tiče organizacije bodoče vzajemne države Srbov, Hrvatov in Slovencev, je njen program formuliran v Krfski Deklaraciji od 20. septembra 1917, ki je bila sklenjena složno med državnimi faktorji kraljevine Srbije in Jugoslovanskim Odborom kot zastopnikom Srbov, Hrvatov in Slovencev v Avstro-Ogrski.
Glavni elementi, ki združujejo pojem države kot organizma, so ti-le: narod, ozemlje, sredstva za državno življenje in ustava.
Na kratko se hočem pečati s temi elementi bodoče Jugoslovanske države.
A) — Narod.
Srbi, Hrvati in Slovenci, četudi pod tremi imeni, predstavljajo en narod po krvi, po jeziku, po zavesti svojega edinstva, po kontinuiteti in edinstvu svojega o-zemlja, v katerem prebivajo in po vzajemnih življenskih interesih njegovega obstanka in njegovega bodočega razvitka, moralnega in materijalnega.
Tri imena niso zapreka našemu narodnemu edinstvu. V ostalem naletimo na isti slučaj v Veliki Britaniji. Škot, Welsh, Irec niso Anglež po narodnem imenu, niti obratno, a kljub temu predstavlja Velika Britanija eno državno celoto.
Ono, kar je najvažnejše in kar v vsakem narodu predstavlja njegovega državnega združenja, je e-notna zavest naroda, izražena v njegovi volji, da bo v eni državi.
To je ono, kar manjka danes Avstro-Ogrski in kar ogrožava nje obstanek kot države, a to je ravno ono, kar obstoja v našem narodu v največji meri. Temu so dokaz Jugoslovanskega Odbora, ki je dosegel največje uspehe, politični pokret vseh naših samostojnih strank in krogov v Avstro-Ogrski, ki se v parlamentu na Dunaju in v Budimpešti, kjerkoli se nahajajo naši jugoslovanski poslanci, ki nasprotujejo avstro-ogr-ski državni politiki v enodušni zahtevi združenja Srbov, Hrvatov in
—•
Slovencev v eno narodno državo. Ta zavest edinstva je tako silna, da se je naS narod ne samo v Srbiji in Črni Gori, temveč tudi oni, v Avstro-Ogrski, postavil s svojimi simpatijami na stran zaveznikov z željo njihove zmage. Ta zavest je tako silna, da so dali Jugoslovani iz Avstro-Ogrske do sedaj najmanj 80,000 prostovoljcev zavezniški stvari.
Ni treba posebej omenjati, kako je narod v Srbiji in Črni Gori pripravljen in odločen, da se bori še nadalje za uresničenje narcd» nega združenja, ko je tudi doprinesel že neizrecne žrtve za ta^eflj ter pokazal svoje neizmerno zaupa nje v zavezniško stvar za borbo do zadnjega.
Narod, ki je prvi in glavni element vsake države, je tu dozorel da bo kot celina vstvarjajoči faktor nove jugoslovanske države.
B) — Ozemlje.
Z ozirom na ozemlje bo objemalo ozemlje Srbov, Hrvatov in Slovencev vse one kraje, kjer živi naš narod v kompaktnih masah brez razdiranja kontinuitete. In v resnici, naš narod živi v kompaktni narodni masi, ki ni nikjer premešana z drugimi narodnostmi, razvcn na nekaterih točkah skrajne periferij^. S tega stališča jugoslovanska država po. krajih, kjer prevladujejo druge narodnosti. Z druge strani pa Jugoslovani ne morejo dopustiti, da bi se odcepHi od njihovega narodnega ozemlja oni otoki, ki so naseljeni od tujega življa in ki so nastali s prodiranjem tujih jezikov v našo narodno celino. V slučaju, da med Jugoslovani in katerokoli sosedno državo nastane spor, izreka Krfska deklaracija kot temeljno načelo, da se morajo rešiti taki spori na podlagi narodne volje.
Poglavje deveto, tretji paragraf Krfske deklaracije pravi izrecno :
"Po načelu svobodnega narodnega samoodločevanja se niti e-den del te celine ne more oddvoji-ti pravično in pridružiti kaki drugi državi brez privoljenja samega naroda. '
Jugoslovanski program zahteva, poleg Srbije in Črne Gore, ki so neodvisne države, vse one dežele, ki so nastanjene od Srbov, Hrvatov in Slovencev in ki se nahajajo pod vlado Habsburžanov. S tem je izražen predmet naših političnih zahtev z dovolj no jasnostjo v prilikah, v katerih se trenutno nahajamo
kor n. pr. ruski polom in separatna ruska mirovna pogajanja, iz-
premenila pogoje pod katerimi so bili dogovori sklenjeni, tako smo mi pripravljeni in smo vedno bili, da se o njih pogajamo z našimi -za-veznizki."
A predsednik Wilson je istota-ko v prvem paragrafu svoje poslanice izrazil v imenu Amerike načelo z ozirom na sklepanje mednarodnih dogovorov s sledečimi besedami:
"Odkriti pogoji miru, odkriti doseženi, po katerih ne bo nič več zasebnih sporazumov katerekoli
vrste."	"
Te besede povedo dovolj jasno, kaj misli Amerika o vrednosti tajnih dogovorov, do sedaj sklenjenih, v (kolikor oni niso osnovani na podlagi načel, na katerih stoji Amerika s svojim programom za svetovni mir.
Torej kar se tiče ozemlja, bo jugoslovanska država, po prijateljskem urejenju teritorijalnega vprašanja, ld morejo biti sporna z Italijo in Rumunijo, obsegala samo ono površino, jasno omejeno, na kateri prebiva naš narod, držeč se načela, ki so zapopadena v Krfski deklaraciji in ki se glasi: "Naš narod ne zahteva ničesar, kar pripada drugim. On zahteva samo ono, kar je njegovo.
C) — Sredstva za državno življenje.!
Celokupno jugoslovansko ozemlje ima dovolj predpogojev, ki so potrebni, da more država obstoja ti, se razvijati in napredovati.
Ti predpogoji so dvovrstni, moralni in materijalni. — 1. — Kar se tiče moralnih pogojev, pride v poštev najprej razvi-tek civilizacije. Ako se izvzamejo stari narodi Evrope, jugoslovanski narod ne zaostaja za najbolj civiliziranimi narodi sveta. Posebno moderna civilizacija je zavzela širok mah, poleg tega, da je večji del našega naroda pod tujo, njemu neprijateljsko nadvlado Av-stro-Ogrsko, ki se trudi z vso svojo silo državne moči, da ovira napredek našega naroda.
Jugoslovanska 'literatura se je povspela na znamenito višino. O-na koraka vzporedno z napredkom literature na evropskem za-padu, na polju leposlovja, v pesništvu in v prozi, na polju znanosti in umetnosti. Naša literatura je stara 500 let. Ona se je bujno razvila posebno na jadranskem primorju, posebno; dalmatinskem za časa renesanse in pod tem u
Nemški jezik je ohranil svoje nadgospodstvo v državnem zako-nodajstvu in administraciji v Avstriji, a v Ogrski madžarski, a prebujena zavesi slovanskih demokracij napada nadgospodstvo nemškega in madžarskega jezika tudi na teh pozicijah ter preti, da se napravi v tej mnogojezični državi babilonski kaos.
Naš narod je dospel do svojih šol v Avstro-Ogrski, čeprav ne še v dovoljni meri, s težkimi boji in z lastnimi sredstvi. Danes se v jugoslovanskih deželah razven srednjih in nižjih šol dve univerzi, e-na v Zagrebu, kjer je sedaj tudi medicinska fakulteta iorpolitehnična visoka šola, a druga univerza v Belemgradu. A dunajska in budimpeštantfea vlada ne samo, da našim dijakom ne priznavajo veljavnosti belgradske univerze, oni tudi ne priznavajo univerze v Zagrebu, ki je v Avstro-Ogrski, za dijake Dalmacije, Bosne-Hercego-vine ter slovenskih dežela, in to iz političnih motivov, da se naša učeča se mladina ne bi osredotočila v vsvojem kulturnem sredi-
v v
scu.
Kar se tiče Avstro-Ogrske, so iplivom je dala znamenite predsta
dežele, v katerih prebivajo Srbi, Hrvati in Slovenci, sledeče:
Hrvatska in Slavonija z mestom Reko in Medmurjem (deželo med rekama Muro in Dravo); Dalmacija z arhipelagom; Bosna in Hercegovina ; Kranjska; dosedanje tako zvano avstrijsko ilirsko Pri-morje (grofija Gorica-Gradiška, Trst z okolico in Istra s Kvarner-skimi otoki); južna Koroška in južna Štajerska z obmejnimi kraji jugo-zapadne Ogrske; južna Ogrska ob rekah Dravi, Tisi in Donavi (Banat, Bačka in Baranja).
Na krajnem obodu tega celokupnega ozemlja, ki sestavlja fizično eeloto, žive Jugoslovani v stiku s Italijani na zapadu, in to v grofiji Gorica-Gradiška, v Trstu in v zapadni Istri, a z Rumuni v Banatu. Ako se postkvimo na na-
vnike svetovni civilizaciji v pesništvu, prozi, v slikarstvu, v znano-nosti in v arhitekturi. Dva zavoda, ki sta danes eksponenta in ognjišče našega kulturnega razvit-ka, sta dve akademiji znanosti in umetnosti, ena v Belgradu, a druga v Zagrebu z bogato galerijo slik. Delo teh dveh zavodov je dokaz, da so dobro pripravljeni v naučni sili.
Naš jezik je prirodno bogat, gibek, uglajen in muzikalen. Pesniški duh našega naroda jp našel izraza v narodni pesmi, ki poznana in priznana v Evropi kot eden najlepših duševnih proizvodov te vrste. Jezik je dobro prekrojen za potrebe državnega življenja in za naučne in znanstvene potrebe. V dveh državah, Srbiji in Črni Gori, so še od njihovega postanka dr-
čelo narodnosti in narodnega sa- žavno zakonodajstvo in izvrševal
moodločevanja, ni težko rešiti v medsebojnem prijateljskem sporazumu vprašanja, ki se tičejo meja med jugoslovansko državo in Italijo na eni strani ter Rumunijo na drugi. Pri Jugoslovanih obstoji najboljše razpoloženje ter živa želja, da se izravnajo diference na najprijateljski način, ker imajo v vidu potrebe za vse tri narode za najsložnejše delovanje v bodočnosti proti nemškemu vojnemu, političnemu in gospodarskemu pritisku s severa.
Konvencije, ki so bile sklenjene svoje dni med silami trojnega Sporazuma in Italijo povodom njenega uhoda v vojno na eni strani ter in silami Četvornega Sporazuma z Rumunijo povodom njenega uhoda v vojne z druge strani, se nahajajo danes pod u-plivom izpremenjenih medanord-nlh razmer in duha sedanjih časov ter ne morejo ostati v veljavi brez premene, kakor se to razvidi tudi iz govora Lloyd George-a in pred sednika Wilsona. V trj zadevi pravi Lloyd George:
"Mnogo se je govorilo o pogodbah, ki sipo jih bili sklenili z na skni zavezniki v tem in drugil vprašanjih. Jaz morem Teči samo to, da kakor so nove razmere, ka
na administracija v našem jeziku na vseh poljih jarvnega življenja. V deželah Avstro-Ogrske, kjer prebiva naš narod, so se vršili zakonodajni in upravni posli v pokrajinskem avtonomnem življenju v našem jeziku, kakor tudi v občinah. V prejšnjih časih je Avstrija silila v obmejnih krajih, ki so
Iz vsega tega sledi, da je naš je zik kulturno razvit in sposoben, da se ga uporablja za vse državne potrebe.
2. — Jvar se tiče materijalnih sredstev, imamo dovolj predpogojev, da moramo vzdržati državno življenje in zagotoviti bujen napredek in sijajno bodočnost.
Naše narodno ozemlje zavzema površino 250.000 kvadratnih kilometrov. Prostrano je kakor ozemlje Italije brez Sicilije, z domačim prebivalstvom od 12,000.000 dus približno. Demokratski napredek je bil oviran s političnim in gospodarskim sistemom, "s katerim jo vladala Avstro-Ogrstka v naših deželah.
Politični sistem se je osnavljal v policajskem duhu, s katerim je bila prevevana vsa državna uprava, ki je teptala svobodo narodu, politično in socijalno, a gospodarski sistem je težil za tem, da podvrže naše prirodno bogastvo izrabljanja av.itro-ogrske nacijonal-ne ekonomije v korist Nemcev in Madžarov ter njihovih središč. Vsled tega se je moral naš narod seliti. Naše izseljevanje v svet, posebno v Ame«iko, znaša 20% celokupnega naroda našega v Avstro-Ogrski. To je edini pojjtv na vsem evropskem kontinentu.
Kakor hitro bo dosegel narod združenje in samostojnost, se bo pomnoževal naglo, ker bo prenehalo izseljevanje in ker se bo zvišala natal it et a. Naš svet ljubi družino in otroke ter živi vse svoje življenje za svoje domače gnezdo.
Naša rasa je sveža, silna, vzdržna ter jako moralna in delavna.
Tla naše zemlje so prirodno bogata. Glavne reke so Donava, Sava, Drava, Mura, Bosna, Vrbas, Una, Kolpa, Zrmanja, Krka, Ceti-na in Neretva. Te roke predstavljajo bogato mrežo vodnih potov in kolosalno količino vodnih sil, ki se bo moglo izrabljati v veliki meri v industrijalne svrhe. Naša dežela ima več sto kilometrov o-bale Jadranskega morja, ker je v resnici nič drugega kakor borba za osvajanje naše današnje o-svoje pomorsko življenje. V zgo-doviiri starega Rima in Benečan-ske R<jpublike se čita o teški stoletni borbi teh dveh držav z gusa-ri z druge obale. Ta borba, ki je prišla od apeniskega polotoka, ni naš narod že od stoletja razvil letni borbi teh dveh držav z gusa-bale, a gusarji niso nič drugega kakor naši stari mornarji, ki jih je hotela osvajaška rimljanska sila uničiti ter njihovo zemljo prj-
na svetov*© tržišče že v prvih po-četkih velike količine žita, lesa, živino in svinje. Z gradnjo prečnih železnic, ki jih Avstro-Ogrska ni hotela graditi iz svojega računa, se bo olajšal izvoz in uvoz v prvi vrsti napram sosednji Italiji, kar bo povzdignilo umno obdelovanje naše zemlje, gojitev gozdarstva in živinoreje, na kar mora nala država, kot eminentno a-grikultuirna, najprej misliti. Agrikultura je edino trdna podlaga skupnega narodnega gospodarstva vsakega naroda. To se vidi najbolj v sedanji vojni, a v prvi vrsti v Angliji, ki občuti neugodne posledice tega, da je njena a-grikultura skoro popolnoma bila žrtvovana pomorstvu in industriji.
Ako je Srbija od predbaHsan-skih vojn s tri miljoni duš mogla imeti sredstva za popolno gospodarstvo neodvisne države ter se je mogla brzo razvijati s svojim prebivalstvom, može se z lahkoto reči, da bo združena država Srbov, Hrvatov in Slovencev našla dovolj sredstev v svojem narodu za ureditev svoje državne ekonomije.
bliže nemških, nemški uradni je-isvojiti v svoje imperialistične
zik, a v pomorskih pokrajinah,1 kjer ni nemški jezik ni malo poznat, italijanski jezik. S tega stališča je bila birokracija v naših deželah največji boritelj nemškega, oziroma italijanskega jezika. A to stanje je postalo nevzdržno. Probujena jugoslovanska demokracija j ezačela borbo proti usi-ljevanju tujega uradnega jezika v naših krajih in nato, kar je naravno, uvela svoj jezik v svoje šole in lokalne administracije. Ta borba je bila dolga in težka, a je pro-budiia in razvila samozavest v našem narodu, ki je danes jako močna, kar se vidi danes najbolj v tej strašni vojni krizi. Danes do-rainira naš jezik v naši hiši v pokrajinskih zborih, v šolah, v javni administraciji in to je tudi vzrok, da naše moderno življenje koraka brzim korakom v duševnem razvitku.	t ;
svrhe. Njihova borba proti ilirskim, liburnijskim in dalmatinskim gusarjem ni nič drugega nego napadanje in udjranjc v tujo kočo. Ti časi so prešli, a naš narod je ohranil svoje mornarske sposobnosti in ljubezen do svojega morja. Brez našega morja Avstro-Ogrska ne bila bi velika sila in pomorska država. Brodovje, ki je ped avstro-ogrsko zastavo svo-jina naših ljudi, znaša komaj kakih petstotisoč tonelaže, ki pa se bo znatno razvila jutri, ko bomo gospodarji v svoji koči, a Avstri ja se povleče nazaj na Donave, i Madžari v svoje dedovske puste. Jadransko morje je naše življenje in naša bodočnost, radi tega je Krfoka deklaracija s polnim razumevanjem tega rekla: "Jadransko morje mora biti svobodno in prosto za vsakega."
Naša država bo mogla izvažati
D) — Ustava.
Kar se tiče državne ureditve jugoslovanske države, je treba v glavnem razlikovati dve perijo-di. Ena je provizorna, a druga je definitivna. Provizorna spada v dobo mednarodne rešitve našega problema, ki jo bo napravil mirovni kongres, do ustave, ki jo bo stvorila ustavodajna skupščina. A definitivna perijoda se bo začela takrat, ko bo stopila ustava v veljavo.
Provizorno državno življenje se^ bo moralo v glavnem uravnati po obstoječem stanju stvari. Srbija in Črna Gora se bosta ravnali po zakonih, ki sta jih imeli doslej, ali jugoslovanske dežele se bodo vladale, kolikor je to mogoče, po dosedanjih svojih ustanovah, posebno v administracijskem pogle du, s to neizbežno premembo, da se bo zakonodajstvo in eksekuti-va, v kolikor je bilo dosihdob vodeno na Dunaju in v Budimpešti, za te dežele premestilo v notra njost istih. Za koordiniranje vseh državnih poslov se bo stvoril pro-vizoričen pravec, ki bo imel svt-ho, da se omogoči harmonično funkcijoniranje vseh dežel kot ce lina.
Z ozirom na notranjo ureditev jugoslovanske države, prednaša doklaracija kot splošno načelo versko in socijalno svobodo in e nakost v javnem življunju. Ustavna skupščina (konstituanta), izšla iz vsega naroda, bo voljena na podlagi splošne, enake, direktne in tajne volilne pravice bo upo-stavila konstitucijo z absolutno ali kvalificirano večino glasov, ki jo bo ona sama odredila v svojih regulacijah. Absolutna večina sama se ne more privzeti, ker bi na ta način bila konstitucija eventuelno rokah zelo važne manjšine in ker bi se s tem mogla volja naroda oktroirati od kake velike narodne stranke. Na principu kvalificirane večine pa more konsti-tucijonalna skupščina, s pomočjo medsebojnih koncesij, izgladiti diference, ki bodo med večino in mapjšino. Tako bo bodoča ustava države predstavljala resnični izraz celokupnega naroda.
Potrebno je prikazati važnost ustave za celo državo. Ona izklju čuje idejo federacije, to je sistema, ki bi predvidel osnovanje države s priključenjem raznih delov, ki bi se smatrali negativnim državam. Taka federacija bi bilo združenje raznih držav, ki bi imela pravico, da pristopijo ali ne v skupno državo, ali da jo ostavko danem času. To ne more biti naš cilj. Naš cilj ni združenje raznih držav, temveč združenje enega ter istega naroda v eno drža rb. Potrebno je, da se za narod napravi eno državo. Samo tako more obstajati *soliden organizem, sposoben, da osigura vse življen-ske interese celega naroda, moralne in materijalne, da odbija e-ventuelno napade od zunaj in da postane garancija zaveznikom, da bo uspešno odbijal nemško invazijo. koje poizkusi se bodo zlomili ob zaprekah nove države.
Toda ideja enotne ustave daljne skupščine za celo državo ne uklju-čuje potrebo, da se morajo vsi dr žavni posli koncentrirati v eni sami legislativi ter predati samo eni eksekutivni oblasti, kakor je to danes slučaj na Francoskem. Ide ja enotne države ne zahteva sistema stroge centralizacije. DrŽa-
va more ravno tako dobro obstajati, ako so posli zunanje politike in podobni posli notranje politi ke, ki so atbsolutno potrebni za obstanek in razvoj države, osredotočeni v kompetenci osrednjega parlamenta in osrednje izvrševalne oblasti. Ti posli bi morali biti sledeči: vladar, zunanja politika s svojimi zunanjimi zastopniki, carina, narodna obramba, denar in vzajemne finance, prometna sredstva v toliko, v kolikor se odnašajo na celo državo, trgovina, itd.
Ta problem notranje politike bo ena glavnih nalog ustavodajne skupščine^ ki bo edina imela pravico, da postavi ali izpreminja u-stavo. Gotovo je, da bo prva ustavodajna skupščina svestna velikih dogodkov, ki so združili ves narod in da J>o znala dati temu združenju najtrdnejšo podlago.
ZAKLJUČEK.
Mi smo prepričani o uresničenju tega ideala, ker imamo zaupanje v zmago zavezniških vojsk. Mi smo prepričani, da bodo velike zavezniške države realizirale našo koncepcijo o Jugoslovanski uniji v eni državi, ker je ta koncepcija v skjadu s pravico in civilizacijo, ker je jugoslovanski problem Člen v verigi, ki se steza od Hamburga pa do Perzijskega zaliva. Ta veriga je že zilomljena v Aziji, sedaj jo je treba pretrgati še v Evropi, namreč tam, kjer živi naš narod. Mala srbska država je že pokazala s svojo junaško borbo silo našega plemena in njegovo udanost. Po ponovnih zmagah na Ceru in Rudniku nad avstrijskimi armadami, je Srbija podlegla v neenaki borbi, napadena od severa od Avstro-Ncmeev, a z vzhoda od Bulgarov. Sama samcata se ona ni mogla ustavljati uspešno. Naš združeni narod bo štel najmanj za tri Srbije od dti-nes in imel bo silo, da odbije we nove sovražne navale sovražni kov. S to vojno prehajamo mi v novo zgodovino, toda prehajamo vanjo po groznih žrtvah. Te žrt ve so seznanile svet z našim narodom, z njegovo sposobnostjo in njegovimi težnjami. Po svojem združenju bomo postali člani mednarodnega bratstva in splošne civilizacije.
Take so naše težnje, taka je naša edina ambicija.
Je vstajal pred nami Ilirija n na dan — Zdaj iz spanja se drami "T' mlad Jugoslovan.
Obnavlja prisega se starih zavez, veselje k nam sega do strmih nebes.
(NB. Nadaljnih 27 kitic zaple -njeno.)
Sršeni.
št. x
Junij Brut.
Ponatis iz "Domovine1 od 15. februarja 1918.)
Koročka moka.
Kdor hodi moko iskat med Korošce,
prinese jo navadno komaj do Po-
drošce,
tam naložijo nemške mu olike, da zredil z njo bi lahko cele bike.
Celjski Ambroschutz.
Da vsi imeli svojo bi državo, Ambrožič v Celju protestira; če pravi in — da to ni pravo, najbolj z dokazi nas podpira.
Naš očka
Očka Ornig.
Ornig, župan
"Vodnikov pozdrav/'
"Domovina" (št. 1 od 1. februarja 1918) prinaša podiistek. ( Iz nebes na novega leta dan.)
Do neba zdaj kliče ves svet od nezgod, pogled me miče, Kaj dela moj rod.
.Al' glave Triglava še zmerom stoje — napaja še Sava Ljubljansko polje?
Ljubljanee zaspance obiskal bi rad, Dolenjce, Gorjance pozdravil enkrat.
Ob Dravi rujavi bi stopil navzgor — Kaj Ziljčan moj pravi, Beljak, Maribor?
Ob Soči deroči je boj že končan? Kdaj zarja napoči? Kdaj vstane nam dan?
Al kaj izpreminja v stoletju se svet? Se vnuk kaj spominja, Kaj delal je ded?
Ilirija pred nami je vstala iz grobov, — Kdo zdaj jo predamil iz težkih okov?
Oj, narod moj dragi, Kaj ti se boriš, ti kličeš jo k zmagi, jo iz spanja budiš?
In brati Hrvati se s tabo bore — Srb ž njimi se brati, t podaja roke!
In Bosna ponosna se k tebi glasi, nje sužnost neznosna se v kose drobi.
En narod podaja	«
si roke iz okov — spet zarod prihaja prerojen, ves nov.
mesta Ptuja, boje velike'se nesreče ker nemški "šnops" zastonj se vsem ponuja — a nihče več ga piti neče.
Vsenemški Volk.
Vscncmški Wolf prišel je v Maribor.
in rad odšel v Slovenske bi Go~ #	rice,
ker je v deželi štajerski "upor", rad jedel in slovenske bi ovčice.
Minister Cenzure.
Velika Toggenburg bila je mera trpljenja tvoj'ga — našega premaga —
nazadnje je Cenzura tvoja draga, a nam le bela okenca odpira.
Prosto po Prešernu.
Beda in bogastvo.
Če Bog poslal sto angelev bi z
neba,
ne prineso nam vsega, kar je
treba;
če vrag poslal bi cel legijon vra-
gičkov,
vsi ne odnesli vojnih bi dobičkov.
Kam ž njimi?
Na dnu pekla pripravljeno je mesto za skopuhe vprašanje je, vse vojne
kam denemo oderuhe?
Rekvizicija.
Ko beda raste do neba, jo vlada s tem podpira: da enim nič ne da in drugim — rekvirira.
IZJAVA BIVŠEGA LJUBLJAN SKEGA ŽUPANA IVAN HRIBARJA.
Sprejmimo božanstvo Svobode, kakor se spodobi: čistih src, vzvišenih misli, da nas — vse enega duha! — more povesti v bodočnost, ko bomo gospodarji .v svoji svobodni, ujedinieni domovini!
procvitanja, sreče. . . Vsi do-
vsi polnopravni de šele tedaj s
akrat pride doba )lagostanja in mačini, vsi svobodni državljani, v državi ki se Ho-polno pravico mogla nazjvati troedina! To je za-lteva časa. Ta zahteva stresa danes državne temelje. Ni je sile, ki bi se ji mogla upirati. Z živo ve-ro, torej, na složno delo! Saj živa vera ustvarja čudeže.
Ivan Hribar (Glas Srba, Hrvata i Slovenaca,) 1. številka.
Nikdar ni izgubljena stvar, za katero so padle cele generacije. Glas grobov je močnejši od grmenja topov, in čuje jo ga tudi bodoča stoletja, in večno gš bo cula vest narodova. Pa naj bi se zgodilo karkoli, naj bi se nebo zrušilo. večno bo odgovor vesti: Živi ostanejo zvesti pokojnikom!"
(Glas S. H. i S. 6. štev.)
Ženske hodijo rade k ženskam v vas, če imajo kako skrivnost v srcu. ,
•
Kdor je podvržen prevzetnosti in napuhu, ta rnd to veruje, knr
svet o njem sploh ne govori. •
Bogastvo donašn Zemljanom mnogo nesreče če človek bogastvi izgubi.
S. N. Z.

jave* shod podr. 8. k. 1.
v cmcAou.
V zadnji številki 9mo bolj* na kratko poročali, da se je vršil predzadnjo nedeljo popoldne dne
21. t., m. javen shod chikaške podružnice S. N. Z, in sicer v Ho-erberjevi dvorani.
Dasiravno je bilo označeno popoldne izvanredno vroče in soparno, se je vdeležilo tega shoda okrog 250 Slovencev in Slovenk iz nase naselbine, ^hoda se je vdeležilo tudi nekaj Hrvatov in Srbov. V Chicagu je zavladalo namreč med Jugoslovani pravo, narodno prijateljstvo, da se radi udeležejuje vseh medsebojnih javnih prireditev v raznih slučajih. Slovenci, Hrvatje in Srbi iz Chicaga, bodo v znamenje medsebojnega sobratstva v jeseni priredili zopet velik Jugoslovanski koneert v nekem znanem gledališču našega mesta; tako bodo zopet povodom prihodnje kampanje IV. "Posojila Svobode" delovali solidarno v svrho dosege tem večjega uspeha, kar je posnemanja in vse hvale vredno.
Označeni shod se je otvorilo točno ob 3. uri pop. s petjem a-meriške himne "The Star Spangled Banner", katero je pelo na odru 20 slovenskih deklet in žena v lepih naših narodnih nošah. Temu je sledil kratek pozdravni nagovor g. I. Zupan-a, predsednika podružnice S. N. Z. ki je o-risal težavno delovanje chikaških Slovencev za kako skupno, ali narodno stvar, ker so rojaki tu v Chicagu preveč razpršeni po mestu. Ovira nas tudi politično in versko strankarstvo, kar naravno ne dela časti naši naselbini. Naša Zveza se ne ozira dosti na delovanje drugih, ter koraka raje po svoji začrtani in pravi poti dalje, tiho, skromno in brez kakega hvalisanja.
Govornik se je dotaknil tudi vojne in stališča, katero bi morali sedaj zavzemati vsi ameriški Slovenci, to je: držati z Ameriko in ji pripomagati do končne zmage. V to svrho ji moramo pomagati na bojnem polju in tudi doma; slednje s tem, da pridno kupujemo bonde Svobode, Vojno varčevalne znamke, in da podpiramo Amer. Rdeči Križ.
Tretja točka sporeda na tem shodu je bil govor g. Pavel Schnelerja, predsednika S. N. Z. v Clevelandu, Ohio. Mr. Schnel-ler nam je v svojem pol ure trajajočem govoru dovolj pojasnil dosedanje delovanje, pomen, uspehe in cilje S. N. Z. Rekel je med drugim, da se S. N. Z. povsem strinja z željami in cilji slovenskega ljudstva v stari domovini za ustvaritev Jugoslavije pri kateri bo ljudstvo samo določilo način vlade ne pa mi ameriški Slovenci. Dalje je govornik obžaloval neslogo med ameriškimi Slovenci ki povzroča več slabega, kot dobrega med nami. Da se fco-bi še nekaj " Avstrijakov" med _ ameriškimi Slovenci je vzrok to, ker se jim godi predobro in ker je ameriška vlada preveč popustljiva ž njimi. "Kdor seje dandanes prepir med narodom, ali kdor se še vedno zanima za Avstrijo, je vsakdo izdajalec svoje nove domovine," je omenil govornik.
Tretji govornik je bil Mr. Anton Ordina, iz Clevelanda, O.hio, neumorni delavec na narodnem polju in vnet pristaš jugoslovanske ideje. Mr. Grdina nam je na obširno orisal velike narodne svečanosti dne 4. julija v Washing-tonu, D. C. katerih se je z ostalimi Slovenci in Slovenkami iz Clevelanda, O., in drugih mest tudi sam vdeležil. Omenil je, da mora biti vsak Amerikanec ponosen na prestolno mesto Združenih ^Uržav, k oje ga mogočne državne stavbe in kapitola ni mogoče z besedami opisati. Omenil je velikega očeta naše nove domovine, pok. preds. George Washingtona, ki naj bo vsem v izgled v požrt-tvovanju in delu za narodno stvar. Vsakdo izmed ameriških Slovencev naj bo ponosen, če je že natnraliziran državljan; sramota pa za one, ki se še* vedno skrivajo pod avstrijskim plaščem.
Temu govorniku je sledil Rev. Anton Sojar iz Chicaga. Vsebina njegovega »ovora je bila: Amerika. — S. N. Z. in Jugoslovani v starem kraju."
Jako lep je bil zatem nastop ge. Helene Kušar. preds. Chikaške Zveze Ju gol s. Žena in Deklet. Govornica je .omenjala is sgodo-
_msss=sssssa
vine, da jc tudi ženski spol <f6sti pripomogel rasnim narodom v kultih časih. Judita/ŠJ>artanke, Devica orleanska itd. Povedala je, da se osobito ženske v starem kraju gibajo za uresničenje jugoslovanske ideje; tem sosestram moramo tudi me ameriške Slovenke slediti in pomagati novi domovini do zmage. Mrs. Kušar je rekla, da je ponosna, ker je odšel njen edmi, komaj 161etni sin pred kratkim k vojakom in to celo brez vednosti starišev. Pri tej priliki je deklamirala Mrs. Kušar znano pesem: "Špartanka." :
Zatem smo videli na odru. kako-se Jugoslavija z novo jugoslovansko zastavo v roki klanja Svobodi. Ta prizor je bil v resnici presenetljiv.
Po 15 minutnem odmoru je nastopil na oder Mr. Peter Mladi-neo, državni zastopnik Odseka za javne informacije v Washingto-nu, D. C., ki je prečital znano izjavo državnega tajnika Lansinga, da je namen vlade Združenih držav osvoboditi vse zatirano narode izpod avstrijskega jarma.
Temu so sledili še sledeči govorniki: Za Hrvate, Dr. Ante Bi-ankini preds. J.NjS. "O gibanju Hrvatov v Severni in Južni Ameriki za uresničenje jugoslovanske ideje."—Mr. Ivan R. Palan-dič, za Srbe: "Borba Srbije za o-hranitev Jugoslovanov." — Rev. Makso Relič,za Hrvate: "O bodočem razvoju jugoslovanske kulture na verskem in literarnem polju."
Kot zadnji govornik je nastopil g. Dr. B. Vošnjak, član Londonskega odbora v Washingtonu, D. C. Razložil nam je jasno delovanje in pomen S. N. Z.
Ker se ni na tem shodu nihče izmed poslušalcev oglasil s kakim vprašanjem za pojasnilo, se je shod okrog 7. ure zvečer zaključilo. Da je vladalo med. poslušalci • veliko zanimanje za razne nastope in govore na tem shodu nam kaže dejstvo, ker so o-stali vsi skoro 5 ur mirno na svojih sedežih do konca navzlic neznosni vročini v Hoerberjevi dvorani. — Omenimo naj še, da so nam naše vrle Slovenke zapele na odru par znanih lepih narodnih pesmi, za kar so žele buren aplavz. Shod se jc zaključil s himno "Lepa naša domovina."
Kdorkoli se je tega shoda 'vdeležil, bo ohranil v trajnem spominu lepe besede raznih govornikov in bo gotovo skušal delovati za prospeh S. N. Z. po svoji najboljši moči.	Poročevalec.
VAŽNA SEJA PODR. S. N. Z. ŠT. 23.
Dne 13. t. m. zvečer se je vršila v New Yorku prva redna meseč na seja šele nedavno ustanovljene podružnice št. 23. (Ilirija) spadajoče k S. N. Z. Te seje se je udeležil vsled povabila tudi Dr. Drago Marušič, član Jugčslovan-skega odbora iz Washingtona, D. C.
Ker je dal Dr. Marušič na tej seji na vsa mu stavljena vprašanja tako natančna in bistvena pojasnila ter odgovore; se nam zdi umestno da priobčimo tudi v našem listu nekaj posnetkov zapisnika te seje, ki je bil priobčen v št. 171 "G. N."
Med drugim jc bila na dnevnem redu točka o minuli slavno-sti dne 4. julija t. 1. v Washingtonu, vsled katere je zavladalo razburjenje od strani vdeležencev.
Iz gorioi;načenega zapisnika posnemamo le sledeče važne točke, vprašanja in odgovore:
G. Cvctkovič vprašuje, v katerem smislu deluje Jugoslovanski Odbor. "Bulletin", glasilo Jugoslovanskega Odbora v Londonu nam prinaša vse polno udanost-nih izjav tega odbora srbskemu kralju. Kje je po tem demokra-tizem? Glede washingtonske afere bi g. Tucič kot inteligenten mož, vendar moral vedeti, da to želi narod. Želi torej vedeti, proti kateremu cilju vodi Jugoslovanski Odbor slovenski narod.
Dr. Marušič odgovarja na vsa vprašanja: 1. Glede washingtonske afere misli, da to ni tolika stvar, da bi radi nje moralo nastati kako nesoglasje, dasi me kot Slovenca boli. Da se je to zgodilo , niso krivi Srbi, kajti g. Tucič je Hrvat in ni samo Hrvat, temveč navdušen Jugoslovan. Zagotavlja, da on kot Slovenec ve in zato trdi, da kakor so Slovenci sedaj doma najdražji del Jugoslovanov da Slovenci vodijo vso politiko Jugoslavije sedaj doma, da enako čuti tudi ves Jugoslovanski Odbor. Doma sedaj 1
' ■ ■ —
milijonski slovenski narod vodi 7 milijonov v boju za svobodo. Dr. koro&c je Slovenec ift je predsednik Jugoslovanskega kluba in foditelj vsega-gibanja med Jugoslovani za svobodo.
G. Cvetkovič me je vprašal glede politike Jugoslovanskega Odbora. Mi smo mnenja, da moremo doseči svobodo samo s sodelovanjem vseh faktorjev, celega Jugoslavja. Da, mi smo prepričanja, da moremo uspeh doseči samo po isti poti, po kateri hodijo naši rojaki doma. TYim pa vidite združene vse Slovence, Hrvate in Srbi kot Srbi, tam nastopajo Slovenci kot Slovenci, frrvatje kot Hrvatje, Srbi kot Srbi, tam nastopajo vsi kot Jugoslovani in zahtevajo skupno, eno drŽavo. Zato mislimo, da je največji narodni zločin izključiti enega izmed teh narodov. Očitajo nani srbskega kralja. Srbski parlament je sad narodne volje! Kralja si je narod izjbral. Ako hočemo, da bode naša politika zdrava, moramo vzeti Srbe tako, kakoršni so, moramo sprejeti srbsko kraljevino in s tako sodelovati. Za program za svobodo tako narejen, da ga more sprejeti kakor vsak Jugoslovan brez razlike verskega ali političnega prepričanja, tako tudi demokrat kakor Srb, ki veruje v kraljevino, ki ljubi svojega kralja za sedaj bi pomenilo razdvo jiti edinost srbskega naroda, pomenilo bi narodno delo dreti in ovirati, da ga v nevarnost postaviti, bi značilo isto kakor razdeliti Slovence v stare stranke klerikalce in liberalce.
In kaj to pomeni za sovražnika? Zmago! Da smo Jugoslovani toliko dosegli, gre v prvi vrsti zasluga srbskemu poslaniku Mi-hajloviču, ki je Jugoslovan z dušo in s telesom. — Druga zasluga gre pa složnim sodelovanju Jugoslovanskega Odbora s srbskim poslaništvom. Deliti to, bi bilo toliko kakor uničiti vse dosedanje uspehe. Zato treba v tem velikem času da smo tudi mi ve-liki.
Govor dr. Maruši^a je naredil velik vtis na vse navzoče. Predsednik se mu zahvali za tako jasno pojasnjenje celega položaja.
M. Burgar vpraša dr. Maruši-ča, da bi pojasnil, kaj je razlika med S&Z. in S. R. "Združenjeni! "Dr. Marušič pojasni, da nas v načelih zlasti dve točki ločita: 1. federativna Republika in 2. — bolgarsko vprašanje. Zveza pravi : Slovenci, Hrvatje in Srbi smo en narod iti zato sovtW države nemogoče. Združenje hoče slov. republiko, hrvatsko republiko in srbsko republiko. Te tri republike naj pa bodo med seboj združene. Najprej pride že težava z mejami. Kje je meja med Slovenci in Hrvati? Ali naj vzamemo meje, katere je naredila sovražna vlada? Ali ne stanujejo kajkav-ci daleč doli v Hrvatsko? Kako boste razdelili Istro? Istra je zmešana. So slovenske občine, ki imajo hrvatskega župana, ali hrvatske, ki imajo slovenskega. Cele hrv. občine so si izvolile Slovenca za poslanca. Kako boste torej delali meje med narodoma, ki sta se že sama združila.
Še težja je meja med Srbi in Hrvati. Kako boste delili Bosno, Dalmacijo? Ali nista ta dva naroda še združena v en narod? Da, sta* in sieer tako ozko, da je nemogoče potegniti krajevnih mej med njimi. Ako bi vendar še kdo hotel nas deliti, ali bi ne delil, kar je že združeno? Kdor toraj hoče deliti Jugoslovane, ta pomaga našemu skupnemu sovražniku.
Avstrija nas je delila. Avstrija je ščuvala narod proti narodu, pa kdo si upa trditi, da je to delala zato, da bi narodu koristila, ga osvobodila? Zato je izdajalec na lastnem narodu, kdor ga hoče deliti in s kako federacijo se služi samo — Avstriji, ki tudi hoče federacijo. Pod Avstrijo pa ne gremo, ker kakor pravi lepo dr. Vošnjak v svoji knjigi: Morje Jcrvi }n cel gozd vislic nas loči sedaj od Avstrije.
Glede Bolgarov. — Mi smo za to, da vsak narod sam odločuje, \kam in s kom hoče iti. Bolgar je držal in še drži z Nemčijo. Nikakor noče z nami. Ali ga naj mi prisilimo, če no nočel Ali smo za svobodo, ako ga hočemo prisiliti? Zato Zveza pravi: dokler bolgarski narod sam noče z nami, ne bo rao ga silili.
Važna je tudi 7. točka chica-škega programa. Kaj to pome-nja? To pomenja, da večina ne sme ukazovati, da more kaka manjšina dobiti moč v roke in go-
spodovati kakor hoče. Vzemimo primero. 1 miljon delavcev v A-meriki postavi kako zahtevo, — Oni hočejo, da ima ta miljon popolno oblast in moč prisiliti vseh drugih 149 milijonov, da se morajo pokoriti njih volji. Kaj pa je to druzega kakor boljševiki-zem? Tam v Rusiji 100,000 žen-darmov, katere imenujejo -rdeča garda drži 125 miljonov naroda v svoji sužnosti. Ali je to svoboda? Je to pravica? To je tiranst-vo najhujše vrste, to hujše kot vsak avtokratizem.
Zato jaz trdim, da če bi si Avstrija in Nemčija izbrali način kako uničevati delo za osoboje-nje Jugoslovanov, bi si boljšega in vspešnejšega sredstva ne mogli najti, kakor je Slov. Repub, Združenje in njegov program.
Od S. R. Z. nas loči tudi tfrf-ska deklaracija. S. R. Z. trdi, da smo se s to deklaracijo zavezali za kralja, da moremo priznati kraljstvo. — Krfska deklaracija ni pogodba, ni pakt, kar že beseda sama pomenja. To je samo izjava, samo načrt, samo platforma na katerej smo se združili vsi za skupno delovanje. Tu v te j deklaraciji je jasno povedano, da bode imel narod sam končno besedo da bode ta državni zbor odločeval ali bode kraljestvo ali bode republika, ker se je izrekel načrt, načelo, da je narod snveren, ne kralj, ne prezident. Če toraj narod pri tej skupščini ne bode hotel kralja, ga pa ne bode imel, ker je ne bode moči, ki bi ga prisilila, da ga mora imeti. Tudi je preskrbljeno za glasovanje, da bode proporcijonalna večina odločevala, t. j. da bode v vsakem narodu posebej morala biti večina za kak predlog, da bode pravo močen ne pa, da bi se dalo kaj vsiliti. Če se doma naši rodoljubi pod vislicami tako junaško bore za svojo svobodo, kaj si bode potem kdo pustil, kaki vladi, kakemu kralju komandirati? Ali ni to nesmisel?
, To so stvari, ki nas ločijo in nas bodo ločile, dokler voditelji Ždr. ne bodo spoznali, kako veliko uslugo delajo našim sovražnikom, in se ne vdali narodni volji doma, ki je pa — Jugoslavija na podlagi Krfske deklaracije. '•G. Čagrain želi, da bi se nocoj sni govori dr. Marušičevi natisnil i v obliki brošure, kajti vsakemu morajo odpreti oči, kdor res-i\o misli z narodom.
Dr. Marušič obljubi, da izide v* kratkem taka brošura.
G, T. Trošt vpraša, kako se bode imenovala ta nova država. — Kam bomo Slov.enci spadali? Ne dopade se mu besedica "pod'' Ali bomo Slovenci zopet "pod" Avstrijo? Šaljivo izvajanje te misli "pod" je povzročilo živahen smeh. Dr. Marušič pojasni, da se ne gre za kak "pod". Srbe in ne Srbi "pod" nas, ker je glavna in načelna podlaga nove države de-mokratizem, svoboda, enakopravnost. Vsak narod bode za se enakopraven, cnakoveljaven, vsaka občina bode za fee avtonomna. — Kakor ne pravimo, da je država New York "pod" Washingtonom tako in enako nc bomo mogli reči, da smo Slovenci "pod". Mi smo svoji, narod je suveren, njegova volja je zakon in podlaga in vse.
G. Štrukelj se pritožuje, zakaj bi se Slov. Nar. Zveza in Sloven-Rep. Združenje ne zedinili. Zje-dinite se vi voditelji, da bomo vedeli, pri čem da smo. Mi delavci nimamo časa pa tudi ne zmožnosti, da bi takoj spoznali, kje je resnica in pravica.
Dr. Marušič prečita program Slov. Nar. Zveze in pove, da se je na konvenciji v Clevelandu zlasti mislilo na to in zlasti se je skrbelo, da se je stavila izjava kjer se lahko združimo vsi, tudi oni, ki so za jugoslovansko republiko. Poseben odbor Združenja je bil v Washingtonu. Imeli smo skupno sejo. Ponudili smo jim v J'x/>sl. Odboru gotovo število zastopnikov, vse, vse smo poskusili, da bi jih pridobili, — Nič! Vzeli so klobuke in, Odšli. — Mi želimo skupnega delovanja, mi smo danes pripravljeni seči v roke. Toda, če pa oni nočejo, ali jih moramo'prisiliti? Zdi se, kakor bi Slov. Republ. Združenje nalašč iskalo načina, da nas deli, da zavira delo za svobodo našo in za vresničenje naših ciljev.
Rev. K. Zakrajšek pove, da je še lani pisal Slov. Rep. Združenju in mu ponudil spravo, ponudil sodelovanje. Vabili so duhovščino k sebi. Ko smo jim pa Ppnn-dil sodelovanje, so'nas odbili. .Se le pred kratkim so to moje pismo
priobčili in se norčevali z njim Ker so Navrgli sodelovanje vseh rala potem vtanoviti nova orga-slojev iu vseh strank, se je morala potem vstanoviti nova organizacija, ki pa ne bo strankarska, temveč v resnici narodna, to je kjer se bodo vsi, katerim je res mar narodno delo vsi, katerim je res mar narodno osvoboje-nje in niso plačani agentje nem-skutarskih Habsburžanov.
Med tem je prišel k zborovanju tudi dr. Trivunac, — predsednik Srbske Narodne Odbrane. Na pozdrav pojasni, da moramo biti skrajno previdni. Naš sovražnik nas hoče najprej razdvojiti, razdeliti. Če j$e bomo med seboj tepli, bode lahko njegovo delo. Kako toraj dela med Sloveni, da jih deli, kakor dela med Hrvati tako tudi med Srbi. Vsi vemo, kaj je Jugoslovanski Odbor, vsi vi-
jdimo, kaj je že dosegel, vsi toraj
vemo, 'kje moramo biti vsi, prav vsi danes v tem velikem času! Slovenci, ne dajte se slepiti, ne
dajte se deliti! 25 tisoč Srbov je j .obsodilo dr. Pupina, to vam naj bode dovolj. Amerika in vse zavezniške države priznavajo tri
organizacije: Slov. Narodno Zvezo, Hrvatski Savez in Srbsko Narodno Odbrano. Priznavajo repre-zentanta teh organizacij — Jugoslovanski Odbor in to jc dovolj. Jasno je, kam mora iti vsak pravi Jugoslovan danes."	t
•Kupujte Vojno varčevalne znamke!
Vsi ljudje so ob rojstvu jedna-ki; vendar živi in raste kak posameznik tako, da postane —r predsednik.
THE PEOPLES MUTUAL BURIAL COMPANY.
(Ljudska vzajemna pogrebniika družba.)
Vam nudi ves pogreb — ako naredite z nami pogodbo za vso vašo družino in plačate $10.00 na leto. V slučaju smrti kakega člana vaše družine vam damo lepo izdelano leseno rakev, opremljeno z belim suknom ali pli$em; rakve so črne, sivkaste ali bele barve, kakoršno kdo izbere. Poleg tega damo tudi velik zunanji zaboj za takev, 1 mrliški voz, dva avtomobila z 6 sedeži, sveče, venec za na vrata, rokavice za pogrebce, križ in vse druge pogrebne potrebščine. Poleg i tega mrtveca balzamiramo in damo moža na razpolago ki bo oskrbo- £ val pogreb in prevoz iz hiše žalosti v cerkev do pokopališča in nazaj do doma. Posamezniki se lahko zavarujejo na ta način pri nas za ;r $5.00.
v	Za nadaljna pojasnila in podrobnosti se obrnite na našega zastop-
nika, Vašega rojaka
MARTIN LAURICH,
1900 W. 22. Plač«, Chicago, 111.


Denr.r si prihranite če kupite še danes
HRENOLA 17 in NOGRAT plošče
Naravnost od na5e tovarne, kjer izdelujemo rojakom dobro poznane Hrenola Fonografe.
Frank Hren & Co. SffiS?oXu»ots
Piiite po cenik ca fonografe in ploiče. Sprejmemo Liberty Bonde.
Ne strašite se!
Vaš denar je varen!
če tudi je razglašena vojna, se vlada ne bode polastila Vašega denarja, naloženega na banki. Tako izjavlja predsednikova vojna proklamacija. Kar je Vaše, je torej Vaše in oatane Vaše; nihče nima pravice do Vaše lastnine, dokler se Vi zadriit« mirno in n« rujete zoper našo državo.
3%
obresti na hranilnih nlogah
3% .
Obresti ako nedvignjene, »e pripišejo h glavnici in s« tako sopet obrestujejo.
Pri nas bodete vedno dobro in uljudno postreženi po svojem rojaku.
Naša banka je pod nadzorstvom vlade Združenih držav in članica Federalnega rezervnega sistema.
Denarja v stari kraj vam sedaj ne svetujemo pošiljati, tudi ne po brezžičnem brzojavu, ker so razmere preveč nestanovitne. Oddajamo v najem varnostne Skrinjice po $3.00 na leto xa shranjenje vrednostnih papirjev in listin, kjer je potem isto varno pred ognjem in tatovi
Poslopje, kjer so naši uradi, je naša lastnina.
Naša banka j« depozita! urad za mno poštno hranilnico, za mozto Joliot, za okraj Will, za državo Illinois in za vlado Zdmšonih držav.
Odprto vsaki dan, razun nedelj- in praznikov, od 9. dop. do S. pop.
The Joliet National Bank
JOLIET, ILLINOIS
Kapital $150,000. Rezervni sklad $360,000.
JOSIT1	PEHKO
SLOVENSKA	GOSTILNA
2236 S. Wood Street	Chicago, IllinoU
Telefon: O«	ni 293.
Be priporoča rojakom Sloveneem ca obilen poset. "Dobra postrsšba	
in dobra pijana". to je moje geslo.	
I h\\\\\\V \\\\\\\\V\V\\\\\\\\\\\\\\\\W VWWWWWW ^
Telefon: Canal 80
1
Martin Nemanlch
SLOVENSKA GOSTILNA IN RESTAVRACIJA
L
1900 W. 22nd S t, vogal So. Lincoln St, Chicago, IU. j
Rojaki Slovenci vedno dobro došlfl
a V^VVVVVV'VXX.VXX vvvvxxxxxxvxxxvvvvvvxxvvxvvvvs


■


Junaštvo in zvestoba.
0 Zgodovinski ranaa is časov franootks revolucija.
0 (Spomini	švicarske garde Ludvika XVL)
Nezniko spisal Jo* Bpillmann 8. J. Poslovenil. • • •
3 Ell-IBI-IE»y
(Nada]j«ranj«)	/
Predno je začela razprava o civilni konstituciji duhovščine, je namreč sklenila Narodna zbornica, da naj se prva obletnica napada na Bastijo obhaja s splošnim zveznim praznikom Francozov. Začetkom junija so to sklenili. Martovo polje je -bilo prirejeno za velikanski amfiteater. Trideset vrst sedežev, stopnjema se dvigujočih, s prostorom za 150. ljudi, naj bi pokrivalo ogromno polje; zadej za redmi sedežev naj bi stala še večja množica gledav-cev, tako da bi se nad pol miljo-na ljudi moglo udeležiti svečanost i. Sredi amfitea/tra so sklenili nasuti umeten grič; stopnice naj bi od vseh strani vodile na njegov vrh, kjer bi stal oltar domovine, pred katerim naj se izvrši zvezna prisega,
V areni amfiteatra je bil prostor za zastopstva 83 depart men-tov, za narodno brambo in redovno vojsko, vsega skupaj nad 60.-000 mož. Vhodi v ta ogromni prostor so vodili skozi slavoloke. E-den teh, OTjaški po oblikah, s tremi portali v staroveškem slogu, je bil namen jem za glavni vhod od Seine sem, čez katero so napravili širok most na ladjah. K temu so prišle še galerije za poslance in ploščad z? dvor.
Orjaški načrt, o katerem sem spočetka mislil, da ga ne bo moči zvrniti! In vendar je bil do 14. julija gotov! Tu sem videl, kaj premore Pariško ljudstvo, ako ga razvname mogočna ideja. Dvajset tisoč delavcev je bilo najetih za pripravljanje tal. To niti z da-leka ni zadostovalo; tedaj so vsi od kraja zagrabili za lopato, rov-nico, samokolnico; meščani in duhovniki, poslanci in vojaki, žene in otroci. Često je bido 150.000 ljudi hkratu na delu, in celo kralj je šel ven in naložil samokolnico zemlje oltar domovine.
Da mej tem mi v Marillierjevi delavnici nismo rok križem drža-* li, ni šele treba praviti. Na tueate genijev svobode, stolne napisov, tisoče raznih znakov smo naslikali na deske; naposled okraske z mnogimi podobami in znamenja zmage za veliki starovefiki slavolok. Ko so bila potem dela na Mar-tovem Polju toliko dosegla, smo^ šli tja ven. in z nami na stotine' pleskarjev in slikarjev iz drugih delavnic, s čopiči in lonci za barve. Tam smo pribijali svoje genije in napise na leseno ogredje ter slikali in mazali vmes za žive in mrtve jonske in korinške svode in slope. Zvečer 13. julija je bil amfiteater gotov. Vreme je bilo postalo deževno. Ko me je drugo jutro zbudil grom topov, je lil dež kakor v potokih, in Pariške kapi so spremenile vse ceste v lake blata in vode. "Dober dan za Savoyarde," sem si mislil. Ti namreč zaslužijo ob slabem vremenu v Parizu mnogo denarja, ko nosijo oprtiv fino o-blečene tfospe čez ceste, ki so tu pa tam nastale široke mlakuže. Mislil sem, da se svečanost ne bo mogla vršiti. Toda premalo sera cenil rodoljubje Parižanov.
Vkljub dežju in blatu so se zbraJa zastopstva departmentov na prostoru, kjer je pred ledom stala Bastija, in sem jaz bil s svojimi rojaki v smrtni nevarnosti. Od tu se je začel sprevod ter šel čez Boulevarde, po cestah Saint-Martin ii Saint-Honore na Trg Ludovika XV. Tu se je pridružila Narodna zbornica, in potem je šlo naprej ob Seini in če« most na la--ljah v amfiteater.
Marillier mi je bil dobil vstopnico za na veliki slavolok, čegar vrh je nudil prositora za več stotin odličnih gledalcev. Oditod je bilo najbolje mogoče pregledati sprevod in celi sijajni prizor. Kakor Parižanov dež ni ustavil, tako tudi mene ne; hitel se po bližnici ter prehitel sprevod. S težavo sem si pribori1, svoj prostor na slavoloku ; vse je že bilo zasedeno; am-fiteatrovi sedeži so bili prenapolnjeni, ir_ nepregledna množica je stala od zadaj. Dežnike so vsi zaprli ter mirno pustili, da jih je dež močil. Da, bataiiloni redovne vojske in narodne bramlbe, stoječi v areni, so celo plesali krog pušk zloženih v piramide, da pokažejo zaničevanje slabemu vremenu.
Končno j? prišel b&taillon o-trok, ki je otvoril sprevod, pesmi pojoč in zastavice vihteč, v vojaškem koraku čez most na ladjah. Za njimi so korakali zastopniki Š3 departmentov s svojimi zastavami, vsaka gruča broječa 200 izbranih mož. Vhod v amfiteater je trajal čez ure. Na koncu sprevoda so s'i poslanci, obdani od ba-tailona invalidov in gojencev vojne šole. Poldne je bilo, ko je stopil 'kraij z dvorom na oder, postavljen na nasprotni strani arene.
Zdaj so se vseh oči obrnile na "oltar domovine". Ta se je dvigal sredi arene nad širokimi stopnicami skoro 60 čevljev visoko. Visoki pozlačeni križ se je slabo prilegal čisto poganskim oblikam oltarja in štirim staroveškim žara na oglih ploskve, iz katerih so se dvigali oblaki kadila. Pred oltar je stopil škof Autunski (b. O-tenski), Talleyrad) (b. Tairan), spremljan od nmožice belo oble-pravljeniti duhovnikov s troboj-nim pasom, ter je začel sv. mašo. Kakih 300 kornih dečkov je stalo na stopnišču, peli so kyrie in gloria ter vihteli kadilnice. (Charles Maurice de Telleyrand je bil odličen Francoski politik koncem 18. inpočetkom 19. stoletja. Rojen 1954. v Parizu, je brez poklica stcpii v duhovski stan; 1788 je postal škof v Autunu. V Narodni zbornici je glasoval za vse predloge tretjega stanu; on je tudi predlagal podržavljenje cerkvenega premoženja in prvi prisegel na civilno ustavo duhovščine. Tudi pod Napoleonom in Ludvikom XVIII. je imel v Francoski diplomaciji važno vlogo, posebno na Dunajskem kongresu (1814-1-1815). Umrl je v Parizu 1838.)
Ali je kaj takega dovoljeno? Ta maša na poganskem oltarju, ti duhovniki v barvah revolucije mi niso bili po godu. Pozneje sem vprašal župnika od Sv. Ivana na Bregu, on je ogorčen imenoval to počel je profanacijo, oskrumbo
vinciafe so mi zadonele v ušesih, in to me je nekoliko streznilo.
"Laž, laž!" se rekel sam pri sebi. Naj še tako glasno krive 'svobodo,' vendar je vse le tiron-stvo! N6 usti, da bi te še enkrat preslepil kričeči blisk laži! Vnebo vpijoča krivica, ki se v imenu svobode vrši, temu ljudstvu ne more prinesti blagoslovi'S temi mislimi sem zapuščal Martoto Polje.
(Dalje prihodnjič.)
DOBER TEK
je Klovna zahteva od katere je popolno wfravje odvisno. Da boate v>a obdržali dober tek, da boate utrdili ve« prebavni sistem in istetra dovedli k rednemu delovanju, morate vianlh vceti popitek splošno ananeza' želodčnega »dravila s imenom
SEVEROV
ŽELODČNI GRENČEC
(Severa'a Stomach Bitters)
Ta »renčeč je tnan po vsej Ameriki kot najboljie želodčno zdravilo in pospeševalec teka (okusa). Isti pripoma-tra k odpravi vseh slabih snovij iz prebavnega sistema,vsled česar ustavlja zapeko (zabasanost) in nepreba-vo. Ako vas napade vročica, ali mrzlica, vzemite nekaj te«a prenčeca, ki vam bo olajial bolečine in pomirnil krč.
Cena 7Sc in $1.50. V lekarnah.
W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, la.
Kupujte Vojno varčevalne znamke!
TELEFON CANAL 6017
Frank Grill's Dairy
Prva slovensko-hrvaika
MLEKARNA
1818 W. 22nd Street	Chicago, Illinois.
Se priporoča slovenskim in hrvaškim gospodinjam slovenske chikaške naselbine.
Mleko razvaž&m strankam po hišah točno vsak dan.
7. velespoš to vajem Frank Grill, slo vensko-hrvaški mlekar
MARIJA SLUGA
1$ŽS W 22H St.
in a drftav-aim dovoljenj« potrjena
•a nlludno prtparpia VMMUaa ia hrvaškim U-dia ta
fr
Pozor gg. tajniki krajevnih društev!
Kadar potrebujete nova druStvena pravila, lttno izdelana pisma, kuverte, vabila in vstopnice za veselice, ali kake druge tiskovine, obrnite se na največjo slovansko unijsko tiskarno v Ameriki, na
NARODNO TISKARNO, 2146-50 Blue Island Ave., Chicago, III.
Ta Vam bode izgotovila vse tiskovine v popolno zadovoljni** glede cene, točnosti in okusnega dela. Osobito vara priporočamo zelo pripravne Vplačilne knjižice za člane in članice, izdelane v malem žepnem formata in trdo vezane. Dalje imamo v zalogi zelo prikladne Nakaznice za blagajnike za izplačevanje bolniftke podpore in drugih izdatkov, ter pobotnice. Tiskane imauio tudi Bolniške liste, večje in manjSe in posebne pole /n vodstvo članov, da se ima na podlagi teh pol lahko vedno natančen pregled števila članov po skladih, ali razredih.
Na zahtevo pošljemo vsakemu druitvu vzorec gorinavedenih tiskovin na ogled brezplačno!
OPOMBA: V naši tiskarni sc tiska "Glasilo K. S. K. Jednote".
Tvrdka E. Bachman>urP
ZASTAVE, REGALUE IN RA. ZNE DRUŠTVENE POTREB-ŠČINE.
2107 S. Hamlin Ave., Chicago, 11). Telefon: Lawndala 441.
TISKOVINE
Posebne cene za slavna društva, cerkvene in šolske upravitelje,
• trgovce in zasebnike. 600 papirjev . ......... $2.00
500 kuvert............ 1.75
250 vel. kuvert........ 1.75
500 vstopnic.......... 1.50
Bolniške liste, nakaznice in pobotnice
po iatotako nizki ceni. Pilite nam za ceno predno naročite pravila in tiakovine kje drugje.
AMER1KANSKI SLOVENEC, 1006 N. Chicago St., Joliat, IU.
W i >1 mtJ^f


DRUŠTVO "MARIJE SEDEM ŽA-LOST!" ŠT. 50. K. S. K. J., N. S. PITTSBURGH. PA.
ima tvojo redno meaačno »ejo vsako drugo nedeljo v mesecu v Kranjsko Slovenskem Domu, 57 in Butler St., Pittsburgh, Pa.
Uradniki za leto 1918:
Predsednik: John Mravintz, 1107 Haslage Ave., N. S. Pittsburgh, Pa.
I. tajnik: Frank Trempus, 5146 Carnegie St., Pittsburgh, Pa. .
Zastopnik: Jurij Greguraš, 4517 Sutler St., Pittsburgh, Pa.
DruSt. zdravnik: Dr. C. J. Stybr, 865 Lockhart St., N. S. Pittsburgh.
Člani se sprejemajo v društvo od 16. do 50. leta; posmrtnina je $1000, $500 ali $250. Naše društvo plačuje vsak dan en dolar, ali $7.0C bolniške podpore na teden.
Slovenci in Hrvati, kteri še niste ter rekel, da'je Talleyrane izdaja- j pri nobenem društvu^ spadajoče k K.
lee cerkve in da ho izdal tudi
kralja. Duhovniki, ki so služili pri tem oneeasčeuju presvete daritve, so že davno od cerkve odpadli jansenisti. Rod nesref-nega Juda, tako je rekel, nikoli ne iz-mrje v c«rkvi.
Podob io sem si itrdii tudi jaz mislil ter sem bil vesel, ko je maša končala. Tedaj je začel sijajen vojaški prizor. Novi državljani prapor i > bandera 83 departmentov so se zvi-stila kroj? oltarja in prejela blagoslov. Kal^o kmalu so nesla po vsej Europi strahoto divje vojske!
Nato je sprejel Lafayette iz kraljeve roke 'besedilo prisege, stopil na čelo generalnemu štabu Pariške narodne hrambe in častnikov doslih iz provinc«, na stoipnice oltarja, p«rtegnil meč in prisegel zvestobo narodu, zakonu in kralju. Vsi meči so zabliskali —častniki so ponovili prisego. Za njimi je nastcpil predsednik Narodne zbornice, ki je imel prostor zraven kralja, in stotisoči rok so se dvigali k msbu in prisegli zvestobo narodu, zakonu in kralju. Šumno je vmes zasvirala godba, 400 topov je grmeče oznanjalo Parizu prisego Francoskega ljudstva. Da bi le ne bila tako kmalu prelomljena !
Ko je zdaj kralj stopil s presto la in tudi prisegel, da se bo držal oblasti, ki mu jo je ustava dala, in jo je on sprejel, ko je kraljica dofena dvignila in ga narodu pokazala, ko je takoj solnce, kakor s spravljivim pogledom, prodrlo mračne oblake: tedaj sem se tudi jaz pridružil brezkončnemu vzklikanju ljudstva: "Živio kralj! Živela kraljica! Živio do-fen!" Te Deum je za vršil svečanost. Čez tisoč /godcev ga je spremljalo; tristo bobnov je drobilo vmes; vse ljudstvo je pelo; kralj in kraljica sta se na odru objela; v celem amfiteatru se je vse v prek objemalo, tam zunaj so grmeli topovi in vsi Pariški zvonovi so oznanjali, da so narod in kraljina duša in eno srce.
Svečano rado van je teh stotiso-čev je imelo nekaj opojnega na sebi. Za las je manjkalo, da me ni potegnila za seboj. A spomnil sera se pretresljivega prizora pred kapucinskim samostanom; gen-ljive besede kapucinskega pro-
I
S. K. J. sc uljudno vabijo pod zastavo zgoraj omenjenega društva.
Zaupno zdravilo prinaša iznenadenja.
Skoro že 30 let se Trinerjeva zdravila nspešno rabijo z največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vzroka. ker zaupnost izdelovatelja zasluži popolno zaupanje in čislanje od strani številnih odjemalcev. Malo povišanje cen je sedanja potreba, da se ohrani zanesljiva vsebina izdelkov. Branili smo se dolgo zoper draginjo na vseh številnih potrebščinah naših, a novi vojni davek nam je spodbil še zadnji steber in morali s»m«» cene nekoliko povišati. Vsak prijatelj Trinerjevih lekov priznava brez ugovora, da ▼ sedanjosti, ko moramo veliko več plačevati za potrebščine, in tudi lekarja stane stvar več, ni bilo mogoče draginji v okom priti. Zato pa bo vrednost Trinerjevih lekov povrnila odjemalcem vse kar več plačajo za nje.
Trinerjevo Ameriško Zdravilno
Grenko Vino
torej ima tako zaupanje in vspeh med svetom, ker učini, da bol zgubi svoje stališče. Izmed vseh bolezni jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v želodcu. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino očisti želodec in odstrani iz notranjščine drobovja vse nabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen brlog zlotvornih tvarin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trinerjevi lek. po prosti vsakoršne ne-potrebne mešanice in vsebujejo le potrebne zdravilne grenke koreninice ter - krasno žareče rudeče vino. V zadevi zabasanosti, neprebavnosti, glavobola, pol-glavobola, nervoznosti, navada* slaboče, kakor tudi v želodčnih neprilikah, ki rade nadlegujejo Ženske ob premembi žitja ali rudarje in «nwe delavce, ko delajo in vdihavajo plin, če rabite ta lek, boste našli v njem neprecenljivo vrednost. Dobite ^ v vseh lekarnah.
Za vsa pojasnila se obrnite na zgoraj imenovane uradnike društva. V slučaju bolezni se mora vsak član tega društva oglasiti pri II. tajniku Frank Golobič, 5212 Natrona alley, Pittsburgh, JPa.f isti dan ko zboli in ravno tako zopet ko ozdravi.
KJE?
se nahaja Peter Županič doma iz Krasinca številka 18 občina Podzemelj. Pred 13 leti je bival v Reading, Pa. potem se je preselil Tower, Mnn.
Ce kateri izmed cenjenih roja-vov ve za njegov naslov, naj ga naznani, ali naj se sam oglasi bratoma. Martin in Michael Žu-panič, 4909 Plum Alley, Pitta-jurgh, Pa.
(Adv. No. 29, 30, 31.)
TRINERJEV LINIMENT
prodere vselej v koren bolečine, zato pa je zlasti v slnčajn protina, ali revmatizma, nevralgije, lumbago, otrpelosti gležnjev in drugih, najhitrejša in gotovo pomoč. Jako je dobro tudi v zadevah odrgnin in oteklin itd., tudi za drgnenje živcev in za mazanje po kopanju nog. Dobite je v vseh lekarnah.
Trinerjev Antiputrin
je izvrstno in prav prijetno zdravilo za navadno rabo znotraj. Posebno r.a izpiranje grla in ust; istotako za čiščenje ran, izpuščajev in dragih kožnih otvorov. Dobi se v vseh lekarnah.
JAKOB STAUDOHAR
9520 Avenue L, South Chicago, HI.
Telefon: So. Chicago 1236. se priporoča Slovencem in Hrvatom.
Prodajam in razvažam premog in drva, selim pohištvo in opravljam ekspresne. posle.
Svoji k svojimi
NAJNOVEJŠE NAGRADE SO DOBILA TRINERJEVA ZDRAVILA V MEDNARODNIH RAZSTAVAH: GOLD MEDAL—SAN FRANCISCO 1915, GRAND PRIX—PANAMA 1916.
JOSEPH TRINER CO.
Manufacturing Chemists 1333-1343 So. Ashland Ave.	CHICAGO, ILLINOIS
»msr.
POD VLADNIM NADZORSTVOM ZEDINJENIH DR2AV.
Ustanovljena leta 1857

Severovu zdravila vzdr/ujejo zdravje v družinah.
Potne noge
niso samo neprijetno razočaranje* ampak so tudi zelo ikodljive zdravju. Potenje dela namreč noge boleča, da človek težko hodi; poleg tega pa dela potenje nog tudi hud in zopern smrad, čemu bi si torej ne pomagali v tej zadevi, ko imate zato lepo priliko in hitro odpomoč? Kupite si	1
Severa's . Foot Powder
(Severov Prašek za noge). Umijte si noge vsako noč z gorko vodo, Zjutraj si pa nadrgnite s tem praškom po nogah, podplatih, petah in med prsti. Denite nekaj tega praška tudi v čevelj in v nogavico. Ta praiek ja najboljša sredstvo za noga, če se vam potijo, če vas bolijo, srbijo, Če so otekla in utrujene. Ta prašek dela, da so noge, čevlji in nogavice suhe. Prodaja se v vseh lekarnah. Cena 26 centov.
Nacionalizirana leta 1864
nem za&čitnem sklada«
ZE 6 O LEX
je ta banka varno Snvala in držala prihranke ljudstva naftega mesta. Ustanovljena je bila leta 1857. Sedaj ima že 14,000 ulagateljev. Njeno skupno premoženje, ali imetje rnaia nad $8,500.000.00, Preostanek glavnice in čisti dobiček snaia nad $560.000.00, kar ae drži ? poeek-
4
■aloittt torej Vaie prihranke v ■AJSTAMJll IN NAJVEČJI BANKI V JOL ETU.
Narasti« obresti si pillitns pripisujejo k glavnici, ali pa izplačujeje na hranilna uloge od $1.00 naprej.
FIRST NATIONAL BANK OF JOLIET.
Joliet,
Illinois.
««
LJUDSKA BANKA'
W. r. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA