Po sledeh moščanske preteklosti
V Valvasorjevi Slavi vojvodine Kranjske, ki je izšla proti koncu 17. stoletja, lahko najdemo zapis o fužinskem gradu, ki se je nekoč imenoval Studenec. (Danes je ime ohranjeno v zvezi z boinišnico za duševne bolnike.)
Valvasor pravi, da je grad oddaljen od mesta Ljubljane eno uro, leži ob reki Ljubljanici, ki je na tem mestu naravno s skalami zajezena in teče preko mlinskih koles.
Tu je stal mlin za izdelovanje pa-pirja, podoben tistim, ki so jih za-celi graditi v Evropi v času reforma-cije.
Valvasor govori tudi o fužini na otoku, ki ga dela Ljubljanica pod gradom. Do fužine vodi lesen most, edini poleg tistega v mestu.
Grad je torej dobil ime po fužini.
Tu se Ljubljanica razliva v slapo-vih; Kaltenbrunn (nemški: kalt = mrzel, der Brunnen = vodnjak, stu-denec), ima pa ime po mizlem stu-dencu, ki izvira v bližjni.
Grad ima obliko četverokotnika, na vsakem vogalu je okrašen s štiii-oglatim stolpom. Na notranji strani je veliko dvorišče. Valvasor ugo-tavlja zanemarjenost sob, ki so bile včasih poslikane.
Grad je leta 1528 sezidal ljubljan-ski župan Vid Khisel. V času proti-reformacje so mu ga vzeli jezuiti, ker je bil med najpomembnejšimi pristaši kranjskega protestantskega plemstva. Po ukinitvi pa je postai državna last, leta 1825 ga je na draž-bi kupil Fidelis Terpinc.
V njegovem času so bile že izbri-sane slike, o katerih je pisaJ Valva-sor. Toda začelo se je novo obdobje. Terpinc in njegova žena sta pre-uredila grad, imela pa sta tudi smisel za umetnost. Pri mladih slikarjih (brata Šubic) sta naročila slike, do-
mači slikar je bil Langus, Ivana Ko-bilica paje poučevala nagradu slika-nje. V zbirki slik je tudi delo Mi-haela Stroja.
Stiri stolpi še danes dokazujejo, da je bil grad dobro utrjen. Okoli njega je tekla voda v globokem jarku.
Pred mostom, zgrajenim nad jar-kom, so na vsaki strani podobe z vi-te ko opremo. Nad mostora je pomol, vanj pa vzidana kamnita plošča s tremi izklesanimi grbi. V nemščini piše, da je grad sezidaj Vid Khisel.
V mlinu je izdeloval papii mojster Pankrac, fužinski podložnik. Vodni znak v papirju je bU Khislov gib.
Po petnajstih letih je mlin obstal. Deloval je torej v času protestan-tizma na Slovenskem, ko je Man-deljc tiskal knjige, Pankrac izdeloval papir, Khisel, lastnik papirnice, pa tudi ni bil nevažen.
Mlin so rabili za mletje seseklja-nih cunj, doklei ni od njih ostala le še gosta kaša.
Po smrti lastnika gradu, Baum-gartnerja, so se njegovi sorodniki preselili v Ljubljano (1939), grad pa je odkupila in preuredila v stano-vanja Kreditna banka v Ljubljani.
Videli smo, da segajo začetki pa-pirničaiske tradicije daleč nazaj. Prava tovarna pa je malo nižje šele
od leta 1843, ko so Terpinc in še trije diugi premožni Ljubljančani ustanovili svoje podjetje. V začetku je delalo v papirnici približno 70 de-lavcev - že dovolj, da ni mogoče prezreti nastajajočega proletariata. Danes je v njej zaposlenih 886 delav-cev.
ALENKA LOBNIK