Številka 17. Trst v sredo 17. januvarija 1906. Tečaj XXXI Iu«Ji ob nedeljah in praznikih ob i- uri. ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. Podani ifae Uerfike se prodajajo po 3 (6 stotink) mnogih tobakarnah ▼ Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, -anju. ^t. Petru. rSežani, Nabrežini, S? Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Postojni, Dornbergu, Solkanu itd. i trne »rlaMT se računajo po vrstah t Široke ?3 mm, visoke _! s mm l; za trgovinske in obrtne oglase p« 20 stot. ; 'a osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov p« i* kUt, Mala oznanila po 3 stot. beseda, najmanj pa •o 4• stot. — Oglase sprejema ioseratni oddelek uprave Kdinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". ' Glasil« političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč t ■voinlat znaia za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K. — Na- ročbe brez doposlane naročnine se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo »sta. Nefranfcovana pisma se ne sprejemajo ia rokopisi se ue vračajo. Naročnino, oglase in rekbmacije je pošiljati na upravo Usta' UREDNIŠTVO: «1. Giorgio tialatti IS. (Narodni dom.) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konaorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost4* v Trstu, ulica Giorgio Galatti št. 12. ^cco Postno-hranilnični račun št. 841.fi52. ^ TO« atav. 1157. ■ VolilDd reforma. Razdeljenie iu datov po narodnosti ur. »P.ccolc« je bii torej ^zsl avinčnik ▼ svojo det-d u roko in na podlagi ljudekegi etja srečno icračuaal italijanske in aloven-I« odstotke tržaškega prebivalstva. Brez vaaeega pocebaaga truda ja priial do za-uljučsa, da Italijane m v Trstu traba zagotoviti po volilni reformi najmanje pst mandatov, Slovanom pa — nobenega. Cadno ! DovrŠTvii sv »je račune glade Trata — ja polotil svinčnik is rok. Ćudno saraa ! Saj Istra menda ni daleč od Tista ia istra ja baje tudi italijanska zemlja, do katere nima mati Italija m6 manje pravice, oego do tržaškega ozemlja. Sij ae kriči na reakem itaiijaeskem sastanku in v vsakem talijanskem konventi ilju, da Itslj'ni rekla -asirajo Istro kakor svojo »narodno poae«t«. Ia tega ne delajo le ljudje in javna glasila kake gotove, določene politične, recimo liberalne struje, ampak v tej zahtevi združuje svoje glasove vse, kar med našimi Italijani politično naatcpa ! S tj so b li n. pr. v sadnje Saee, ko ae je pričelo burno in viaoko valo-venje radi splcšne volilna prav:ea, med naj-^lasnejimi tudi italijanski svečenik', ki ao reklamirali tudi Istro kakor italijansko po* seat. Pa ne le to. da ao reklam rali, ampak t o se silno hudovali na Hrvate in Slovence m jih zasramovali in obrekovali v svojih glasilih, ker se tudi oni — istrski Slovani — cgltsajo se sto imi zthtevami glede Trsta m Istre. In veariar ee »Piccolo« ai hotel nič potrcditi, da bi tudi aa Iatro izračunal na« rodne stoe odstotke prebivalstva in da bi aa podlagi rezultatov ljudakega štetja dokaaal, da istrski msadati za to deželo pripadajo le Italijanom ! Čudno je to tembolj, ko je vendar znano, da je tudi veči del štetvenega operata v Istri — fabricirala goepodovalaa talijanska stranka v svoje itslijaaeko-etrss-karske svrhe. Ne, nič ni čudno to, da je »Piccolo« rezultate ljudskega štetja v Iatri previdno' pustil na strani in se raje omejil na zahtevo, da mora tudi po novi volilni reformi oatati stara »proporcija«. Suvar je jednostavno taka, da je govor fiktičmh narodnoetn h razmer v Istri tako silea, da ga niso megle udušiti vse mahisacije. Ugrabili in potajali ao nam 6.cer marsikatero dušo, ali mase ne s* ga življa niso mogli eukamotirati. Tako na on govora tudi rezultati zadnjega ljudskega štetja, daje Istra po dveh tretjinah hrvatska, oziroma slovenska! Ti reeultaii ne »dše« »Piceo^c — in zato *e na meji med Tretom in Istro nehuje njega silni reepekt pred rezultati ljudskega štetje. Pri tem pa vztraja sevsda, da naj PODLISTEK. tudi sa Iatro ostaja »stara proporcija«, to je, Italijani naj imajo */& parlamentarnega sa- a to pat va I etre v državnem zboru ! ! Ta imamo kričečo ilustracijo neverjetne predrznosti, a katero ae reklamira Istro kakor italijansko posest! Ali Trst, Trat! Tu je glasilo italijanska goepodovalaa stranke posebao glaano s uradnimi številkami zadajega ljudakega štetjs. Tem uradaim iskazom pripisuje »Piccolo« veljavo aeatenc, proti katerim ai dopustna aikaka apelaeija ! To, kar govore te številke je zanj pribito, nepreklieeo, koačao — ve ljevao. To j« — po »PicooloTem« — doka-silna sila, pred katero ee mora vkloaiti vse. Ia poeebno bi ae aaoral ukloniti tudi miai-stereki predaedaik beron Gautach eedaj. ko eeatavlja avojo predloga sa volilao reformo ia ko ukrepa o bodoči rssdslitvi mandatov po narodnostih v osrednji parlament. »Piccolo« mu piie na eteao a lapidar-aimi črkami: 80°/o je Italijanov in le 15°/, je Slovencev I ! In goepodje Veneaian, San-drinelli in Pitacco so hiteli aa Dunaj, da sakriče miaisterskemu predsedniku te številke na uh»» ia ga zavedejo in presaamijo v novo krivičnost, v novi korak kričečega fa-vorisiraaja Italijanov aa ikodo Slovanov ! Ker pa ie »Piccolo« aahteva, naj bi ae vae nkloailo pred veličanstvom njegovih številk ia aaj bi tudi drftavaa oblast urejala svoje ukrepe ▼ smereh, ki kažejo aa nje rezultati ljudakega štetja, hočemo tudi mi pokazati s par številkami, kako ves ta ope-i rat ljudskega štetja za tršaško ozemlje ai aikako božanstveno, aeoporečao delo, ampak le delo slabotnih, grešaih ia često tudi — alobnih člov*šsib rok. mogla aova zbornica upirati teko kakor šaaja med nerodi rešijo edino, Če ee obema sedanja. Zato je stvar slovsaaka delegacije, narodoma ugodi in nobenemu ne krši življen-da ai sagotovi, da slovansko veeučiliščno akega interesa, in torej morda uvidijo, da 7prsšnnje s isto iatansito najmanj istočasno imamo le dve poti in dva juuktima: ali s drugimi veeučiiiškimi zahtevami etopi vLjubjana — Trident, ali u t r a k novo sboraic^. Kakor so si to anali isailiti vi etična univerza v Trstu, Italijani, izsilimo ai tudi mi. — Do tedaj pa in ee morda blagohotno informirajo, da obema ai morajo biti slovcmki politiki doeela aa' alternativama nasprotujejo Italijani tako amo piaali : »Podpiramo anhtevo po aki univerzi v Ljubljani. Nasprotujem? itn lijaaski uaiverai v Tretu. Od taga naepro tovanja, ki temelji ua prepričanju, da ja Vseučiliščno vprašanje. pri naš i tale akt u vel ai ia ki odgovarja popolnoma na- »Omladiaa« sani mi vi članek, šemu etal-šču : Volilaa refjtma je sa aekaj časa aatem-aila narodne poatulate. Tudi slovensko vseučiliščno sahtevo. Samo Italijani so si anali pridobiti važnih zagotovil ministrskega predsednika. Z odstopom Hartlovim ao padle v vodo obljube, ki jih je dal Slovencem glede aloveneke pravne ftkulter«, i njim je padel tudi projekt Rovereto. Gauč ne od .klanja več aačelao Italijanom Trata, kakor eta to delela Korber in Hartel. Italijansko geslo »Trst ali ničesar« je a tem zadobilo realnost, bata Italijanov se obeta 1 zasedanje. Zaradi bojev za eioar ni verjetna, da pojde to je gotovo, da bo jedaa vih tečk dnevnega reda jaanim glada vprašanja L j u b l j a n a-' etrsotao, da do daaea odklanjajo najmanjšo T r e t! Stališče aerodno-radikalaegn dijaštva nado na tako rešitev — in če bi potem oni objaauli fee lani v »Omladini«. Tedaj čeiki tovariši še vedo* govoričili o »kul- turni blamaži« ia nam tako priporočali is same »humaaitata«, da sodelujemo na. kopanju avojega groba, potem epadajo bres dvoma med one realiste, ki jim je bolezen diagao-naa amaoitalijaaeka naiversa toliko kakor' aticiral tako ekaatno realist dr. Cbalupny : izguba naše bodoč kosti — slovenskega Pri- — precenov£?i ciainy a nezdrava hyperkri-morja — ne odstopimo, tudi sko bi mam ticiemua. Italijani ponujali pomoč za Ljubljano. Ako j Ž. pa bi politična konateleoija nanesla, da se ——1—1————— Italijanom ielje izpolnijo proti | Krif.ft na OgTflkem. aaši volji — pride v interesu naše J)r. Week©rle aa prehodno mlnlsterstTO. primorske poz oije in tudi v iateraeu pro- Bivši minieterski prediednik dr. Weckerle ovita bodoče slovenske visoke Šole resno na y n6je]j0 obiskal Frana Košuta, predsed- diskusijo vprašanje, ali naj na boj nik|| E(jra£eB# koalic'je. To je dalo povod, v Trstu u t r a k- sloveneka in e i o e r v i z m a, ki vieoka šola na temelju bi dajal mirnega veporednega razvoj a ^iohj-jB, barona j ugoalovanakega in italijaa- ^OOXy.ja. Posvei Vseučilišču« de a povelikonočn > volilno reformo po programu, a prvih neodložlji-državnega zbora Prokletstvo. ' in Štefana Ra-Poavetovanje je trajalo 2 in pol ekega dela univerze. q konferenci ni pr š'.o aictr ničesar v Izza lanskega leta ae je potolaj izpre- Javnost, vendar se sodi, da dela dr. Weckerle menil v talko, da emetramo Slovenci drugo1 M prehodno ministsrstvo. alternativo aa vaprejemljivo, kajti prigovori j — niso držali. Jednako pa ja oatalo oficijelao gpQr Pran Cij O In TeiieCUelO Italijanstvo, s »Piccolom« ns čelu, ki odreka abaoiutao Slovencem v Tretu vee šole od najnižja do najvišje. Ker torej garaacija sa ssoiaost utrakvist'čne univerze ai dana in tudi še ae bo, dokler Italijani ne uvidijo, da je njihovo maato ob rami raetočega Slovanetvs, — zato naso ae na su bat ratu tu navedenih misli na tržaškem akodn aopet israsili sa Ljubljano in proti Italijanski uaiverai v Tretu. To stališče bodo pač saorali braniti a veo brezobarrao-stjo. Nsši poslanci ne emejo na n o b a n način pripustiti drugačne rešitve. Sklep narodno-radi kalaega shoda* v Trstu ni bil po volji nekemu realističnemu češkemu dijaškemu glasilu. Da amo manife-etirali proti italijanskemu vseučilišču v Trstu se mu je zdelo nekulturno, šovinistično de-jaaje, obsojalo je one češke dijake, 'ki so bili v Tretu in nss ni40 obvnrovali te »kulturne blamaže«. Ta ljubezajiva kritika morda isvira iz. neposnaaja razmer ; ako pa je kritikom znano, ds ja avstrijskim Italijanom, ki bivajo po večini v Trento, tržaška zahteva politič-en postulat, ki pomsnja, če se uresaič', za primorske Slovane, ki komaj vstajajo, smrt, sa našo univerzalno sahtevo silno tehtno oviro in za našo bodočo event. univerzo v Lljubljani velikansko škodo ako morda priznavajo, da se sporna vpra- Kakor javlja »Timee« iz Washingtoaaf je venecuelski predsednik Castro dal t'jr-melno eporočiti ameriški vladi, da radi spora b Francijo ne more vstopiti v pogajanja potom ameriškega tdposlsnea v Carecasa. — Vsled ta odklonitve predsednika C astra ae » • -j smatra položaj resnim in možno je, da pride do oborožene intervencije Zveznih držav v Venecueli. Dogodki v Busiji. Ta dai so raznašali razni evropski listi neke izjave mini *terakega predsednika grtfa Witteja, ki so vrhovatile v zatrdilu, da v Busiji tudi po reformah, ki se imajo izvesti, ostane nedotaknjen avtokratski priaeip. Dotični liati ao podtikali WiUeju tudi izrek, da manifest od 30. oktobra ni donesel ni kake izdatoe spremembe v odnošajih ruske vlade in da S3 svoboda in pravice, dovoljene državni dumi, ne morejo izvesti v polnem obsegu. Avtokraoija, ki je bila pred manifestom, da bo nadaljevala tudi po aklicauju dume. Te vesti so vzbudile veliko vzgledava-nje po Evropi posebno aato, ker so s a ti izreki podtikavali ravno Witteju. Svobodnjaki po Evropi so ravno v Wittoja stavili najveće svojs nade in v obče ee ga je amatralo ka- streli udarili s neba, dve glavi sta padli v grob, a sreča se nnm je razpliaila kakor slepive zračne elike v puščavi. — Dobra, odločna volja vae popravi, je tolažila banica svojega tovariša. Saj pride morda sreča tudi k nsm enkrat v geste, | ssj je niso vseli v najem camo drugi ljudje. Pa za naju je lahko, mi dva moreva preboleti to tako ali tako. Ali Angalja! Kaj bo zopet a to mučaaico vsled neerečne zaobljube vaše ? Njena sreča je zopet odložeaa se erečo domovine. KruteŽi ste, neusmiljeni ! \ Vsa vaša zaobljuba ni drugo nego muhavost trde glave. Bog je ne zahteva in tudi na do-saovina, a solze ne povepeše nikdar odre-šaaja naše doasovine. Ali ni leka, da aa is-vijete is te saubljube, da aaameta ta težki križ s ramen naših mladih ? — Pri Bogu ia veri, jaz bi, je rekel Ivaaiš, u videvam tudi eam, da je ta zaobljuba kruta, ali Pavel ne bo hotel nikakor. Poakosil eem ie nekolikokrati, da bi ga omehčal. Ziet^nj, note ee udnti in aa drži trdno saobljube. — Dobro, jaz bom delala, da se oa omehča. — Poskušaj ! Drago mi bo, ako ga omaješ. Pavel je posebna, evoja glava, niti legija angeljev ne bi ga spreobrnila. Jaz odidem ob zori z Jamometovićam ; bil bi že odšel to noč, da ni odposlanec izmučen. Ako Bog da, raztržem mrežo, ki jo apletajo tam v Borni, ia nadejam ae, da pridem še o pravem času. Pavel ae še le. poj u trenj i m povrne domov, ker mi je rekel, da na povratku preživi aekoliko dai pri aadškofu Andriji v Spljatu. Ko pride, povej mu vse, kar je Jamometovid rekel meni in jaz njemu. Moreš mu tudi ponoviti beeede, ki sem jih govoril tebi. Po teh beeedah bo uuel, za kaj gre ia čemu da aem odhitel V Sutjesko. Reci mu, da naj miruje do mojega povratka, oeobrto da ne bo nikakih • dogovorov alf nagovorov o državnih poelib. Ne smemo prenagliti se, ker bi, ako bi hiteb, lahko pokvarili kako pametno delo. Jutri aa raao pošlji tekači v Kliš k Berielavu. Naj drži vojako zbrano, knkor stoji, novih vojakov kor prepričaaega poepeSevatalja ciljev, u kater, mi sledi vn sedanje gibanje — v kolikor se isto giblje v zakonitih mejah — ▼ dosego raefcrjanja političnih pravic in mode** aiz:ranja političnega življenja v Rusiji. Sa več : aasprotn-ki tega gibanja ao celo obdol-ževali W.tteja, da je prevstrpljiv nasproti nesiini revoluciji in dn je le njegova popustljivost kriva, da je revolucija doeegla tolike dimenzije. Izreki pa, ki «mo j h naveli gori in ki se podtikajo Witt»ju, bi bili v očitnem na-epretatvu a tem, kar se je mislilo ia pričakovalo od njega. No, sedaj zstrja »Petrograjska brzojavna agencija«, da fo oae vesti po listih v odkritem natprotstvu z resnico, ker je nemožno, da bi bil Witta storil take izreke. Kajt-, ako bi jih bil etonl, bi dvomil v reaao voljo carjevo, česar pa ne bi storil aobaa zvest podan k, najmanje pa predsednik minister-skega aveta. Admiral D u basov — minister notranjih stvari. XStandard« poroča iz Moskve, da bo admiral Đubaaov imenovao ministrom notranjih »tvari, in sicer v priznanje delavnosti, ki jo e racvijal povodom udusenja njih nemirov. Vstaja t Vctotni Sibiriji. Petrograjako »Slovo« poroča, da je po vsej Vatočni Sibiriji izbruhnila vstaja. Mesto Irkuisk da je v rokah revolucijonarcev. — Mnogo oddalkov čet, med temi tudi kozaki, eo se pridruiili ustaiem, Podguverner v Ir-kut*ku in načelnik mestne policije da sta bila od uatašev aajeta in ustreljena. Drobne politične vesti. Nemški ceear odpotuje v Srednjezemako morje. Londonski »Standard« je priobčil vest iz Berolina, da je pomorska uprava v Kielu dobila nalog, naj pripravi jahto »Hohenzollernc, ta kateri se namerava cesar Viljem ia sdravetvenih ozirov odpeljati v Srednjezemako morje. Govori a*, da B9 Um povodom sestaneta ceear Viljem in angležki kralj Edvard. Srbaka vojaka stalnega kadra ina pc*1 zastavo pet divizij in sieer : moravsko (K. ) : dunavsko (Beligrad) ; iumadijsko (Kra-gujevac* : timoSko (Z »jčar) in drinsko (Va-Ijtvo), stupno 28.260 me ž. Po orožju je 18 pešcev, 1794 konjenikov, 2935 mcž poljske, 1108 trdnjavske artilerije, 1025 že-nijsfc h čet, 936 trena itd. Z t vzdrževanje vojska je za leto li»06. odmerjenih okroglih 19 in pol milijonov frankov. Domača vesti. Vrlemu možu v spomin ! Pokopali eo včeraj popoludae revizorja državnih železnic g. Josipa Klauser ja, može, ki je v dolgoletni svoji službi kakor revizor vlakov v okrožju tukajinega ravnateljstva državnih že-leznc bil potnikom dobro poznan po avoji uljudnosti ia pest reži i vos ti. l>iSilo je umrlega pa tudi narodno čut«tvo in v kolikor mu je dopuščala služba, ni nikdar zabil, da je sin alovenskega naroda. Da eo marljivo in vnetno službovanje pokojnika cen L tudi njegovi predstojniki in podrejeni, to priča sprevod, katerega se je udeležilo uradaištvo in drugi železniški uslužbenci v nenavadno velikem številu. — V znak zadajem u pozdravu položili ao krasne vence na trato zvestega jim kolega oziroma predsto'nika. N. v m. p. pa na i ne vpisuje za sed»j. Prej treba vedeti, kaj da nameruje novi boeanski vladar. To mi izvrši, draga žena. Vid,S, meeec že stoji visoko ! Kasno je, pojva k počitku, duša ! Kmalu sta res počivala ban in banica, spavajoča aladko brez akrbi za bodoče dni, za državne poale. Se bolje je apaval, ali, bol e rečeno, smrčal Jure Jamometović. ki se je blažen zagrebel v vieoke, mehke bla-aine, ki jih je banica priredila goetu. V sanjah je obžaloval, da to njegovo poslanstvo ne trsja nekoliko dni ker na gradu Omiiu je bila vaekako postelja meh keja, kruh alajSi, meso maetneje, vino žlahtneje, nego v dvoren it apnenca, »v doljnih straneh«, kjer ja sibel gospodu Juri in kjer živi navadno a ženo in otroci ob čeenu in koštrunovam mesu, pije vodo iz kapaioe v s tem1, ako ea ne nameri kak mah črnega elabo dišečega vina, ki ae zdi vsem, ukljub trpkosti, po-eebso sledke. (Pride te.) Pogreb preatiile soipe Ane Bizjak, ki ae je vriil včeraj ob impozantni vdeleibi mnogoštevilnih znane sv in prijateljev pokojnice ia njeoegn vrednega soproga g. Josipa Bisjaka, izpal je ciljno. Nn čelu aprevoda krasen venec, darovan od »Čitalnice« pri av. Jakobu a narodao-barvnim trakom, ki ga je no»la dvojica vrlih šntjakobskih mladeaičev a njima abočno je plapolal trak v rokah dvojice beloko Tinto 16 61 Trdna London. (Skico Konsoltđ-v iu 89.5/t. Loaabardi 5.—, ^rebrr 30.3/16, Ipantfr* Taav»< 91.— . . -bjanska K41/«. trii1 .itsaat 3'/, un • . Dunaju 24.34. Komaj stalna. * Tržna porocm 16 januvarja HndlmpeUa. P»» • anril K 17.12 J K 17.14, rž za april K 14 02 do 14.04, ^vea za april od K 14.44 do 14 46; kornaa za maj K 13.68 do K 13 70 Ptabica ponudbe srednje, povpraševanie pičlo, tendenca ugodneja. — Prodaja 12000 meterskih sto'ov, deloma za nekoliko atot. višje, koruza in rž vzdržano. Druga žita vzdržano. V reme : lepo. Havre. (Sklep.) Kava Santos good average za tekoči mesec 47'/«. za marec 471/,. Mirno. V«-Yut« h- i\hv- «v.v će dobave. Stalno, nespremenjeno, za 5 st. nižje. Predaja : 15000 vreč. ti au. i- u r T- '^Vl'"1"4 •1 '-"n ^»"t.T good •«er«ge r* mare«* 3S1/«. 711 maj 38 J/4 24 S3ptemb}r 39 V«. de«. 4'J. Komaj stal tv«v* vit. lo*-> 38 39, oavadt • r**!«. 40 -42 • do^r« . 43 —15. Hamburg. (Sklep.) Slaifcnr za januvar 16.40, za tebr 16.60, za marec 16.75, za april 16.. 0. za ma 17.10, za jun. 17.20. Mlačno. Vreme: lepo. Sladkor tuiem Id Ceutritugal •*> oromn. flei K 70.—i do 72.—, za nov.-avgust Iv 65 50 do 66 50 Concasse in Melisitl promptno K 72.50, za nov. 1 vgust K 67.50 do 68-—. Loanutt. sladkor x r«p« kdiov 8l /t . — Mirno. Pariz. Kž t* tekoči mtiec 15.90 r* februvar 16.—, za marec.-april '.6.— marec-jun'j 16.— ( irno). — «... tet ci n 23.80, za febravar 23 95 za mirecapiil 24.10, zn murec-junij 24.35 (stal 10 t?* - i fjbr. L. 1. Samomor. 22 letna Augusta W«lte je etra za trgovino gr. f Auersperg. etaaovala ee svo^iro obetom, udovcem, v bii' ograke vlade so bili naveoč: : popoludne. firof Bftlow. BEROLIN 16. Kakor poroSa »Nordd. AUg. Zsitung«, je daaes popoludne državni kanoelar knez Bulcw vaprejel italijanskega poiNnika gr.fi Linza, dospevftega semkaj iz Rima. Od etraai ministarski o v ui ci «v. Mihaela. V^jr«; popoludne predsednik Fejervarv, mioiettr ca trgovino »b 4. uri je šal o5e od dom* in pustil bfter Voro •, minister ea poljedeletvo Feilitzacb ia samo dom«. Vrnivdemu s j domov ob 5. uri driavni tajnik v ogrskem finančnem mini- in po1, se je o£etu zdalo čudno, de mu ni b£i, sterstvu dr. Popovic3. Konferenca je v stvari sakor navadno pršla naaproV. Šli je v podaja s j glede trgovinskih pogodeb s Srb jo kuh njo, misleč, da najde tsm bSer. A v in Bolgarijo storila potrebae ukrepe, izhaja- kukiaji je ni bilo. Z .čel jo je tedaj klesti joče iz eedeajega polciaja. Potrebna nnvo- po isenu, a ni dob 1 nikakega odgovora, dila ae takoj odpoiljejo c. ia k. diplomatiS-V defc, da ja njegovo klicanje brezveptiao, j nima zastopstvoma v Bsligrad in Sjfijo. T«m x je sel iakat po rszaih * bih. 'povodom se je konetatovalo, da vlada v V sprejemni sobi ga je fiakalo grosao stvari popolao soglasje saed ministarstvom sa presenečeaje : Vstopi vii v to eobo, je zsgle- vaeaje stvsri ter avstrijsko ia ogrsko vlado, dal svojo b£ar letečo na tleh. Pristopil je S tem eo popolnoma ovršsna poročila, ki se hitro k njej, misleč, ds jsj je slabo in boteč nanajajo v pcsimeeaib listib, in islnsti v jej potasgsti. A v hipu, ko se je s roko do- veiernem listu »Neue Freie Presta« cd 16. taknil njenega js takoj spozaal, da je t. m. Ćelo njegove hčere ja ajegova hči je bila FeJervirj nn Piiaji. DUNAJ 16. Daaee dopoludae je doepel v«ki pomoč zaman: b:lo ledoBo-mrzlo — mrtva. Ko se je pozneje ogledni, je naftel semkaj baron Fejervarj. Ni d) gotovo, ako na mizi malo stckieničica, iz katere je emr- ga veprejme ceear daaes v svdijenci. delo po ksrbolai kislini. Nesretnici je b Ia vporabila cdsotao«t svojega očeta v to, da aa je z«atrupila. OSe je dal posvati sdrsvaika s peni 7. je postaje društva »Igea«, ki je koasu-toval emrt, ntitipiiš) po zastrupljanj o. Pri- Akeljm dra. ¥eekerle. BUDIMPEŠTA 16. »Budapeeti Hir-lap« poroča glede akc je dra. Weekerlef da eo voditslji koal cija izjavili, da ni nikakor sroino vsprejeti nj#govib predlogov. >Az U,ssg< poroča, dn ni isključeno, da privede šei je tad, pol c ,eki uradnik, ki je vcel v,o akoijl -orda pora#j# do ...t.ve prehodnega stvar aa zip §n:k in — na očetovo pre snjo — dovolil, da je cčc pridržal doma tiuplo nesrečn* samomorilke. vzroku samomora pravi neerečni oče, da je bila pokojna tako pocabljiva, da ai vedele, kaj je govorila ali delela pred 5 m o u tam:, a to da jo je vedao jako bolelo. Koledar ia vreme Danes : Anton, opat; Katislav; Deia. — Jutri: Stol sv. Petra v Rimu; Trpimir; Vera. — Temperatura včeraj : ob 2. uri po- ; potudne -f Cdmaa. — Vreme včeraj: lepo. Društvena vesti in zabave. Vesel len pevskega društva »Slovenska mladina«. Kakor že obavljeao, pri* redi prihodnjo nedeljo. 21. t. m. ob 4. uri popoludne pevsko drue:vo »Slovenska mla-d;n- « aa Frdcn:Su svojo vceelieo v prostorih »Narodnega doma« pii sv. Ivanu. Prcgram ee objavi avoječasno. Vstopnina k veseliei 60 st)t. — Sedeti prve vrste po 40 stotink. drugi po 20 stotink. Takoj po vecelici prične ples, ki bo trajal do polunoč:. S to veselico praznuje »Slovenska mla-d.BJ « cbletn.co svojega obstanka. Iavzemii j red=ednika, o^t^ji to društvo iakljuSno is mladine ped 25 letcm. Ti mlaieaiči zahajajo k fcvfk'm vajam c oči vidnim veseljem ia ae j rsv m navdušenjem učijo lepega petje. mimsteretva. Vnlltev frueNkefi predsednika im posknšnjo. PARIZ 16. Poeiaaci in eenatorji razaib skup a levice ao ae danes popoludne v velikem številu podali v palačo Lnkaembnrg, da isvrič za poskušajo volitev prsdaedaika republike. Predsedaik saaata Fall t-res ja dobil 416 rlasov, predsednik aboraice Dou-mer pa 121 glasov. 42 glssov je bilo rat-treeeah. PARIZ 16 Ker je Fallč ee dobil nn dsnašnjem poskusnem glasovanju v palači Luksemburg večino oddanih glatov, so ga republikanci postavili kakor kandidata sa v. litev predsednika republike, ki ee bo vr šila jutri. Po glaeoveaju eo ee načelaištva republikanskih akupin obeh abornic sestala na posvetovanja. Italijan akt parlament. Rili 16. Parlament je eklican aa. dan 30. t. m. Potres t Knlnbrfjl. MESSINA 16. Danss po noči ja bilo čuti tnkaj valovit potre«, ki je trajal 7 sekund. Potres ni nepravil aiknke škode. REGGIC di CALABBIA 16. Dance ob 1. uri 28 minut popolunofii je bilo čuti tu kaj valovit potrae, ki je trajal aad 5 ackuad. Pred potresom je bilo eliiati podzemsko bobnenje. Velik del prebivalatva je preetrašen tekoči meaec 62.— a februvar 62.25 s« marec-april 63 50 za maj-avgust 6i.50 i mlačno) — dpirit t» teaoci me«f< 40.—. zafebr. 40.—, za marec-april 39.75 aa maj-avgust 40.— (trdno). — diaiaur anr<>. us<> uov 20.--20.3/, .stalno, *** tako' 'mecec 24.Vs, za febr. 24.•/, Aa marec-junij 25.—, za maj-avgust 25. (stalnoj rauuiraa 56.--56.50. V reme: mirno. PETROGRAD 16. (Petrogr. brr. agent.) Miaiateraki 8 7et je aklenil, da oitanejo v s učni zivodi, v katerih ae eedaj ne poučuje, zaprt tudi v drugem semestru 1905/06. ROSTOV cb DONU 16. Tukaj so odkrili to varao za patron", v kateri so našli nalogo patron in 4 bombe. TIFLIS 16. Ker narašča v okrežju Gori in Knaec (v guberniji T flis) revolucijonarno gibanje, je bilo tamkaj proglešaao vojno ata-nje. Žsleaaiške postaje do Gori so sassdle čete. Ea oddelek je prodrl do Mihajlova in Boraholma. Zasedeaje teh dveh postaj je potrebno za oBkrbovsaje T fl sa. Nekoliko pc-ataj eo razdejali kmetje. Skosi predor Suran ni moino voz. ti, ker se nahajajo v tunelu 2 lokomotivi, doepeli od obeh strani. Prot , Kutsisu prodirajo Čete cd treh etrani. j Armenke is šuše so brzojavno naprosile J soprogo nsmeetnikovo, nsj bi se ščitilo Ar - i mere« proti nsailnostim Tatarjev in Kurdov ter zsj se jih reši glada in mrass. PETROGRAD 16. (Petrogr. brz. agent.) V minoli noči je bil aretovan svet delavskih odpoalsaoev, skupno 22 oseb, zaplenjeni so b ii vsi njegovi spisi m pisma. Dokazano je, da je evet delavakib odpoalancev eeatojal is revoluoijoaareev, ki ae pripadajo delsvskim slojem ter so se iaključno bavili samo e tem,' da so terorizirali delavce. V obrtnih ferogib menijo, da se je valed aretovaaja sveta do-lavekth odposlancev ia vsled zaplembe nie-govih dokumentov, razširjenje revolucionarne or^snisscje »elo otež lo. Obrtn. flrnštvo pri sr. M. H. spodnji vknjižena zadruga z neomejeno zavezo naznanja, da bo imelo svoj redni občni zbor dne 28. januvarija 1906 ob 9. zjutraj ▼ društvenih prostorih. DNE VNI RED: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika 3. Poročilo blagajnika. 4. Odobrenje računov za leto 1SH)">. T 5. Prememba pravil. - ti. Eventuelni predlogi in nasveti. • Sv. Mar. Magd. spodnja 14./I./190«. Nit. Kontur drago pregledati knjige in račuue, 90 isti izloženi v pisarni druStva ua razpolago do dne občnega zbora. Na obilno udeležbo uljudno vabi ODBOR. Malo trni posestvo t Smrieli, hiše v AjdovSčmi, pripravne za gostilno, trgovino ali drugo obrt; velike kamnite vežne duri, lepo kamnito okno z železnim zapiralom, proda pod ugodnimi pogoji a. Cstagrand« v Ajdovščini. »•r*.«fiB 16. jaaa var j a Napoleoni K IS. 14—19.16 aafici « IL • do —.—; London kratek termin K 240 25—240 50 Francija K 96.65---95.75 Italija K i* 50—35 65— itattianakl bankovci K —.— — ». 117 55-117.70 ncsnAfed banlro- 09.85 10015 om • K 96 25 96 55 hn^*ar ' —.— —.— kiedm« 672 50 - 674.50 drftavne M*moir- K 667.— ' 669 —, nmi, K 119.50 121.50 LIoydove akcije K 755.— 760 — Srečke: Tisa K 331.75—335.75, Kredit K 496 — j do 483.—, Bodenkredit 1880 K 302. - 310.—. Bo- , denkredit 1889 K 302.— 310.—. Turške K 146.75 j do 148.75 Srbske —.— do —.— ixzr Tovarna pohištva Aleksander £evi }fi\m ulica Tesa 5tv. 52. H (lastna hi$a). ZALOGA: Pinzzn ROSRRIO (šolsko poslopje) Cene, da se ni bati nobene konkurence. Sprejemajo se vsakovrbtna dela tudi po posebnih načrtih, sctccccccocc? Ilaitrovan cenik brezplačno ta (Tanko I0it0ii0u0li0ii0"0"0"0»i0'i0i Dunajska borza ob Državni doig v papirju n r, n Srebru Avstrijska renta ▼ alatu v kronah Avstr. investicijska renta 3l/s*/m Ogrska renta v zlatu 4*/. kronah 4»/. f rt «> 1% Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London, 10 I*tr. 100 državnih mark 20 mark -20 frankov 100 ital. lir Cesarski cekini 2. pop včeraj 100.96 100.95 117.90 100.15 91.50 114.55 96.40 87.25 1631.— .67^.75 danes 100.95 100.90 117.80 100.15 91.50 114.40 96.30 87.25 1631.— 672.— 24022';- 240.22'i, 117.57»/; 117.52»/, 23.52 23 52 19.12 19.11 95.50 95.5 • 11.32 11.32 i C * ! « i i Hprejenaje ae vsakoTrstaa dela li posebnih načrtih. po mm- JintrtiTu ceiil krezpUCao ii friato r tovarna pohištva = RAFAEL ITflLI/1 = Velikansko skladiftč© In razstava po iistva in tapetari] T R 8 T ulica Malcanton štev. 1 po melo ninkih eenmh. mM Pr27nn Qnhn z r rsUdt m ** rVdZ.HU SULIU morjr n * odda takoj ▼ unj«*tti — ulic* Glovaitiil Boceacio šter. tmIh IS. MloHi kontoris z dobrimi spričevali, vešč nemškega jezika, kakor tudi steno-trratije in korespondence, išče služIm. — Ponudbe |x>d „K on tor i št" na upravo lista „Edinost". „Ne kliči vraga!' Izvirna šalo-igra v enem dejanju po 50 stot, po pošti 10 stot. več. Tri i A tirlfi" Burka v 2 dejanjih „ I I IJO Mislil - po 60 stot., po pošti 10 stot. več ; vdobiva se pri spisatelju in založniku Jaki Štoka v Trstu (Narodni dom), pri A. Gabršček v Gorici in L. Schwentner v Ljubljani. Čudo v ceno! 500 komadov samo za gold. Ena traniiH zajamčeno dobro idoča preeizijska ura u 36 frni tek a pozlaćeno verižico 1 krasna špila s ponar. biseri, kravato, 1 pozlačen prstan a ponar. kamnom za gospode ali dame, 1 krasna garnitura gsmbov iz 3*. double zlata za manšete, ovratnik in praa, f> platnenih žepnih rut, 1 jako lepa žepna pisalna oprava. 1 krasno žepno ogledalo v Skatljici z glavnikom. 1 lepo dišeče toaletno milo, 1 vez. be-leinica. 12 razglednic »lavnih umetnikov zadnjega stoletja. 72 angl. pisalnih peres in 395 raznih reči, ki so v hiši neobhodno potrebne. V»e skupaj z uro. ki je sama toliko vredna, stane le ffold. 1*85-PoSilja na povzetje ali predplačilu. H. SFINGAM, Krakov it. 43. Kdor naroči "J zavitka, vdobi v dar 1 lep žepni nožić na dve rezili, pri več kot 2 zavitkih ae priloži vsakemu po J tak nožić. Za kar ne ugaja se denar takoj povme. li 00 laaitenbergfer Pr. c. kr. poštar v Brimiero pri Tridentu, . spričuje, da ie ozdravila njegovo nad 4 leta trajajočo želoočno bolezen (ko je preje vsa mogoča sredstva uporabljal bieavspeJno) edino le želodom tinktura 6. PICCOLIJA. dvornega za-lagatelja Njega Svetosti ia = lekarja v Ljubljani. = 1 steklenica velja 20 stol in se vnanja naročila točno — izvršujejo. —— ProđajalDica jestvin in lolonijalieta blaga I Mateja Kocjan ulica PiccarJi vogal ulice Petronio. Izker svinjine, sira, moke, riža, soćivja, kave, sladkorja, olj«, kis«, mila sreč; vse blago prve vrste po eeuab, da hI bati tekmovanjo. j ■ ^ r--n Rujavi premog je najbolj ekonomična kurjava za peči in stedilna ognjišča Prodaja se t zalogi oglja JOSIPA PlIililN ulica Oatteri 16 po 2*20 Kron 100 klg. prosto na dom. Izvršuje se tudi naročbe po poštni == dopisnici. = Podpisani priporoča slav. občinstvu, vojaškim in civilnim krogom w svojo v ul. G10ACHIN0 ROSSINI št. 24 (zraven cerkve sv. Antona novega), na novo otvoijeno, z najmodernejšim blagom bogato opremljeno krojadnico. Bogata zaloga tu- in inozemskih tkanin, sukna in vseh v krojaško obrt spa-dajočih predmetov. Velika izbera najmodernejšega angleškega blaga. Delo precizno, cene zmerne. Naročbe se izvrše točno in se dostavljajo na dom. Vnanje naročbe se sprejemajo vsak čas in se točno izvrše. — Mnogoletna skušnja, katero si je prisvojil podpisani glede kroja civilnih in vojaških oblek, jamči za ukusni kroj, kakor tudi za solidno, trpežno delo in Izvrstno blago. Z odličnim spoštovanjem AVGUST ŠTULAR. AntUorisefl scfiool of Lam uči moderne živeče jezike od profesorjev dotičnega materinega jezika. Trgovinska korespondenca. Kombinirana metoda. Brezplačna pojasnila daja autorizo-vana šola za učenje jezikov za odraščene in otroke v Tretu, ulica Nnova št 11, II. nadstr. Podpirajte „Dijaško kuhinjo" v Trstu! Barvarnica. pralnica in čistilnica na suho JUbina 3°*gan Trst - nI. Farneto št. n - Trst. Vsako obleko se more pobarvati, oprati in očistiti na suho, ne da bi se jo razdrlo. O priliki plesov se izvrši najhitreje Cen« popolnoma zmerne. Mizarska zadruga v Gorici "(Solkan) toranu pohištva o priporoča slavnem obAnotrn svojo zalogo pohiitra prej ANTON ČERNIG0J tu tel Bettiri ttev. l (Bosano) - v Trstu - tit ctrtre It. fttn ? liti lmzl lajft^a tovarn fokiitva primoral > m moUdno, trpešno im ličmo, ia micer v tormrmiMMi muiilniei m SVOJI K SVOJIM! Dragotin Starec v TRSTU, ulica hlilrin il. 16, Ijii. Priporoča slavnemu občinstvu svoj urad, kateri sprejema zavarovanje proti požar nim škodam in poškodbam cerkvenih zvonov; zavarovanje za življenje itd. Posreduje za posojila na vknjižbo, menjice in amortizacijo. Sprejema upravništvo • hiš in zemljišč ter posreduje pri vseh kupčijah po dogovoru. Ker je ta urad v dobrem materi-jalnem stanju, priporoča slavnemu občinstvu, da se ga bredvomuo poslužuje o vsaki priliki, ae „Avstrijsko parobrodno društvo" - Trst. (Avstro-amerikanska proga.) - Fratelli C0SULICH. Hova redna, hitra ln direktna alniba za blago In potnike mej Trstom in Novim Jorkom. Hitri in elegantni novi brzoparobrod memrnom E R N T ga— odpluje dne 23. jan. t. 1. v Novi York. Potnina znaša III. razred K 175.—, I. razred K 300.—. Potrežba in hrana (vsak dan svež kruh in meso) dobro vino, zdravniške službe. Parniki »o I električno razsvetljeni in ventilirani. Potniki III. razreda imajo popolno svobodo na krovu. |za pojasnila se j© obrniti na društvo v Trstu, ulica Mol in piccolo št. 2 1 m ii Prodaja — tudi obrok«. Svoji k svojim ! Svoji k svojim ! U|m»zarjam«» vsakepa varčnega rodoljuba, da edina hrvatska zavarovalna zadruga Stoječa pod pokroviteljstvom slob. in kralj, mesta Zagreb sprejemlje vsako vrsto nepremičnin (hiše, gospodarska poslopja, tovarne) ter premičnin (kakor pohištvo, gospo danko orodje, stroje, živino, žito, slamo, seno, blago v skladiščih ali na prostem itd.) v zavarovanje proti ognju in streli po flajnižjili eenah in z najboljšim jamstvom. Dolžnost vsakega Slovana je zavarovati se pri domačem zavodu — že od ugodnimi |M>goji. otrokom tečne testenine Žniderššč tk Valenčič-a, ako jih božefe imeti zdrave in pudečelične. ^FILIJALKfl BANKE „ONION" v TRSTO4- se bavi z vsemi bančnimi in menjifriimi operacijami prejema P« C. VECCHIET mm- ZLATAR -mm TRST - Corao itev. 47 - TRST Bogati izbor zlatanine, srebrnine, dragocenosti in žepnih ur. Kupuje In zamenja staro zlato in erebro z novimi predmeti. Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstno zlatenino, srebrnino in žepne ure. Cene zmerne. V vplačila na tekoči račun, plačevaje 23/t°/0 obresti na leto ali pa proti blagajniškim potrdilom na ime v kronah: v Napoleonih: proti 4 dnevni odpovedi po 3°/0 proti HO dnevni o i povedi - u •» »i ^ 3V,°/o na žeat mesecev stalno 33///o na mesecev stalno „ 3°/Q oa eno leto stalno ; na bančni žiro plačevaje brez ni kake omejitve zneska 23/40/o letnih obrestij, izvzemsi slučaje posebnega dogovora priznavajoč vsa vplačila z dnem zvriivftega aa vplačila. Isvrinje za svoje korentlste inkaso računov na tukajšnjem trgu menjic za Trat, Dunaj, Budapest in za druga glavna mest* monarhije, jim izdaja nakaznice na ta tržišča ter jih ovlaSČuje, da domicilirajo efekte pri njeni blagajni, vse prosto kattrih-koli troškov. Izdaja in kupuje po dnevnem kurzu, prosto vsakoršnih trošku v, menjiene vrednote italijanske banke