ŠTEVILKA LETO XI VI, 31. FEBRUAR ¿014 CENA 1.60 EUR NiliiV^p, naroČila kurilnega olja tel. 03 891 56 11 Stevardese pristajajo iz "harema" v "enoženski" sistem STRAN 12 Na Golteh so se pomerili vojaki, policisti in sfovenski častniki STRAN 17 BENCINSKI SERVIS LETUŠ Oglasi tr ški k tiček neinc rabljeno otr&Sfco o h Lati Lo in oprema Zato jo lahko prodaS aLi kupii v na3i trgovinil KONTAKT CUroSk' kpti&fc Ob irnavi 1 3330 "-/ozira ¡nio@Qtr05krkotiaekit OAO 6H 230 Kol pomerJ komljipka prodaja? gnz zg prodajo rabljisrin obločiL m opreme. >\er otroci hitre prerastejo bbiočjla nekatera oprtano pa je vezana samo na dobčeno otrokovo obdobje, jsi? le r.a c^ aht je neco^odavaro in J?gt«da kot novo DBOVNI ČAS TOREK - TITLK 10:00 1 16:00 ^(JEHJIA ft.no ■ !2< JO vn4tf4fa"lfltloAU ' najdatr na; l\jro Vsak dan vabljeni na kosita z izborom različnih fedi. Vnail lastni sla Si Kami sprejemamo naročila la torte in pecivo. Sprejemamo rezervacije za zaključene družbe, rojstne dneve, sveta obhajila in birme. HGHL PUNMJKA d.Duo Ttf.l nf si; 41 iS, Gjm! O JI }1J J r innil: lnla@plAnlnka.nr1 LWjiv.hotdpLjrlnki.il Nudimo: Malke, nedeljska kosila, j cd j pa naročilu, tortice, hotelske nastanitve. 2 Savinjske novice št. 8, 21. februar 2014 I Iz vsebine: Tema tedna: Župani proti preoblikovanju upravne enote in ukinjanju krajevnih uradov.................4 Posvet zadružne zveze: Poslovanje zadrug z izjemo ZKZ Mozirje dobro.................................5 O žledolomu v mozirski občini: Župan Suhoveršnik: »Gasilci imajo v občini velik ugled!«.................6 Občinski svet Ljubno: Svetniki enoglasno podprli izgradnjo skakalnega centra...............................7 Prevajalec Sašo Mermal: Življenje pod zvezdnim nebom je zamenjal z življenjem na Japonskem............8 Saša ORA in Studio Mozaik: Predstavili turistični promocijski film............10 Občina Ljubno: Utrjevanje brežin ob Ljubnici v polnem zamahu........................10 Mozirjani praznovali: Dan kulture naj bo vsak dan...........................12 Baritonist Jože Podbregar: Že pri štirih letih izbral svoj instrument.........15 Tretja stran Racionalizacija javne uprave da, vendar na čigav račun? Ste brali kdaj stripe o Alanu Fordu? Če pripadate generaciji, ki je odraščala v bivši »jugi«, potem ste za tajnega agenta Alana Forda zagotovo slišali, čeprav morda stripov niste brali, če pa pripadate mlajši generaciji, za Alana Forda verjetno niste slišali ali pa ste njegove dogodivščine spremljali v premalo sočnem slovenskem jeziku, da bi lahko dojeli vso sporočilno globino črnega humorja, s katerim so prežete njegove zgodbe. V omenjenem stripu poleg osrednjega »junaka« nastopa več karakterno izjemno dodelanih likov (tudi živalskih), na katere je avtor Max Bunker spretno prenesel številne človeške lastnosti, zlasti naše drobne slabosti, vse skupaj pa se dogaja v okolju sodobne družbe, kjer prevladuje potrošniška miselnost in pohlep po čim hitrejšem zaslužku. Strip posredno prikazuje tudi zbirokratizira-nost družbenega sistema, ki predstavlja idealno polje za korupcijo. Tako bralec stripa spozna, da obstaja tudi ministrstvo za »iztraživanje ruda i gubljenje vremena« (v slovenskem prevodu ministrstvo za raziskovanje rud in zapravljanje časa), za katerega skorajda nihče ne ve, da obstaja, kjer skoraj nihče ne ve, kaj kdo dela, razpolaga pa z enormno bogatim proračunom, vključno s tako imenovanim črnim fondom. Koliko je podobnih »ministrstev« v obliki raznih agencij, direkcij, uradov in služb v naši državi? Ob napovedanih varčevalnih ukrepih, med katere sodi tudi združevanje občin, preoblikovanje upravnih enot in ustanavljanje upravnih okrajev, človek dobi občutek, da vlada vidi racionalizacijo javne uprave (ki dejansko je potrebna, da ne bo pomote), zlasti v zniževanju standarda storitev za državljane, zlasti na perifernih območjih. Zagotavljanje državnih uradnikov, da se za občane ne bo spremenilo nič, je pesek v oči, saj se vendar dobro spominjamo podobnih zagotovil, ko so iz Mozirja v Velenje selili davčni urad. Če ste davčni zavezanec, kaj pa danes sploh še lahko uredite v Mozirju? Načelnica mozirske upravne enote Milena Cigale opozarja, da se upravni center na Šmihel-ski cesti 2, ki ga je minister Gregor Virant lastnoročno otvoril kot vzorčni primer prakse »vse na enem mestu«, vse hitreje prazni. S tem se ne znižuje samo standard in obseg storitev za občane, ampak izgubljamo tudi kakovostna, nadpovprečno plačana delovna mesta. Morda pretežka tema v času evforije ob olimpijskih medaljah v Sočiju, vendar problema praviloma nikoli ne rešiš tako, da ga ignoriraš. ISSN 0351-8140, leto XLVI, št. 8, 21. februar 2014. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.60 EUR, za naročnike: 1.44 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Katja Remic Novak, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Poslovna sekretarka: Cvetka Kadliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com „ . . , . „„,, t Savinjske novice st. 8, 21. februar 2014 3 Tema tedna, Aktualno NAČELNICA MILENA CIGALE PREDSTAVILA MOŽNE NOVOSTI V JAVNI UPRAVI Župani proti preoblikovanju upravne enote in ukinjanju krajevnih uradov Načelnica mozirske upravne enote Milena Cigale je na nedavnem kolegiju zgornjesavinjskih županov le-te seznanila z najnovejšimi informacijami glede reorganizacije, ki jo namerava vlada izvesti na področju upravnih enot. Prav tako je spregovorila o upravičenosti delovanja krajevnih uradov po posameznih občinah, kjer ti še delujejo. Županja in župani so po predstavilvi sprejeli sklep, da so seznanjeni s predvideno reorganizacijo upravnih enot in da se ne strinjajo z okrnitvijo dela Upravne enote Mozirje. V razpravi so izrazili tudi nestrinjanje z ukinjanjem krajevnih uradov. OB KRAJEVNE URADE? Milena Cigale je predstavila nekaj številk o delovanju krajevnih uradov v Gornjem Gradu, Solčavi, Lučah in na Ljubnem ob Savinji. »Po analizi o opravljenem delu ugotavljamo, da se je število strank in zadev v letu 2013 na krajevnih uradih zmanjšalo, manjše je tudi število rešenih zadev na delovni dan. Tekom leta bomo zato pričeli z aktivnostmi za njihovo ukinitev.« Županja in župani so v razpravi izpostavili potrebo po nadaljnjem delovanju krajevnih uradov. Ti so zlasti pomembni za starejše in manj mobilne prebivalce. KONKRETNE VSEBINE SPREMEMB ŠE NISO ZNANE Glede prenove organiziranosti upravnih enot je Cigaletova povedala, da s konkretnimi vsebinami na upravnih enotah še niso seznanjeni. V letu 1995 je prišlo do oblikovanja sedanjih 58 upravnih enot, ki dobro delajo, je povedala Ci-galetova. Pripravljavci sedanje uvedbe upravnih okrajev in preoblikovanja upravnih enot menijo, da bo nov način dela pomenil lažjo koordinacijo delovanja upravnih okrajev s strani pristojnega ministrstva ter lažjo in bolj učinkovito komunikacijo in koordinacijo dela z drugimi segmenti državne oziroma javne uprave. Mogoče bo prihraniti tudi pri stroških, ki so posledica razpršenosti delovanja upravnih enot. Na okrajih naj bi se vzpostavile strokovne skupine za pomoč upravnim enotam v raznih zahtevnih postopkih. Po mnenju predlagateljev reorganizacije upravnih enot naj bi bila posledica med drugim tudi večja kakovost storitev. ZA ŠTEVILNE POSTOPKE V CELJE »V izhodiščih sta predvideni dve varianti teritorialne organiziranosti upravnih okrajev, in si- Načelnica Milena Cigale: »Treba je poudariti, da se prazni upravni center v Mozirju, ki je vse od leta 2006 zgleden primer prakse vse na enem mestu.« (Foto: Marija Lebar) cer je prvi predlog razdelitev na osem upravnih okrajev in 50 upravnih enot, ki bodo delovale kot izpostave. Drugi predlog predvideva razdelitev na dvanajst okrajev in 46 enot, ki bodo delovale kot izpostave. Po obeh predlogih bo UE Mozirje izpostava in bo spadala pod upravni okraj Celje. Po prvem predlogu nas bo v tem okraju enajst dosedanjih upravnih enot, po drugem predlogu pa osem,« je razložila Ci-galetova. V Mozirju in na Rečici ob Savinji so zaradi upada obsega poslovanja in dohodkovnega učinka bankomatov umaknili dva bankoma-ta Nove Ljubljanske banke. V banki pojasnjujejo, da ima NLB po celotni Sloveniji zelo razvejano bankomatsko mrežo, ki s svojimi 638 ban-komati daleč presega obseg tovrstne prisotnosti konkurenčnih bank. V banki vseskozi spremljajo uspešnost poslovanja vseh tržnih poti, torej tudi bankomatov. Ukinjanje posameznih nedo-nosnih bankomatov predstavlja le enega izmed nujno potrebnih ukrepov za dolgoročno zniževanje stroškov poslovanja. Vse navedeno zahteva takojšnjo prilagoditev razmeram na trgu s postopnim umikom nedonosnih bankomatov. »Zaskrbljena sem«, je dodala načelnica, »saj bo treba za številne postopke tako občin kot posameznikov, ki smo jih doslej reševali v Mozirju, po novem v Celje. »Skrbi me za dolino in njene prebivalce. Pri tem je treba poudariti, da se prazni Upravni center Mozirje, ki je vse od leta 2006 zgleden primer prakse vse na enem mestu.« Vsebine bo konkretizirala strokovna skupina, ki pripravlja predlog reorganizacije. Po prvotnih predlogih, ki so bili dostopni javnosti, naj bi na upravne okraje prenesli urejanje denacionalizacije, zadeve, ki se tičejo tujcev, pridobivanja državljanstev in listin glede orožja ter nekatera gradbena dovoljenja. UPRAVNA ENOTA LE ŠE IZPOSTAVA Zgornjesavinjski župani so že na prejšnjih kolegijih in srečanjih izrazili nestrinjanje z nameravano reorganizacijo lokalne in državne samouprave. Znano je, da je notranje ministrstvo, ki ga vodi Gregor Virant, sprva želelo ukiniti manjše občine. Trenutno je okoli tega nekoliko zatišja, predlagani upravni okraji in reorganizirane uprave enote ali po novem izpostave naj bi zaživeli z začetkom leta 2015. Kako se bodo delile pristojnosti, se še ne ve. Na okrajih naj bi opravljali strokovno zahtevnejše postopke. Ali bo to res prineslo prihranke, so se vprašali župani, saj bodo morali občani za nekatere zadeve v Celje, za kar bodo porabili čas in seveda tudi stroške prevoza, čeprav naj bi storitve same ne bile dražje od sedanjih. Marija Lebar Pri pripravi predloga o umiku bankomatov so upoštevali številne kriterije, ki se v prvi vrsti nanašajo na obseg poslovanja in dohodkovni učinek posameznega bankomata, lokacijo celotne mreže bankomatov, geografski položaj, obstoječo konkurenco in podobno. Na podlagi vseh analiz in ob upoštevanju kriterijev trenutno v Zgornji Savinjski dolini umikajo dva bankomata, v Mozirju in na Rečici ob Savinji. Še naprej bodo preverjali učinkovitost in donosnost vsakega posameznega bankomata. Kjer bo obseg poslovanja in dohodkovni učinek bankomatov še naprej padal, bodo z umikom nedonosnih enot nadaljevali tudi v prihodnje. Katja Remic Novak MOZIRJE IN REČICA OB SAVINJI OSTALA BREZ DVEH BANKOMATOV Za ukinitev bankomatov kriva nedonosnost 4 Savinjske novice št. 8, 21. februar 2014 I Aktualno, Iz občin POSVET ZADRUZNE ZVEZE Poslovanje zadrug z izjemo ZKZ Mozirje dobro Zadružna zveza Slovenije je 7. februarja v Šoštanju pripravila izobraževanje za svoje članice, ki jih organizira že enajsto leto zapored. Tokratni zadružni posvet je bil namenjen zadružnikom Koroške in Savinjsko-šaleške regije. Posveta so se udeležili predsedniki, direktorji, člani upravnih ter nadzornih odborov zadrug in zaposleni v zadrugah, med njimi pa ni bilo predstavnikov Zgornjesavinjske kmetijske zadruge Mozirje, ki trenutno ni članica zveze. Udeleženci so menili, da so tukajšnje zadruge kljub težkim časom poslovale dobro z izjemo ZKZ Mozirje. Predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk je izrazil skrb glede bodočnosti te zadruge. »Menim, da bodo morali člani stopiti skupaj in pregledati, kaj ni v redu in zavzeti določene ukrepe. Če tega ne bo, bi se lahko zgodilo, da bi zadruga prenehala delovati.« Vrisk je govoril tudi o odkupu mleka, za katerega kupci iz sosednjih držav ponujajo ugodne cene. »Vprašanje je, če bodo s takimi cenami vztrajali tudi v prihodnje, saj bodo leta 2015 ukinjene mlečne kvote, kar bo vplivalo na ponudbo količin mleka,« je menil. ZADRUGE V ZVEZI IMELE SKORAJ 3.000 ZAPOSLENIH Tanja Gorišek s kmetijskega ministrstva je predstavila bistvene usmeritve prihodnje skupne kmetijske politike in razvoja podeželja do leta 2020 in aktivnosti na področju sprejemanja kmetijske zakonodaje. Dr. Franci Avsec iz Zadružne zveze Slovenije je predstavil možnosti za prihodnje organiziranje zadrug na področju odkupa mleka in vlogo ter pomen organizacij proizvajalcev. Udeleženci so se seznanili še s poslovnimi kazalci delovanja zadrug. Članice zveze so v letu 2012 ustvarile preko 705 milijonov evrov prihodkov, združevale preko 15.000 članov in imele skoraj 3.000 zaposlenih. Koroška kme-tijsko-gozdarska zadruga in Kmetijska zadruga Šaleška dolina sta ustvarili 49 milijonov evrov prometa. Združujeta 1.321 članov in za-poslujeta 182 zaposlenih. Sodita med večje slovenske zadruge in poslujeta uspešno. NUJNOST SANACIJE PO ŽLEDOLOMU Ob koncu srečanja so koroški in savinjsko-šaleški zadružniki izrazili veliko zaskrbljenost nad škodo v gozdarstvu po žledu in poudarili nujnost za njeno čimprejšnjo sanacijo, ki bo trajala več let. Apelirali so na pristojna ministrstva, da se čim prej najdejo sredstva za odpravo posledic ujme v gozdu. Marija Lebar OBČINSKI SVET LUČE Proračun sprejet, prisluhnili poročilu o delovanju osnovne šole Na zadnji seji občinskega sveta v Lučah so svetniki v drugem branju potrdili proračun za leto 2014 in prisluhnili poročilu ravnateljice Osnovne šole Blaža Arniča Andreji Urh o delovanju šole. Seznanili so se tudi s prenehanjem mandata svetnika Francija Krivca, zaradi selilve v drugo občino. Večji del seje pa so razpravljali o problematiki obvoznice in poplavni ureditvi kraja, o čemer smo poročali v 6. številki Savinjskih novic. V PRORAČUNU 2,5 MILIJONA EVROV Tako na strani prihodkov kot odhodkov je občinska uprava po prvi obravnavi dopolnila proračun. Med drugim so med druge ne-davčne prihodke vključili vračila vlaganj v telefonijo v višini dobrih 30 tisoč evrov. Ta prihodek naj bi namenili za nakup novega šolskega kombija. Med prihodke so prišteli še prodajo dela stare zobne ambulante, katero bodo realizirali letos. Prav tako naj bi bila letos realizirana prodaja parcel na Hočevarjevi njivi za namene protipoplavne zaščite, zaradi prejetih sredstev za energetsko sanacijo šole pa se bodo po- večala sredstva iz državnega proračuna za investicije. Tudi prenos sredstev iz preteklega leta je bil višji, in sicer znaša 425 tisoč evrov. Na strani odhodkov so dodali stroške letošnjih volitev, nekaj postavk se je zvišalo, ker vsa planirana dela v lanskem letu niso bila dokončana. Nove postavke so nakup šolskega kombija, ureditev fasade na šoli in izgradnja športnega igrišča. Uravnotežen proračun v višini 2,5 milijona evrov so svetni- ki z nekaj pripombami potrdili. Ena izmed njih je letela na višino sredstev, ki se iz lanskega leta prenašajo v letošnje. Očitke je župan Ciril Rosc zavrnil z argumenti, da je dobro, da imajo nekaj sredstev za investicije, predvsem pa, da občina ni zadolžena. DRUGO LETO MANJ OSNOVNOŠOLCEV Ravnateljica osnovne šole Andreja Urh, ki je to mesto prevzela s pričetkom tega šolskega leta, je svetnike seznanila z delom na šoli. Svetniki so bili z njenim poročilom zadovoljni. Povzela je število učencev, otrok v vrtcu, zaposlenih, uspehe učencev na raznih tekmovanjih in novosti, ki jih čakajo v tem šolskem letu. Spregovorila je tudi o majhnem številu učencev, ki bodo šolo pričeli obiskovati v naslednjem šolskem letu. Na pobudo svetnika Jerneja Plankla, da bi šola lahko imela svoj vrt, je povedala, da je zakonodaja glede pridelave ali nakupa hrane iz domačega okolja zelo zapletena. Štefka Sem Zaradi težav s šolskim kom-bijem so se v občinski upravi po tehtnem razmisleku in preračunu stroškov odločili, da bodo v letošnjem letu kupili novega. Glavni razlog je varnost otrok, preračuni pa so pokazali, da je nakup še vedno ugodnejši, kot da na treh progah najamejo zunanjega izvajalca šolskih prevozov. Lastnik novega kombija bo Občina Luče in ne več šola, tako se bodo izognili zaračunavanju stroškov šole občini. Ravnateljica Andreja Urh je povedala, da bo naslednje šolsko leto v Lučah manj novih učencev. (Foto: Štefka Sem) 5 Savinjske novice št. 8, 21. februar 2014 I Iz občin, Organizacije, Ljudje in dogodki, Oglasi O ZLEDOLOMU V MOZIRSKI OBČINI Župan Suhoveršnik: »Gasilci imajo v občini velik ugled!« V ponedeljek so v mozirski občini pripravili tiskovno konferenco o dogajanju v tednu katastrofalnega žledoloma in njegovih posledicah. Na konferenci so sodelovali župan Ivan Suhoveršnik, vodja intervencije ob žledolomu, poveljnik PGD Mozirje Milan Kroflič, poveljnik civilne zaščite v občini Jože Zlatin-šek in sodelavec občinske uprave Janez Janko. DOLINA ZAVITA V MEDIJSKI MOLK Dogajanje je najprej povzel župan Suhoveršnik, ki se je osredotočil na pohvalo gasilcem, ostalim prostovoljcem in delavcem ele-ktro podjetja, ki so se maksimalno potrudili za odstranjevanje dreves s cest in vzpostavitev električne povezave do vseh gospodinjstev. Omenil je, da bodo v prihodnje štab civilne zaščite prestavili v gasilski dom zaradi boljše komunikacije. Tokratna izkušnja je namreč pokazala, da je odstranjevanje posledic žledoloma steklo hitro, težava pa je bila v povezavah. Suhoveršnik je poudaril, da je bila to največja naravna katastrofa, ki je doletela občino. Po interventnih ukrepih so sedaj na vrsti lastniki gozdov, da v njih pospravijo posledice, in elektro podjetja, da uredijo napeljavo, zamenjajo drogove. Župan je bil razočaran nad obveščanjem medijev, saj v prvih dneh težav v Zgornji Savinjski dolini nihče ni omenil niti z besedico. Je pa potrdil veliko vlogo gasilcev pri odpravljanju posledic žleda, toče, po- Zupan Ivan Suhoveršnik (drugi z desne) je pohvalil gasilce, ostale prostovoljce in delavce elektro podjetja, ki so se maksimalno potrudili za odstranjevanje dreves s cest in vzpostavitev električne povezave do vseh gospodinjstev. (Foto: Štefka Sem) plav in suše v zadnjem letu in pol ter dodal, da je ugled gasilcev najvišji med društvi v občini. INTERVENCIJE IZPRAZNILE BLAGAJNO GASILCEV Vodja intervencije Milan Kroflič je omenil, da se je za gasilce intervencija pričela že v petek, 31. januarja, ob prvem padcu drevesa na hišo, zaključili pa so jo naslednji petek. Na opremi je v tem času nastalo za več kot 14 tisoč evrov škode, le-ta pa je bila že pred to intervencijo pomanjkljiva. S težko mehanizacijo so na pomoč priskočili člani društva, potrebovali pa so tudi pomoč bagerjev. Za pomoč so v obliki težke mehanizacije zaprosili regijski center civilne zaščite, a vozila z dvigalom niso dobili. Prav tako je Krofliča zmotilo, da regijski štab civilne zaščite sploh ni bil aktiviran, zato je bila komunikacija med občinskimi in republiškim štabom manj kvalitetna. Kot vodja intervencije tudi ni imel informacij s terena. Mozirski gasilci so v tej intervenciji imeli kar za 2.000 evrov stroškov in so krepko presegli svoje finančne zmožnosti, zato upajo na povrnitev stroškov in finančno pomoč države in občine, kajti njihova blagajna je sedaj prazna in tako rekoč lahko za letos zaprejo svoja vrata. Jože Zlatinšek je na kratko povzel osemdnevno obdobje intervencije in dodal, da se je civilna zaščita aktivno vključila v dogajanje. Povedal je še, da so se takoj po zaključku intervencije pričele še težave s poplavljanjem ob Krahlno-vem jezu. DOGAJANJE OB ZLEDOLOMU V ŠTEVILKAH V osmih dneh so prostovoljni gasilci opravili 105 intervencij na 391 lokacijah v občini. S šestdeset kilometrov cest in okolice ogroženih objektov so odstranili 2.017 dreves. 71 gasilcev in gasilk je opravilo 2.619 ur prostovoljnega dela. Strošek gasilcev po ceniku Gasilske zveze Slovenije je v višini 68.000 evrov. Vrednost škode na opremi je preko 14.000 evrov, le-te pa zavarovalnica ne povrne. Poškodbe so tudi na dveh vozilih (traktorjih) dveh članov društva, ki sta priskočila na pomoč. V intervencijah so sodelovali s štirimi vozili, štirje gasilci pa so se med intervencijami lažje poškodovali. Štefka Sem IZJAVA TEDNA J Sašo Mermal, prevajalec »Knjigo 1Q84 sem prevajal več kot eno leto. Sem pa bil v tem času zaposlen, tako da sem prevajal samo v svojem prostem času. Moram reči, da prevod vzame kar veliko časa. Če bi moral živeti samo od prevajanja leposlovja, mislim, da ne bi preživel.« 6 Savinjske novice št. 8, 21. februar 2014 I Iz občin, Organizacije OBČINSKI SVET LJUBNO Svetniki enoglasno podprli izgradnjo skakalnega centra Na zadnji občinski seji so se ljubenski svetniki seznanili z nameravano izvedbo projekta skakalnega centra in idejnim programom le-te-ga. Da bi svetnike s tematiko podrobno seznanili, so v tej točki sodelovali predstavniki Smučarsko skakalnega kluba Ljubno BTC skupaj s predsednikom uprave BTC Jožetom Mermalom. Svetniki so po razpravi menili, da je izgradnja potrebna. PROJEKT IZGRADNJE SKAKALNEGA CENTRA Župan Franjo Naraločnik je dejal, da so tradicionalne tekme v smučarskih skokih za ženske na Ljubnem ob Savinji prerasle v svetovno prepoznavno znamko, zlasti po tekmah za svetovni pokal. Če želi Ljubno nadaljevati v tej smeri, je treba urediti status zemljišča in skakalnico, da bo zadostila zahtevam, ki jih za izvedbo takih tekem postavlja mednarodna smučarska zveza. Občina je pridobila idejni program in informacije o finančnih možnostih izvedbe investicije. »Na nas je, da se danes seznanimo z analizo vizije in možnostmi financiranja investicije v športni center in dorečemo, ali je to točka, iz katere bomo gradili bodočnost,« je dejal Naraločnik. PONOSEN NA VSE, KI SODELUJEJO Generalni sekretar SSK Ljubno BTC Rajko Pintar je dejal: »Ponosen sem na vse, ki so zavzeto sodelovali in omogočili, da smo tekmovanje v Planici izvedli tako kakovostno,« in dodal, da je mednarodna smučarska zveza FIS-a kot pogoj za nadaljnje izvedbe tekem svetovnega po- Predsednik uprave BTC Jože Mermal meni, da je čas, ko se je treba vprašati, ali so pripravljeni širiti obzorja, nadgrajevati skakalni šport na Ljubnem in s tem poskrbeti tudi za bodoče rodove športnikov. (Foto Marija Lebar) kala za ženske na Ljubnem navedla tudi ureditev skakalnice, ki bo ustrezala takšnemu nivoju tekmovanj. Govoril je še o ekonomskem vidiku tekmovanj v smučarskih skokih na Ljubnem. Več kot tričetrt sredstev sponzorjev prihaja od drugod, v občini in dolini pa se za prenočišča, materialne stroške in podobno potroši skoraj polovica tega denarja. Povedal je, da ima center na Ljubnem, posebej od kar je dobil status nacionalnega pano- žnega centra, lepo perspektivo za izvedbo tekmovanj in treningov za širšo okolico, vsaj za štajerski del Slovenije, če ne širše. SKAKALNICA JE ZASTARELA Predsednik uprave BTC Jože Mermal je spomnil: »Ljubenci so bili tako pogumni, da so pred 60 leti povabili Bloudka, da jim je trasiral skakalnico, in so začeli tako rekoč iz nič. Do zdaj smo dokazali, da znamo in zmoremo stopiti skupaj. Ljubno je za ženske skoke naredilo največ, tudi v mednarodnem smislu. Dejstvo je, da je naprava zastarela, in vprašati se moramo, ali gremo v investicijo ali pa bi bila lahko zgodba svetovnega pokala za nas zaključena.« Pohvalil je organizacijo v Planici in povedal, da vsi, ki so sodelovali, živijo s tem športom. »Dokazali smo, da smo najboljši, to pa zato, ker smo v ta projekt dali sebe ... Če ne bi uprava in sodelavci BTC-ja ter sponzorji v tekmah videli perspektive, bi ne bili tako zelo vpeti v to,« je dodal in menil, da je čas, ko se je treba vprašati, ali so pripravljeni širiti obzorja, nadgrajevati skakalni šport na Ljubnem in s tem poskrbeti tudi za bodoče rodove športnikov. Svetniki so izrazili veselje in zadovoljstvo, da se uredi športni center in prenovi skakalnica. Več izmed njih je dejalo, da se tako uresničujejo dolgoletne sanje Ljubencev. Sprejeli so sklep, da so se seznanili s projektom in programom in da se pristopi k izvedbi. V letošnjem letu je tako predvideno pridobivanje dokumentacije. Marija Lebar STAREJSI ZA STAREJSE Upokojenci z Ljubnega so se pridružili projektu V letošnjem letu so se projektu Starejši za starejše, ki ga izvaja Zveza društev upokojencev Slovenije (ZDUS), pridružili tudi v Društvu upokojencev Ljubno ob Savinji. Koordinator projekta je Milan Maranšek, starejše pa bo obiskovalo dvanajst prostovoljcev. Pokrajinska koordinatorka Karlina Mermal jih je na uvodnem srečanju seznanila z načinom dela, vprašalnikom, katerega prostovoljci izpolnijo pri obisku starejših oseb nad 69 let, in končnimi poročili. Projekt finančno podpira ZDUS. V Zgornji Savinjski dolini ga izvajajo društva upokojencev Rečica ob Savinji, Gornji Grad, Mozirje, Bočna, Nazarje in sedaj še Ljubno, v Savinjski pokrajinski koordinaciji pa je teh društev sedaj devet, v njih deluje blizu devetdeset prostovoljcev. Štefka Sem Koordinator projekta pri ljubenskih upokojencih je Milan Maranšek. (Foto: Štefka Sem) DRUŠTVO HOSPIC Minljivost uči živeti V četrtek, 27. februarja, bo v Slomškovi dvorani v Mozirju ob 17. uri Slovensko društvo hospic pripravilo predavanje Minljivost uči živeti. V prvem delu bodo obiskovalcem predstavili društvo, ki je namenjeno oskrbi hudo bolnih in ljudi z napredovalo kronično boleznijo v zaključni fazi ter oskrbi njihovih svojcev na domu, slednjih tudi v procesu žalovanja. Govorili bodo o poslanstvu društva in o delu prostovoljca, ki je srce ho-spica. V drugem delu predavanja bodo odgovarjali na vprašanja obiskovalcev ter prisluhnili njihovim osebnim izkušnjam in novim idejam. Katja Remic Novak 7 Savinjske novice št. 8, 21. februar 2014 I Intervju PREVAJALEC SASO MERMAL Življenje pod zvezdnim nebom je zamenjal z življenjem na Japonskem Sašo Mermal Naključje je Saša Mermala iz Gornjega Grada pripeljalo do študija japonščine. Odločnost ga je popeljala na pot prevajalca knjig znanega japonskega avtorja Harukija Murakamija in želja po novih dogodivščinah ga je popeljala do življenja v deželi vzhajajočega sonca, na Japonsko. - Kako ste preživljali otroštvo? Kakšno je bilo vaše življenju v Gornjem Gradu? Rodil sem se v Ljubljani, starša sta takrat še živela v Kamniku. Ko sem bil star dve leti, smo se preselili v Gornji Grad, kjer sta starša gradila hišo. Rad se spominjam časa, ko sem obiskoval vrtec, tudi spomini na osnovnošolska leta so prijetni. Ko sem se zaradi študija preselil v Ljubljano, sem prvič ugotovil, da sem rad obdan z naravo Gornjega Grada, zato se rad vračam domov, pa tudi v Luče, kjer imamo majhno brunarico. Kadar mi je šlo za nohte pri kakšnem izpitu ali roku za oddajo prevoda, sem se zaprl v našo brunarico in delal noč in dan. Celotno knjigo O čem govorim, ko govorim o teku sem prevedel ravno tam. Tam ni bilo televizije in interneta, tako da me ni nič motilo pri delu. - Katero srednjo šolo ste obiskovali? Od malega sem se rad ukvarjal z računalniki. Stric je meni in bratu Dominiku že zelo zgodaj prinesel prvi računalnik. Spectrum ZX81 z enim celim kilobajtom spomina, ha, ha. Kasneje sem dobil tudi malo bolj sposobnega commodorja, za katerega sem pisal amaterske programe. Za- to sem se odločil po osnovni šoli vpisati na računalniško šolo v Velenju, čeprav so doma pričakovali, da bom šel na gimnazijo. Zato sem imel kar nekaj težav, ko sem se odločil za študij jezikov na filozofski fakulteti. Filozofska fakulteta je za vpis zahtevala, da sta oba izbirna predmeta splošna, računalniška srednja šola pa je nudila samo tri izbirne predmete, od tega samo dva splošna - drugi tuji jezik in fiziko. Tako sem se moral za vpis študija jezikov učiti fiziko, ki mi nikoli ni šla preveč dobro od rok. No, na koncu mi je vendarle uspelo in mi je pri maturi zmanjkalo le nekaj točk, da bi bil med zlatimi maturanti. - Od kod potem ideja o študiju japonologije? Kako je študirati jezik, katerega v svoji okolici le izjemoma slišiš v živo? Je japonski jezik težak? Do tega je prišlo po spletu več okoliščin. Želel sem vpisati angleščino kot prvi jezik in nemščino kot drugi, pa so bila vsa mesta za nemščino kot drugi jezik že zasedena. Sprva sem vpisal samostojno angleščino, a sem potem odkril, da so prosta mesta še za nekaj drugih jezikov, med drugim tudi japonščino. Zdelo se mi je, da bi mogoče bilo zanimivo študirati japonščino in nikoli mi ni bilo žal. Tuji jeziki so mi bili vedno zanimivi. Že v osnovni šoli sem obiskoval tečaj esperanta, fakultativno sem se učil angleščine, (v Gornjem Gradu je bil takrat tuj jezik nemščina op. a.), zato mi je bil tudi japonski jezik in njihove pismenke izziv. Kar se pa tiče težavnosti japonščine, hja, ker to ni indoevropski jezik, se ne moreš toliko opreti na znanje drugih jezikov kot pri evropskih jezikih, ki so si do določene mere med seboj podobni, in je zato treba malo več truda. Poleg tega je velika prepreka tudi sistem pisanja, a na koncu je to vendarle tuji jezik kot katerikoli drugi in se ga da naučiti kot vsakega drugega. - Ste med študijem znanje tega jezika že uporabljali v praksi? Med študijem se mi je ponudila priložnost, da sem v okviru sodelovanja med filozofsko fakulteto in univerzo v Sendaju tri mesece preživel na tej univerzi. Povezava je bil predstojnik oddelka za azijske študije dr. Peter Bekeš. Istočasno smo za Gospodarsko zbornico Slovenije predstavljali našo državo na gospodarskem sejmu, kjer so razstavljala slovenska podjetja, med njimi tudi Smreka, Steklarna Rogaška, Riko Ribnica ... Bilo nas je šest študentov. Letalske karte smo si financirali sami, dobili smo še navodilo, da naj s sabo vzamemo narodne noše. Izposodili smo si jih v gledališču v Mariboru, sami plačali dodatno prtljago, se dnevno vozili iz študentskega kampusa na prizorišče, kjer smo delali v slovenski hiši. Od zbornice nismo dobili niti zahvale. Edino, kar je bilo, takratni direktor Smreke nam je dal nekaj tisoč jenov, s katerimi smo si kupili karte za vlak. Hecno je bilo, ko sem imel gorenjsko narodno nošo, škornji pa so mi bili premajhni. Zato sva z prijateljem, ki je imel belokranjsko nošo, zamenjala škornje. Nihče ni opazil zamenjave. - To pa ni bila edina japonska izkušnja, kajne? Kasneje se mi je ponudila prilika, da sem kandidiral in dobil štipendijo za enoletni študij na univerzi v Tsukubi, naslednja pa je bila prav tako enoletna štipendija japonske vlade v Saitami. Med študijem sem občasno delal kot spremljevalec in prevajalec japonskih skupin, nisem pa opravljal licence za turističnega vodnika. V tem času sem dodobra spoznal Dalmacijo, predvsem Dubrovnik, Split, Zagreb, bil sem v Črni gori, Bosni, Albaniji in seveda tudi po Sloveni- /- A »Trenutno živim na Japonskem. Preselil sem se kmalu po izidu prve knjige, druga pa je izšla, ko sem bil že tu. Lepo je slišati, da se knjiga dobro bere, in upam, da bralci uživajo v njej.« ji. Japonske skupine vodijo predvsem v Ljubljano, Postojno in Bled, mogoče še v Lipico. Drugam te skupine že nimajo časa iti, saj si morajo v čim krajšem času ogledati čim več. Od Evrope jih potem zanima še Dunaj, Benetke ... Knjige sem vedno rad bral. Zato sem kar kmalu pričel tudi z japonsko literaturo. Japonci se v glavnem vozijo z vlaki. Na vlaku berejo. Ko pridejo na postajo, so ponekod police, kamor odložiš knjigo, ki si jo prebral, in vzameš drugo. Knjige so v glavnem v mehki vezavi. - Kdaj je prišla prva ponudba za prevajanje? Je bila odločitev za to delo težka? Naneslo je, da sedaj večinoma prevajam knjige Harukija Murakamija, in v bistvu je bilo to nekaj, kar sem si želel od samega začetka. Prvi roman, ki sem ga prebral v japonščini, je bil njegov in takoj sem bil zasvojen. Ko sta skoraj istočasno izšla dva prevoda, ki sta jih prevedla moja kolega iz univerze, Iztok Ilc in Nika Cejan, sem 8 Savinjske novice št. 8, 21. februar 2014 I Intervju, Organizacije se odločil in poklical neposredno na Mladinsko knjigo, dobil na telefon odgovornega založnika za beletrino, se predstavil in povedal, da bi rad prevajal. Teden dni kasneje me je poklical nazaj in mi povedal, da so pravkar pridobili pravice za Kafko na obali, in da, če me res zanima, naj kar začnem. Bil je neverjeten občutek. - Je bila ponudba za prevod prvega Mura-kamijevega dela, glede na njegov renome, pomembna za vas? Kot sem rekel, bil je neverjeten občutek. Ker je bil prvi pisatelj, ki me je vpeljal v svet japonske literature, ima zame poseben pomen. Nje- »Knjigo 1Q84 sem prevajal več kot eno leto. Sem pa bil v tem času zaposlen, tako da sem prevajal samo v svojem prostem času. Moram reči, da prevod vzame kar veliko časa. Če bi moral živeti samo od prevajanja leposlovja, mislim, da ne bi preživel.« \ -_, govo črtico Molk sem med drugim tudi uporabil za diplomsko delo, zato sem k prevajanju sprva pristopil s strahospoštovanjem. Dokler se nisem malce privadil ideje, da dejansko prevajam literaturo Murakamija, je delo potekalo zelo počasi, ha, ha. - Knjiga 1Q84 je bila tudi v mozirski knjižnici najbolj brana knjiga. Ali ste vedeli, da precej ljudi uživa v sadovih vašega težkega dela? Trenutno živim na Japonskem. Preselil sem se kmalu po izidu prve knjige, druga pa je izšla, ko sem bil že tu. Lepo je slišati, da se knjiga dobro bere, in upam, da bralci uživajo v njej. - Koliko časa je bilo potrebno za prevod omenjenega dela in kako je plačano prevajalsko delo, predvsem iz jezikov, ki niso tako »popularni« oziroma je za njih prevajalcev manj? Knjigo 1Q84 sem prevajal več kot eno leto. Sem pa bil v tem času zaposlen, tako da sem prevajal samo v svojem prostem času. Moram reči, da prevod vzame kar veliko časa. Če bi moral živeti samo od prevajanja leposlovja, mislim, da ne bi preživel. Ker pa ob prevajanju uživam, sem se sprijaznil tudi s tem, da to delo ni plačano tako dobro, kot bi si želel. Neke bistvene razlike v prevajanju iz japonščine ali iz kakšnega drugega, recimo evropskega jezika, pa ni. - Prevajate že njegovo naslednjo knjigo. Kdaj jo lahko bralci pričakujejo na knjižnih policah? O čem govori? Hm, datum bi trenutno zelo težko podal. Če bodo stvari potekale, kot potekajo običajno, lahko predvidevam, da bo na policah nekje jeseni ali zgodaj pozimi, a me, prosim, ne držite za besedo. Je pa to krajši roman o samotarju, ki so ga v srednji šoli najboljši prijatelji nenadoma izločili iz svoje skupine in se potem kot odrasel mož odloči ugotoviti, kaj je bil razlog za to. Še en počasen, poetičen Muraka-mijev roman. - Že nekaj časa živite na Japonskem. Koliko časa in kje? Kaj vas je popeljalo na drugi konec sveta in kakšno službo opravljate tam, saj prevajalstvo ni vaš osnovni poklic? Ravno je minilo leto in pol, odkar sem na Japonskem. Živim v predmestju Tokia, v mestu, katerega ime je bralcem verjetno znano - Kawasaki. Za razliko od mnogih drugih mladih, ki se iz Slovenije v tujino izseljujejo zaradi ekonomskih razlogov, meni to ni bil primarni razlog. Po malem me je mikalo izkusiti življenje na Japonskem tudi izven univerze, projekt na prejšnjem delovnem mestu mi je ravno potekel in dobil sem ponudbo za delo tukaj, pa sem šel. Na nek način tudi tukaj opravljam prevajalsko delo, saj delam kot govorec japonščine in angleščine v mednarodni pisarni, kjer pomagam premoščati razlike med Japonci in tujci. - Kakšno je življenje na Japonskem? Kje so največje razlike med Evropo in Japonsko? Je selitev v deželo vzhajajočega sonca dolgoročna? Posloviti sem se moral od svojega avtomobila. Urbani deli Japonske, predvsem Tokio, so tako dobro povezani z železnico, običajno in podzemno, da se preprosto ne splača vzdrževati avtomobila, ker je marsikdaj vlak bolj praktičen in hitrejši. Seveda je veliko razlik v kulturi, a je vsaj meni ta kultura dovolj blizu, da se v njej ne počutim neprijetno. Na vprašanje, ali je selitev dolgoročna ali ne, pa trenutno iskreno rečeno nimam odgovora. - Kaj pogrešate tam in česa se najbolj razveselite, ko pridete domov? Se pogosto vračate na obisk? Žled ni prizadel le električnih napeljav in uničeval gozdov, poškodovane so bile tudi stanovanjske hiše in s tem ogrožena eksistenca njihovih prebivalcev. Nekatere družine so se posledično znašle v finančni stiski, saj popravila objektov niso poceni. Na Območnem združenju Rdečega križa Zgornje Savinjske doline (OZ) so zato v minulem tednu ugotavljali, kje bi lahko potrebovali njihovo pomoč glede pridobitve denarnih sredstev. Takoj po vikendu, ko je bila Zgornja Savinjska dolina ukleščena v ledeni objem, je sekretarka združenja Ilka Kramer Marolt stopila v kontakt z vsemi občinskimi upravami v naši dolini ter tudi s predsedniki krajevnih odborov Rdečega križa. Združenje je imelo na zalogi pripravljeno hrano in tople odeje, vendar do potre- Ne se mi smejat, pogrešam Gorenjev pralni stroj. Japonski pralni stroji perejo z mrzlo vodo. Verjetno so detergenti močnejši, vendar imam občutek, da je perilo oprano v topli vodi čisto drugačno. Poleg tega včasih pogrešam domačo hrano, govejo juho, kislo zelje in klobaso, dober sir in savinjski želodec, pa še bi lahko našteval. Pogrešam nočno nebo. Na Japonskem imajo določene turistične kraje, ki niso toliko svetlobno onesnaženi, zato tam lahko ponoči celo vidijo zvezde. Doma pa se, če je le jasna noč, lahko zazreš v zvezde. Tega se, ko sem bil doma, sploh nisem zavedal. Domov prihajam enkrat na leto. Prvi razlog je, da je zračna razdalja dolga 10.000 km, zato potovanje z letalom vzame kar nekaj časa in tudi denarja. Drugi razlog je, da imam na Japonskem samo deset dni dopusta, ha, ha. - Kako z domačimi vzdržujete stike, je kaj do-motožja? Stiki z domačimi danes niso nikakršen problem, saj se lahko vidimo in slišimo preko skypa. S starši in bratom se tako redno pogovar- »Pogrešam nočno nebo. Na Japonskem imajo določene turistične kraje, ki niso toliko svetlobno onesnaženi, zato tam lahko ponoči celo vidijo zvezde.« V_J jam. Vsekakor je situacija veliko boljša kot v mojih študentskih časih, ko je bil edini način komunikacije e-mail, ker so bili telefoni predragi. Do-motožja je malo, dostopna komunikacija preko interneta pomaga, a vseeno včasih pogrešam osebno komunikacijo z družino. Pogovarjala se je Štefka Sem be za delitev hrane ni prišlo. Seveda pa je bila velika potreba po agregatih, zato je sekretarka Kramer Maroltova na Rdeči križ Slovenije to javila. RK Slovenije je v uporabo dal pet agregatov, ki jih je območno združenje porazdelilo po dolini glede na potrebe in so bili v prejšnjem tednu še vsi v uporabi. V zgornjesavinjskem območnem združenju so evidentirali vse hiše, na katerih je prišlo do večjih poškodb zaradi posledic žledu. Kot je povedala sekretarka Kramer Maroltova, bodo v primeru, če bodo na razpolago namenska sredstva za pomoč prizadetim v tej vremenski nepriliki, stopili v stik z lastniki poškodovanih stavb. TG AKTIVNOSTI OZ RK ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE V ČASU ŽLEDA Pet agregatov za dolino prispeval Rdeči križ Slovenije 9 Savinjske novice št. 8, 21. februar 2014 I SASA ORA IN STUDIO MOZAIK Predstavili turistični promocijski film V sodelovanju s turističnimi ponudniki in občinami iz Saša regije so Savinjsko-šaleška območna razvojna agencija (Saša ORA), Hotel Golte in filmski studio Mozaik 12. februarja v hotelu na Golteh pripravili promocijski dogodek, s katerim so javnosti predstavili skupno turistično ponudbo Zgornje Savinjske in Šaleške doline. Zanimiv promocijski film so predstavili turistič-no-gostinskim ponudnikom, predstavnikom lokalne skupnosti ter slovenskim medijem. Kot so si akterji zamislili, bi naj Saša kot odprta regija najrazličnejših možnosti ponujala sku- Udeleženci predstavitve promocijskega filma so izrazili priznanje ekipi, ki je izvedla projekt. (Foto: Jože Miklavc) pno zgodbo, ki je obraz različnih značajev in podoba raznolikih barv. Regija bi naj postala za obiskovalce mozaik doživetij, kar naj bi bila tudi nova tržna znamka. Premiera filma, ki predstavlja celovito turistično ponudbo regije in njene ključne tržne produkte, je navdušila. Nekateri udeleženci so izrazili priznanje ekipi projekta in filmskemu timu, scenaristki in organizatorki Bojani Planina ter snemalcu in režiserju Tomu Čonkašu. Dodatne ideje in pobude so podali številni turistični akterji. Uspešno izdelan in predstavljen poizkus združevanja turističnih dejavnikov je visoko ocenilo in dodalo svoje videnje tudi nekaj politikov iz tega okoliša. Nekateri so ob tem predstavili aktualno turistično in animacijsko ponudbo za čas zimskih počitnic. Ob tem so organizatorji podali pobudo za srečanje nosilcev turistične ponudbe in drugih turističnih delavcev kot možnost za nadaljevanje medsebojnega sodelovanja, kakor tudi s poslovnimi partnerji in predstavniki javnosti. Izvedba projekta je bila sofinancirana s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj in v sodelovanju z gospodarskim ministrstvom. Jože Miklavc OBČINA LJUBNO Utrjevanje brežin ob Ljubnici v polnem zamahu Dela na izgradnji Pažetovega mostu na cesti proti Rastkam, ki ga je v poplavah novembra 2012 porušila narasla Ljubnica, se v zimskem času nadaljujejo. K izvedbi projekta mostu sodi tudi utrjevanje brežin, ki se opravlja v teh dneh. V občini Ljubno imajo še dve večji gradbišči, in sicer za ureditev trškega jedra in izvedbo kanalizacije Radmirje-Juvanje. Na obeh dela trenutno mirujejo. Kot je povedal župan Franjo Na-raločnik, bo izvajalsko podjetje Žveplan z izgradnjo nadaljevalo takoj, ko bodo vremenske prilike za to primerne. Marija Lebar Ljubnico, ki povzroča škodo ob velikih vodah, bodo umirili tudi z ureditvijo brežin. (Foto: Marija Lebar) v' ] Su*!I (Foto: SH) Da so zimske službe, ki skrbijo za pluženje snega, med sabo slabo usklajene, najbolj občutijo pešci. Ko zapade sneg, mogoče kje pločnike še dokaj hitro splužijo, a kaj, ko naslednji na delu sneg pri ponovnem pluženju cest potisnejo kar na poti za pešce. Tam tudi ostane, saj ponavadi ponovnega pluženja pločnikov ni kmalu. Zatem so pešci, predvsem starejši ljudje in otroci, poleg gaženja snega deležni še nebrzdanega špricanja brozge zaradi nekaterih mimovozečih neotesancev, da o čakanju na čiščenje blatnih pločnikov po odjugi ne govorimo. NN 10 Savinjske novice št. 8, 21. februar 2014 I Ljudje in dogodki, Organizacije IZBOR NAJ OSEBNOSTI LETA 2013 ZAKLJUČEN S PODELITVIJO PRIZNANJ Izbranci delajo dobro tudi v slabih razmerah Akcija izbora naj osebnosti občin Zgornje Savinjske doline, ki v takšni obliki poteka pod okriljem Savinjskih novic že deset let, se je s podelitvijo nazivov za leto 2013 zaključila v ponedeljek, 17. februarja, v gradu Vrbovec. Izbrani so se skupaj z županjo in župani zgornjesavinjskih občin zbrali na krajši slovesnosti, kjer jim je glavni in odgovorni urednik Savinjskih novic Franci Kotnik vročil priznanja, podeljena pravzaprav s strani njihovih soobčanov. Svečani dogodek so z glasbenimi vložki popestrili učenci Glasbene šole Nazarje. AKCIJA ODRAZ ŽELJ BRALCEV Savinjske novice že jubilejnih deset let izvajajo akcijo izbora naj osebnosti in glede na dobro sodelovanje bralcev takšna ostaja še naprej. V občini Solčava je naziv prejela predsednica OK Rdečega križa Lilijana Robnik, v občini Luče predavatelj in pisatelj pater dr. Karel Gržan. Omenjena se podelitve priznanj zaradi drugih obveznosti nista uspela udeležiti. V ljubenski občini je naj osebnost za leto 2013 postal predsednik PGD Ljubno Slavko Fludernik, v rečiški diakon Stanko Čeplak, v gornjegrajski organistka in zborovodkinja Anamarija Pečnik, v občini Nazarje patronažna sestra Sonja Robnik Herman in v občini Mozirje koordinatorja projekta Starejši za starejše Terezija Plaznik. TRUD OPAŽEN, CENJEN IN POHVALJEN Kot je v svojem pozdravnem nagovoru povedal Franci Kotnik, izbranci za naj osebnost leta to postanejo zato, ker je njihov trud v domači ob- čini opažen in cenjen. To dokazuje preko 1.500 veljavnih glasovnic, ki so v času glasovanja prispele na uredništvo, in tudi pozitivne misli o predlaganih soobčanih, s katerimi so bralci pospremili svoje predloge. Ob tem je poudaril, da je delo oziroma prizadevanje izbranih občanov v teh težkih časih še toliko bolj cenjeno, saj priča o tem, da za dobro delo družbene razmere niso pomembne. Pomembno je prizadevanje, da v danih razmerah naredimo največ, kar lahko, in to letošnji prejemniki naziva osebnosti leta gotovo počnejo. Po končanem nagovoru je Kotnik zbranim naj osebnostim izročil priznanja, povezovalka dogodka Nastasja Kotnik pa je s kratko predstavitvijo izbrancev še enkrat spomnila na njihove zasluge, ki so bile opažene s strani bralcev Savinjskih novic. Podelitev priznanj je pospremila glasba. Z igranjem na ksilofon ob klavirski spremljavi Urške Ba-bič se je predstavil Matic Tevž. Njegov mentor je Davor Plamberger. Zbrani so prisluhnili tudi milim zvokom flavte, na katero je zaigrala Ana Vrabič. Njen mentor je Jernej Marinšek, za klavirsko spremljavo Ane je prav tako poskrbela Babičeva. Tatiana Golob Prejemniki priznanj z županjo in župani ter glavnim in odgovornim urednikom Savinjskih novic Francijem Kotnikom (levo). Prireditve se nista mogla udeležiti Lilijana Robnik in dr. Karel Gržan, ki bosta priznanji prejela kasneje. (Foto: Tatiana Golob) PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO OKONINA Še bolj delovni kot leto poprej Prostovoljni okoninski gasilci so letos pripravili že 75. občni zbor. V društvu, ki je po besedah poveljnika Gregorja Križnika bolj aktivno na intervencijah kot tekmovanjih, so bili tudi v preteklem letu zelo delovni. Opravili so kar 4.252 ur prostovoljnega dela, kar je dobrih 600 ur več kot leto poprej, od tega je bilo skoraj tisoč ur opravljenih na intervencijah. »Verjetno ni potrebno poudariti, da so te ure, ki jih gasilci opravimo za pomoč ljudem v nesreči, opravljene brez plačila oziroma nadomestila in za nekatere aktivnosti koristimo celo svoj dopust. Morda je toliko bolj žalostno, da vodstvo Gasilske zveze Slovenije (GZS) in država do da- nes še nista uspela urediti statusa operativnih gasilcev,« je povedal predsednik društva Franc Fri-celj. Ob povzetku dela preteklega leta je izpostavil še zadovoljstvo nad pridobitvijo, novim gasilskim avtomobilom. Poveljnik Križnik je povedal, da so ob 16-tih dogodkih opravili 20 izvozov. Vse dni so sodelovali pri gašenju velikega gozdnega požara na Velikem Rogatcu in da bi skupaj po veljavnem ceniku gasilskih storitev GZS finančno ovrednotenje njihovega dela ob intervencijah v minulem letu znašalo 22.284,71 evra. Seveda pa so gasilci le prostovoljci, ki včasih za potrebe intervencij koristijo celo svoj dopust, zato sta se Križnik in Fricelj slehernemu članu društva zahvalila za čas, ki ga je žrtvoval na intervencijah, vajah, usposabljanjih, dežurstvih ali pri urejanju doma. V preteklem letu so ga namreč dodobra preuredili. Zamenjali so vrata in okna na garaži, poleg pleskarskih del v garaži so bila pleskanja deležna tudi vsa lesena okna in vrata v domu. Štefka Sem Poveljnik Gregor Križnik je kot veliko pridobitev preteklega leta omenil nakup gasilskega vozila. (Foto: ŠS) I Savinjske novice št. 8, 21. februar 2014 11 Kultura, Oglasi MOZIRJANI PRAZNOVALI Dan kulture naj bo vsak dan Osrednjo prireditev ob letošnjem prazniku kulture so za občane občine Mozirje pripravili člani tamkajšnjega kulturnega društva, ki ga vodi Matej Skornšek. Prireditev je bila 6. februarja v dvorani kulturnega hrama v Mozirju. Na oder so stopili pevci Moškega pevskega zbora KD Mozirje, ki jih je tokrat vodil Jani Šuli-goj. Po obvezni Zdravljici se jim je pridružila voditeljica večera Albina Rajter. Poznana kot dobra oblikovalka besednih zvez je obiskovalce popeljala skozi pomen kulture in praznika, ki so ga obeleževali. V istem tonu je nadaljeval govorec večera, župan Ivan Suhoveršnik. Poudaril je, da bi moral dan kulture sleherni v letu, ne le eden, ki se praznuje. Dotaknil se je različnih področij kulture, od umetnosti do zgodovine naroda, izpostavil pa odnose med ljudmi, ki so v časih ekonomske krize, tudi pogojene z nedavnimi katastrofalnimi vremenskimi razmerami, še dodatno razrahljani. Pevci in glasbeniki po duši iz mozirske osnovne šole so zatem igrali in prepevali, vmes zaplesali. Z venčkom narodnih so pokazali, da spoštujejo kulturno dediščino dežele izpod Alp, katere graditelji bodo v prihodnosti tudi sami. Voditeljica večera Albina Rajter je obiskovalce popeljala skozi pomen kulture in praznika. (Foto: Benjamin Kanjir) Pred koncem prireditve so na oder še enkrat ga gradijo že kar nekaj let, zato so zaželeni na stopili domači pevci. Zapeli so šopek ubranih domala vseh prireditvah, ki se odvijajo v kraju. pesmi iz svojega bogatega repertoarja. Slednje- Benjamin Kanjir STEVARDESE PRISTAJAJO Z LEPONJIVSKIMI KULTURNIKI Iz »harema« v »enoženski« sistem Najbolj izgubljen dan od vseh je tisti, ko se nismo smejali, so prepričani člani »letalske družbe« Kulturno društvo Lepa Njiva in njihov »pilot« Nadja Maze. Zato so na svojo letalno stezo (beri oder) povabili k pristanku tri letalske družbe. Lepo-njivski gledališčniki so namreč pripravili komedijo Marca Camolettija Stevardese pristajajo (Boeing, boeing). Premierno so jo uprizorili na Prešernov dan v Šmihelu, dan pozneje pa tudi doma. V Ljubljani Tonija (Andrej Hrastnik) obišče prijatelj Peter (Primož Vajdl). Toni je nepoboljšljiv ženskar, Petru so predstavnice nežnejšega spola španska vas. Toni ima tri ljubice, ki letijo za različne letalske družbe in na različnih progah, zato ni nobene nevarnosti, da bi se kdaj srečale v njegovem stanova- nju. Toni je namreč prepričan, da je »ena premalo, dve enolično, tri pa ravno prav«. Tako ima »harem«, ne da bi bil musliman, kar sredi Ljubljane. To sicer deluje, dokler letalske družbe ne uvedejo hitrih letal, kar glavnemu junaku skrbno sestavljen urnik popolnoma poruši. V stanovanju se znajdejo Američanka Jane (Nadja Maze), Francozinja Mari (Suzana Rženičnik) in Nemka Karmen (Martina Letojne). Kaos je popoln, na obzorju je vihar, ki mu je priča tudi Tonijeva hišna pomočnica Berta (Barbara Vajdl). Zgodba se razplete tako, da Toni odjadra v »enoženski« sistem. Nemka se namreč zaljubi v Petra, Američanka si najde bogataša, Toniju ostane Francozinja. Marija Šukalo Toni ima tri ljubice, ki letijo za različne letalske družbe in na različnih progah. (Foto: Marija Šukalo) 12 Savinjske novice št. 8, 21. februar 2014 I Zgodovina in narodopisje O naših prednikih (4) Piše: Aleksander Videčnik Nekatera verovanja v zvezi s krstom (nadaljevanje): - S prvo vodo, v kateri so umivali dojenčka, so se morali umiti vsi otroci v hiši, da se jih ne bi lotila srbečica. - Ko je babica odrezala popkovino, je malo počakala, da je popek krvavel, saj potem otroka ni grizlo. - Če je dojenčka zizala (sesala) mora, so obesili nad zibelko ogledalo, da bi se mora ustrašila sama sebe. - Pred letom starosti dojenčka niso ostrigli, ker bi sicer dobil zelo trde lase, take pa imajo hudobni ljudje. - Ko je babica nesla otroka h krstu, ni smela na malo potrebo, ker bi potem otrok le stežka držal vodo. BOTRI Botrija je zelo utrjevala meddru-žinske povezave. Ko so botri izvedeli za svojo častno nalogo, so poslali porodnici dar, ki so mu rekli pogača. Tako je bilo v navadi, da so ljudje za nosečo žensko rekli: »Ta bo kmalu jedla pogačo,« kar je pomenilo, da bo kmalu rodila. Dar botrov je bil ponavadi povsod enak - šlo je za zvrhan koš živil, denimo pet hlebov kruha, en velik šarkelj za kinpeterco (porodnico) en majhen šarkelj pa za stre-žavko (tista, ki ji streže), za vsakega izmed otrok po en manjši kolač z lukno v sredi. Temu so dodali maslo, jajca, sladkor, čaj in, kar je najpomembnejše - veliko staro kuro, da je imela porodnica kurjo juho, ki jo je po mnenju ljudi najbolj okrepila. Nekateri so namesto petih hlebov poslali kar tri grobanske, velike hlebe kruhe. Mati porodnice pa je po nekaj dneh poslala v hišo botrov velik šarkelj, ki je moral biti po-pran, in za vsakega izmed otrok kolačke, ki so jim rekli šipanci. Boter ali botra sta podarila novorojenčku križnico ali križman'co. To je bilo dva metra dolgo fino platno, ki so mu rekli mršlin. Omeniti velja, da so iz tega platna naredili otroku srajčko, ko je šel k obhajilu. V novejšem času so dajali botri še krstno svečo. Nekoč so teden dni po krstu v vaški gostilni pripravili botrnijo, neke vrste slavje, na katero so prišli - je-banka, prijatelji, sorodniki, seveda pa tudi oba botra in župnik. Botri so prinesli želodec in drugo suho meso, obrnjen'k (jed iz pražene moke, mleka in smetane), potico in krape (krofe), da so z njimi gostili povabljence. Pijačo so naročili v gostilni. Seveda tovrstni običaji niso bili v vseh predelih naše doline enaki. V ravninskem delu Zgornje Savinjske doline so že pred drugo svetovno vojno opustili botrnije. Doma so ponudili šnite in vino. Šni-te so pecivo iz belega kruha, ki se ga namoči v stepeno jajce in nato ocvre, po navadi se jih potem potrosi z mletim sladkorjem. Takšno pecivo so ponekod ohranili do danes. Še nekaj zanimivosti v zvezi s porodom. Mati je ležala v kimpe-ti (popačenka iz nemške besede Kindbett) kake štiri tedne. Sprva je jedla kurjo juho, kurje meso, šnite, terjet in pila osladkano vino, v katerem je bil namočen mlečni ali beli kruh. Po enem tednu so ji dali vina, ki je moralo biti dobro in naravno. Vanj so dali v coto (cunjo) zvezano zmes muškata, oreščka, pibra, rjavega korena in rožmarina. Ko je izpila vino, je bil ponavadi čas, da je morala prvič po porodu v cerkev. To vse so smatrali kot neke vrste čas očiščevanja. Nekako mesec po porodu je mati (porodnica) lahko šla v cerkev, kjer je potekala vpeljava. Porodnica je morala priti v cerkev skozi zakristijo in ne pri glavnem vhodu. Ko je vstopila, ji je župnik dal v roko blagoslovljeno svečko za novorojenčka, šele po tem je smela okoli oltarja. Hodila je za župnikom. Ko je to opravila, je pokleknila pred oltarjem in se zahvalila za srečen porod in molila za srečo in zdravje otroka. Ob tem ni odveč omeniti še ravnanja z nezakonskimi materami v tistem davnem času. Tak otrok je smel imeti le enega botra, ime mu je izbral duhovnik, navadno svetni- ka, ki je slavil na dan krsta. Seveda so mater nekako zaničevali, ali bolje »po strani gledali«. Vsako leto je župnik oznanil, koliko nezakonskih otrok se je rodilo v fari. Menda je bilo redko, da bi nosili kakšne posledice tudi nezakonski očetje. Nasploh pa je znano, da je bilo nezakonskim materam v življenju veliko težje kot zakonskim. Še toliko dalj v preteklost sega spomin, da so nezakonske starše privezali k cerkvenim vratom v javno smešenje - rekli so, da »so si delali špot«. Nekaj podatkov v zvezi z nezakonskimi otroki je objavila revija Etnolog leta 1997. Iz njih izhaja, da je bilo največ nezakonskih otrok rojenih na Koroškem, tako jih je bilo leta 1896 kar 47 odstotkov od vseh rojenih otrok. Za primerjavo so zapisali še podatke o tem za deželo Štajersko, kjer se je istega leta rodilo 29 odstotkov nezakonskih otrok. Nezakonske matere so izhajale največ iz kajžarskih in gosta-ških okolij, veliko manj pa so jih našteli iz kmečkih družin. To bi lahko pomenilo, da so bila revna dekleta veliko bolj izpostavljena nevarnosti nezakonske zveze. KRSTNA DOGAJANJA NA LEPI NJIVI Ko so predvidevali v družini porod, so šli botre naprosit. To so storili še pred samim porodom. Tudi tod okoli je veljalo pravilo, da so botre poiskali iz vrst sorodnikov ali družinskih prijateljev v soseski. Bo-trija je močno vplivala na pospešeno medsosesko pomoč pri raznih kmečkih opravilih. Takoj po porodu so obvestili botre, da so se lahko kar najhitreje dogovorili za krst. S tem niso odlašali, namreč, dokler novorojenček ni bil krščen, je veljal za »Juda«. Slišati je bilo tudi tole: »Nesi tega Juda že h krstu.« H krstu je nesla novorojenčka botra, včasih pa tudi jebanka. Med samim krstom je fantka držal boter, deklico pa botra. Na obredne molitve v cerkvi je odgovarjala babica, tega so bile jebanke vešče. Omenimo, da so bile vaške babice po navadi le priučene, šele koncem 18. stoletja so se pojavile šolane babice. Irena Rožman je v sestavku Zgodovinski oris babištva na Slovenskem ... v reviji Etnolog, letnik 1997, strokovno opisala to dogajanje. Nadaljujemo prihodnjič. Iščemo stare fotografije Na Ovčarskem prazniku v Šmihelu leta 1983. Sliko hrani A. Videčnik. 13 Savinjske novice št. 8, 21. februar 2014 I Kultura, Organizacije inspirativna drevo in GOZD V SLOVENSKI KULTURI IN UMETNOSTI Poetično Gozd je našo deželo in njene prebivalce na izredno veliko načinov močno zaznamoval v materialnem in duhovnem smislu. To se kaže tudi v kulturi in umetnosti. V vseh časih, na vsem slovenskem prostoru in na zelo različne načine. NAŠE LJUDSKO IZROČILO JE POLNO PRIPOVEDI ..., ... zgodb, bajk, pravljic in pesmi o gozdu in njegovih prebivalcih, resničnih in domišljijskih (škrati, vile, volkodlaki, gozdni možje). Hkrati se je razvilo pripovedništvo, ki je povsem natanko opisovalo postopke dela v gozdu ali z lesom. Tudi ljudski pesniki in pisatelji, »bukovniki«, med njimi ima za nas posebno mesto Joža Vršnik, so gozdu v svojih delih posvetili velik del svojega ustvarjalnega prostora. Pesnik Ciril Zlobec je napisal, da »sta drevo in gozd tako pomembna, tako polna vsakršnih pomenov in simbolov, praktično uporabna in poetično inspirativna, da mimo njiju ne more noben pesnik.« Pa tudi pisatelj, slikar, kipar, skladatelj in drugi ne. Prešernova prispodoba »Hrast, ki vihar na tla ga zimski trešne« je izredno močna. Kar slišimo hreščanje vej, ko staro drevo udari ob tla. Res bi težko našli slovenskega umetnika, ki bi pri svojem ustvarjanju ne uporabil gozda za simbol, metaforo ali opis razpoloženja v svojem delu. Tavčarjev opis divjega petelina v povesti V Zali je že tak, pa Groharjev Macesen. Res je tudi, da se je zelo malo umetnikov gozdu povsem posvetilo in da predstavlja gozd nosilno temo njihove zgodbe. Gozd je vedno v Narava navdihuje tudi ustvarjalce izdelkov iz naravnih materialov. Čaplje Jožeta Strmčnika, razstavljene na Čaru lesa v Cankarjevemu domu leta 2009. (Foto: Igor Solar) ozadju ali v globokem temelju. Pri neki raziskavi so ugotovili, da so pri več kot 200 skladbah slovenskih skladateljev z gozdno vsebino le štiri z gozdom kot nosilno temo: Gozdni odmevi (J. Jež), Drevesa (B. J. Brezavšček), Tango ptic (Č. Sojar) in Turist (A. Kumar). gozd ŠUMIJO GOZDOVI DOMAČI Če bi najširšemu krogu Slovencev postavil vprašanje, katero delo slovenskega pisatelja obravnava gozd kot osrednjo temo, bi večina najverjetneje odgovorila Šumijo gozdovi domači Antona Ingoliča. Vzpodbuden od povojnih obsežnih sečenj v domačih pohorskih gozdovih, zlasti pa od nepravilnostih, ki so se ob tem dogajale, je v duhu socialnega realizma s pridihom romantike opisal in okrcal takratne dogodke. Še močnejši in izrazitejši je v prikazovanju pomena gozda za trdo preživetje na Koroškem in s tem navezanosti koroškega kmetstva nanj Prežihov Voranc v svojima Jamnici in Požga-nici. Tudi dandanašnji se literarni ustvarjalci posvečajo gozdu, seveda na drugačen način. Vsestranski poet, mislec in velik poznavalec narave Iztok Geister ga je ovekovečil v knjigi črtic Gozd skušnjav. Na koncu poglejmo še preko lokalnih plank. Eno najbolj znanih in vplivnih del o odnosu človeka do gozda je zgodba Mož, ki je sadil drevesa. Napisal jo je Jean Giono. Govori o pusti deželi, ki jo je mož ozelenil s sajenjem hrastovega želoda. Knjiga je napisana s tako subtilnostjo, da so se mnogi odpravili obiskat to pokrajino - iskanje izgubljenega raja. Seveda dežela ne obstaja. Je pa knjiga pripomogla h krepitvi ekološke zavesti širom sveta. No, pri nas se je ta zgodba res zgodila - z revitalizacijo Krasa. Črtomir v Prešernovem Krstu ob Savici je delal: »Gozd je moj dom.« Marijan Denša PLANINSKI VEČER V GRADU VRBOVEC Makedonija - dežela prekrasnih planin Vsako leto je eden izmed sredinih večerov namenjen predstavitvi planinskega izleta v tujino, na katerega se nazarski planinci odpravijo v začetku poletja. Letošnja destinacija je Makedonija, najbolj južna republika naše nekdanje skupne države. Kaj vse si bodo udeleženci izleta lahko tam ogledali, je zbranim na planinskem večeru v začetku februarja spregovoril Renato Ribič, predstavnik turistične agencije, ki potovanje organizira. Izlet je namenjen aktivnim planincem, ki želijo spoznavati ne le kulturne in turistične de-stinacije, ampak tudi njene planinske vrhove. Udeleženci se bodo na desetdnevnem potovanju imeli priložnost povzpeti na pet planinskih vrhov, med predvidenimi je tudi vzpon na Renato Ribič je zbranim predstavil planinsko potovanje po Makedoniji. (Foto: Tatiana Golob) najvišji vrh Makedonije, Golemi Korab (2.753 m). Obiskali bodo tudi več mest, med njimi Ohrid, Bitovo, Skopje in nekatere kulturne znamenitosti, kot so samostan sv. Jovana Bigorskega ter ženski samostan sv. Georgija, cerkev sv. Sofije, Pantelemon ter Samuelova trdnjava v Ohridu, antično mesto Heraklea in ena izmed največjih cerkva v Makedoniji, cerkev sv. Dimitrija. Tatiana Golob HRINEK Živimo naglo. Naša vsakdanja igra se imenuje 'dajmo, dajmo' ... Gore pa počiva- jo nad tem nenehno priganjajočim svetom. Reinhold Stecher 14 Savinjske novice št. 8, 21. februar 2014 I Kultura, Šolstvo, Oglasi JOŽE PODBREGAR, BARITONIST Že pri štirih letih izbral svoj instrument Eden izmed bivših učencev Glasbene šole Nazarje, ki je s svojo nadarjenostjo močno izstopal, je Jože Podbregar iz Podvolovljeka nad Lu-čami. Bariton je instrument, ki ga je začel igrati, še preden ga je lahko sploh držal. Z njim si je prislužil številna visoka priznanja, ob 20. jubileju GŠ Nazarje pa je postal eden izmed štirih prejemnikov priznanja za naj učenca. VZTRAJAL PRI SVOJI ODLOČITVI Jože Podbregar je že pri rosnih štirih letih vedel, da želi igrati bariton. Ker je bil takrat še premajhen, da bi lahko sam držal ta, za otroka precej velik instrument, je to oviro premagal tako, da je ležal zraven baritona na tleh in igral. Pri petih letih je začel obiskovati glasbeno šolo in kljub prepričevanjem učiteljev, naj najprej poskusi z manjšim instrumentom, vztrajal pri svoji odločitvi, da se bo učil igrati prav bariton. Poleg učenja instrumenta se je zraven učil tudi štetja in abecede, kar pa ni zmanjšalo njegove prizadevnosti, da postane dober baritonist. Prvi uspehi so prišli hitro, Jože je že kot majhen deček sodeloval na številnih javnih, internih in priložnostnih nastopih glasbene šole. Prišel Jože Podbregar je ob 20. jubileju Glasbene šole Nazarje prejel priznanje za naj učenca. (Fotodokumentacija GŠ Nazarje) pa je tudi čas za prva tekmovanja, kjer je takoj posegel po najvišjih priznanjih. VRSTIL USPEHE IN PREJEMAL PRIZNANJA Leta 2002 se je pod mentorstvom prof. Ste- fana Garkova prvič udeležil regijskega in državnega tekmovanja mladih glasbenikov Slovenije. Kot najmlajši med vsemi tekmovalci v svoji kategoriji je na regijskem tekmovanju dosegel najvišje možno število točko (100) in zlato plaketo. Nič kaj dosti ni zaostajal niti na državnem tekmovanju, kjer je osvojil srebrno plaketo in drugo nagrado. Svoj uspeh je tri leta kasneje še nadgradil, saj je, prav tako pod mentorstvom prof. Gar-kova, tako na regijskem kot državnem tekmovanju mladih glasbenikov Slovenije dosegel najvišjo možno uvrstitev, torej 100 točk in prvo nagrado. Poleg tega je prejel priznanje za najboljšo izvedbo obvezne skladbe in pozdravno pismo takratnega ministra za šolslvo in šport dr. Milana Zvera. Po končanem izobraževanju na GŠ Nazarje je bil sprejet na umetniško gimnazijo v Velenju. Danes Jože Podbregar bariton igra predvsem za svojo dušo in zagotovo tudi v veselje tistih, ki mu lahko prisluhnejo. Kot pravi, mu službene obveznosti zaenkrat žal kaj več ne dopuščajo. Zagotovo pa tako velika ljubezen, ki traja že celo njegovo življenje, ne bo kar tako izzvenela. Povsem mogoče je, da mu ljubitelji dobre glasbe še kdaj prisluhnemo na kakšnem odru. Tatiana Golob REGIJSKO TEKMOVANJE IZ ZGODOVINE V NAZARSKI OSNOVNI SOLI Spoznavali film, radio in televizijo na Slovenskem Učenci iz 22 osnovnih šol Savinjsko-šaleške regije so se udeležili področnega tekmovanja iz zgodovine. (Foto: Marija Šukalo) Osnovna šola Nazarje je bila gostiteljica področnega tekmovanja iz zgodovine. Učenci iz 22 osnovnih šol Savinjsko-šaleške regije so 11. februarja odgovarjali na vprašanja s področja filma, televizije in Po besedah nazarske ravnateljice Vesne Lešnik je bila to za tekmovalce zelo prijetna in zanimiva tema, ki so jo radi spoznavali podrobneje. Ker pa gre za dokaj oddaljeno obdobje, so potrebovali kar nekaj časa za osvajanje vseh potrebnih podatkov in znanj s tega področja. Za razbijanje treme so udeležen- cem tekmovanja in njihovim mentorjem pripravili kratek kulturni program. Zapel jim je I-zborček, pozdravne besede sta jim namenili tako ravnateljica Vesna Lešnik kot županja Majda Podkrižnik. Lešni-kova je predstavila šolo, županja pa jim je spregovorila o občini in zaželela veliko uspeha pri pisanju. Marija Šukalo radia na Slovenskem. Med 83 tekmovalci, ki so se preizkusili v znanju na to tematiko, so bili tudi učenci vseh zgornjesavinjskih šol, ki so se na šolskem tekmovanju najbolje odrezali. 15 Savinjske novice št. 8, 21. februar 2014 I UDAR PO MOŠKO 2 Avdic in Valič kriva za solze smeha Stand up komedijanta Vid Va-lič in Denis Avdic sta s predstavo Udar po moško 2 hipoma razprodala dvorano ljubenskega kulturnega doma in vse srečneže, ki so se uspeli dokopati do vstopnic, navdušila z njima značilnim humorjem. Medtem, ko se je radijski voditelj in nekdanji policist Denis Avdic z veseljem pošalil na lasten račun »čefurja«, policista, očeta in dodal še kakšno anekdoto iz dela na radiu, je Valič nadaljeval šov z oceno moških in ženskih odnosov, se po- hvalil kot poliglot, razmišljal o krizi in še o čem. Obema komikoma je bila skupna dobra improvizacija, zmedlo ju ni niti, da včasih ob komentarju ali smehu iz publike nista mogla zadržati smeha. V predstavo sta vključila obiskovalce, jih zabavala in hkrati spravljala v zadrego. Štefka Sem Mojstra komedije Vid Valič (levo) in Denis Avdic na delu. (Foto: Štefka Sem) PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO RECICA OB SAVINJI Poveljnika Goličnika zamenjal Prislan Preteklega leta se bodo po besedah predsednika Petra Brezovni-ka v rečiškem prostovoljnem gasilskem društvu spominjali po številnih dobro izpeljanih nalogah, izobraževanjih in dobrih rezultatih na različnih tekmovanjih. Rezultati pionirjev, mladink, članic A, članov B in članic B pa so na regijskem tekmovanju bili tako dobri, da so se te enote uvrstile celo na državno tekmovanje. Člani njihovega društva so bili uspešni tudi kot organizatorji, saj so poleg medobčinskega in regijskega tekmovanja organizirali tekmovanje za pokal občine, ki je v domači kraj privabilo skoraj trideset ekip iz države. Leto so zaznamovale tudi intervencije. Teh je bilo kar sedem, je bilo moč razbrati iz poročila poveljnika Matjaža Goličnika. Kljub temu, da so na njih uspeli strokovno reševati težave, je poudaril, da se morajo operativci neprestano izobraževati. K temu pripomorejo tudi vaje, na katerih se lahko preizkusita nova oprema in tehnika. Ravno glede vaj se bo treba zresniti in se jih udeleževati v večjem številu, je izpostavil poveljnik občinskega poveljstva Franci Finkšt. Za letošnje leto so si rečiški gasilci v plan dela med drugim zapisali, da bodo poskušali obnoviti okna na gasilskem domu. Na obč- KONJEREJSKO DRUŠTVO ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Kritični do nizke udeležbe na prireditvah Predsedniku zgornjesavinjskega konjerejskega društva Janku Prisla-nu se za društvo ni bati. Njegovi člani so dokazali, da uspejo tudi v njegovi odsotnosti realizirati zastavljene naloge. Dokaz za to je bil občni zbor prvo nedeljo v februarju na Levčevi domačiji v Lokah pri Mozirju, kjer so pregledali delo v preteklem obdobju in si zadali naloge za prihodnje. Poročilo in plan, ki ga je spisal Prislan, sta podala Marko Ročnik in Ferdinand Weiss, njegova namestnika. Iz poročila je bilo razbrati, da so se ljubitelji konj izobraževali na predavanjih strokovnjakov s področja živinoreje. Nekateri člani so uspeli opraviti izpit za ja- hača. Na pohodih so s konjskega hrbta spoznavali našo dolino in se odpravili v goste k sosednjim društvom. Primere dobre prakse so lani spoznavali na ekskurziji po Srbiji in Hrvaški. Za zdravje živali so se podali na blagoslov v Mozirje, Pod-volovljek in Šentjanž. Tudi v letošnjem letu bodo delali po začrtanih nalogah, je med drugim poudaril Ročnik. Bil pa je kritičen do slabe udeležbe na prireditvah, ki jih pripravi društvo. Mnenja je, da je veliko dela in sredstev vloženega v izvedbo, a slab odziv izniči vsa prizadevanja tistih, ki so zadolženi za priprave. Marija Šukalo Poveljniško mesto v PGD Rečica ob Savinji je prevzel Jože Prislan. (Foto: MŠ) nem zboru je Matjaž Goličnik funkcijo poveljnika predal Jožetu Prisla-nu. Na srečanju so za večletno požrtvovalno delo podelili priznanja društva in Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline. Priznanje Gasilske zveze Slovenije, plamenico prve stopnje je prejel Peter Sedovšek. Marija Šukalo Marko Ročnik je napovedal, da bodo delali po začrtanih nalogah, a je potrebna boljša udeležba konjerejcev na prireditvah. (Foto: MŠ) 16 Savinjske novice št. 8, 21. februar 2014 I Organizacije, Čestitke DRŽAVNO PRVENSTVO SLOVENSKIH ČASTNIKOV V STRELJANJU IN SMUČANJU Na Golteh so se pomerili vojaki, častniki policisti in slovenski Pri Mozirski koči so udeleženci tekmovanja streljali z malokalibrskim orožjem na 25 metrov oddaljene tarče. (Foto: Jože Miklavc) Dvajseto tekmovanje slovenskih častnikov in enajsto veteranov vojne za Slovenijo ter policijskih veteranskih združenj v smučanju in streljanju je potekalo v soboto, 8. februarja, na Golteh. V težkih razmerah, ob sneženju in megli, vendar ob dobri organizaciji in disciplini. Slednje so zagotavljali organizatorji iz velenjskih območnega združenja slovenskih častnikov in območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo (OZVVS) ob logistični pomoči Slovenske vojske (SV). Tekmovalo je 25 ekip s po tremi udeleženci. Prireditev si je ogledalo več uglednih funkcionarjev iz različnih častniških in veteranskih organi- Smučarski del tekmovanja so izvedli na progi Beli Zajec. (Foto: Jože Miklavc) zacij. Med njimi tudi svetovalec načelnika Gene-ralštaba SV, generalni sekretar Mednarodne federacije vojaških gornikov, brigadir mag. Bojan Pograjc. Smučarski del tekmovanja so izvedli na progi Beli Zajec. Na cilju pri Mozirski koči so pripravili strelsko tekmovanje z malokalibrskim orožjem na 25 metrov oddaljene tarče. Hkrati je potekalo tudi 11. tekmovanje veteranov vojne za Slovenijo. Med častniškimi ekipami je bil prvi 670. logistični polk, druga je bila ekipa OZSČ Laško in tre- tja OZSČ Zagorje ob Savi. Med veteranskimi organizacijami so na najvišjo stopničko stopili po trije tekmovalci; 1. PVD Sever za celjsko območje (Marjan Vodeb, Vili Bezjak, Darko Repen-šek), ki so prejeli tudi prehodni pokal, 2. OZVVS Spodnje Savinjske doline in 3. OZVVS Zasavje 2. Med posamezniki je bil najboljši Aleš Bric iz 670 logističnega polka, drugi Marjan Vodeb iz PVD Sever za celjsko pokrajino in tretji Ozvald Golob iz 670. logističnega polka. Jože Miklavc v 17 Savinjske novice št. 8, 21. februar 2014 I MLADINSKO DRUŠTVO NAZARJE Pripravile brezplačno delavnico nege kože in ličenja V soboto, 8. februarja, so v Mladinskem društvu Nazarje organizirali brezplačno delavnico nege kože in ličenja. Delavnico je potekala v njihovih prostorih v domu kulture pod vodstvom Veronike Juvan. Juvanova je pokazala različne tehnike za zdravo in sijočo kožo ter udeleženke delavnice naučila par trikov, kako se naličiti. Članice MD Nazarje so se odločile, da bodo delavnice organizirale še v prihodnje, saj so se na tej marsikaj naučile in bi želele znanje še razširiti. Prek njihove facebook strani bodo čla ni mladinskega društva objavili no ve termine delavnic in raznovrstni dogodkov, ki jih bodo organizirali prihodnje. M Veronika Juvan je udeleženke delavnice naučila, kako se čim lepše naličiti. Ljudje in dogodki, Oglasi Zgornja Savinjska dolina nekoč in danes CENTER STAREJSIH GORNJI GRAD Pogled z mosta, ki vodi s Homca v Grušovlje leta 2012. (Foto: IS) In pogled z mosta po nedavnem žledolomu. V naravi so bila od nekdaj večja odstopanja tudi od dolgoletnih povprečij, ki jih človeško življenje, če ima srečo, ne zazna. Velika odstopanja nas zato toliko bolj presenečajo, ko se zgodijo, in jim pripisujemo najrazličnejše vzroke. (Foto: IS) Celjski škof nepričakovano naletel na sošolca V četrtek, 6. februarja, je v gor-njegrajskem centru starejših potekal prav poseben dogodek. Na obisk je prišel celjski škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek. Ob tej priložnosti je blagoslovil križev pot v domski kapeli, po slovesnosti pa so imeli duhovniki gornjegrajske de-kanije še svojo konferenco. V imenu stanovalcev je škofa pozdravil Ivan Kepic in se mu zahvalil za čast, ki jo je centru izkazal s svojim obiskom. Pri tem mu je razkril presenetljivo dejstvo, da sta bila pred 45 leti sošolca na teološki fakulteti. Na posredovanje diakona Stanislava Čeplaka, ki v domu že ne- kaj časa skrbi za duhovno oskrbo, je škof prišel na obisk z namenom blagosloviti križev pot, ki so ga namestili že pred leti, doslej pa še ni bil blagoslovljen. Pri maši in slovesnosti so bili navzoči duhovniki dekani-je Gornji Grad, stanovalci, zaposleni in direktorica centra Francka Voler. Škof Lipovšek je nagovoril zbrane in se zaposlenim zahvalil za skrb, ki jo posvečajo svojim stanovalcem. Prav starejši, bolniki in nemočni so tisti, ki jim moramo še posebej posvečati svojo pozornost in ljubezen. Pozabiti pa ne smemo niti na medsebojno spoštovanje, je med ostalim dejal govornik. Marija Lebar Škofu dr. Stanislavu Lipovšku je dobrodošlico izrekel njegov nekdanji sošolec Ivan Kepic. (Fotodokumentacija centra) 18 Savinjske novice št. 8, 21. februar 2014 I Organizacije PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO POBREZJE Preteklo leto v znamenju obnove objektov V Prostovoljnem gasilskem društvu Pobrežje je po besedah predsednika društva Franca Finkšta preteklo leto minilo v znamenju zbiranja finančnih sredstev za obnovo streh na gasilskih objektih in veliko udarniškega dela, da so delo dokončali. Pri izgradnji povezovalne ceste Renek-Trnovec so pomagali izvajalcem s črpanjem vode iz območij betoniranja in spiranjem gradbenih pripomočkov. Poletne mesece so izkoristili za udeležbo na raznih prireditvah in tekmovanjih, ob otvoritvi mostu pa so pripravili pogostitev. Članom omogočajo izobraževanja, vendar je Finkšt mnenja, da bo v prihodnosti potrebno na tem področji storiti kaj več. Pripraviti morajo namreč primerne kandidate, da bodo v prihodnje opravljali društvene naloge. Prepričan je, da nič ne pomenijo vse pridobitve, če nimajo ustreznega kadra. Poveljnik Ivan Antinac je povedal, da so delali na področju usposabljanja, operativne pripravljenosti, vaj, tekmovanj, intervencij in preventivnih dejavnosti. Pomagali so pri odstranjevanju posledic neurja, štirikrat gasili požar v svojem PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO BOČNA Gasilci niso zato, da bi napravljali drva Da so gasilci vedno pripravljeni priskočiti na pomoč, so dokazali tudi bočki, ki so se 8. februarja zbrali na občnem zboru, a še pred njegovim zaključkom jih je kar nekaj odhitelo gasiti dimniški požar. Tako predsednik društva Ludvik Mi-klavc kot poveljnik Slavko Šinkovec sta zelo pohvalila člane, ki niso zagnani le na gasilskem področju, temveč so veliko truda vložili tudi v ureditev gasilskega doma. V lanskem poletju so prekrili dom, zgradili nadstrešek stopnišča in obnovili ograjo. Temeljito so Poveljnik Ivan Antinac je povedal, da so v PGD Pobrežje pomagali tudi pri odstranjevanju posledic neurja. (Foto: MŠ) okolišu in oskrbovali domačine s pitno vodo. Tudi letošnje leto se ne bo bistveno razlikovalo od preteklih, so sklenili na občnem zboru, le da jim energijo ne bo potrebno usmerjati toliko v udarniško delo, temveč v krepitev prijateljskih vezi. Vsekakor pa ne bodo pozabili na izobraževanje in na svoje osnovno poslanstvo - pomoč sočloveku. Marija Šukalo Poveljnik Slavko Šinkovec je poudaril, da je večina ljudi hvaležna za pomoč. (Foto: ŠS) obnovili strojno lopo, se izobraževali in organizirali občinsko gasilsko vajo, je povedal Miklavc. Sodelovali so tudi pri gašenju največjega požara v dolini, na Velikem Rogatcu. Šinkovec je dodal, da je bilo za njih, kar se tiče intervencij, dokaj mirno leto, so pa zato v času žleda v tem mesecu opravili veliko ur dela, ko so čistili drevje ob cestah in tako ljudem omogočali mobilnost. Poudaril je, da je večina ljudi hvaležna za pomoč, se pa najdejo celo taki posamezniki, ki bi radi brezplačno napravljanje drv s strani gasilcev. Tekmovalno iz objektivnih razlogov preteklo leto niso bili najbolj aktivni, so pa kot vedno pomagali na prireditvah kot redarji, organizirali preglede gasilnih aparatov, prikazali gašenje z gasilnikom na prah v Domu na Menini, obiskali šolarje in še marsikaj. Žal niso bili uspešni na razpisu za obnovo fasade, zato se bodo tega lotili v lastni režiji letos. Gornjegrajski župan Stanko Ogradi je ob pohvali gasilcev še omenil, da je vse več naravnih nesreč in da vsega gasilci pač ne bodo mogli več opraviti sami. Štefka Sem PLANINSKO DRUŠTVO LJUBNO OB SAVINJI Včlanjena tretjina osnovnošolcev Člani ljubenskega društva, ki združuje ljubitelje planin, so opravili z inventuro svojega dela v preteklem letu in predstavili načrte za letošnje. Planinci in gostje so prisluhnili poročilu predsednice društva Brigite Vrčkovnik, finančnemu poročilu, predstavljene so bile aktivnosti markacistov in delo mladih članov. Vrčkovnikova je kot najpomembnejši dosežek izpostavila zaključek del glede ogrevanja Koče na Travniku. Predstavila je aktivnosti in težave za pridobitev potrebnih dokumentov na temo legalne umestitve omenjene koče v tamkajšnji prostor. Delo markacistov je na slikovit način predstavil Jože Marovt - Pe-pi. Varuh gorske narave Franc Ate-lšek - Aco je nanizal svoja opažanja na temo varovanja in ohranjanja narave v minulem letu in ideje, kako izboljšati stanje na tem področju. Predstavljeni so bili številni izleti, ki so se jih udeležili v lanskem letu, vsebinsko pa se najbolj pestro dogajanje v društvu Predsednica Brigita Vrčkovnik je predstavila aktivnosti ljubenskih planincev. (Foto: FA) vrti okrog mladih planincev in njihovih aktivnosti. Izleti, tabori, zi-movanja, izobraževanja, tekmovanja so se vrstila skozi vse leto. Kar niti ni čudno, saj je po besedah ravnatelja ljubenske osnovne šole Rajka Pintarja kar dobra tretjina otrok aktivnih v planinskem društvu. To je po njegovi oceni v samem vrhu med slovenskimi osnovnimi šolami. Zaslužnim posameznikom so podelili simbolične nagrade, na pragu nove planinske sezone pa so bili predstavljeni letošnji načrti. Ti ne odstopajo od ustaljenih smernic društva. Franjo Atelšek 19 Savinjske novice št. 8, 21. februar 2014 I Ljudje in dogodki, Organizacije osnovna Šola frana kocbeka gornji grad Policist za en dan Med drugim smo si ogledali tudi policijski kombi. Zjutraj me je policist Peter Neuholt prišel iskat v šolo. Odpeljala sva se na Ljubno ob Savinji po še dva učenca. Odpeljali smo se na policijsko postajo v Mozirje. Tam smo najprej s pomočjo policista naredili alkotest. Potem nam je policist razkazal zaščitno opremo: neprebojni jopič, čelado, zaščito za obe roki in nogi. Ogledali smo si tudi policijsko postajo. Policist nam je pokazal kovček, v katerem so stvari za jemanje prstnih odtisov. S terena sta prišla dva policista, ki sta nam razkazala policijski kombi. Z radarjem smo poskušali izmeriti hitrost avtomobila. Ko smo prišli nazaj na policijsko postajo, nam je policist vzel prstne odtise. Nazaj grede smo se odpeljali na malico v gostišče Prodnik. Čas je hitro minil. Bilo je lepo in zelo zanimivo. Vesel sem, da sem lahko en dopoldan preživel v »vlogi« policista in vsaj malo spoznal njihovo delo. Domen Petek, 6. razred UCENCI OS MOZIRJE IN OS LITIJE V BRITANSKI PRESTOLNICI Vsak trenutek Londona je bil fantastičen Petek, 24. januar, je bil dan poln pričakovanj. Ko smo v Mozirju končno dočakali sneg, nas je 13 učencev odšlo v London. Najprej smo se izpred šole odpeljali s kombijem, v Ljubljani pa smo se presedli na avtobus. Na zimsko dogodivščino smo se odpravili skupaj z učenci OŠ Litije, učiteljicami ter vodičko Špelo. Na poti do letališča v Zagrebu nam je pot oviral zastoj, zaradi katerega smo komaj ujeli let, a na koncu nam je vendarle uspelo. Na letalu smo se izjemno zabavali, posebno tisti, ki so prvič leteli. V londonskem hotelu smo se nastanili ponoči. Ko smo se naslednji dan vsi presrečni zbudili, smo se najprej odpravili na zajtrk, potem pa na podzemno železnico. Odpeljali smo se do St. James's parka. Tam smo si ogledali veliča- stno Buckinghamsko palačo ter menjavo kraljeve straže. Pot nas je vodila do Big Bena. Ogledali smo si še Greenwiški poldnevnik. Po Temzi smo se popeljali z ladjico ter med drugim videli London Eye in Tower Bridge. Ujela nas je strašna nevihta. V večernih urah smo se sprehodili skozi kitajsko četrt. Ko smo se vrnili z ogleda, smo utrujeni zaspali v hotelu, naslednji dan pa smo se odpravili novim dogodivščinam naproti. Ogledali smo si British Museum, odšli smo na vedno živahen Oxford Street, kjer smo imeli čas za zapravljanje angleških funtov. Fascinanten ogled voščenih lutk pa smo doživeli v Madame Tussauds, kjer smo se rokovali s slavnimi. Zvečer smo se sprehajali po trgu Leicester Square. Po ogledu večernih luči Londona smo se od- Nestrpno čakanje na prvi prevoz s podzemno železnico pravili v hotel, zjutraj pa žalostni odšli nazaj proti zasneženi domovini, saj je bil vsak trenutek Londona fantastičen. Med seboj smo spletli še tesnejša prijateljstva ter doživeli marsikaj, kar nam bo za vedno ostalo v spominu. Meta Kugovnik, Alja Forštner KLUB ZGORNJESAVINJSKIH ŠTUDENTOV Priprave na maturo V klubu zgornjesavinjskih študentov iščejo sodelavce za projekt Priprave na maturo. Študenti in dijaki zadnjih letnikov, katerim slovenščina, matematika ali angleščina ne predstavljajo velikih težav, se lahko prijavijo na elektronski naslov katja.stradovnik@gmail.com. Sodelujoči bodo poleg plačila dobili tudi reference, pomembne pri iskanju zaposlitve. Priprave na maturo za dijake se bodo pričele v marcu. ŠS POPRAVEK V prejšnji številki Savinjskih novic bi moralo v obrazložitvi priznanj Sveta JSKD OI Mozirje pri KD Franc Herle Solčava pisati, da so podprli projekt Ohranjanje narečij Zgornje Savinjske doline. Za napako se iskreno opravičujem. Marija Šukalo 20 Savinjske novice št. 8, 21. februar 2014 I NOGOMETNO DRUŠTVO MOZIRJE Sanjski finale za zaključek turnirja Mozirski ljubitelji »okroglega usnja«, ki jih vodi Matjaž Purnat, so organizirali šesti tradicionalni turnir v dvoranskem nogometu. V dveh dnevih, 8. in 9. februarja, se je na parketu Športne dvorane Mozirje borilo 32 ekip mladih nogometašev. Turnir je potekal v štirih starostnih kategorijah. V vsaki se je med sabo merilo osem ekip mladih, perspektivnih igralcev. S starostjo se je krepil tudi tempo igre, ki je dvigovala na noge obiskovalce dogodka. Najprej so se med sabo pomerili otroci v starostni kategoriji U9. Za tretje mesto sta se po uspehu v predtekmovalnem delu pomerili ekipi Rudar b in Šmartno. Slednji so zmagali z rezultatom 2:0. Še bolj napet je bil finalni obračun, v katerem so domačini premagali prvo ekipo velenjskega Rudarja z 2:1, kar je za organizatorje pomenil odličen začetek. Kasneje so na parket stopili nogometaši U11. Tokrat si domačini možnosti za preboj v zaključ- Premierni nastop smučark skakalk na zimskih olimpijskih igrah v ruskem Sočiju je dobila Nemka Corina Vogt. V anale olimpijskih iger se je tako zapisala kot prva zmagovalka ženske smučarske skakalne tekme. Srebrno kolajno je osvojila Avstrijka Daniela Iraschko-Stolz, bronasto Francozinja Coline Mattel, medtem ko je brez olimpijske medalje presenetljivo ostala vodilna v svetovnem pokalu, Japonka Sara Takanashi. Slovenke so solidno opravile svoj krstni olim- ni del turnirja niso priborili. Za tretje mesto sta se pomerili ekipi Ljubnega in Rudarja. Ljubenci so s srčno igro in veliko željo po zmagi dobili to tekmo in zasedli tretje mesto. Za prvega sta se pomerili kar prva in druga ekipa iz Miklavža, ki sta bili kakovostna kategorija zase. Zmagala je prva ekipa. Naslednji dan so se med sabo pomerili člani ekip U13. Do malega finala je uspelo priti domačinom in Žalčanom. Slednji so klonili tik pred koncem in Mozirjanom prepustili tretje mesto. Za prvo mesto so se med sabo pomerili Velenj-čani in Bistričani. Slednji so bili za odtenek boljši in zmagovalni pokal odnesli domov. V polfinale nogometašev U15 so se uvrstili domačini, Ljubenci, Žalčani in Šmarčani. Slednji dve ekipi sta se po porazih pomerili v malem finalu. Odločen je bil šele po streljanju kazenskih strelov, kjer je z obrambo več žalski golman svoji ekipi priboril tretje mesto. Domačini pa so se najbolj veselili velikega finala, medsosedskega pijski nastop in predvsem najizkušenejša Maja Vtič ni bila daleč od odličja. Čeprav po metrih med najdaljšimi se ji ni najbolj posrečil doskok, kar je bilo dovolj za še vedno odlično šesto mesto, Katja Požun je bila 11., Špela Rogelj in Eva Logar pa sta zasedli 26. in 27. mesto. Vražje Slovenke se s karavano najboljših smučark skakalk selijo nazaj na svetovni pokal, ki se končuje konec meseca marca v Planici. Franjo Pukart obračuna z ekipo Ljubnega. Oboji so pokazali atraktivno igro, ki je pokazala moštvenega duha, okrepljenega z močnim navijanjem s tribun. Kljub temu so imeli več sreče, predvsem pa dobrih udarcev na nasprotna vrata Mozirjani. Na koncu so slavili s 3:1. Benjamin Kanjir ROKOMETNI KLUB NAZARJE Kazalo na dve, na koncu rešile točko Prvo februarsko tekmo je članska ekipa na-zarskih rokometašic odigrala v Hrpeljah proti ŠD Jadran Bluemarine. Iztržile so točko za rezultat 30:30 (17:18), vendar sta bili v igri obe točki. Za Nazarčanke se je nadaljeval niz težkih tekem. Prva v nizu je bila januarja proti vodilni Ljubljani. Druga je bila proti drugi ekipi prvenstva ŽRK Branik v Nazarjah 1. februarja, vendar je bila tekma prekinjena zaradi izpada elektrike, saj se je takrat začela vremenska ujma z žledolo-mom. Tretja tekma je bila v sredo proti Jadranu, ekipi, ki ima resne ambicije zaigrati v 1 A ligi. Na tej tekmi so zgornjesavinjske rokometaši-ce dokazale, da so izjemno trd oreh za vse ekipe v prvenstvu. Vodile so že po prvem polčasu, v drugem pa nadzirale potek tekme in imele tudi že pet golov prednosti. Tako je bilo do 50. minute, ko se je poškodovala Karmen Gaber, tretjo izključitev pa si je prislužila Sandra Melavc. Nazarčankam se je zelo poznala odsotnost dveh nosilk igre, saj imajo še vedno težave s kratko klopjo za rezervne igralke. Sledil je napet boj do konca, v katerem so iztržile neodločen izid in eno točko. Ta jih je utrdila na petem mestu v prvenstvu. Trener Brane Dobnik, ki je pohvalil igro svojih igralk, je prepričan, da bi članice ob boljših materialnih pogojih v klubu kotirale visoko tudi v višjem rangu tekmovanja. Roman Mežnar ( OPRAVIČILO V 7. številki Savinjskih novic sem v članku Na čelu društva Šmigoca zamenjal Rojšek pomotoma zapisala, da sta predsednik Slavko Šmigoc in podpredsednik Darko Repen-šek odstopila zaradi osebnih razlogov. Pravilno je, da se je Šmigocu in Repenšku iztekel mandat in iz osebnih razlogov nista ponovno kandidirala. Za napako se iskreno opravičujem. Marija Šukalo V finalu U15 so se med sabo pomerili Mozirjani in Ljubenci, ki so morali priznati premoč motiviranih varovancev trenerja Vikija Uršnika. (Foto: Benjamin Kanjir) OLIMPIJSKE IGRE - SOČI 2014 Smučarski skakalki Maji Vtič šesto mesto 21 Savinjske novice št. 8, 21. februar 2014 I Šport, Kronika ODBOJKARSKI KLUB MOZIRJE Dve zmagi v pravem trenutku Mozirske odbojkarice so v preteklem tednu končale dolg niz porazov, s katerimi so se iz tedna v teden spuščale po tekmovalni lestvici 2. DOL vzhod. V zaostali tekmi so premagale gostje iz Mislinje, v soboto pa v rednem kolu še odbojkarice Murske Sobote. Varovanke Davida Skoka so preteklo sredo odigrale tekmo, ki je bila 1. februarja odpovedana, ker v Športni dvorani Mozirje kot drugod v kraju ni bilo električne energije. Mislinjčanke tokrat niso imele nobenih možnosti, saj so domačinke popolnoma domi-nirale. Ob njihovi izraziti premoči je zato Skok več možnosti za igranje namenil mlajšim, manj izkušenim igralkam. Zmaga s 3:0 je Mo-zirjankam prinesla tri točke na lestvici. KOSARKARSKI KLUB NAZARJE Podobna situacija je bila tudi preteklo soboto, ko so se odbojka-rice OK Mozirje v 15. prvenstvenem krogu srečale z gostjam iz Murske Sobote. Slednje v nobenem delu igre niso imele možnosti za zmago, saj jim domačinke niso dovolile niti poštenega vdiha. Dobra igra na mreži se je hitro obrestovala, točke so se vrstile druga za drugo, zato Murskosobočanke niso imele nobenih možnosti za uspeh. Po igrah je bilo tako 25:13, 25:20 in v tretji, odločilni igri, še 25:22. Nove tri točke so Mozirjanke zasidrale na sedmem mestu prvenstvene lestvice in jim mogoče že prinesle obstanek v ligi, čeprav so pred njimi do konca sezone še tri težke tekme, od teh dve na gostovanju in ena doma. Benjamin Kanjir Odličen začetek boja za prvaka Po štirinajstdnevnem premoru se je za Nazarčane pričel drugi del tekmovanja v 4. SKL. Svoj niz nepo-raženosti so prenesli v drugi del prvenstva, saj so v prvem krogu v soboto visoko nadigrali Ivančno Gorico. Zgornjesavinjčani so krenili v boj v skupini za prvaka na vzhodu s popolnim izkupičkom iz prvega dela prvenstva. Skupaj z Bistrico so se povezali z Metliko in Ivančno Gorico v skupini za prvaka vzhodnega dela 4. SKL. V Nazarjah je gostovala Ivančna Gorica in naletela na razpoloženo domače moštvo, ki je pot do nove zmage tla- kovalo na trdni obrambi. Ta jim je omogočala hitre prehode v napad. Gostujoči košarkarji so bili konkurenčni prvih pet minut v prvi četrtini in boljši v drugi četrtini, nazarski pa so z borbenostjo in kolektivno igro prevzeli pobudo in veliko pred koncem tekme odločili zmagovalca. V domačem moštvu so prav vsi igralci dobili priložnost za igro, kar so izkoristili in se vpisali med strelce. Naslednja tekma bo danes v Slovenski Bistrici, kjer jih čakajo stari znanci iz prvega dela prvenstva, od katerih so bili v letošnji sezoni že dvakrat boljši. Roman Mežnar Nazarje : Ivanina Gorica 85:58 (33:15, 8:15, 23:21, 21:8) 1. krog (2. del) 4. SKL - vzhod A: Bistrica : Metlika 99:84, Nazarje : Ivančna Gorica 85:58. Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval. IZ POLICIJSKE BELEZNICE • TATVINA VARNOSTNIH KAMER Mozirje: V noči na 10. februar je neznani storilec iznad dveh vhodov v gostinski lokal v Mozirju ukradel varnostni kameri. Lastnik je oškodovan za okoli 150 evrov. • UKRADEL ELEKTRIČNO ORODJE Nazarje: V noči na 11. februar je neznani storilec vlomil v proizvodno halo podjetja Glin Nazarje. Iz notranjosti je ukradel električno orodje in s tem lastnika oškodoval za okoli 800 evrov. • POŽAR V PODJETJU POGASILI ZAPOSLENI Nazarje: 11. februarja v dopoldanskem času so bili policisti obveščeni o požaru v podjetju Glin Nazarje. Delavci so varili na lesenem delovnem pultu. Po končanem varjenju je prišlo do požara na predalih, kjer so varili. Požar so pogasili sami, ob tem pa je prišlo do zastrupitve enega izmed delavcev z ogljikovim monoksidom. Odpeljan je bil na zdravljenje v celjsko bolnišnico, kjer so ugotovili da je zadobil lahke telesne poškodbe. • PODTALNICA ZALILA HIŠO Delce: 11. februarja dopoldan je v Delcah podtalnica zalila stanovanjsko hišo. Izčrpali so jo gasilci PGD Šmartno ob Dreti. • GASILCI ŠE KAR NA DELU Šmartno ob Dreti: 11. februarja popoldan so v Šmartnem ob Dreti gasilci PGD Nazarje čistili propuste in izpod mostov odstranjevali naplavine. • ZAGORELO NA CENTRALNI KURJAVI Rečica ob Savinji: 13. februarja ob 0.40 uri je na Rečici ob Savinji v stanovanjski hiši zagorelo na gorilcu peči za centralno kurjavo. Gasilci PGD Rečica ob Savinji, Pobrežje in Grušovje so požar pogasili ter pregledali in prezračili prostore. • SMUČARKA SI JE ZLOMILA GOLENICO Golte: 14. februarja v popoldanskem času je 64-letna smučarka smučala na progi na Golteh in si pri padcu zlomila golenico. Odpeljana je bila v Splošno bolnišnico Celje, kjer je bilo ugotovljeno, da je zadobila hudo telesno poškodbo. • SIN GROZIL MAMI IN JO NAGNAL IZ HIŠE Zgornji Dol: 15. februarja v večernem času je prišlo do kršitve javnega reda in miru v Zgornjem Dolu. Sin je grozil mami, nakar jo je nagnal iz hiše. Iz razgovorov je bilo ugotovljeno, da gre za kaznivo dejanje nasilja v družini, zato je bil kršitelju izrečen ukrep prepovedi približevanja do matere. Zoper storilca sledi kazenska ovadba na pristojno državno tožilstvo. HOKEJSKO DRUŠTVO LUCE Lučani še v igri za končnico Lučki hokejisti so v državnem prvenstvu 2. lige v inline hokeju dosegli četrto zmago, saj so s 4:2 premagali Dolenjske Toplice. Dva kroga pred koncem rednega dela zasedajo 7. mesto, v končnico pa se uvrsti prvih šest moštev. Zato morajo v soboto v Lukovici zmagati proti trenutno drugouvrščenimi ljubljanskimi Grizliji. Šestouvršče- ni Agrobar pa mora izgubiti, saj ga lahko lučka ekipa v zadnjem krogu, v medsebojni tekmi prehiti na lestvici. V pokalu Slovenije so se člani HD Luče po zmagi nad Tolminom s 5:3 uvrstili med 16 najboljših, za uvrstitev med osem pa so morali priznati premoč ekipi Prevoje iz 1.lige. ŠS 22 Savinjske novice št. 8, 21. februar 2014 I Zahvale, Informacije, Oglasi Če me iščete, me iščite v svojih srcih, če imam tam bivališče, bom vedno pri vas. V SPOMIN Magda CIGALE 13.4.1971 - 22.2.2001 Hvala vsem, ki se je spominjate. Dežurne službe ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. VETERINARSKO DEŽURSTVO Veter. postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: od pon. do pet. od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 7. do 8.30 ure. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Vse prijave okvar se javljajo direktno v Celje v center vodenja, od koder se nato napoti dežurni elektromonter na teren. (03) 42 01 000 (centrala) (03) 42 01 180 (prijava napak na števcu) od 7. do 15. ure (03) 42 01 240 (prijava napak na omrežju) 24 ur/dan DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145. Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi, delo za vselej končali, v hišo očetovo šli. ZAHVALA ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta Alojza ZAGOŽNA p. d. Sp. Pevca iz Bočne 21.6.1931 - 11.2.2014 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih izrekli soža-lje, darovali cvetje, sveče in svete maše ter ga pospremili na njegovi zadnji poti v tako velikem številu. Hvala tudi g. župniku Ivanu Šelihu za lepo opravljen obred, pogreb-cem, pevcem, gasilcem, praporščakom, in g. Marku Potočniku za besede slovesa. Žalujoči vsi njegovi Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljubljene Anke PODPEČNIK iz Otoka 17, Bočna 8.9.1941 - 12.2.2014 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Zahvala sosedom, prijateljem in znancem ter osebju ZD Gornji Grad. Še posebej se zahvaljujemo sosedi Minki za nenadomestljivo pomoč. Žalujoči mož in sin z družino 23 Savinjske novice št. 8, 21. februar 2014 I Za razvedrilo Cvetke PRIDITE NA SVETLO, PRIDITE V LUCE POD LUC Ko pride na obisk državni obisk, lučki župan Ciril Rosc (v sredini) takole roko na daleč ponudi v stisk. Lučan že ve, kam kdo iz države roko moli, saj tam vse po denarju hlepi. Občina, ki jo še nimamo zadolženo, meče luč slabo na državo zblojeno. Kakšen je to ljudem primer, da se da, da se zmore, da brez zadolževanja ni nič narobe? Klika že skupaj glave tišči, kako iz Luč za Jankoviča in ostalo bratušči-no speljala bi denar po temi. SREBRN ŠKAF ZA ZLATE SEVERNJAKE Po treh zaporednih zmagovitih smučarsko-strelskih letinah na Golteh je prehodni pokal za veterane vojne za Slovenijo pripadel prvi ekipi pokrajinskega veteranskega društva Sever za celjsko območje. Legendarnemu športniku Daretu Repenšku (levo) ga je v roke položil skozi hrup deroč se generalni sekretar Zveze veteranov vojne za Slovenijo Mitja Jankovič: »Iz tega škafa se pa pije. Da ne boste pozabili name in na vse »severne« prjatle!« NACITAN ZE OD PREJ Brigita Vrčkovnik, predsednica Planinskega društva Ljubno ob Savinji: »Kaj ko bi vzel moja očala, da se ne bi preveč trudil pri branju?« Franc Lipovd - Cac, gospodar Koče na Travniku: »Ni potrebno, saj samo slike gledam.« 24 Savinjske novice št. 8, 21. februar 2014 I Križanka, Informacije KäSeBlv^1*j jfflffirnwMiMM / j 'kdr 11 W S3 - •>- i? sas frankovska vladarska rodbina severno-amerSki indijanec tanek brez-lesni papir zafinejse tiskovine in kopije v st. veku mestna država ob spodnjem toku evfrata nizka predelna stena v skeonju nat uri zeh prebivalec irske telečji ali svinjski hrbet s kostmi kapusni vrt, kapusnjak premer odprtine pri optični napravi orna zemlja, ornica mestna četrt v istanbulu nek0.av5tr. smučarka (elfi) indijska svila sestavil: peter udir velika. nevarna slabost. napaka robot dav1čo, oskar osega ki se noče, ne more imenovati rastlina; neole-senelim steblom, zelika sr srv. pesnik (juan) priprava za merjenje sile mesto v gorskem kotarju na hrvaškem londonski nogometni klub nas nekdanji minister notranje zadeve (bohinc) perunika kartotečni listek limoni podoben citrus levi pritok reke severn v angliji ol mesto filipinov ime prešernove sestre predstojnik mesije mesto v jv turčiji kuntner, tone pivski vzklik gl. otok v indoneziji nas. nekd. nogometaš (primož) rahel veter lojze slak bivši ugandski politik (101) večja skupina letečih živali iste ■■■■as-;. a stižuželk natelo. ki ne potrebuje dckazoi1 sl. pesnik (zaic) zasc prema-zno sredstvo kralj živali ime jupitrovega satelita surovi na za izd. melamin-skih smol lapajne. be.mo kar je navarjeno na kaj kiti pooob-no pecivo iz kvašenega testa napao. naskok judovski fli o/o' (isaac) MLADINSKA KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE Lučka Kajfež Bogataj: Vroči novi svet Poučna knjiga klimatologinje in sodobitnice Nobelove nagrade za mir dr. Lučke Kajfež Bogataj je v prvi vrsti namenjena mladim bralcem, problematika, ki jo knjiga obravnava, pa je aktualna za vse. V knjigi je predstavljenih osem resnih podnebnih problemov, ki so medsebojno povezani. Avtorica bralcu razkriva, kako razvejani in prepleteni so ti pojavi in vzroki porušenega ravnovesja v ekosistemu, kako globoke so korenine naravovarstvene problematike in kaj lahko pričakujemo v prihodnosti. Avtoričine besede v knjigi spremljajo duhovite ilustracije Izarja Lunačka, ki s sočutno noto vzdihujejo skupaj z Zemljo in s tem uso- do našega planeta humorno približujejo staršem, učiteljem in mentorjem. Slovarček: ABRAVANEL - judovski filozof (Isaac); PERA - mestna četrt v Istanbulu; TUSAH - indijska svila; Rešitev prejšnje križanke (vodoravno): OPOKLOST, BASKOVKA, ANE, ČRET, OLIMPIADA, ZRAK, OLTAR, KONČNIK, AKRON, ATEROM, BRAT. IDO, RIG, ESER. POSKOK, ARAK, KRAVI NA, LT, MATRIARHAT, MABA, ELIOT, OMLADITEV, LOVKA, LAJNARICA J KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 9. številki SN Ime in priimek: Naslov:_ Vsebina oglasa (do 10 besed): 25 Savinjske novice št. 8, 21. februar 2014 I Napovednik dogodkov ob 10.30. OŠ Luče Osrednja proslava ob kulturnem prazniku Petek, 21. februar ob 16.30. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Jure in Jaka ob 18.00. Galerija Mozirje Pregledna razstava kiparja in oblikovalca Cirila Cesarja ob 10.00. Mozirje Literarno izobraževanje Sobota, ob 19.00. Kulturni dom Rečica ob Savinji 22. februar Gledališka predstava Stevardese pristajajo ob 19.00. Kulturni dom Ljubno ob Savinji Koncert Mešanega pevskega zbora Ljubno Torek, ob 17.00. Knjižnica Luče 25. februar Ura pravljic: Nevarno! ob 16.30. Knjižnica Rečica ob Savinji Sreda, Ura pravljic: Kdo je za večerjo? 26. februar ob 18.00. Knjižnica Gornji Grad Ura pravljic: Kdo je za večerjo? ob 17.00. Slomškova dvorana v Mozirju Predavanje Minljivost uči živeti Četrtek, ob 17.17. Mozirje 27. februar Podeljevanje trških pravic Pusta Mozirskega ob 18.00. Knjižnica Nazarje Ura pravljic: Nevarno! ŽIVALI - PRODAM Prodam peteline domače vzreje; gsm 041/793-662. Prodajamo prašičke, 50-70 kg, za nadaljnjo rejo. Fišar, Tabor; gsm 041/619-372. Prodam prašiče od 25 do 120 kg, možna dostava; gsm 031/223484. Prodam teličko simentalko, staro 14 dni; gsm 051/358-408. Prodam brejo RJ pašno telico; gsm 031/517-536. Prodam bikca s.r. in teličko limuzin, stara 3 mesece; gsm 031/855-186. kol; gsm 031/832-520. Kupim kravo ali telico za zakol ali dopitanje in bikca in teličko nad 100 kg, mesni tip; gsm 031/533-745. ŽIVALI - KUPIM Kupim teličke sivke ali menjam za si-lažne bale; gsm 041/793-519. Kupim vse vrste telic in krav za za- DRUGO - PRODAM MORDA STE ISKALI PRAV TO ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. ◊ MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688094. Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. ◊ SEČNJE IN SPRAVILO LESA za več informacij pokličite na tel. št. 041/423-935. Urles, predelava lesa in prevozništvo, Uroš Lever s.p., Šmartno ob Dreti 88. ◊ SERVIS OLJNIH GORILNIKOV, KOTLI NA DRVA in pelete Viadrus, peletni in uplinjevalni kotli na polena Atmos, peletni gorilniki Etiks, regulacije ogrevanja Seltron, Buders, Fir-št; gsm 041/809-318. Aleš Hojnik s.p., Radmirje 98, Ljubno ob Savinji. Prodam kosilnico 245, diskasto, in trosilec hlevskega gnoja orion 25; gsm 041/966-558. Prodam traktorske verige 28 col; gsm 031/460-481. Prodam dobro ohranjen traktor IMT 533 delux, kabina špere; gsm 051/420-005. Prodam namizni računalnik z monitorjem, starost 6 let; gsm 041/806001. Drva suha bukev, gaber, cepljena, balirana po 1m3, možen razrez na kratko, prodam; gsm 031/585-735. Prodam nov telefon samsung galaxy S4 mini, še nerabljen, v garanciji; gsm 070/870-321. Prodam traktor IMT 533, l. 1980; gsm 051/818-804. Prodam deske za streho debeline 20 mm (suhe), ter letve in morale; gsm 041/942-169. Prodam češnjeve, brestove in hru-škove deske; gsm 041/852-608. VOZILA - PRODAM Prodam VW golf 2, regist. do 2015, prva barva, lepo ohranjen; gsm 041/573-983. NEPREMIČNINE DRUGO - KUPIM Kupim traktor zetor, IMT, univerzal, ter ostale traktorje, dobro plačilo; gsm 051/203-387. Prodam jabolka sorte topaz, popolnoma neškropljena; gsm 040/220643. Kupim gozd v okolici Rečice, Na-zarij, Mozirja in vzamem v najem travnik na Rečici; gsm 031/557996. Oddam opremljeno 2,5-sobno stanovanje v Gornjem Gradu; gsm 041/354-573. OSEBNI STIKI Mogoče ne moreš imeti otrok. Jaz bi se po poznavanjih poročil s takšno žensko; gsm 041/240-403. PODARIM DELO IŠČE Podarim rabljen pralni stroj; tel. št. 03/5834-039, po 16. uri. Sveže upokojen išče razna dela; gsm 041/731-958. 26 Savinjske novice št. 8, 21. februar 2014 I Oglasi, Čestitke Naročniški klub SAVINJSKE NOVICE Ugodnosti za naročnike Nižja cena tednika Savinjske novice Za naročeni in dostavljen) izvod Savmskih novic plačate manj kot pri vaiem prodajalcu časoplsov. Brezplačna dostava Savinjskih novic rta celotnem območju Republike Slovenije, Dostava na drug naslov Med dopustom ali med daljšo odsotnostjo vam Savinjske novice dostavimo na drugi želeni naslov. Popusti Naročniki Savinjskih novic imajo 15 % popust pri objavah osrnrtnii, ¡ah val, malih oglasov in čestitk bralcev. Nagradna žrebanja Občasne nagradne igre z lepimi nagradami (izleti...) za naročnike Savinjskih novic. 27 Savinjske novice št. 8, 21. februar 2014 I DA, naročam se na tednik Savinjske novice. Naročnino bom poravna l/a na osnovi računa. Naročilo velja do moje pisne odpovedi. ÏF Poštnina plačana pa pogodbi št. 3WS Ime in priimek Naslov Telefon/GSM Datum_Podpis SAVINJSKE NOVICE Savinjska cesta 4 3331 NAZARJE