INFORMATIVNO GLASILO OBČINE DOBREPOUE
Povej mi, s kakšno kritino je prekrita tvoja streha pa ti povem.

kako varen si.

Vrhunska kritina Metro je trajno odporna proti toči, ognju, viharnim vetrovom, potresnim simkom... Vztrajno krasi vaš objekt ter budno skrbi za vašo varnost in zasluženo ugodje.
Z nakupom strešne kritine Metro si boste zagotovili vsaj pol stoletja brezskrbnega življenja.
Poslanstvo dobre kritine pa se lahko udejanji le, če jo položi krovec, ki dobro pozna proizvod in v vsakem trenutku ve kaj dela. V ta namen smo v MIXu izšolali mrežo izkušenih krovcev, ki bodo iz vaše nove kritine izstisnili kar največ.
Pestra izbira obHkovnih stilov, barv in dodatne kleparske opreme, kot tudi možnost pokrivanja streh z izjemno nizkim naklonom vam omogočajo, da zaživite v hiši svojih sanj.
ni
Zastopa in prodaja MIXd.o.o.
Ljubljana, Stegne 15 [01/513 1340] Velenje, Kosovelova ul. [03/898 60 56] Ponikve, Ponikve 96 [01/788 7190]
Imamo vse. Skoraj vse. www.mix.si
^Iše: župan Janez Pavlin
Ravnanje z odpadki
v našI občInI
Spoštovani.
V teh lepih jesenskih dnevih se je našlo nekaj časa za sprehod oziroma tek po naših poljih in gozdovih. Res imamo čudovite naravne pogoje, tako da smo lahko upravičeno ponosni na te darove, a se jih še premalo zavedamo. Po drugi strani pa občutiš razočaranje, ko naletiš na kupe smeti oziroma vse sorte odpadkov, ki jih ljudje mečejo in pripeljejo v naravo (črna odlagališča). Ne zavedajo se, da s tem dejanjem ogrožajo naravno okolje, s tem pa tudi človekovo bivalno okolje. Sramota za tiste, ki še danes to počno. S takim ravnanjem meni osebno človek pove vse. Res žalostno, da imajo nekateri še vedno tak odnos do naše matere Zemlje, ko pa imamo v naši občini zelo dobro poskrbljeno za odvoz najrazličnejših odpadkov.
Ravnanje z odpadki ter njihovo odlaganje je eden najbolj resnih problemov varstva okolja. Količina odpadkov narašča z višino narodnega dohodka.
Sistem zbiranja odpadkov v naši občini temelji na ločevanju odpadkov, saj je samo na tak način možno zagotavljati ponovno izrabo ali recikliranje odpadkov ter organske odpadke predelati v kompost. Trenutno imamo na ekoloških otokih zbiranje ločenih frakcij papirja, embalaže in stekla. V zadnjem času se je količina na ekoloških otokih bistveno povečala, zato so bili pripeljani dodatni kontejnerji. Torej vas moram pohvaliti za pridno ločevanje odpadkov, s tem se količina mešanih komunalnih odpadkov na tak način občutno zmanjša.
Pohvala tudi vsem, ki uporabljate sredstva za sofinanciranje odlaganja salonitne kritine v Špaji dolini. V letošnjem letu se je število prosilcev izredno povečalo in v ta namen smo povečali tudi sredstva v proračunu. Ta postavka bo ostala zagotovo tudi v prihodnje.
V občini imamo občasno organizirane premične zbiralnice nevarnih odpad-
kov iz gospodinjstev, kot na primer baterije in akumulatorji, kisline, olje in maščobe, zavržena električna in elektronska oprema ... Prebivalce o zbirnih mestih sicer obveščamo v občinskem glasilu, a očitno ne dovolj, saj je odziv še vedno majhen.
V mesecu maju je bil samo v naši občini organiziran odvoz gospodinjskih aparatov, bele tehnike, elektronske in električne opreme. Odziv občanov je bil dober, tako da je bila količina odpelja-nega materiala nad pričakovanji, saj smo takšno akcijo imeli že v mesecu septembru prejšnje leto.
Poseben primer predstavljajo tudi obstoječa in stalno nastajajoča nelegalna odlagališča (črna odlagališča), ki se običajno nahajajo ob nekoliko bolj umaknjenih poteh, kjer lahko razkladanje materiala poteka bolj neopazno.
Za razliko od preteklih let, ko je bilo s strani občine saniranih že precej črnih odlagališč (v letu 2008 cca. 5.000 EUR), gre v večini primerov za nedovoljeno odlaganje odpadnega in gradbenega materiala v naravno okolje, pojavljajo pa se tudi posamezne lokacije z nenevarnimi odpadki.
Prek prijav in opravljenih inšpekcijskih ogledov ugotavljamo, da je problematika nedovoljenega odlaganja odpadnega gradbenega in drugega materiala v
naravno okolje večja, kot smo pričakovali.
Lastniki zemljišč kot tudi občani se do naravnega okolja obnašajo nevestno in ravnajo samovoljno. Zato opozarjam, da je po veljavni zakonodaji vsakršno odlaganje gradbenega in drugega odpadnega materiala v naravno okolje brez ustreznih dovoljenj kaznivo (za nekatere posege moraš imeti soglasje države).
Ob tem bom posebej opozoril, da odgovornost nosijo povzročitelji, če so ti znani, kot tudi lastniki zemljišč, na katerih so odpadki deponirani. V primeru, da povzročitelja ne moremo odkriti, je namreč odpadke dolžan počistiti lastnik zemljišča.
Kaznivo je tudi zasipanje ali odlaganje materiala v struge, vrtače, kotanje, tudi če so te na zemljiščih v zasebni lasti.
Največji problem pri črnih odlagališčih so predvsem izcedne vode, ki odtekajo neposredno v zemljo in jo onesnažujejo. Kasnejše sanacije takih odlagališč so zgolj kurativa, saj se v času, ko do sanacije pride, velika količina škodljivih snovi že izloči.
Predvsem je potrebno povečati stopnjo ozaveščenosti prebivalcev o tem, da smo mi sami proizvajalci smeti in onesnaževalci okolja.
Čeprav smo imeli spomladansko čistilno akcijo, je še vedno preveč odvrženih odpadkov ob cestah (plastenke, pločevinke, ovitki raznih reči, cigaretne škatlice, stekleničke ...). Vljudno vas prosim, da ne mečete teh stvari iz avtomobilov, starši pa opozorite svoje otroke, naj tega ne delajo več, saj obstajajo koši za smeti.
Kot ste verjetno opazili, smo morali kontejner, ki je bil ob cesti Zdenska vas - Čušperk, odstraniti, ker je prostor postal odlagališče za kosovne predmete; nekateri občani so tam odlagali svoje smeti, kar ni logično.
Še enkrat naj vas opozorim, da lahko pokličete kadarkoli na Javno komunalno podjetje Grosuplje in se dogovorite za kosovni odvoz ali odvoz materiala, ko rekonstruirate svoje stanovanje.
Srce mi ni dalo miru, da ne bi napisal nekaj besed o tej zadevi, saj moram še enkrat reči, da je v naši občini zelo dobro poskrbljeno za odvoz vseh vrst odpadkov. ♦
Sestanek župana s krajani Strug
Mojca Pugelj
Zupan Janez Pavlin se je v začetku septembra sestal s predstavniki vaških odborov v Strugah. Glavne točke, o katerih so razpravljali, so bile tri:
1.	UREDITEV CENTRA STRUG
Uvodno besedo pri tej točki je imel župan Janez Pavlin, ki je poudaril, da naj bi se dela res pričela prihodnje leto (mogoče en del že letos, vendar župan ni pretiran optimist).
Širil naj bi se južni del pokopališča, saniralo naj bi se obstoječe obzidje zdajšnjega pokopališča s pomožnim objektom za hrambo pokopališke opreme. Med »Pavševo« kapelico in cerkvijo je predvideno asfaltno parkirišče s 30 parkirnimi mesti (tudi parkirišče za invalide), drevesna zasaditev, javna razsvetljava in klopi.
Projektna dokumentacija za ureditev centra je v fazi pridobivanja mnenj (zakompliciralo se je pri Direkciji RS za ceste), zato se ureja samo prostor do ceste.
2.	VEČNAMENSKI PROSTOR
Končno je sicer prišlo do premikov na Skladu kmetijskih zemljišč, glede zemljišča za večnamenski prostor. Težave so se vlekle eno leto. Sedaj se pričakuje samo še sklep Okrajnega sodišča zemljiške knjige v Kočevju.
Ideja občine je bila, da bi ta večnamenski prostor stal na prostoru kmetijske zadruge (da se ta stavba podre), odkupi se zemljišče Gabrijela Pugelj. Gasilci menijo, da je ta prostor premajhen, ne moreš imeti gasilskih vaj... Gasilci želijo, da bi bil dom izven naselja, ob cesti proti Rapljevem. Odločitev še ni dokončna, župan pa je obljubil, da bodo ključno besedo pri tem imeli krajani Strug.
Treba je pretehtati argumente in najti najustreznejšo rešitev.
Obljubljen projekt bi bilo potrebno izpeljati v najkrajšem možnem času. Gasilci PGD Struge sicer imajo gasilsko vozilo cisterno, sedaj
garažirano pri enemu izmed gasilcev, ki pa jim v zimskem času ne bo služilo, saj v njej ne bo smelo biti požarne vode zaradi neogrevanih prostorov.
3. KOLESARSKE in PEŠPOTI PO OBČINI DOBREPOLJE
Gre za Regionalni projekt Ljubljanske urbane regije, ki je začel leta 2004, leta 2008 pa se je zaključil.
Ta projekt (kolesarski in sklop pešpoti) je sprejelo 25 občin, tudi občina Dobrepolje —> od Domžal do Dobrepolja se da priti po označenih, izven regionalnih poteh, s pomočjo tabel. Takrat je bilo ime določeno na podlagi imena občine (Dobrepoljska pot). V Strugah je 5 lokacij, kjer se nahajajo table —> konec leta 2008 so bile postavljene table, začetek letošnjega leta teh tabel ni bilo več, ker se krajani Strug s poimenovanjem niso strinjali. Po novem se bodo table preplastile, pot se bo imenovala Struška pot, ostalo se bo imenovalo Dobrepoljska pot. Skupno ime za mrežo poti bo torej Dobrepoljsko - Struška pot.
Pod točko razno pa so imeli predstavniki vaških odborov kar nekaj vprašanj, na katere so takoj dobili odgovore:
•	Nekaj časa nazaj je bila pred vasjo Četež postavljena tabla, ki je označevala naselje Struge. Sedaj te table ni več. Zakaj je ni več? Tajnica občinske uprave Tatjana Dečman Žagar je odgovorila, da ta tabla spada v domeno Direkcije RS za ceste, table so bile odstranjene z njihove strani. Predstavniki občinskih odborov pa so bili mnenja, da bi tabla Struge morala biti postavljena tam, kot je že bila.
•	Predlagana je bila obnova kozolcev, ki označujejo začetek in konec občine. Predstavniki občine so se s tem strinjali.
•	Župan je povedal, da naj bi Mobitel na Grmadi postavil novo bazno postajo, eno anteno naj bi usmerili tudi proti Strugam. Po mnenju navzočih bistvenega izboljšanja (predvsem za Podtabor, Rapljevo) ne bo. ♦
ZBIRALNA AKCIJA STAREGA PAPIRJA
Spoštovani Dobrepoljci!
Prihaja jesen in to je znova najprimernejši čas, da se spomnimo na skrb za naše največje naravno bogastvo - gozdove, ki so pljuča naše Slovenije in celotnega planeta. Če poznamo podatek, da že nekaj deset kilogramov odpadnega papirja reši eno smreko, potem vemo, da lahko z malo truda naredimo veliko.
NAJ BO ZATO AKCIJA NA ZAČETKU JESENI MAJHNO, A IZJEMNO POMEMBNO DARILO ZA ZELENO SLOVENIJO!
Osnovna šola Dobrepolje tudi letošnje leto organizira zbiranje odpadnega papirja. V njej sodelujejo učenci in učitelji razredne stopnje vseh dobrepoljskih šol.
ZBIRANJE STAREGA PAPIRJA BO POTEKALO PRI OSNOVNIH ŠOLAH:
•	V Ponikvah četrtek, 15.10.2009, od 13. do17. ure
•	V Kompoljah in Strugah petek, 16.10.2009 od 13. do 17. ure
•	Na Vidmu v soboto, 17.10.2009 od 8.do 12. ure
Zbrani denar od akcije bo namenjen učen-cen za kritje stroškov različnih šolskih dejavnosti: ekskurzije, športni, kulturni dnevi ...
Vse dodatne informacije vam bodo sporočili naši učenci. Za vsa ostala vprašanja lahko pokličete na šolo 7807- 210, ali Andrej Škantelj 041/764-951.
Vodja akcije: Andrej Škantelj
Kmetijsko gozdarska zbornica Siovenije
KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD LJUBLJANA
Oddelek za kmetijsko svetovanje
Videm 36, 1312 Videm Dobrepolje franc.omahen@lj.kgzs.si
Oktobra se oddajajo zahtevki za bike in vole
Za bike in vole, ki so bili zaklani od 1.6.2009 do 30.9.2009, je potrebno oddati zahtevek od 1. do 31. oktobra.
Dodatno plačilo za poseben način reje - ekstenzivna reja ženskih govedi
Upravičene živali
Žensko govedo, za katero se podeli dodatno plačilo, mora:
•	biti iz črede, namenjene reji telet za prirejo mesa;
•	po telitvi s teletom ostati na kmetijskem gospodarstvu še najmanj 2 meseca;
•	kmetija mora imeti najmanj 50% površin GERK namenjenih za izračun obremenitve trajni travnik ali ekstenzivni sadovnjaki;
•	obremenitev krmnih površin največ 1,8 GVŽ/ha;
V primeru, da eden izmed pogojev ni izpolnjen, se premije ne podeli, poleg tega pa se lahko uporabi tudi sankcije. Izjema je v pri-
meru mrtvorojenega teleta in pogina teleta v obdobju 2 mesecev po telitvi.
Za krave, ki so telile od 1.4.2009 do 31.7.2009 in izpolnjujejo zgoraj navedene pogoje, se vlaga zahtevek od 1. do 31 oktobra.
Nasvet, da se ne zgublja težko prisluženega denarja
VSAK PRIHOD ALI ODHOD ŽIVALI NA KMETIJI JE POTREBNO JAVITI (oddati listek veterinarju) V CENTRALNI REGISTER V SEDMIH DNEH. V KOLIKOR SE NE JAVI PRAVOČASNO, ŽIVAL NI UPRAVIČENA DO IZPLAČILA PREMIJ. HKRATI KRŠIMO POGOJE NAVSKRIŽNE SKLADNOSTI, ZA KAR SLEDI TUDI SNKCIJA PRI IZPLAČILU NEPOSREDNIH PLAČIL.
Primer ob oddaji bika v zakol: če pozabite v sedmih dneh oddati listek ODHOD veterinarju, za tega bika ne bo premije.
Vpis namestnika nosilca na kmetijskem gospodarstvu
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano poziva nosilce kmetij, da najpozneje do 30. septembra 2009 v register kmetijskih gospodarstev posredujejo podatke o svojem namestniku in gospodinjstvih, katerih en ali več članov se na kmetiji ukvarja s kmetijsko dejavnostjo.
Člani kmetije, ki so lastniki oziroma solastniki kmetije, določijo nosilca in njegovega namestnika. Če na kmetiji razen nosilca ni dru-
gih članov kmetije, starejših od 18 let, namestnika nosilca ni treba določiti. Namestnik prevzame pravice in obveznosti nosilca kmetijskega gospodarstva, ko nosilca ni več ali ko nosilec postane začasno ali trajno opravilno nesposoben.
Obrazec za vpis namestnika je objavljen na spletni strani rkg.gov.si/GERK/, dobite ga lahko tudi na upravni enoti ter na kmetijsko svetovalni službi. Izpolnjeni obrazec s podpisom nosilca in njegovega namestnika pošljite na upravno enoto Grosuplje.
Franci Omahen, KSS Dobrepolje
Predstavitev stroja za čiščenje zarasti
V	sredo, 14.10.2009,
ob 10 uri, bo prikaz delovanja stroja za čiščenje zarasti.
Prikaz bo potekal pri Rebrskih v Zdenski vasi 51.
V	okviru projekta LAS Ohranjanje naravne in kulturne krajine na območju občin Velike Lašče, Ribnica, Dobrepolje, Bloke in Cerknica, katere nosilec je podjetje Dolši-na d.o.o. iz Velikih Lašč, je bil pridobljen stroj za čiščenje zarasti in drobljenje do 7 cm debelih vej. Stroj je samohoden, daljinsko upravljan in primeren tudi za nagnjene terene.
Ogledali si boste učinkovitost delovanja stroja in pridobili vse potrebne informacije.
Vabljeni!
Odvoz nevarnih odpadkov iz gospodinjstev - jesen 2009
Javno komunalno podjetje Grosuplje obvešča občane občine Dobrepolje, da bo v jesenskem času odvažalo nevarne odpadke iz gospodinjstev po naslednjem vrstnem redu:
	DATUM	NASELJE	ZBIRNO MESTO	ČAS ZBIRANJA
četrtek	8. 10. 2009	Struge	Parkirišče pri gasilskem domu	13.00 - 14.00 h
četrtek	8. 10. 2009	Kompolje	Parkirišče pri gasilskem domu	14.30 - 15.30 h
četrtek	8. 10. 2009	Videm	Parkirišče pri trgovini Kmetijske zadruge	16.00 - 17.30 h
četrtek	8. 10. 2009	Ponikve	Parkirišče pri gasilskem domu	18.00 - 19.00 h
Med nevarne odpadke sodijo topila, kisline, barve, laki, olje in maščobe, detergenti, zdravila, baterije, akumulatorji, fluorescentne cevi in drugi živosrebrni odpadki, prazne tlačne posode, fotokemikalije, pesticidi in podobno.
Javno komunalno podjetje Grosuplje
naša prihodnost je čisto okoije
ločeno I zbiranje odpadkov
Podjetniške in druge informacije
Pripravil Razvojni center Kočevje Ribnica d.o.o., na osnovi spletne dokumentacije Moj spletni priročnik, ki jo pripravlja: Informacijsko Raziskovalni Center Celje. Za natančne podatke si oglejte celotne razpise v uradnih listih ali na spletnih straneh www.japti.si. Vse, ki bi želeli na svoj elektronski naslov prejemati tedensko sveže informacije o podjetniških razpisih, sejmih, novostih iz poslovnega sveta, ponudbe — povpraševanje po izdelkih in storitvah vabimo, da pokličete na št. 8950-610, 8369-753, 041/436-233 ali pišete na e-naslov pokolpie@siol.net. Posredovanje informacij po e-pošti je brezplačno.
1.	Javni razpis za neposredno sofinanciranje kadrovskih štipendij delodajalcem za šolsko/študijsko leto 2009/2010. Razpisnik: Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije. Predmet razpisa: neposredno sofinanciranje kadrovskih štipendij, ki jih bodo delodajalci (v nadaljevanju: štipenditorji) izplačevali od vključno šolskega/študijskega leta 2009/2010 do zaključka izobraževanja po javno veljavnih izobraževalnih programih poklicnega in srednješolskega izobraževanja, študijskih programih višjega izobraževanja, dodiplomskih in podiplomskih študijskih programih (v nadaljevanju: javno veljavni izobraževalni programi), ne glede na to, kdaj je bila pogodba o štipendiranju za trenutno stopnjo izobraževanja sklenjena. Rok: do vključno 30. aprila 2010 oziroma do porabe sredstev.
Več: www.uradni-list.si/_pdf/2009/Ra/ r2009057.pdf
2.	II. javni razpis za ukrep 125 - Izboljšanje in razvoj infrastrukture, povezane z razvojem in prilagoditvijo kmetijstva, podukrep št. 2: izgradnja velikih namakalnih sistemov in tehnološke posodobitve hidromelioracijskih sistemov. Razpisnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Predmet razpisa: dodelitev nepovratnih sredstev v okviru podukre-pa št. 2 »izgradnja velikih namakalnih sistemov in tehnološke posodobitve hidromelioracijskih sistemov«, ki je po 36. členu uredbe del ukrepa »Izboljšanje in razvoj infrastrukture, povezane z razvojem in prilagoditvijo kmetijstva«. Nepovratna sredstva bodo prispevala k splošnemu izboljšanju konkurenčnosti kmetijskega sektorja oziroma k izboljšanju ureditve funkcionalne infrastrukture, racionalnejše porabe vode in bolj kontroliranega vnosa hranil. Podpirajo se aktivnosti izgradnje in dograditve velikih namakalnih sistemov in tehnološke posodobitve hidromelioracijskih sistemov skladno s predpisom, ki ureja kmetijska zemljišča. Rok: do zaprtja javnega razpisa, ki se objavi na spletnih straneh MKGP. Več: www.uradni-list.si/_pdf/2009/Ra/r2009060.pdf
3.	Javni razpis za dodeljevanje sredstev, namenjenih za financiranje investicijskih projektov podjetniškega značaja. Razpisnik:
Javni sklad Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja. Predmet razpisa je dodeljevanje ugodnih posojil Sklada upravičencem z začetnimi investicijskimi projekti podjetniškega značaja, ki dejavnost in projekt izvajajo v Republiki Sloveniji. Sredstva se dodeljujejo začetnim projektom v osnovna opredmetena in neopredmetena sredstva pri: vzpostavitvi novega obrata, širitvi obstoječega obrata, diverzifikaciji izdelkov obrata z novimi dodatnimi izdelki in bistveni spremembi proizvodnega procesa v obstoječem obratu. Roki za oddajo prijav so: 15. 10. 2009 ter 30. 11. 2009. Več: www.uradni-list.si/_pdf/2009/Ra /r2009063.pdf
4.	Javni razpis izvajanja ukrepa omejene vrednosti za izvajanje razvojno investicijskih projektov ter spodbujanje prezaposlitev in samozaposlovanja v letih 2009 in 2010. Razpisnik: Ministrstvo za gospodarstvo in Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Predmet javnega razpisa je financiranje in sofinanciranje že začetih razvojno investicijskih projektov za krepitev dolgoročne konkurenčnosti podjetij ter spodbujanje prezaposlovanja in samozaposlovanja zaposlenih. Razpis je sestavljen iz treh sklopov: sklop 1 zajema sofinanciranje že začetih razvojno investicijskih projektov in ga bo sofinanciralo MG, sklop 2 zajema prezaposlovanje delavcev in ga bo sofinanciralo MDDSZ in sklop 3 zajema samozaposlova-nje zaposlenih in ga bo sofinanciralo MDDSZ. Rok: Za sklopa 2 in 3 sta roka za oddajo vloge 12. 10. 2009. In 10. 11. 2009. Odpiranje vlog v letu 2010 bo vsakega 5. v mesecu (kolikor 5. v mesecu ni delovni dan, se šteje za rok odpiranja prvi naslednji delovni dan): rok za oddajo vlog je 1. dan v mesecu. Zadnje odpiranje vlog bo v letu 2010 5. 5. 2010, kolikor ne bodo sredstva porabljena že na prejšnjih odpiranjih. Več: www.uradni-list.si/_pdf/2009/Ra/ r2009063.pdf
5.	Javni razpis za ukrep Pomoč mladim prevzemnikom kmetij. Razpisnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Predmet javnega razpisa je enkratna finančna pomoč mladim prevzemnikom kmetij za prvi lastniški prevzem kmetije. Rok za oddajo vlog je do objave obvestila o prenehanju zbiranja vlog, ki se objavi na spletni strani MKGP. Več: www.uradni-list.si/_pdf/2009/Ra/ r2009063.pdf
6.	Javni razpis spodbujanje zaposlovanja dolgotrajno brezposelnih oseb 2009/2010.
Razpisnik: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Predmet javnega razpisa je podeljevanje subvencij za zaposlitev brezposelne osebe za polni delovni čas, za obdobje 18 mesecev. Pred zaposlitvijo mora oseba iz ciljne skupine uspešno opraviti enomesečno usposabljanje na delovnem mestu. Ciljna skupina javnega razpisa so: dolgotrajno brezposelne osebe, tj. osebe, ki so bile več kot 12 mesecev v
zadnjih 16 mesecih prijavljene na Zavodu RS za zaposlovanje v evidenci brezposelnih oseb ali v evidenci oseb, vključenih v programe aktivne politike zaposlovanja. Rok: do zadnjega delovnega dne v mesecu do 12. ure, v letih 2009 in 2010, in sicer 30. 9. 2009, 30. 11.
2009,	29. 1. 2010, 31. 3. 2010 in 31. 5.
2010.	Več: www.uradni-list.si/_pdf/2009/Ra/ r2009069.pdf
7.	Javni razpis za dodeljevanje sredstev iz naslova ukrepa Dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom za gospodarske družbe, samostojne podjetnike in zadruge. Razpisnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev za sofinanciranje naložb, ki zadevajo: A) predelavo in trženje kmetijskih proizvodov, razen proizvodov iz rib ter proizvodov, ki posnemajo ali nadomeščajo mleko in mlečne proizvode; B) predelavo in trženje živil, ki niso zajeta v Prilogi I k Pogodbi in katerih surovina so kmetijski proizvodi; C) skupne naložbe (naložbe, ki zadevajo naložbe iz točke A in B tega odstavka); D) prvo stopnjo predelave in trženja lesa. Seznami kmetijskih proizvodov in živil ter proizvodov prve stopnje predelave lesa so objavljeni na spletnih straneh: www.arsktrp.gov.si in www.mkgp.gov.si. Rok za oddajo vlog je do zaprtja javnega razpisa, ki se objavi na spletnih straneh MKGP. Več: www.uradni-list.si/_pdf/2009/ Ra/r2009069.pdf
8.	Javni razpis »Usposabljanje absolventov na delovnem mestu in subvencija za zaposlitev diplomantov / absolvent - aktiviraj in zaposli se!« Razpisnik: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Predmet razpisa: je aktiviranje študentov v času absolventskega staža tako, da se jim omogoči vključitev v usposabljanje na delovnem mestu in s tem pridobitev znanj in veščin za lažjo vključitev v delo ter spodbujanje zaposlovanja diplomantov s pomočjo subvencije za zaposlitev. Predmet javnega razpisa je usposabljanje študentov v času absolventskega staža na delovnem mestu, ustreznem njihovi smeri in ravni izobraževanja, po zaključku usposabljanja in opravljeni diplomi pa subvencioniranje njihove zaposlitve za polni delovni čas za obdobje 6 mesecev. Rok: do zadnjega delovnega dne v mesecu v letih 2009 in 2010, in sicer: 30. 9. 2009, 30. 11. 2009, 29. 1. 2010 in 31. 3. 2010. Vsi do 12. ure. Več: www.uradni-list.si/_pdf/2009/Ra/ r2009069.pdf
9.	Javni razpis »Inovacijski vavčer« (JR-5/2009). Razpisnik: Javna agencija Republike Slovenije za podjetništvo in tuje investicije. Predmet razpisa: je sofinanciranje stroškov aktivnosti storitev industrijskih raziskav v sklopu inovacijskih projektov podjetij, katerih končni rezultat je zaščita pravic industrijske lastnine, v obliki nacionalne patentne prijave. Rok: do porabe sredstev oziroma do vključno 15.10.2009.	Več:	www.uradni-list.si/_pdf/2009/Ra/r2009055.pdf
Srečanje lokalnih časopisov Slovenije
Mojca Pugelj
V petek, 11. septembra 2009, je bilo v Kulturni dvorani na Dvoru pri Žužemberku 12. srečanje lokalnih časopisov Slovenije, katerega se je udeležilo več kot
120 novinarjev, urednikov in fotografov. Srečanje je svečano odprl minister za promet Patrick Vlačič, ki je poudaril, da so lokalni mediji ljudem najbližji, obravnavajo pa vsakdanje teme in lokalni utrip, ki je ljudem iskreno pomemben. Na okrogli mizi, z naslovom Ali imajo lokalne novice še pomen, pa so sodelovali Andrej Vizjak, direktor podjetja A. T. Kearney, Aleš Čerin, podžupan Mestne občine Ljubljana, Janja Koren, novinarka in urednica TV Slovenija, in Andreja Jernejčič, članica uprave Infonet media. Dopoldanski del so zapolnila številna predavanja. Jernejčičeva je kot mene-džerka in strokovnjakinja za piar izpostavila dilemo, kakšen je dober lokalni časopis in kakšne so prednosti lokalnih
medijev, prav tako pa je dejala, da so lahko prodornejši in ustvarjalnejši, ne samo na ravni poročanja ali biltenov. Na okrogli mizi, ki jo je prav tako vodila Jer-nječičeva, so izpostavili predvsem dilemo, kakšna bo prihodnost lokalnih časopisov, kako se soočiti s konkurenco in kje so sedanji problemi lokalnih časopisov. ♦
Društvo invalidov Grosuplje
obvešča, da so nekoliko spremenjeni datumi, ki so bili objavljeni v koledarju aktivnosti.
•	Na OKTOBERFEST v Munchen bomo šli 26.9.2009.
•	Izlet po dolini Neretve z obiskom Međugorja bo od 25. do 27 septembra 2009.
•	Romarska maša za invalide na Zaplazu bo 10.oktobra 2009.
Za vse informacije in prijave se oglasite v pisarni društva na Kolodvorski ulici 5 v Grosuplju ali
pokličite na telefon 041 799 998.
OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA GROSUPLJE
KRVODAJALKE, KRVODAJALCI, HVALA!
Iskrena hvala vsem, ki darujete najdragocenejše, svojo kri in z njo rešujete življenja pri težkih operacijah, boleznih in poškodbah.
Štiridnevne septembrske krvodajalske akcije se je udeležilo 470 krvodajalcev. Veseli pa nas, da je bilo 50 novih. Upamo, da bodo še prihajali in s svojim zgledom pritegnili še druge. Radi bi se zahvalili tudi vsem, ki na različne načine podpirate in pomagate pri krvodajalskih akcijah: Osnovnim šolam: L. Adamiča v Grosupljem, v Vid-mu-Dobrepolju in v Šentvidu, ki prilagodijo šolski program in nudijo potrebne prostore za odvzem krvi, občini Ivančna Gorica za kulturni dom, vsem prostovoljcem, ki pomagajo pri obveščanju in na sami akciji, pa tudi vsem delodajalcem, ki organizirate delo tako, da zaposleni lahko pridejo darovat kri. Žalosti pa nas, da smo za dve večji podjetji slišali, da svojim delavcem tega nista omogočili. Morda je bilo zato 49 krvodajalcev manj kot lani. Krvoda-
jalcem se je letos spet pridružil tudi grosupeljski župan Janez Lesjak, dobre-poljski župan, ki iz zdravstvenih razlogov trenutno ne more dati krvi, pa nas je prišel pozdravit na krvodajalsko akcijo.
V Šentvidu pri Stični nas je obiskala delegacija s Cipra pod vodstvom njihovega ministra za zdravstvo, da bi pri organiziranju krvodajalstva uporabili tudi naše izkušnje. Nad videnim so bili zelo navdušeni, saj je bila organizacija in izvedba akcije zgledno izpeljana v prostorih zelo lepo urejene šole in tudi vodstvo šole jih je prijazno sprejelo in jim razkazalo šolo. ♦
4. gobarska razstava
v Hočevju
Mojca Pugelj, foto: Slave Palčar_
V Štentovem kozolcu v Hočevju je 19. in 20. septembra potekala razstava gob. Otvoritev razstave je popestril kratek kulturni program, v katerem so nastopili Ritem da bit (tolkalci iz papirniškega pihalnega orkestra Vevče), Veronika Zajec z violinskimi citrami, pevke vokalne skupine Mavrica ter folkloristi iz Račne.
Predsednik Gobarskega društva Slavko Pajntar je povedal, da so imeli raz-
stavljenih 273 vrst gob. Razstavljene gobe so bila nabrane v okolici Hočevja, nekaj pa so jih prinesli tudi od drugod.
Med ogledom razstave mi je predsednik povedal, da gobarska sezona še traja in da bo trajala vse do prvega snega oziroma do prvih decembrskih dni. Ljubitelji bodo v pozni jeseni z veseljem nabirali sivko ali kolobarnico, pa tudi najpopularnejši jurčki se bodo še našli. Na razstavi so imeli tudi 'kapitalca', jurčka, ki je težak dobra dva kilograma. V Šten-
tovem kozolcu je bil oba dneva prisoten tudi strokovnjak, determinator Bogdan Tratnik, ki je obiskovalce podučil, katere gobe lahko nabiramo in katere ne.
V nedeljo pa je poleg celodnevne razstave od 9.00 ure dalje potekalo tekmovanje v kuhanju gobje enolončnice ter najbolj izvirne in domiselne gobje jedi, ki so jo lahko udeleženci tekmovanja pripravili doma in jo prinesli na ocenitev komisiji. ♦
GOBA LETA
Glavata velepodvihanka 1608
(Leucopaxillus macrorhizus)
Užitna (zaščitena)
Najditelj: Draženovič Julija, Predstruge 4 Najdena: 17. 9. 2009, Predstruge, 1312 Videm Dobrepolje Pod deblom hrasta oziroma cera Teža: 5.50kg , mere: 48 cm, 62 cm
Lep primerek, kaj, Bogdan? g
REZULTATI: Kuhanje enolončnice:
1.	Tone Tomšič, Gobji golaž
2.	GD Škofja Loka
3.	DG štorovke (Štefan Kastelic)
Gobja izvirna oziroma domiselna jed:
1.	Anka Tomšič, Gobji »štrudel«
2.	Michel Tome, Pašteta iz gob
3.	Cilka Grabarac, Gobja polpeta
»Štorovke« na potepu po Štajerskem
Pajntar Slavko, foto: Gene_
Društvo gobarjev Štorovke se je na povabilo RTC Celjska koča in Gobarskega društva Bisernica iz Celja odpravilo na krajši potep po Štajerskem, in sicer smo se udeležili tekmovanja v kuhanju gobjih enolončnic z imenom Gobar gurman. Gobarsko društvo Bisernica je v treh dneh v okviru obrtnega sejma v Celju pripravilo gobarski vikend na Celjski koči, pripravili so razstavo gob, pred hotelom, predavanja o gobah in otvoritev učne gobje poti v bližini hotela Celjska koča. Ob lepem vremenu pri Celjski koči je ku-halnice vrtelo 8 ekip iz raznih društev in pa seveda tudi novinarjev med njimi tudi znani Janko Šopar.
Zelo zanimivo je bilo tudi na letnem sankališču, kjer smo si med samim tekmovanjem in po njem nabirali adrenalin; strahu in smeha je bilo tudi dovolj.
Zmagala je ekipa, društvo kmetic Ajda, drugo mesto je pripadlo DG Štorovke, tretje mesto pa Triu adijo (direktor hotela in Janko Šopar). ♦
Direktor hotela Celjska koča predaja pokal za osvojeno drugo mesto ekipi DG Štorovk (Marta Dešman, Ciril Dešman, Bojan Jereb.)
Franci Strah pred spustom s sankami
Piknik ob zaključku del na potoku »Rašca«
V soboto, 12. septembra, je bilo ob obnovljenem jezu pri Stoparjevem »malnu« v Ponikvah družabno srečanje z vsemi tistimi, ki so kakorkoli pripomogli k ureditvi spodnjega toka potoka Rašica.
Mojca Pugelj_
Namen piknika je bil torej druženje in zahvala vsem sodelujočim pri celotnem projektu, torej pri obnovi jezu - pri Stoparjevem mlinu, obnovi petih zadrževalnikov vode, sanaciji požiralnikov in urejanju brežin. Na pikniku se je porodilo tudi mnogo idej o tem, kako v bodoče pripeljati vodo do ponikalnice tudi v sušnih obdobjih. V sušnem obdobju je namreč spodnji tok Rašice suh - želja je, da bi bila tekoča in živa voda do ponikalnice, kakor nekoč.
Dela so se sicer pričela v začetku julija, sodelujočih je bilo 35 vaščanov in 25 donatorjev . Opravljenih je bilo kar 750 delovnih ur, in 80 strojnih ur, materialni stroški so znašali cca. 5500 EUR.
Piknika sta se udeležila tudi Predsednik ribiške družine Ribnica, Mirko Merhar in Gospodar ribiške družine Ribnica, Lojze Šega. In kakšno je mnenje o izpeljanem projektu?
Mirko Merhar: »Bil sem presenečen nad odzivom ljudi, ki so sami videli, da je res potrebno nekaj nadrediti. Obnova na takšen način (s pomočjo vaščanov, samoiniciativno) je neverjetna, občudovanja vredna, tega po mojem mnenju ni več. Sicer pa je ureditev potoka dobra tudi za vaščane - imajo povečano požarno varnost - gasilci imajo v primeru požara tankoj na razpolago vodo.« ♦
Slika spodaj: Takšna bi bila struga Rašice v sušnem obdobju -
Rašica pred obnovitvenimi deli
Slika desno spodaj: Rašica 16. 9. 2009 - polna vode
Pritrditev spominske plošče na obnovljen jez
Piknik v polnem sijaju
Mednarodni 39. folklorni festival v Beltincih
»Ti a veš, da so naši mladi folkloristi
prišli v državni izbor?«
»Aaa!? Kam so prišli«
»Uvrstili so se med sedem najboljših
iz cele države.«
»Kaj pa to pomen?«
»Ja v nedeljo bodo za nagrado plesali
v Beltincih!«
»A v Beltincih bodo plesal?« »Iz cele dolenske regije so se naši edini uvrstili. A ni to fajn?« »Ja fajn, fajn ...«
Marija Mohorič_
No, takole nekako sem izvedela, da bo mladinska folklorna skupina iz Ponikev sodelovala na tradicionalni prireditvi v Beltincih. Nastopati na REVIJI IZBRANIH FOLKLORNIH SKUPIN V BELTINCIH je nagrada.
Nekako se mi je uspelo vriniti med potnike v avtobusu, ki je na lep, sončen prazničen dan popeljal našo mladino v Beltince. Na poti in v Beltincih je bilo vseskozi čutiti malo treme. Generalka je potekala brez spodrsljajev, sam nastop pa tudi. Mladost, prelepe obleke, brezhibno izpeljan program ... Kako naj bi pa bilo drugače. Ko je nastopila naša skupina, sem slišala pripombe med številnimi gledalci: »Super pojejo!«; »Res lepo, ni kaj«; »To je pa užitek gledat!«; »Ti-
le so pa res dobri!« ...
Pa še in še pohvalnih besed. Mislim, da sem kar malo zrasla, tako se mi je fajn zdelo. Še malo bi jih hvalili, pa bi se obrnila in jim rekla: »Ja veste to so pa naši!«
Jaz nisem imela korajže, naši otroci pa! Še dobro, sicer bi v Beltincih plesal kdo drug.
Vse česar beseda ne more povedati naj pove še slika. ♦
Malica med potjo je obvezna, to se menda ve
V grajski garderobi
... na koncu vsi pomešani, sproščeni in zadovoljni
Nastopi družine Erčulj
Naša družina se je letos udeležila večih prireditev, ki so imele poudarek na tradiciji družinskega petja. Ob odprtju Mozir-skega gaja smo sodelovali na tamkajšnji tradicionalni prireditvi, ki ohranja družinsko petje. Zadnjo nedeljo v avgustu smo se udeležili 26. srečanja družin v Andražu nad Polzelo, kjer smo nastopili že tretjič zapored. Zapeli smo dve ljudski pesmi: Stoji, stoji Ljubljan'ca in Po vrtvu sva špancirala. V nedeljo, 13. septembra pa smo se udeležili prireditve Pri nas doma se vedno pelo je, na Brinjevi gori nad Zrečami, kjer smo zapeli prav tako dve ljudski pesmi: Dekle je prala srajčki dve in Kangalilejska ohcet. Vsa ta srečanja nas povezujejo med seboj, hkrati pa spoznavamo lepote naše domovine ter s petjem predstavljamo občino in naš kraj Zagorico. ♦
Uspešno izpeljana konjeniška prireditev v Strugah
Mojca Pugelj
V Strugah je 5. septembra potekala konjeniška prireditev, katere se je udeležilo 31 tekmovalcev iz vse Slovenije. Jahači so se lahko pomerili v vztrajnostnem teku 2x20 km (endurance), v snemanju struškega venčka (alka) ter v spretnost-ni ježi. V vseh treh panogah je tekmovalo kar 31 tekmovalcev, nekaj konjenikov je prijezdilo samo na ogled konjeniške-
ga dogodka, poskrbljeno pa je bilo tudi za vožnjo s konjsko vprego.
Če strnemo vtise s prireditve, so bili vsi zadovoljni. Prireditev je namreč tudi priložnost za druženje konjerejcev, izmenjavo izkušenj, predstavitev društva, prikaz konj, spoznavanje naše in sosednjih občin. Tudi ljudje so kazali navdušenje, kar nekaj se jih je dogajanju tudi pridružilo in zaplesalo ob zvokih ansambla Kosobrin. ♦
Rezultati:
VZTRAJNOSTNI TEK
(ENDURANCE)
2X20 km (14 udeležencev)
1.	Tilen Ravnik, Bohinjska Bistrica
2.	Simon Padovec, Kostel (Konjeniški klub Struge)
3.	Franci Lisjak, Ljubljana
SNEMANJE STRUŠKEGA VENČKA (ALKA)
(17 udeležencev)
1.	Dejan Strgar, Banjščica
2.	Dejan Muhič, Ambrus (Konjeniški klub Struge)
3.	Gašper Zgonec
SPRETNOSTNAJEŽA
(16 udeležencev)
1.	Peter Požar, Kočevje
2.	Boris Rome, Šmarje
3.	Domen Indihar, Velike Lašče
2. gasilski dan v PGD Zdenska vas
PGD Zdenska vas ima mlade, zagnane, zanesljive in iznajdljive mentorje, ki imajo dobre organizacijske sposobnosti. Tako kot lansko leto smo se dobili na sestanku že dober mesec prej in se pogovorili o datumu, kraju, aktivnostih... za gasilski dan.
Sestavili smo vabila, ki so jih naši mladinci pridno raznesli po Zdenski vasi in Cesti.
Pobrali smo prijave in kmalu je napočil čas za 2. gasilski dan.
Zadnjo soboto počitnic - 29.8.2009 - so otroci in mladina preživeli v naravi in pri gasilnem domu v Zdenski vasi. Zbrali smo se zjutraj ob osmih, se pozdravili, dvignili zastavo, razložili navodila in se razdelili v 6 skupin. Prišlo je več kot 30 otrok. Bili smo ribice, zajčki, kužki, mački, miške in želvice.
Najprej smo odšli na orientacijski pohod oziroma tek. Vmes je bilo 5 kontrolnih točk, na katerih so bili različni preizkusi znanja (gasilskega in splošnega) in pa praktični preizkusi gašenja. Cilj
orientacijskega pohoda so bile Bogate doline, ki se nahajajo malo naprej od cerkve sv. Antona na Zdenski rebri.
Po končanem pohodu smo malicali in se odžejali ter se lotili priprave prizorišča.
Kmalu zatem smo tekmovali v vlečenju vrvi. Na žalost nas je pregnala nevihta.
Vendar smo imeli gasilski kombi in nekaj avtomobilov in pohiteli smo nazaj do gasilnega doma. Tam smo nadaljevali z igrami.
Tekmovali smo v skakanju v vrečah, vezanju vozlov, prenosu vode, igrali med dvema ognjema, prenašanju žogice z žlico v ustih...
Rezultate smo vpisovali na zelo bar-
vit plakat, ki ga je izdelala naša nadarjena mentorica.
Popoldne smo zaključili z mašo, ki jo je imel gospod kaplan in sicer kar v gasilnem domu. Otroci in mentorji so pripravili prostor, klopi, rožice, svečke, kitaro... Peli smo mladinske pesmi in celotno mašo so pripravili otroci in mladina.
Dan smo zaključili z razglasitvijo rezultatov, podelitvijo nagrad in piknikom za vse. Prišlo je tudi veliko staršev, kar nas še posebej veseli.
Naslednje leto bo zagotovo 3. gasilski dan, saj je bil drugi še boljši kot prvi. Vsekakor se bomo mentorji še naprej trudili, da bomo dobro vodili gasilsko mladino, saj je njihovo zadovoljstvo naše največje plačilo.
Za PGD Zdenska vas napisali mentorji mladine
Otroški bazar
Otroški bazar je največja brezplačna prireditev za družine v Sloveniji, ki je letos privabila še več obiskovalcev, razstavljavcev in nastopajočih kot leto poprej. V štirih dneh so zabeležili kar 29.700 obiskovalcev, ki so si lahko ogledali prek 170 razstavnih prostorov ter 650 nastopajočih na Bazarkovem odru.
Irena Žgajnar, Mentorica PGD Zdenska vas
Vsega tega dogajanja smo bili deležni tudi dobrepoljski gasilci, ki smo z našo prisotnostjo popestrili dogajanje in navdušili mlado in staro.
Naše priprave so se začele že v petek, ko smo se mentorji sestali, naredili načrt naše predstavitve in zbrali reklamni material. Očistiti je bilo potrebno avtomobil, zloščiti opremo in razdeliti naloge za naslednji dan.
In že je bila tu sobota 12.9.2009, ko smo zjutraj odbrzeli v Ljubljano. Po za-
četni nervozi smo parkirali avtomobil in začeli razstavljati in urejati naš razstavni prostor.
Da je zanimanje v mestih za gasilce res veliko, vas bodo prepričale spodnje fotografije. Okoli nas se je trlo malih na-dobudnežev, ki so radovedno ogledovali, sedaj gasilne aparate, nato čelado, vsem pa je bil zanimiv gasilski avtomobil z lučkami in sireno. Potrebno je bilo sesti vanj in poslušati zvok sirene.
Da pa stvar ni bila preveč dolgočasna, smo dogajanje popestrili s pravo vajo za male gasilce. »Zbijanje tarče s pomočjo
vedrovke.« Pri tej vaji so sodelovali tako starši kot njihovi otroci. Ko so pošprica-li in zbili tarčo, so dobili sladko nagrado :) Koliko smeha in tekmovalnega duha in je bilo!
Z velikim zadovoljstvom smo konec dneva ugotovili, da je bil dan res naporen, a smo polepšali kako minuto malčkom in staršem, ki so si prišli ogledat dogajanje na otroškem bazarju. Sledi pa še vabilo za naslednje leto. Pridite tudi vi z vašimi družinami, bomo kako rekli in se skupaj poveselili. ♦
3. mesto na državnem tekmovanju v orentaciji
V soboto, 12.9. 2009, smo se ob 8.00 uri zjutraj zbrali pred gasilnim domov v Zdenski vasi in imeli generalko. Po zaključeni vaji nas je prišel iskat pov. GZD Gačnik Uroš z Videmskim gasilskim kombijem, ker je bil naš na otroškem bazarju. Spremljali so nas: predsednik društva Jože Zrnec, mentorica Katja Gradišar.
Mentorici pionirjev: Vesna Žgajnar, Lidija Vrščaj_
Državno tekmovanje je potekalo na znameniti lokaciji - Brdo pri Kranju. Na državno tekmovanje se je uvrstila ekipa mladincev v sestavi: Damjan Zgajnar, Matija Klinc in Klemen Omahen. Pred samim nastopom je bila prisotna tekmovalna trema, saj nastop na tako velikem tekmovanju ni mačji kašelj. Trema jih je zapustila takoj, ko so se pognali v tek. Tekmovanje v orentaciji pomeni, da so fantje morali preteči 5 km in vmes iskati določeno pot. Delo jim je otežilo še 5 kontrolnih točk, na katerih so morali
izvajati različne aktivnosti (odgovarjati na vprašanja, vezati vozle ...) Vse skupaj so uspešno opravili prej kot v 28 minutah.
Teren je bil dokaj zahteven, vendar so ga naši tekmovalci odlično premagali. Vsem pripravam in naporom sledi tudi več kot odličen rezultat. Osvojili so tretje mesto, kar predstavlja velik dosežek tako za samo društvo Zdenska vas kot tudi za GZ Dobrepolje in Občino Dobre-polje. Prejeli so medalje in pokal, ki bo še dolgo krasil društvene police.
Po končanem tekmovanju in podelitvi smo se odpravili proti domu, kjer so nas pričakali naši navijači in starši in jim
tako pripravili lep sprejem.
Vsi smo jim čestitali in smo bili zelo ponosni na njih. Mislim, da smo lahko vsi ponosni na njih, ter jim tako damo določeno spoštovanje, saj so za dosego teh rezultatov žrtvovali ogromno svojega časa in energije. S tem bodo postali odlični gasilci operativci, ki nam bodo reševali imetja in življenja.
Iskrene čestitke vsem trem, seveda pa se ne smemo pozabiti zahvaliti mentorjema Alešu Strnad in Katji Gradišar, ki sta poskrbela, da se je ekipa dobro in kvalitetno pripravila.
(Za PGD Zdenska vas)
Vesele veteranske igre veteranov PO Ljubljana okolica
V soboto, 22. avgusta 2009, se je po jutranji oblačnosti pokazalo sonce in naredil se je lep dan.
Na športnem letališču v Šentvidu pri Stični smo se zbrali veterani vojne za Slovenijo PO Ljubljana okolica na 2. družinskem
pikniku, ki smo ga poimenovali VESELE VETERANSKE IGRE V DEŽELI DESETEGA BRATA.
Srečanje je organiziralo Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Grosuplje, udeležila pa se ga je večina območnih združenj Ljubljana okolica (Moravče, Domžale, Kočevje, Vrhnika-Borov-nica, Ribnica, Litija in Logatec). Prav tako so se srečanja udeležili tudi člani veteranske organizacije SEVER. Skupaj je bilo na prireditvi kar 290 veteranov in njihovih svojcev.
Posebno smo bili veseli, ker sta se srečanja udeležila predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo g. Janez Pajer in predsednik PO VVS Ljubljana okolica
g. Darko Čop.
Povabili smo tudi župana občine Ivančna Gorica, g. Jerneja Lampreta, ki se je z veseljem odzval vabilu.
Program družinskega piknika je bil zelo pester. Organizirali smo pohod k Lavričevi koči na Gradišče nad Stično, ki ga je vodil Stane Zvegla, član predsedstva OZVVS Grosuplje. Za tiste, ki se pohoda niso udeležili, pa smo organizirali razne zabavne športne aktivnosti na letališču.
Pred začetkom pohoda sta udeležence pozdravila g. Darko Čop, predsednik
PO VVS Ljubljana okolica, in g. Boris Peterka, organizator srečanja ter predsednik OZVVS Grosuplje.
Športne aktivnosti so potekale v naslednjih panogah: »metanje bombe« -zbijanje lončkov, sestavljenih v piramido, tekmovanje v »pikadu« - streljanje v kolo sreče ter streljanje z zračno puško ekipno in posamezno.
Prijetnega pohoda k Lavričevi koči se je udeležilo 240 udeležencev srečanja. Pot je najprej vodila skozi prelepi dolenjski kraj Šentvid pri Stični, nato pa po gozdni poti na vrh Gradišča. Tam je prijetno utrujene pohodnike čakala dobrodošlica - pogostitev z domačo medico. Za kulturno vzdušje so poskrbeli člani Stiškega kvarteta, ki so nam zapeli nekaj pesmi. Ogledali smo si okolico, se malo pogovorili in odpočili, nato pa se odpravili nazaj na letališče Šentvid pri Stični, kjer nas je čakal okusen golaž.
Za zabavo je poskrbel ansambel Šan-tej iz Šentruperta.
V popoldanskem programu sta prisotne pozdravila župan občine Ivančna Gorica g. Jernej Lampret in predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo g. Janez Pajer, ki je tudi podelil plakete ZVVS. Srebrne plakete ZVVS so dobili: Peter Levstek, predsednik OZVVS Ribnica, Vi-tomir Cerar, predsednik OZVVS Moravče, Boris Peterka, predsednik OZVVS Grosuplje in Anton Vovko, predsednik OZVVS Kočev'e. Zlate plakete ZVVS sta
dobila Anton Jesenko, predsednik OZVVS Vrhnika-Borovnica in Janez Ku-šar, podpredsednik PO Ljubljana okolica. Praporščak PO VVS Ljubljana okolica g. Jože Šušteršič je prejel znak praporščaka.
Za prijetno vzdušje med programom so poskrbeli dalmatinski bend Vinka Co-ceja, pevec Sašo Balant in pevka Tina Gačnik - Tijana. Ko je Tijana zapela pesem Oj Triglav moj dom, so z njo peli vsi prisotni pod šotorom, da je odmevalo po šentviškem letališču.
Nagrade na športnem področju je podelil Davorin Tomažin, član predsedstva OZVVS Grosuplje in referent za šport v OZVVS Grosuplje. Nagrade so dobili naslednji tekmovalci: v »metu bombe« je prvo mesto dosegel Jože Kos iz OZVVS Litija, drugo mesto Franc Kordiš iz OZVVS Kočevje in tretje mesto Robert Jerlah iz OZVVS Grosuplje; v »pikadu« je imel največ sreče Peter Willewaldt iz
OZVVS Ribnica, drugo mesto je dosegel Darko Kavšek iz OZVVS Grosuplje in tretji je bil Tone Jesenko iz OZVVS Vrhnika - Borovnica. V streljanju z zračno puško ekipno je prvo mesto osvojila ekipa OZVVS Moravče, drugo mesto ekipa OZVVS Grosuplje 2 in tretje mesto ekipa OZVVS Kočevje 2. Med posamezniki v streljanju z zračno puško je bil najboljši Bogdan Žnidaršič iz OZVVS Kočevje, drugo mesto je dosegel Robert Jerlah iz OZVVS Grosuplje in tretje mesto Andrej Škrajnar iz OZVVS Grosuplje. Ekipe so dobile pokale, posamezniki v streljanju z zračno puško pa medalje. Za nemoten potek streljanja in varnost so poskrbeli člani Strelske družine Grosuplje, za kar se jim lepo zahvaljujemo.
Vsi udeleženci pa smo prejeli tudi spominske značke ZVVS.
Mnenje udeležencev 2. družinskega piknika je, da je prireditev uspela, za kar imajo največ zaslug predsednik OZVVS
Grosuplje g. Boris Peterka ter njegovi pomočniki, ki so organizirali posamezne aktivnosti.
Proti večeru smo se veterani razšli dobre volje z željo, da se čimprej spet srečamo na tako prijetnem družinskem pikniku.
Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Grosuplje
Prvi koraki naših prvošolčkov na PŠ Struge
Karmen Perko, učiteljica RP_
V deželo počasi, a vztrajno prihaja jesen, letni čas, ki je pravljično prepleten s pisanimi barvami življenja, in čas, ko se začne novo poglavje v življenju vsakega šolarja, še posebno pa je to čas, ki si ga najbolj zapomnijo naši prvošolčki. Na ta dan se v otrocih in njihovih starših prepleta cela paleta čustev: vznemirjenje, pričakovanje, veselje, otroška zvedavost ...
Letos je bilo na naši šoli še posebno
slovesno. Male nadobudne in zvedave korenjake Janeza, Jožkota, Špelo, Timija, Nežo, Matica, Niko in Jana je najprej pozdravil gospod župan in se mu za to lepo gesto ob tej priložnosti lepo zahvaljujem. Iskreno se zahvaljujem vodji šole za prijazne in spodbudne besede in policistu za koristne nasvete za varno pot v šolo. Seveda hvala mojim drugarč-kom za potrpljenje in prijazen nasmeh ter staršem, ki so bili že prvi dan pripravljeni pomagati.
Otroke je letos v hram učenosti po-
peljala pravljica o pikapolonici, ki ni znala šteti, zato se je na koncu odločila, da bo šla v šolo. Sledila je prava pogostitev; sladke tortice in sok. Že kar prvi dan so naši korenjaki poslali starše domov, sami pa so preizkusili predvsem igrače.
Vsem otrokom naše šole želim veliko mavričnih in igrivih trenutkov z željo, da bi spoznali, da je znanje bogastvo, ki ti ga nihče ne more vzeti. Naj bo vaše šolsko življenje pisano in bogato z barvami, kot je jesen, ki nas vsako leto bogato obdari s svojimi darovi. ♦
Letovanje na Debelem rtiču (12.-22. avgust 2009)
Pedagoški vodji, Urška Berdajs in Maja Miklavčič_
Tudi letos, kot že nekaj let poprej, so v sodelovanju z OZRK Grosuplje otroci treh občin (Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje) odšli na 10-dnevne počitnice na morje.
Na Debelem rtiču nas je pričakalo čudovito vreme in cel kup presenečenj. Dnevi so ob kopanju, ustvarjalnih delavnicah (likovne, plesne, delavnica o drogah...), športnih igrah, predstavah, izletu v Sečoveljske soline in Izolo minili, kot bi mignil.
Letos nas je posebej lepo presenetil obisk županov vseh treh občin (Janez Lesjak, Jernej Lampret, Janez Pavlin) in predsednika RK Grosuplje, Franca Horvat. V sproščenem vzdušju in z dobro voljo so si ogledali, kako otroci preživljajo počitnice. Ko so videli vseh 175 otrok, 16 vzgojiteljic in le enega vzgojitelja, so nam za v bodoče zaželeli, da bi se naslednjih letovanj udeležilo več
moških prostovoljcev - vzgojiteljev. Prisotne vzgojiteljice smo predlog z nasmehom sprejele in se že veselimo prihodnjega poletja.
Že sedaj lepo vabljeni naslednje leto vsi polnoletni (dekleta in fantje), ki z veseljem in odgovornostjo delate z otroki. Zagotavljava vam, da se bomo imeli lepo prav vsi - otroci in vzgojitelji. ♦
Dragi otroci!
"Nekoč sta živela oče in mati. Nista imela otrok, zato je mati prosila Boga za dete, čeprav ne večje kot palec na roki. Želja se ji je uresničila in rodila je dete, veliko kot palec. Dala mu je ime Palček^"
(Slovenska pripoved Palček)
y
Želiš izvedeti, kaj se je zgodilo s Palčkom? Pridruži se nam na naših
PRAVUlČNIH URICAH,
kjer nas bodo obiskali različni pravljični junaki in nas popeljali v svoje zgodbe in dogodivščine. Skupaj se bomo zabavali vsak petek ob 18. uri v prostorih krajevne knjižnice v Jakličevem domu.
S pravljičnimi uricami bomo pričeli v mesecu oktobru.
Pridruži se nam tudi ti!
Poletna šola v naravi
Šola v naravi je tako kot že vrsto let potekala na Debelem rtiču od 31. avgusta do 5. septembra. Pouka v naravi se je udeležilo 41 učencev petega razreda, matične šole in treh podružnic. Učence smo spremljali in poučevali učitelji: Jelka Samec, Alenka Leskovar, Mateja Lohkar, Anja Perko, Danilo Drobnič in Andrej Škantelj.
Zlati delfinčki
Gasilska z Rtiča
Učili smo se tudi skokov
Pripravil: Andrej Škantelj
V šoli v naravi učno-vzgojni proces poteka po naprej pripravljenem programu, katerega učitelji pripravimo pred odhodom. Zastavimo si cilje in vsebino vzgoj-no-izobraževalnega dela za cel teden bivanja na Debelem rtiču. V ospredju je športno-vzgojno-izobraževalni program, vsak dan pa imajo učenci tudi
pouk ostalih predmetov. Večeri pa so namenjeni kulturnemu, pa tudi zabavnejšemu preživljanju časa. V letošnji šoli v naravi so bili vsi zastavljeni cilji doseženi s trudom in strokovnostjo vseh učiteljev in seveda pridnostjo ter delavnostjo učencev. Učitelji smo mnenja, da je bila letošnja generacija petošolcev ena najbolj pridnih in prizadevnih.
Prvi dan je bilo na preverjanju 5 učen-
cev neplavalcev, ostali pa so že bili plavalci. Na preizkusu zadnji dan šole v naravi je 17 učencev osvojilo bronastega delfina, 21 srebrnega delfina in trije učenci ZLATEGA DELFINA: Tiva Prhaj, Matej Gržinič in Žiga Andolšek. Učitelji smo še posebej veseli, ker je vseh pet neplavalcev osvojilo bronastega delfina - to pomeni, da so postali plavalci.
VSEM UČENCEM ČESTITAMO! ♦
Spomini učencev:
Izlet z barko v Piran
Najbolj mi je bil všeč izlet z barko v Piran. Ogledali smo si mesto, se posladkali s sladoledom in kupili spominke.
Z nami so bili učitelji, ki so bili nadvse prijazni.
Osvojil sem srebrnega delfinčka in bil sem zelo ponosen.
Tam smo obnavljali in nadgrajevali znanje plavanja. Naučila sem se pravilno skakati na glavo. Z učiteljem smo se šli
potapljat, videli smo ribe in školjke.
V kvizu smo se preverili, koliko smo si zapomnili o slovenski obali.
Na Debelem rtiču mi je bilo najbolj všeč nočno kopanje, odbojka na mivki, ples v pižamah in boj z vodnimi balončki.
Hrana je bila zelo dobra in tudi vreme smo imeli zelo lepo. Na Debelem rtiču smo preživeli zelo lep prvi šolski teden.
Mladinsko društvo bobrepolje
Srečanje animatorjev
5. 9. 2009 je potekalo Jesensko srečanje animatorjev Oratorija, katerega smo se udeležili tudi dobrepoljski animatorji. Zbralo se je 9 animatorjev skupaj z g. Marinkom in skupaj smo se odpeljali na Rakovnik. Tam smo začeli z mašo, ki je bila obarvana z radostjo in petjem mladih animatorjev iz vse Slovenije. Po končanem obredu je vsaka skupina anima-torjev postavila svojo »tržnico« in v njej predstavila 3 svoje oratorijske izdelke, katere so si ogledali vsi udeleženci srečanja in tako smo med tem časom tekmovali za najboljši oratorijski izdelek. Žal naši izdelki niso prišli med prve tri, pa vendar smo prejeli veliko glasov. Sledila je velika igra, katere pa se zaradi praznih želodčkov nismo udeležili, temveč šli na kosilo. :) Po tem smo se vrnili na osrednje prizorišče in se še malo pozabavali, nekateri so pojedli še golaž, ki so ga skuhali za nas, okrog 17.00 ure pa smo se vrnili domov.
Klan t'zgudn'ga k'mpirja u ablicah na potepu po Beli krajini
Avgusta se je pet dobrepoljskih popotnic, en popotnik in klanovodinja odpravilo na poletni potovalni tabor. Destina-cija: Bela Krajina.
Začetek tabora smo otvorili s preveč na-tovorjenimi nahrbtniki (nutella, domača marmelada, neuporabni gorilnik,... ) ter za vožnjo z vlakom proti Metliki, kjer se je v bistvu začel naš potep. Kljub
»omejenemu gibanju« ob slovenski meji, smo se napotili na v angleščini voden ogled romarskega kraja Tri fare (kar tri cerkve v radiju 20 m). Sledil je »blackout« (dremanje celotne posadke) po par urni hoji do Podzemlja. No in tako bi lahko nadaljevali vsak dan, podrobnost za podrobnostjo...kdo je kaj rekel, kje vse smo se ustavili, kaj vse smo videli, kaj vse smo pojedli, pa da ne boste obrnili strani, naj samo naštejem utrinke, po katerih mi ne bomo pozabili tabora: => izgubljena muca v župnišču, katera nam je popestrila večer ... => Tavanje skozi goščo (koprive, robide,
praprot ...) ob Kolpi, v upanju, da bomo našli primeren prostor za namakat. Končal se je z zelo opraskanimi nogami in brez namakanja.
Brklalni krožek
Kar nekaj časa je minilo, od kar smo nazadnje z barvicami, čopiči in temperami brkljali po klubu. Zato se bomo znova dobili vsi zainteresirani, ki imajo umetniško žilico. Še nekaj o krožku:
-	Potekal bi 1x ali 2x na mesec
-	Naše delo bi temeljilo na prenovi notranjega klubskega zgleda (dokončati barvanje v WC-ju, prebarvati stene, porisati okna z barvami za steklo, risanje novega motiva za MDD majice^), seveda pa bodo vedno dobrodošle tudi ideje&želje udeležencev.
Pridi in brkljaj z nami!
=> polurni vzpon v klanec z vsaj 45° naklonom in 10 kg težkim nahrbtnikom na sebi - nekateri celo dvakrat, saj se nahrbtnik zelo težko upira gravitaciji :) => ROBIDE, ROBIDE, ROBIDE, ... => osvežujoča Kolpa: Po parih dneh se res prileže voda, sonce in besedna igrica ob mleku in napolitankah => poškodbe, poškodbe ... pretegnjene mišice, sršeni, opekline, ... a to nas ni ustavilo :)
=> Eno raziskovanje porečja Kolpe ni bilo dovolj, zanimalo nas je tudi kaj se skriva v gozdovih v okolici Črnomlja. Tako lahko s ponosom trdimo, da smo »malce« zašli le dvakrat => KEBAB!!! ♦
Jana Šuštar
Naše MDD morje je mimo. Po besedah udeležencev smo se imeli super, najboljše, neponovljivo, skratka luštno in naš čas preživeli pestro. Začetek 3-dnevnega izleta se je bil ob točni, pol šesti uri, 24. 8., kot je bilo rečeno, kjer se je izpred kluba odpravilo 10 mdd-jevcev proti Barju, tam pa smo 1 uro zmrzovali na jutranji rosi in čakali še na ostale 4 prijavljene. Torej se nas je na morje odpravilo 14. Od teh so se nam pridružili 3 fejst mladeniči, ki niso iz Dobrepolja in poskrbeli, da našim puncam ni bil dolgčas tudi za kakšno poletno zaljubljenost. :)
Nastanili smo se v kampu »Stella Maris« v Umagu, z nekaj težavami postavili šotore, potem pa odšli na plažo. Čas smo si popestrili s kartanjem, sončenjem, vožnjo s pedalinom, zapravljanjem denarja za trampolin, zvečer pa smo obhodili plažo Umaga in poskrbeli za našo dobro voljo na plesišču, ko smo kar nekaj mimoidočih spravili na noge, plesat. V kampu smo spoznali nekaj tujcev in tudi med počitnicami vadili nemščino in angleščino. :)
O podrobnostih vsakega posameznika se ne bo razpravljalo, jasno pa je, da je vsak posebej doživel te 3 dni na svoj, zabaven način.
Mdd morje se je končalo na slovenski obali v Ankaranu, kjer smo vsi še enkrat čofnili v morje in nato odpeketali domov. Prihod v Dobrepolje je bil ob 21.30 uri.
Drugo leto vas pričakujemo še enkrat toliko, kakor letos. :)
Načrti skavtske skupine
Pozdravljeni!
Skavtska skupina Dobrepolje 1 ali kar z našim imenom Podeželski reaktivci, bi vam radi predstavili naše ideje, načrte in upanja za prihajajoče skavtsko leto.
Skavtsko leto 2008/09 je bilo leto, ko
smo zamenjali voditeljske vloge in smo tako vodenje prevzeli mladi voditelji. Mogoče se nam bo novopečenim voditeljem ravno po tem to leto najbolj vtisnilo v spomin, pa vendar bi s tem naredili krivico tudi vsem ostalim dogod-
kom in doživetjem, ki smo jih izkusili. Sama doživetja so bila že vsakotedenska srečanja, ki smo jih imeli ob petkih, tako četa (skavtska veja v kateri so skavti starosti od 12-16 let) kot klan (skavtska veja v kateri so skavti starosti od 17-21
let). Veliko srečanj je potekalo zunaj, saj je pomembno za vsakega izmed nas, da mu narava predstavlja prijateljico in ne nek strah kjer ne zna preživeti vsaj enega večera, ker tam elektriko zamenja ogenj, interneta pa ni.
V celotnem letu pa smo imeli poleg rednih srečanj tudi miklavževanje, prednovoletni ples, dan spomina (rojstni dan našega ustanovitelja Roberta Baden Powell), sprejem in obljube novih skavtov. Bili pa smo dejavni tudi v občini. Tako je bila skavtska skupina Dobrepolje 1 v lanskem letu bogata za 34 skavtov in skavtinj, ki so v advent-nem času aktivno sodelovali tudi pri raznašanju Luči miru iz Betlehema v Dobrepolju pa tudi v Hinjah ter Strugah. Spomladi pa smo pometali center Vidma in postavljali klopce ob kolesarski poti, ki vodi skozi našo dolino. Za lažji opis naših doživetij pa smo dodali še nekaj slik.
ZAKRAJŠEK Irena - Zagnana grlica TEKAVČIČ Miha - Večopraviteljski mucek
Letošnji sprejem vseh vas, ki vas zanima skavt-sko življenje in ste stari med 12. in 21. letom, pa bo letos v nedeljo 11.10.2009 ob 14h, dobimo se pred župniščem na Vidmu. Če vas pa slučajno še kaj zanima, se pa le oglasite in povprašajte.
Dramska skupina Scena
vas ponovno vabi, da preživite lep večer v naši družbi, kjer ne bo manjkalo komičnih trenutkov in smeha. Gotovo ste že pozabili, kaj se je dogajalo na Bregarjevi kmetiji.
Zato vas vabimo v nedeljo, 25.10.2009, ob 16:00, v Jakličev dom, na ponovitev komedije GOSPOSKA KMETIJA. Vstopnice bodo na voljo eno uro pred predstavo. Vabljeni, da se nam pridružite in da se skupaj z nami odpravite na gosposko kmetijo.
DS SCENA, Andreja Novak
AVTOKLEPARSTVO, VULKANIZERSTVO JANEZ RIGLER S.R
KOMPOLJE 77,1312 VIDEM - DOBREPOLJE, TELEFON: 041 -990-868
SAVA ESKIMO S3 2009
DIMENZIJE	CENA Z DDV
(vključen popust in premontaža)	
155/70/13	35,04 €
165/70/13	38,74 €
175/70/13	42,22 €
165/65/14	44,41 €
165/70/14	44,72 €
175/65/14	48,42 €
175/70/14	46,91 €
185/60/14 T	50,16 €
185/65/14 T	50,01 €
185/65/15 T	53,11 €
195/55/15 H	67,09 €
195/60/15 T	56, 89 €
195/60/15 H	62,48 €
195/65/15 91T	54,09 €
195/65/15 H	60,90 €
205/60/15 T	69,51 €
205/60/15 H	73,67 €
205/55/16 T	81,16 €
205/55/16 H	85,84€
205/55/16 94V XL	98,32€
V PRODAJI TUDI
OSTALE ZNAMKE PNEVMATIK:
•	GOODYEAR
•	DUNLOP
•	MICHELIN •FULDA
•	KLEBER
•	NOKIAN
NUDIMO TUDI:
•	akumulatorje
•	traktorske pnevmatike
•	zračnice
' jeklena in lita platišča
•	pripravimo vozilo za tehnični pregled
•	servis vozil
•	kleparska dela
Akcija veija od 1. oktobra 2009 do 20. novembra 2009, oziroma do razprodaje zalog.
september 2009
Intervju
23
Intervju z Olivierem Grandovecom
Fotokronika
Občina Dobrepolje in glasilo Naš kraj pod vodstvom Olivierja Grandovca organizirata prvi fotografski natečaj Naš kraj 2009, s katerim želi približati fotografijo Dobrepoljcem in jih spodbuditi k fotografiranju.
Mojca Pugelj
Kako bi se predstavil z nekaj besedami?
Sem neodvisen fotograf, rad imam naravo in živali, na splošno umetnost, rad rišem, slikam, pišem...in igram tolkala.
Ker bova predstavila Fotokroniko (si urednik Fotokronike), se bova najbolj posvetila fotografiji. Kdaj si se prvič srečal s fotografijo?
Zelo zgodaj. Fotografiram že, odkar sem otrok. Na začetku sem fotografiral za zabavo, resno pa sem začel pred 14 leti, ko sem si uredil lasten laboratorij za razvijanje slik. 3 leta sem študiral umetnost na Fakulteti za umetnost v Limo-gesu. Na fakulteti se nisem toliko ukvarjal s fotografijo, več sem se ukvarjal z abstraktnim slikanjem, s portretom - risanim in kiparskim, ter z zgodovino umetnosti. Med študijem sem se še naprej ukvarjal s fotografijo, čeprav to ni bil pretežno predmet študija. Kar se tiče fotografiranja, sem samouk.
Pa vseeno imaš kar nekaj fotografskih uspehov.
Moj prvi projekt (leta 1995) je bila fo-toreportaža, ki se je imenovala Ljubljana - moje mesto. Fotografiral sem staro Ljubljano, tržnico, tovarno Rog, Pivovarno Union ...
Več let sem bil fotograf na različnih koncertih in festivalih, tudi kot uradni fotograf za nekatere francoske in slovenske glasbene skupine. Zasnoval in ustvaril sem koledar cerkva v Dobrepolju, z naslovom Dobrepoljske cerkve v štirih letnih časih, ki je izšel pri Zavodu za razvijanje ustvarjalnosti. Naredil sem tudi več samostojnih in skupinskih razstav v Sloveniji in Franciji.
Prejel sem približno 10 nagrad na različnih fotografskih natečajih (2008/2009 - prva in druga nagrada v regionalnem natečaju francoske fotografske zveze, 2007 - tretja nagrada na Festivalu reportažne fotografije v Novem mestu). Neka-
tere moje fotografije so razstavljene na mednarodnih razpisih in razstavah (Francija, Velika Britanija, Argentina, Rusija, Kitajska ... )
Redno sodelujem v nacionalnih in mednarodnih natečajih povsod po svetu. Ko se udeležujem mednarodnih natečajev se ti zbirajo točke, ko zbereš določeno številko nagrad in priznanj, dobiš priznanje francoske fotografske zveze in mednarodno priznanje. Gre za priznanja, ki so priznana po vsem svetu.
Kakšen fotoaparat uporabljaš?
Uporabljam fotoaparat Cannon EOS 33^ Od nekdaj delam s klasičnim (analognim) fotoaparatom. Nikoli nisem čutil posebne potrebe po tem, da bi fotografijo videl takoj, ko jo posnamem. To je dobra šola koncentracije, s katero fotograf ohrani pozornost na kadriranje. Kadar delaš s filmi, si ne moreš privoščiti škljocanja vse povprek, kakor japonski turist. Znati je treba izbrati tako, da imaš na vsakem filmu vsaj nekaj dobrih fotografij.
Trenutno pa se posvečaš projektu Fo-tokoronika. Kako si prišel do ideje... ?
O projektu sem začel razmišljati pred dobrim letom, ko sem pisal analize fotografij za francosko fotografsko zvezo. Včasih, ko ni bilo dovolj prostora za vse moje članke...takrat sem pomislil, da bi to lahko naredili v Dobrepolju, da bi si lahko izmenjevali poglede o fotografiji z zainteresirano javnostjo.
Kakšni so odzivi?
Trenutno sodeluje približno 15 avtorjev, začetki so bili precej sramežljivi. Sedaj pa je veliko boljše, dobivam približno 20 fotografij mesečno. Se pa zavedam, da je za geografsko omejen natečaj, toliko fotografij že dober uspeh. Na splošno smo na ta način spoznali dobre fotografe iz naših krajev, ki bodo (upam) v bodoče člani bodočega fotografskega društva.
Koliko časa bo še trajal natečaj Foto-kronika?
Natečaj se zaključi novembra, zadnje fotografije bodo v občinskem glasilu objavljene decembra. Vse fotografije, ki so bile objavljene v Našem kraju, bodo tudi na razstavi. Podeljenih bo tudi nekaj nagrad, tako da se splača potruditi.
Za kakšne nagrade gre?
S priznanji bomo potem nagradili prve tri najboljše fotografije, fotografijo, ki bo prejela posebno nagrado občine, in najboljšo fotografijo po izboru obiskovalcev.
Ostalim avtorjem razstavljenih fotografij bomo izročili potrdilo o sodelovanju in jim podarili fotografije.
Avtor najboljše fotografije bo deležen predstavitve svojega dela v posebni izdaji Fotokronike v besedi in sliki.
Kratka misel za konec...
Rad bi poudaril, da je samo še dva meseca do konca natečaja. Ne oklevajte pri pošiljanju fotografij. Veseli me, da dejansko že prihajajo fotografije z različno tematiko (ne samo s tematiko narave). ♦
Problemi in težave
Stane Demšar
Naš zavod je odprl svoja vrata 1. decembra 2006. Je polno zaseden, kar pomeni, da je zasedenih vseh 73 postelj.
Stanovalci zavoda so starejši od 65 let, večina jih ima okrog 80, nekaj tudi že krepko čez 90 let. Nekaj stanovalcev je samostojnih, nekaj se jih lahko samostojno giblje, več kot polovica pa potrebuje dodatno oskrbo, nadzor in varstvo, večina zaradi starostnih bolezni in demence.
Pristojno Ministrstvo oziroma Zdravstvena zavarovalnica v zavodih, tako tudi v našem, postavlja normative in določa število zaposlenega medicinskega osebja in število ur, ki jih morajo opraviti. Prekoračenje opravljenih ur gre v breme zavoda. Več opravljenih ur pa je nujno potrebnih, da so storitve in pomoč potrebnim strokovno in pravočasno izvršene.
Tu pa se začno težave. Država oziroma Ministrstvo in zdravstvena zavarovalnica obravnavajo domove starostnikov kot domove za ljudi, ki so sicer sta-
ri, vendar zdravi. In prav zdravim starostnikom so prilagojeni vsi normativi, povezani z oskrbo in življenjem v domu. Za dom se odloči vse manj zdravih, starih ljudi in vse več takih, ki potrebujejo vsakodnevno zdravstveno pomoč in dodatno nego. Pri tem pa pride nujno do prekoračitve ur, ki jih določa pravilnik. Nosečnost in bolniški dopusti delavk potrjujejo to pravilo.
Zavod, ki mu je vir financiranja denar, ki ga prejme od zdravstvene nege, ter oskrbnine stanovalcev, se skuša znajti, kakor ve in zna, žal pa to vedno ni mogoče. Usluge naše kuhinje drugim in oddaja domskega bara v najem ne pokrijejo nastalega primanjkljaja. Zdravstvena zavarovalnica na noben način ne bi smela varčevati pri starostnikih in postavljati normativov, ki veljajo za zdrave ljudi, nikakor pa ne za bolne in onemogle starostnike. Danes se domovi starostnikov vse bolj spreminjajo v negovalne domove in prav bi bilo, da bi se tega zavedali tudi tisti, ki pišejo normative za življenje v teh domovih. V časopisu sem lansko leto bral,
da stane državo zapornik v koprskem zaporu dvakrat več kot starostnik v domu. To je žalostno, a resnično. Mislim, da država nima pravega odnosa do starejših ljudi in da skuša varčevati prav na njihov račun. To ni prav in mislim, da bi bilo treba čim prej kaj spremeniti.
S temi in še drugimi problemi se ukvarjamo tudi na sestankih Sveta zavoda. Ker pa to ni problem samo našega zavoda, temveč večine domov za ostarele v Sloveniji, je več kot nujno, da država nekaj ukrene.
Hvala Bogu, da ima naš zavod izredno dobro medicinsko osebje, ki zelo dobro in uspešno opravlja svoje delo. Naše medicinske sestre, negovalke in strežnice nam ne delijo samo zdravil, ne opravljajo samo potrebne nege in hranijo tiste, ki tega sami ne zmorejo; delijo nam tudi topel nasmeh in lepo besedo. Zato je življenje pri nas prijetno. Kapela v našem domu pa je kraj zavetja in utehe. Radi hodimo v njo. ♦
Lepo in pohvalno!
Lojze Boštjančič
Naš zavod neguje tradicijo, ki mu je lahko v čast in ponos, nam stanovalcem zavoda pa v radost in veselje. Zadnje dni vsakega meseca dobi vsak član naše skupnosti, ki je imel v tem mesecu rojstni dan, pismeno vabilo. Vabljen je na skupno proslavo vseh slavljencev, ki praznujejo v tem mesecu. Vsak lahko povabi svoje prijatelje. Vsa prireditev je v organizaciji zavoda, ves program pa vodi naša Klavdija.
Ob lepo okrašeni mizi se nas zbere 20 do 30 stanovalcev, odvisno od števila jubilantov in povabljenih. Vse najboljše zate in Kolikor kapljic, tol'ko let,
sta pesmi, ki kot uvod sledita čestitkam. Slavljencem vsi želimo vse najbolje, predvsem zdravja in notranje zadovoljstvo.
Ob kozarčku rujnega vinčka, ko nazdravljamo slavljencem, se nam razvežejo jeziki. Sledi slavnostni trenutek. Klavdije pripelje na servirnem vozičku veliko torto, ki jo razreže eden od jubilantov, in se razdeli vsem prisotnim. Pogovarjamo se, obujamo spomine in na koncu vsi ugotovimo, da nam tako lepo, kot nam je v našem zavodu, ne bi bilo nikjer. Vmes prepevamo, da se trese hiša. Prepojemo vse pesmi, ki jih pojejo člani našega pevskega zbora in še druge, prazniku primerne. Tudi razne
šale in anekdote nam krajšajo čas in nas pripeljejo do smeha. Smeh pa je zdrav za dušo in telo. Dokler se bomo lahko smejali, bomo čili in zdravi.
Ob tako prisrčnemu praznovanju nihče ne šteje svojih let. Sprejmimo neizbežno staranje in lažje bomo vstopili v nov dan. Take prireditve so nam najboljša terapija.
Hvala Klavdiji in vsem, ki sodelujete in organizirate to prisrčno in lepo prireditev! ♦
------.
IZ DRUŠTVA UPOKOJENCEV DOBREPOLJE
Ne bodi sam, pridruži se nam
Piše: Fani Kralj, predsednica Društva upokojencev Dobrepolje
P.S. Zdajšnje fotke v Našem kraju so iz Gradišča, v prihodnji številki pa bo dokumentirano iz zadnjega izleta.
Dragi naši člani!
Poverjeniki se bodo do martinovanja malo spočili, vi se boste pa odločili in se nam pridružili na martinovo soboto, da skupaj zarajamo. ♦
NA GRADIŠČU
V Gradišče nad Stično so nas prijatelji povabili, hrano, pijačo in dobro voljo so nam na deževen dan nudili.
Trije fantje mladi za dobro voljo so skrbeli, pesmice vesele so igrali, da smo se mi lahko vrteli.
Za popoldne živahnega plesa hud davek zdaj plačujem, koščica čisto vsaka me boli, čevlje le s težavo si obujem.
Pa je treba včasih potrpeti, zahtevna je v pokoju služba, bolečine v kosteh odtehtajo pesem, ples in dobra družba.
Marija Mohorič
Leto se počasi izteka in potihem se bodo pritihotapili jesenski dnevi in z njimi dolgi večeri. Vseeno bi se za trenutek vrnila v tople poletne dni. Kot veste, smo bili konec avgusta v gosteh na Gradišču pri Stični. Povabili so nas prijatelji iz DU Šentvida pri Stični. Če jih nekaj ne bi šlo s svojimi prevoznimi sredstvi, bi skupaj zapolnili en avtobus. Vzdušje je bilo enkratno. Veselja, petja in plesa ni manjkalo. Nekateri smo bili naenkrat istega mnenja; pojdi od doma in pozabi na vsakdanje skrbi.
V soboto, 12. septembra, smo bili na izletu. Tokrat ste malo zatajili. Bilo nas je nekoliko manj, a zaradi tega nič manj luštno. Čeprav so obljubljali deževno soboto, so se kar malo ušteli. Sonce nas je kar pošteno grelo. Za letošnje leto smo planirali tudi izlet v mesecu oktobru. Vendar vas bomo tokrat razočarali. Tega izleta ne bomo realizirali, ker opažamo, da je tudi upokojence dosegla recesija. Na bodite žalostni, saj bomo ta izlet organizirali spomladi.
Julijana in Janez iz Tisovca sta nas prijetno presenetila
Albin in Ivan veselo nazdravljata
V ospredju: štiriperesna deteljica iz Ponikev
Julka že pri popoldanski malici
j Tudi tako se zapleše in zapoje ' _
Pepetevan/e po Rusj/i
Po zapletih z Rusko vizo smo spremenili letošnjo de-stinacijo in se v upanju, da smo z zapleti končali, odpravili na pot okrog Črnega morja. Po prvotnem planu nas naj bi pot vodila skozi Madžarsko-Romunijo-Ukrajino-Rusijo-Turčijo nazaj proti domu, a se je kasneje izkazalo, da so plani presneto nepredvidljiva reč. Punce so letos vozile svoje motorje, kar je pot po eni strani olajšalo, po drugi spet otežilo.
Gregor Klinc in Ana Kranjc
Po 1.700 km tranzita pri delti reke Donave končno vstopimo v Ukrajino. Na cesti nas pozdravijo stari ruski Kamazi in poceni gorivo po 0,5EUR/l. Pot nas vodi več ali manj po obali črnega morja na Krimski polotok, kjer dopustuje ogromno ruskih turistov. Vse skupaj spominja na Portorož z rahlim pridihom ''sovjetizma''. Cene so smešno nizke, včasih se Ukrajina zdi kot obljubljena dežela, saj ga z 50 EUR v žepu lahko ''žingaš'' lep čas.
V pristanišču Kerch se vkrcamo na trajekt za Rusijo, vizo imamo in vse bi moralo iti gladko brez težav. V prtljago se Rusi ne vtikajo, izpolnimo nekaj deklaracij in tik preden bi zapeljali v državo, jih zmoti, da Ana vozi motor, katerega lastnik sem jaz. Po daljšem pregovarjanju motor pustimo na meji in zjutraj v prvem mestu najdemo notarja, ki nam s težkim srcem napiše potrdilo, s katerim lahko motor prevzamemo. Brezvez-na birokracija, a tako zadeve pač tečejo v Rusiji, preko uradnih predpisov enostavno ne gre. 1:0 za rusko birokracijo.
Pokrajina je ravna in ob cesti so ogromne plantaže lubenic, paradižnika in melon, kmetijstvo je tu glavna panoga, polja namakajo preko ogromnih namakalnih sistemov, ki vodo črpajo tudi iz več 100 km oddaljenih rek ali jezer. 1 hektar tu ne pomeni nič, polja so velika 50 hektarjev in več, zemljo obdelujejo z ogromnimi traktorji in pridelke odvažajo s starimi ruskimi tovornjaki.
Stari Kamazi so prava nočna mora na cestah, peljejo največ 50km/h in za sabo puščajo ogromne oblake izpušnih plinov, tako da jih moraš prehiteti, pa tudi če gre čez polno črto. No, policist, ki
me je ustavil, se s tem ni strinjal, ni pa imel niti volje napisati kazen. Po nekaj grožnjah s sodiščem je kar naravnost povedal znesek podkupnine, da me spusti. Izbral sem taktiko ''play dumb'' in se delal, kot da ga ne razumem čisto nič, po 20 minutah me je imel poln kufer in mi vrgel dokumente nazaj in rekel, naj se čimprej spokam.
Borutu že od meje pušča sprednja guma, porabili smo že vse kartuše za polnjenje in ne kaže drugega kot obisk vul-kanizerja, ki mu v pnevmatiko vstavi zračnico. Težave se na poti vedno pojavijo in vedno se nekako rešijo.
Vsezkozi se peljemo po robu gorovja Kavkaz, ki fizično ločuje Evropo od Azije. Tik pred nekdanjo Gruzijo, današnjo Abhazijo, se nahaja mesto Soči, zbirališče in letovišče Ruskih bogatašev. Po cestah se vozijo le avtomobili višjega cenovnega razreda. BMW X6, ki je s ceno okrog 90.000 EUR pri nas redkost, je tu povsem običajno vozilo, potem pa gre le še navzgor. Mesto se s polno paro pripravlja na olimpijado 2014 in tudi cene
so že kar na nivoju. Tu nimamo namena ostati dolgo, zato iščemo možnosti, kako naprej. Domačine povprašamo, kako je z Gruzijo in Abhazijo. Ker pravijo, da je varno, se zapeljemo do meje, a nas kar takoj obrnejo. Lahko gremo v Abha-zijo, a naprej v Gruzijo ne bo šlo, pravi komandir. Baje je na cesti blokada in za njo Gruzijci z avtomati. Obrnemo nazaj v Soči, soparno je za znoret in pod jakno takoj zakuha. Gorovje v zaledju Črnega morja poskrbi za vlago, morska klima pa za vročino in kombinacija je ubijalska, kot v tropih. V Sočiju je vsezkozi gneča, razen ponoči in po enournem kuhanju na asfaltu se odločimo, da čez mesto ne gremo več.
Najdemo pristanišče in trajekt za Turčijo, povejo nam, da gre trajekt v četrtek, pri sreči, kakršno imamo, smo trajekt ravno zgrešili in ne preostane nam drugega kot čakanje. Malce dolgo bo tole čakanje, 3 dni igranja turista ob morju. Kupimo karte in naslednje tri dni preiščemo Soči po dolgem in počez. Čez dan se motamo po mestu, zvečer pa obvezna vodka, pivo in šašljik (roštilj). V
september 2009
Turistično okno
27
Rusiji je vse večje kot pri nas. Pločevinke za pivo so še enkrat večje kot naše, salamo ti v trgovini narežejo na centi-meterske rezine, skratka, v Rusiji je vse veliko, vse v stilu velike Rusije. Ljudje so izjemno prijazni, daleč od robatih in osornih Rusov, ki sem si jih predstavljal pred odhodom. Vendar dober vtis traja le, dokler te ne zgrabi ruska birokracija.
Končno pride četrtek, spakiramo vso prtljago in se namenimo v pristanišče. Pridemo v pisarno za check in doživimo šok. Pridite jutri, pravijo, trajekt nima dovoljenja za vplutje, ker nimajo vse carinske dokumentacije, mogoče gre jutri. Zagotovo si ni upal potrditi nihče, nam pa čez dva dni poteče ruska viza in če v tem času ne zapustimo države, bo komplikacija na kubik. Na izbiro nam ostane le ena opcija in sicer, da spustimo Turčijo in se vrnemo preko Ukrajine in Romunije. Prevoznik nam vrne denar in še preden dobro dojamemo situacijo, smo že na poti proti Krimu. 2:0 za Rusko birokracijo.
V dveh dneh smo že na rusko ukrajinski meji, najprej kupimo karte za trajekt, ki povezuje ti dve državi, po dobri uri čakanja in prerivanja za pultom jih le dobimo, sledi izpolnjevanje deklaracij, kontrola dokumentov, trajekt in na Ukrajinski strani ponovno pisanje deklaracij, kontrole ... Po dobrih 4 urah smo končno čez mejo. Tu ni nič nenavadnega, če na meji čakaš nekaj ur, kontrole ob vstopu so izvedene po predpisih in nikomur se nikamor ne mudi.
Ker smo imeli sedaj preveč časa, smo se odločili Ukrajino ogledati tudi po malce bolj stranskih cestah. Majhne vasice, razsejane po rahlo valoviti pokrajini, so zelo simpatične, motorji pa tu velika redkost, zato nas ljudje z zanimanjem opazujejo. Ceste so ponekod dobre, drugje si niti ne zaslužijo tega imena, luknja pri luknji in to globoke po 20 ali 30 cm in premera meter ali več. Jaz vozim zadnji in ko se izmikam luknji za luknjo, Ani, ki vozi pred mano, kar naenkrat zmanjka tal, komaj se reši čez eno luknjo in že je v naslednji, zadnji del motorja odbije desno, takoj zatem levo. Izgubi kontrolo in vrže jo preko pol metra visoke bankine v travo. Takoj ustavim in stečem proti njej, ko vstane iz oblaka prahu, najprej sledi vprašanje, ''a si v redu''? Mislim, da, mi odvrne, ko se malce pretipa, ali se je še drži glava in ali ni slučajno kaj zlomljeno. Motor potegnemo na cesto. Stranski kovček je popolnoma zvilo in odprlo, cunje ležijo povsod ob cesti, šipa je počena, a so hva-
labogu vitalni deli, kot so vilice in kolesni obroči, celi. Kovček privežemo na sedež in se odpeljemo v prvo vas, kjer najdemo mehanično delavnico, da malce poravnamo kovček in ga pritrdimo nazaj na motor. Ano malce boli rama in gleženj, a če bo ostalo pri tem, bo kar v redu.
Začne se pripravljati k dežju in ob cesti najdemo prvo prenočišče.
Zjutraj spet težave. Moj motor ne vžge, akumulator je prazen. Vžgemo na kable in se odpeljemo, po 50km pa mi armatura na trenutke ugasne in se spet prižge. Ustavimo ob cesti in potegnem ven akumulator, ki je popolnoma napihnjen, napetost pa mu pade takoj, ko nanj priklopim breme. Danes je nedelja, kje bom dobil nov akumulator? Ustavimo dva lokalna motorista, ki nas pošljeta na avto bazar v 120 km oddaljeno Odesso. Na avto bazarju, ki je zelo podoben našemu bolšjaku, se dobi res vse za motorje, avtomobile, tovornjake in še kaj. Na izbiro je vse od potrošnega materiala do kompleksnejših rezervnih delov, trgovinice pa so locirane kar po starih ladijskih kontejnerjih
Po dobrih treh urah sva z Borutom že nazaj z novim Vartinim akumulatorjem.
Usmerimo se proti Moldavski meji, pokrajina je dolgočasna, cesta se drži ravne linije in vijuga le v vertikalni smeri, prometa skoraj ni, kot tudi bencinske črpalke. Cesta je precej slaba in na poti srečamo lokalnega motorista s Kawasa-kijevo ninjo s počenim glavnim okvirjem, pravi, da je to povsem normalno na teh cestah, od vseh vibracij nekaj mora iti k hudiču.
Pred mejo s sušo v rezervoarjih se nam le pokaže manjša bencinska črpalka, kjer napolnimo naše konjičke. Na ukrajinski strani do nas pristopi gospod z Poljske, ki je tu kot Evropski opazova-
lec in kontrolira postopke na mejah. Opozori nas, da moramo biti takoj po vstopu v Moldavijo zelo previdni prvih 15km, vse do reke Dniestr. Tu se namreč nahaja samorazglašena Pridnjestrska republika, zadnji komunistični otok v Evropi. Imajo svojega predsednika in vlado, a še vedno delno pripadajo Mol-daviji, skratka zmeda. Na meji nas tudi opozorijo, da naj denar pospravimo, saj te njihova policija dobesedno oropa sredi belega dneva.
Kljub vsemu zapustimo Ukrajino in zapeljemo v slavno republiko, prvi del s pisanjem deklaracij rešimo brez težav, potem pa se zakomplicira. Policist me pelje v glavno pisarno do komandirja, kjer mi razložijo, da moramo izpolniti deklaracijo v ruščini, ali pa njemu damo nekaj denarja in nas bo spustil brez tega papirja. Zahteva 65 dolarjev podkupnine za vse 4 motorje. Nekaj časa se pregovarjamo in ker ne popustim, mi po kakih desetih minutah komandir na mizo vrže deklaracije, češ, naj izpolnim ali plačam. Stopim do Boruta, ura je pol sedmih, kmalu se bo stemnilo in nikakor nimamo namena po tej državi kolo-vratiti ponoči, je preveč nevarno in drago. Mogoče mu tu lahko plačamo in nas spusti brez deklaracije, vendar bo sigurno to javil prvi patrulji na cesti, ki nas bo orubila zato, ker deklaracije nimamo.
Obrnemo nazaj, jim v slovo pokažemo sredinski prst in spet smo v Ukrajini. Ker je prvo mesto oddaljeno več kot 120 km, zapeljemo dol s ceste, postavimo šotore med polji sončnic in tu preživimo noč.
Preostanek poti spet mine bolj v obliki tranzita na poti domov. Preko Transilvanije in Madžarske po treh tednih spet prestopimo slovensko mejo, kjer nas prvič po treh tednih pošteno opere dež. Klinc pa takšna dobrodošlica. ♦
Športni vikend v Strugah
Mojca Pugelj
V	petek je bil na sporedu »Struški turnir«, v katerem so se pomerili veterani, alcohol - destroiersi, ligaši in najmlajši. Tako kot lani, so prvo mesto osvojili ligaši, drugega so se veselili alcohol - destroiersi, tretji pa so bili veterani.
V	soboto je bil na sporedu 14. krog odprtega občinskega prvenstva v malem nogometu. Domača ekipa se je morala zelo potruditi, da je zmaga ostala doma. S 3:1 so premagali ekipo ŠD Dobrepolje Pekarna Blatnik.
V	nedeljo pa so člani Športnega društva Struge organizirali turnir v malem nogometu, katerega se je udeležilo 7 ekip. Ekipe so bile razdeljene v dve skupini, v nadaljnje tekmovanje pa so se uvrstile ekipe Outsider, A je to, Sodražica in Struge.
Na koncu je prvo mesto osvojila domača ekipa iz Strug, drugi so bili igralci iz Sodražice, tretje mesto pa je po izvajanju prostih strelov osvojila ekipa A je to.
Po odigranih tekmah je predsednik ŠD Struge Miha Struna podelil še dve nagradi:
•	Naj strelec: Stanko Meglen (ŠD Struge) in
•	Naj vratar: Tine Pugelj (ŠD Struge). ♦
Zmagovalci - ekipa ŠD
Misli
»Staro reklo,'Povej mi. kdo so tvoji prijatelji, in povedal ti bom kdo si, ' v resnici drži. Če se družite z napačnimi ljudmi, si bo družba o vas mislila podobno kot o njih. Njihove vrednote bodo slej ko prej vplivale tudi na vas.«
»Ko proti nam zapihajo močni vetrovi življenja, nas naši bližnji hrabrijo in nam dajejo podporo. Tako nam pomagajo ohraniti vero in upanje. V takih skupnostih si ljudje zaupajo svoje želje, sanje in cilje: skupaj so veliko močnejši.«
Lewis Timberlake, Marietta Reed
Pozdravljene, ljubiteljice rekreacije
Vse prav lepo vabim na prvo informativno srečanje, ki bo v četrtek, 1. oktobra 2009, ob 19 uri,
v Jakličevem domu
Ta dan je vpis in formiranje skupin, ki so omejene s številom udeleženk - 25.
Prosim, da se srečanja udeležite, ker si boste le tako zagotovile prostor v skupini.
V letošnjem letu bomo nadaljevale enako kot v pretekli sezoni.
Skupina KORENINE: upokojenke oz. ženske, ki jim intenzivnost in zahtevnost ostalih vadb ne ustreza. Uporaba rekvizitov - uteži, elastika, žoga, palica. Vodi: Stanka Kuplenk.
Skupina PREPROSTO + FIT - preprosto, zanimivo, dobrovoljno, z uporabo različnih rekvizitov, razgibanje celega telesa. Vodi: Stanka Kuplenk.
Skupina KOMBO ŠTENGCE - aerobne vaje, s pomočjo stopničke, uteži in ostalih rekvizitov. Vodi: Tina Koprivšek Arzenšek.
Skupina KOMBO SKOKICE - visoko intenzivna vadba s koreografijo. Vodi Urška Gačnik.
Skupina PILATES - nadaljevalna. Vodi Stanka Kuplenk. Skupina PILATES - začetna. Vodi Stanka Kuplenk.
Pripravila Stanka Kuplenk
Tudi za strelce so se končale počitnice. S septembrom so se začeli treningi za vse strelce. Treningi so ob petkih ob 19.00 uri.
Tudi letos pa vabimo v svoje vrste nove člane. Vsi, ki bi si želeli včlaniti v strelsko društvo ste prav tako vabljeni vsak petek po 19.00 uri v prostore društva.
Lep strelski pozdrav SD Bukovec
Mali nogomet
Septembra se je pričel jesenski del rekreativnega prvenstva v malem nogometu občine Dobrepolje. Ekipe so razdeljene glede na rezultate v spomladanskem delu v dve skuini: skupina A (1. - 6. mesto), skupina B (7. - 11. mesto).
Rezultati in lestvica 13. kroga:
SKUPINA A
12 KROG
		IZID	PREKRŠKI
'kmnmínacafevelíkeiašče..............	........7gMDTURjAK.......................................................................................	...........................1.....:......3............	...............0......:......4..............
VELIKrSNEŽAK.....................................................................	........: qutsider.................................................................................................	..........................5.....:......2............	...............5......:......5..............
ŠDPONÍKVE..............................................................................	........7a'je'to''-šd''kom'polje................................................	...........................1.....:......0............	...............7......:......2..............
	13 KROG		
		IZID	PREKRŠKI
a'je'to'-'Id'Kdmpglje.......................................	........7gMDTURjAK.......................................................................................	3:2	...............4......:......9..............
OUTSÍDER......................................................................................	........7■šD■■p5NíKvE.........................................................................................	..........................2.....:......7.............	...............8......:......6..............
'kmnmínacafevélíkelaščě..............	........7■VE[ÍK^SNËŽAK................................................................................	1:1	...............2......:......3..............
	14 KROG		
		IZID	PREKRŠKI
VEnKr'SNEžAK.....................................................................	........7■gD■■p5NíKvË.........................................................................................	1:1	...............2......:......6..............
A'JE'TO'-'ŠD''KOM'POLJE.......................................	........7■KMN■■M|iNA'CAFEVË[ÍKELAŠČË.........................	0:2	...............2......:......4..............
šmdtu'RJak............................................................................	........rOUTsIDËR.................................................................................................	..........................4.....:......4............	...............7......:......9..............
LESTVICA (A. liga)
		št. tekem	zmage	remiji	porazi	TOČKE	dani	: prej. goli	gol razlika
1	VELIKI SNEŽAK	13	9	4	0	31	45	: 16	29
2	ŠD PONIKVE	13	8	2	3	26	48	: 21	27
3	ŠMD TURJAK	13	7	2	4	25	30	: 21	9
4	A' JE TO - ŠD KOMPOLJE	13	7	2	3	23	47	: 24	23
5	KMN MINA CAFE VELIKE LAŠČE	13	6	2	4	19	55	: 29	26
6	OUTSIDER	13	6	1	6	19	57	: 47	10
SKUPINAB
LESTVICA (B. liga).......
	12 KROG				
		IZID		PREKRŠKI	
šdcesta...............................................................................................	-...ŠD...DGBRËP5■L^■Ë'pË^KARNAÏÏLAŤNiK.................	5	:1	3	: 3
KLAPA...........................................................................................................	- ŠD predstruge..................................................................................	1	:4	0	: 1 .
.................................................................................................................................	13 KROG				
šdpRedsTrUge......................................................................	-""šdStruge....................................................................................................	2	:4	0	.......4..............
gD.DGBRËpG^[^ËTE^KARNAB[ATNÏK.....	-'"klapa......................................................................................................................	1	:5	2	.......2..............
šdcesta...............................................................................................	-'"klapa......................................................................................................................	1	:1	1	.......7..............
ŠDstruge.........................................................................................	-...ŠD...DGBR■ËP5■L^■Ë'pË^KARNAÏÏLAŤNiK.................	3	:1	0	.......3..............
	št. tekem	zmage	remiji	porazi	TOČKE	dani	: prej. goli	gol razlika
7 ŠD CESTA	12	5	2	5	17	24	: 28	-4
8 ŠD predstruge	12	5	0	7	15	24	: 35	-11
9 KLAPA	13	2	3	8	12	22	: 49	-27
10 ŠD struge	12	4	1	7	11	23	: 43	-20
11 ŠD DOBREPOLJE PEKARNA BLATNIK	13	0	1	12	1	15	: 77	-62
Zadnji, 16. krog bo odigran v soboto 3. oktobra na Vidmu, kjer bomo dobili prvaka občine Dobrepolje za leto 2009. Športni pozdrav!
Pisma bralcev
Pisma bralcev
Začnimo se pogovarjati!
Barbara Novak Koritnik........................................................
Po dolgem premisleku in pogovoru z nekaterimi starši sem se le odločila za pisanje tega prispevka in hkrati vabila.
Kot mamica treh malčkov, se zadnjih nekaj let soočam z nekaterimi nepravilnostmi v naši občini, ki jih po pravici povedano, prej nisem opazila. Žal ljudje vse prevečkrat opazimo stvari šele takrat, ko smo vpleteni. Mislim, da je prav, da se starši začnemo družiti in pogovarjati med sabo. Prepričana sem, da je to edini način, da naredimo in vplivamo na kakšno spremembo. Želim si, da ne bi le govorili: »Ah, saj ne bo noben starš za to in kaj pa lahko mi spremenimo?« Po drugi strani pa se med seboj pogovarjamo, izmenjujemo mnenja, ukrepa pa nihče.
Verjemite, da skupaj lahko veliko spremenimo.
Zakaj ravno sedaj? Letos smo se starši otrok v vrtcu morali soočiti z velikimi spremembami. V prvem tednu je bilo pri večini staršev opaziti nezadovoljstvo nad potezami vodstva šole. Postavljeni smo bili pred dejstva, na katera nismo imeli vpliva. Vseeno se na tem mestu lahko najprej zahvalim vodstvu šole, ki je letos sprejelo v vrtec več otrok, kljub svojim prostim kapacitetam in je vrtec na ta račun letos poleti dobil prenovljene prostore, ki so zelo lepo urejeni in primerni za jaslične oddelke. Vendar so zaradi tega na slabšem otroci iz višjih skupin, saj se nahajajo v šolskih prostorih, ki pa niso povsem primerni, kljub temu, da se vsi, predvsem vzgojiteljice in pomočnice trudijo, da otroci ne bi občutili teh razlik.
Najprej je tu stopnišče, ki ni zaščiteno z ograjo na vrhu stopnic, potem je tu ograja, po kateri otroci plezajo, da o oddaljenosti stranišč ne zgubljam besed, saj lahko otroci mimogrede zaidejo na poti od svoje sobe do stranišča. Videla na lastne oči. Problem se pojavi popoldan, ko ostane z otroki ena sama vzgojiteljica in otroka ne more spremljati na stranišče, saj ob tem nima nadzora nad ostalimi otroki v sobi. V sobah je zelo vroče, nekatere nimajo klim. Problem se pojavi tudi pri oknih, saj nimajo varnostnih le-
tev. Ne čakajmo, da se bo nekaj hudega zgodilo, preden bomo ukrepali. Že nekaj let starši na uvodnih urah RS poslušamo vodstvo, kako bodo »letos« pričeli zidati prizidek vrtca, a da se na občini zadeve nekje »zataknejo«. In tako se leto obrne, jeseni pa se zgodba ponovi. Navedla sem trenutno aktualno problematiko, so pa tukaj še druge, o katerih bi se bilo tudi dobro pogovorit:
•	prisotnost pediatra v ZD Videm
•	varnost na cesti oz. prisotnost policije v občini Dobrepolje
•	javna razsvetljava v občini Dobrepolje Ne čakajmo, da bo prepozno. Stopimo sku-
paj. Več glav več ve. Če bomo vsi prispevali ideje, predloge in mnenja, imamo dobro možnost, da najdemo rešitev. Zato vabim vse starše, ki bi radi povedali svoje mnenje da se nam pridružite na (upam da prvem od mnogih) srečanju, ki bo v Jakličevem domu, v modri dvorani (zgoraj), dne 15.10.2009, ob 18.uri. Prosim za potrditev udeležbe do 10.10.2009, na spodnje kontakte. Vesela bom tudi vašega vnaprejšnjega mnenja, komentarja in predloga.
Prijazen pozdrav, barbara@tali.si, 031 31 31 32 ♦
051/633 446
DVORI

(dnéď^
BREZJE PRI
GROSUPLJEM
STUDIO ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE - -
design your body
SHUJSAJTE IN OBLI SVOJE TELO!
Prijaznovas vabimo, da si rezervirate prvi BREZPLAČNI OBISK in preizkusite učinkovito naravno metodo za odpravo maščob in celulita na problematičnih mestih.
Po eni terapiji
Pred terapijo
Potrehterapijah
KAVITACIJA 5P "
Ultrazvočnaliposukcija y^ÂM
Rezultati so vidni že po eni sami terapiji, saj zmanjšamo obseg do ISBQI na tretíranem območju.
gpg POWER PLATE®
POWER PLATE® vam omogoča hitrejšo in enostavnejšo pot do boljše fízične kondicije, vitalnosti in zdravja.
Vadba poteka 30 minut pod vodstvom trenerja. Prvi obisk je testni brezplačni.	h
OSTALA
PONUDBA
FITNES KABINET PLESNA ŠOLA PILATES	BOWNOVA TERAPIJA
SOLARIJ	OSEBNO TRENERSTVO
W AEROBIKA
INFORMACIJE IN REZERVACIJE: 051/633 446 www.vitaline.si info@vitaline.si.
KINOPROGRAM ZA OKTOBER 2009
KINO »DOBREPOLJE« VIDEM 34
DOLBY - DIGITAL ZVOK
PETEK, 2. OKTOBER, ob 17. uri
ameriška uspešnica — družinski komični film
ČIVAVA IZ BERVELLY
KRATKA OZNAKA: Razvajena či-vava Chloe je navajena posebnih privilegijev, gurmanske hrane in najboljših pasjih frizerjev, a življenje se ji obrne na glavo, ko jo gospodarica zaupa v oskrbo lahkomiselni nečakinji. Ne traja dolgo in Chloe se znajde v krempljih prirediteljev nezakonitih pasjih dvobojev v Mehiki. Med begom pred zlobnim dobermanom najde zaveznika v osamljenem nemškem ovčarju in na poti, polni neverjetnih pasjih dogodivščin, spoznava, da je prijateljstvo bolj pomembno od prestiža in denarja.
DOLŽINA: 1 ura in 31 MINUT.
NEDELJA, 4. OKTOBER, ob 15. uri in 19.30. uri
ameriška uspešnica — romantična komedija HANNAH MONTANA
KRATKA OZNAKA: Ko priljubljeni najstniški pevki Hannah Montana slava stopi v glavo in povzroči medijski škandal, se njen oče odloči posredovati. S prvim letalom jo pošlje na prisilne počitnice, toda ne v kakšno eksotično turistično letovišče, temveč v domače mesto na ameriškem podeželju. Obkrožena zgolj z naravo in domačimi živalmi, se mora uporniška Hannah znova preleviti v povsem običajno dekle, a ob pomoči postavnega mladeniča in prve ljubezenske simpatije počasi spoznava, da blišč in slava nista edino razvedrilo. DOLŽINA: 1ura 41 MINUT.
PETEK, 9. OKTOBER, ob 17. uri
ameriška uspešnica — animirani film
® - F©R@E
KRATKA OZNAKA: Trije drzni morski prašički, pametni krtek in
zvedava muha so člani skrivnega vojaškega programa, ki jih je spremenil v najboljše agente za boj proti kriminalu. Toda preden se lahko spopadejo z zlobnim milijarderjem, ki skuša zavladati svetu, se znajdejo v nemilosti oblasti in pristanejo v trgovini z domačimi živalmi, kjer boj za preživetje dobi nadvse zverinsko podobo.
DOLŽINA: 1 URA 32 MINUT.
NEDELJA, 11. OKTOBER, ob 15. uri in 19.30. uri
ameriška uspešnica — akcijski film
BORBA
KRATKA OZNAKA: Mladenič Shawn nima pretirano obetavne prihodnosti, toda ob vsakdanjem iskanju zaslužka na ulicah New Yorka sreča premetenega prekupčevalca Harveya. Ta mu predstavi kruti svet nezakonitih boksarskih dvobojev, ki omogočajo veliko bogastvo in slavo, a so hkrati tudi smrtno nevarni. Kljub številnim zmagam se Shawn znajde v dilemi, do kolikšne mere lahko zaupa Harveyu, dodatne čustvene pretrese pa mu povzroča simpatična Zulay, ki prav tako še ni razkrila pravih namenov in čustev.
DOLŽINA: 1ura 45 minut.
PETEK, 16. OKTOBER, ob 19.30. uri
ameriška uspešnica — romantična drama
LJUBIMKI
KRATKA OZNAKA: Karizmatični Leonard se po boleči razvezi vrne v rojstno mesto, kjer mu skušata zaskrbljena starša hitro najti novo ljubezen, zato ga predstavita prijazni in čuteči družinski prijateljici Sandri. Toda Leonard hkrati spozna tudi ekscentrično in zapeljivo novo sosedo Michelle, ki je zaljubljena v poročenega moškega. V burnem ljubezenskem trikotniku se mora Leonard naposled odločiti, ali bo izbral negotovo strast ali predvidljivo ljubezen.
DOLŽINA:1 ura 50 minut
NEDELJA, 18. OKTOBER, ob 15. uri in 19.30. uri
ameriška uspešnica — akcijski film
TRANSFORMERJI 2
KRATKA OZNAKA: Nekaj let za
tem, ko je pomagal velikanskim Avtobotom v odločilnem boju z zlobnimi Deseptikoni, se nadobudni Sam znova znajde sredi srditega boja uničevalnih robotov. S pomočjo starodavnega artefakta mladenič prejme neprecenljive informacije o nastanku Transformerjev, zato postane glavna tarča znova obujenega Megatrona in njegovih krvoločnih pomagačev. Na srečo Samu znova pomaga privlačna prijateljica Mikaela in močni robot Opti-mus Prime, toda zdi se, da v srditih bitkah za prihodnost človeštva nobena stran ne namerava popustiti.
DOLŽINA 2 uri 27 minut.
PETEK, 23. OKTOBER, ob 19.30. uri
francoska uspešnica — ljub. komedija
LJUBEZEN NIMA CENE
KRATKA OZNAKA: Glavna junaka te francoske romantične komedije sta lepa in zvita pustolovka Irene (Audrey Tautou), katere plen so bogati moški, in Jean (Gad El-maleh), sramežljiv natakar v luksuznem hotelu. Sredi noči, ko njen starejši »sponzor« Jacques omaga pod težo maliganov, se odplazi v hotelski bar, kjer naleti na spečega Jeana, izčrpa nega od sprehajanja kužkov bogatih gostij. Lepotička ga ima za mladega milijonarja, ga začne osva-
jati in ga popolnoma začara. Na njeno nesrečo Jacques, ki ji je že dal zaročni prstan, odkrije njeno nezvestobo in jo da na čevelj. Irene se zdaj oklene Jeana, ki še vedno igra vlogo bogataša, jo zaliva z dragim šampanjcem, gosti z jastogi in s kaviarjem, dokler mu povsem ne zmanjka denarja. Zaradi neplačanih računov ga že hočejo izročiti policiji, ko se pojavi rešilna bilka v obliki Madeleine.
DOLŽINA: 1 URA 28 MINUT
NEDELJA, 25. OKTOBER, OB 15. uri in 19.30. uri
ameriška uspešnica — najstniška komedija
ZACK IN MIRI SNEMATA PORNIČ
KRATKA OZNAKA: Avtor provokativnih komedij Trgovci in Dogma se podaja v svet snemanja filmov za odrasle, v katerega po naključju zaideta tudi vse prej kot čustveno dozorela Zack in Miri. Čeprav sta prijatelja že od srednje šole, med njima nikoli ni preskočila iskrica ljubezni, toda ob pomanjkanju denarja za stanarino se odločita posneti pornografski film. Za pomoč zaprosita dobrega prijatelja, ob številnih nezgodah in težavah pa počasi spoznavata, da med njima morda vendarle obstajajo še kakšna globlja čustva. DOLŽINA: 101minuta
Asfaltlranje^V
Iti tlakovanje ' dvorišč
SANEL HARBAŠ s.p.
Veliko Mlacevo 59 1290 Grosuplje
asf altíTanje, tlakovanje, strojni in ročni izkopi, sdi
ureditev, okolice.
051/455-571, 041/222-595
e-pošta: liaiba!.saTiel@asfa]tiraTijfr-haibas.a.cc
Hitfo, ugodno in kvalitetno!
32
Razvedrilo
september 2009
Sudoku
Opis igre: Cilj igre sudoku je izpopolniti mrežo tako, da se v vsakem stolpcu, vrstici in malem kvadratu 3 x 3 le enkrat uporabi ena izmed danih rešitev. Nobena številka se torej v vrstici, stolpcu ali malem kvadratu ne sme pojaviti dvakrat. Pa veliko sreče pri reševanju!
^Îs^Miiëeh 2ÍIÍ sladokusce
U
Nutelina torta
M
^Pinkijleve dobrote
Makaroni "Lačni študent"
SESTAVINE
testenine
pečen piščanec ali kakšno drugo meso sir, ki se dobro topi (Gauda, Jošt ...) kisla smetana (pol lončka)
Začimbe: sol, poper muškatni orešček mleta rdeča paprika
PRIPRAVA
Medtem ko se kuhajo testenine, najprej na kocke narežemo že pečeno meso. Nato naribamo (ali narežemo na kocke) za pest sira.
V lončku razžvrkljamo kislo smetano in malo vode, da smetana postane tekoča. Damo v manjšo skledo ali ponev (če ima skleda višje robove, se v njej lažje meša) in postavimo na ogenj (ta naj ne bo prevelik). Ko se smetana malce segreje, dodamo piščanca, sir in začimbe. Solimo po želji, meni je že sir sam po sebi dovolj slan.
Sem in tja malce premešamo, da se sir lepo stopi.
Ko so testenine kuhane, jih odcedimo in jih stresemo k omaki. Malce še premešamo in postrežemo.
S/ÍFM
s: K.
Sestavine: Biskvit
6 jajc
10 dag sladkorja 18 dag moke 1 pecilni prašek 1 vaniljev sladkor 5 žlic nutele Nadev
0,75 l sladke smetane 1 kremfix 10 žlic nutele višnjev kompot
Jajca ločiš. Rumenjake in 5 dag sladkorja penasto vmešaš. Beljake in 5 dag sladkorja zmešaš v trd sneg. V rumenjake vmešaš 5 žlic nutele, dodaš 1/3 snega in moko, presejano s pecilnim praškom. Nato dodaš preostali sneg in vse skupaj narahlo premešaš. Pečeš cca. pol ure pri 170 stopinjah.
Ko je biskvit pečen in ohlajen, ga narežeš na 3 plasti. Kremo narediš iz sladke smetane in nutele. Najprej stepi sladko smetano do polovice nato dodaj nutelo in stepaj do konca. Vsako plast navlažiš z mešanico ruma, soka višnjevega kompota in vode. Nato namažeš s kremo in obložiš s polovičkami višenj iz kompota. S kremo namažeš tudi zunanjost torte. Okrasiš po želji.
Misli
»Ni nam treba zapustiti našega mesta niti soseske, da bi nas lahko razveselile oči čudovitega otroka. Tudi zrak, ki ga dihamo, je lahko izvor radosti.«
»Naš nasmeh potrjuje naše zavedanje in odločnost, da bomo živeli v miru in radosti. Izvor pristnega nasmeha pa je prebujen duh.«
Tich Nhat Hanh
ZAHVALA
Ob smrti dragega moža, očeta in dedka
LEONA JERETA
(1946 - 2009) iz Zdenske vasi
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali v
težkih trenutkih, ko smo se poslavljali od njega.
*
Iskrena hvala gospodu kaplanu Marinku Balandžiču za opravljeno pogrebno slovesnost. Prav tako hvala pevcem moškega pevskega zbora Rafko Fabiani za lepo petje in
cvetličarni Lilija za pripravo pogreba.
*
Hvala vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem, znancem in ostalim faranom, ki ste nam prišli izreči sožalje, ga kropili, darovali cvetje, sveče, darove za maše in cerkev,
molili ter ga skupaj z nami pospremili za zadnji poti. Zahvaljujemo se za pomoč v vežici in molitve vaščanov Zdenske vasi za njega.
Vsi njegovi
Ob svečah jočemo zdaj za teboj, zakrila zemlja, nam obraz je tvoj; a iz srca, nam ne more izbrisat' ga nihče, za vedno vtisnjen, v nas nikoli ne umre.
ZAHVALA
Ob prerani in boleči izgubi našega dragega moža, očeta in dedka
MIROTA PUGELJ
(1941-2009)
se zahvaljujemo vsem, ki ste mu za čas njegovega življenja kaj dobrega storili, ga ob njegovi smrti pokropili, zanj molili, darovali cvetje, sveče in maše, ter ga v tolikšnem številu pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala struškemu župniku, gospodu Bogomirju Hrenu, za prelepo pogrebno mašo in obred; moškemu in cerkvenemu zboru za zapete pesmi, pogrebcem, molilkam in nasploh vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali in nam stali ob strani. Iskrena hvala tudi vsem trem dobrepoljskim družinam pokojnikovih sinov za nesebično pomoč in sočutje.
Še enkrat hvala vsem in vsakomur posebej, naj vam vsem Bog poplača.
Vsi domači
Kadarkoli misliš name, se spominjaj tistih trenutkov, ko si me imel najrajši, ko sem ti bil najbližji, ko sem ti bil najbolj pri srcu!
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, sina, brata, svaka in strica
TONETA KLINCA
1957 - 2009
se zahvaljujemo vsem, ki ste mu v življenju kaj dobrega naredili, vsem, ki ste ga obiskovali v času njegove bolezni, mu dajali upanje in pogum. Zahvala vsem vaščanom, ki ste ga pospremili od doma in zanj molili. Hvala vsem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od njega. Hvala za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in darove za svete maše.
Hvala Cvetličarni Lilija za vso organizacijo pogreba, gospodu župniku za lepo opravljen obred in pevcem za ubrano petje.
Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti! Hvala vsem vaščanom, ki ste se zbrali k molitvi za pokojnega. Naj vam Bog bogato poplača!
Vsi njegovi
Tvoje življenje bilo je eno samo garanje in trpljenje.
Če že je prišel kak trenutek veselja,
ga brž je prekrila solza, težava in srca bolečina.
A kljub vsemu si rada živela.
Zdaj ni več trpljenja in ne bolečin,
življenje je trudno končano svoj boj.
Hvala ti za vse ^
ZAHVALA
Ob izgubi naše mame in stare mame
MARIJE RUS
(1922 - 2009)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in
znancem za napisana in izrečena sožalja. Hvala vsem, ki ste jo kropili, darovali za svete maše, darove za cerkev, sveče, cvetje in jo pospremili k večnemu počitku. Hvala župnikoma za lepo opravljen pogrebni obred, še posebna zahvala našemu župniku Mirkotu za obiske pri mami in lep pogrebni obred. Hvala tudi cerkvenemu in
moškem u zboru ter organistu. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste ob smrti kakorkoli pomagali.
Bog , ki je neizmerno bogat, naj vsem povrne z neminljivimi darovi.
Vsi njeni
0dšla si, ne da bi ti rekli hvala,
za vse kar si za nas storila in nam dala.
Prazen zdaj naš dom je in dvorišče,
zaman oko te naše išče,
ni besed več tvojih, ne smehljaja,
le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja.
ZAHVALA
10. avgusta je odšla v večno življenje draga mama, stara mama, prababica
MARIJA PETERLIN
(1915-2009) iz Vidma
Hvala vam, ki ste jo imeli radi, jo spoštovali, ljubili in
ji v času njenega življenja kaj lepega naredili. Hvala vsem, ki ste jo v času njene bolezni obiskovali, ji dajali moč in vlivali upanje za njeno nadaljnjo življenje. Hvala celotnemu osebju ZD Videm, kateri ste nam
priskočili na pomoč v času njene bolezni. Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, vsem
vaščanom in znancem, ki ste v težkih trenutkih slovesa sočustvovali z nami, darovali cvetje, sveče, svete maše, darove za cerkev, izrekli pisna in ustna sožalja, ter jo v takem številu pospremili k večnemu počitku. Hvala Erni in vsem ratičanom, ki ste molili v vežici.
Hvala gospodu župniku za vse obiske na domu, za lepo pogrebno bogoslužje in poslovilne besede. Hvala pevcem, ki ste ji zapeli v slovo. Hvala cvetličarni Lilija za pomoč pri pogrebu, Pogrebnikom, ki ste mamo položili k zadnjemu počitku. Iskrena hvala vsem tistim, ki se jo spominjate v molitvi in postojite ob njenem grobu. Hvala vsem, ki jo boste ohranili v lepem spominu.
Njeni domači.
Misli
»Če hočete resnično gledati duha smrti, odprite na stežaj srce telesu življenja. Kajti življenje in smrt sta eno, tako kot sta eno reka in ocean.«
»V globini vaših nad in vaših želja počiva vaše tiho spoznanje onstranstva. In kot semena, ki sanjajo pod snegom, sanja vaše srce o pomladi. Zaupajte sanjam, kajti v njih so skrita vrata večnosti.«
Kahlil Gibran
FRANC SEST
(1961-2009)
»Tja gor bi rad«, je pred leti tresoča roka koroškega skladatelja na list papirja prelila neizmerno hrepenenje po gorskih prostranstvih. Tudi zgodnje julijsko poletno jutro se je začelo s skrito mislijo »tja gor bi rad«.
A je srce zastalo tik pod vrhom. Umrl je Franc Šest, prijatelj in sodelavec, ki je več kot dvajset let v Javnem komunalnem podjetju Grosuplje izvajal javno službo varstva okolja in ravnanja z odpadki.
Franc Šest se je rodil pred oseminštiridesetimi leti, 21.1.1961, v naselju Jelševec v občini Trebnje. Otroštvo je skupaj z očetom Francem, mamo Slavko in sestro Danico preživljal v Čužnji vasi pri Trebelnem. V Šmarju Sapu so si po prihodu leta 1972 obnovili in uredili nov dom, kjer je z ženo Ireno in sinovoma Ervinom in Mihom živel polno in bogato družinsko življenje vse do prezgodnje smrti.
Po osnovni šoli se je na poklicni gradbeni šoli v Ljubljani leta 1978 izučil za pečarja. Zelja po izobraževanju in sprejemanju novih tehničnih znanj ga je spremljala celo življenje. Svoje praktične izkušnje je nadgrajeval s študijem ob delu. Leta 1981 je tako pridobil strokovno izobrazbo gradbenega tehnika iz področja visokih gradenj, leta 2005 pa naziv komunalnega inženirja. Njegova celotna poslovna pot je bila povezana z gradbeništvom. Do leta 1988, ko se je zaposlil na Komunalnem podjetju Grosuplje, je bil tri leta zaposlen v Montažnem industrijskem podjetju KIP iz Ljubljane, štiri leta v podjetju Umetni kamen - kamin iz Ljubljane, ter tri leta v Podjetju za vzdrževanje avtocest.
Kot področni referent je v Javnem komunalnem podjetju Grosuplje vodil enoto za zbiranje in odvažanje odpadkov, do leta 2006 je vodil tudi obratovanje odlagališč, nazadnje v Špa-ji dolini. V podjetju je bil cenjen kot vesten in sočuten sodelavec ter odličen operativni vodja. Tudi v najtežjih trenutkih je znal s svojim razposajenim značajem in dobro voljo urejati odnose tako med sodelavci v svoji enoti, kot tudi z uporabniki komunalnih storitev. Z njegovim odhodom je nastala globoka vrzel, ki jo bo težko zapolniti, saj je do potankosti poznal delo, območja in navade uporabnikov storitev ravnanja z odpadki. Uspešno je sodeloval z občinami in krajevnimi skupnostmi ter vaškimi sredinami. Z njimi je za skupno dobro načrtoval in izvajal aktivnosti iz področja varstva okolja in urejanja krajine.
Keramika, motorji, vojni veterani, prepevanje in gorništvo so dopolnjevali njegovo bogato in uspešno poklicno pot. Zadnja planinska tura pod bovškimi hribi je bila za Frenka, kot smo ga imenovali prijatelji in sodelavci, usodna. Zapustil nas je ravno sredi v nebo kipečih slovenskih vršacev, ki jih je občudoval in obiskoval ob vsakem prostem trenutku.
Močno bomo pogrešali njegovo vedrino in zanj značilen čaroben dotik s konico prsta, s čimer je znal pritegniti pozornost in vzpostaviti pristen odnos z vsakim sogovornikom. Še posebej pa se ga bomo spominjali po njegovi duhovitosti, razposajenosti, ter prijateljevanju na izletih in družabnih srečanjih.
Hvala mu za vse dobro.
Javno komunalno podjetje Grosuplje
Ni ga čez TRDEN občutek, da strehe ne prekrivate zaman!
z naravo ni šale. Tudi z denarjem ne. V MIXu jemljemo obe dejstvi skrajno resno, zato smo svojo obstoječo ponudbo visoko vzdržljivih pločevinastih kritin METRO dopolnili s programom
lahkih jeklenih kritin EVERTILE, priznanega evropskega proizvajalca Modern Roofing Systems. Zato, da boste potrebo po obvarovanju svojega življenja in premoženja še lažje približali vašim funkcionalnim in estetskim zahtevam.
>


Visoko vzdržljiva lahka jeklena strešna kritina s peščenim posipom. Široka paleta oblik, prilagojena različnim arhitekturnim slogom je podprta z bogato barvno lestvico.

Visoko vzdržljiva lahka jeklena strešna kritina s posipom iz mineralnega granulata. Široka paleta barv in oblik, prilagojenih različnim arhitekturnim slogom.
Več možnosti. Več oblik. Več varnosti. Manj sicrbi.
Obe kritini sta estetski, visoko izolativni, enostavni za montažo in odporni na ekstremne vremenske razmere.Toča, udari strel, viharni vetrovi, obilne količine snega jim ne pridejo do živega. 50 letna garancija je tako le logična posledica.
Imamo vse. Skoraj vse. www.mix,si
ni
Zastopa in prodaja MIX d.o.o.
LJubljana, Stegne 15 [01/513 1340] Velenje, Kosovelova ul. [03/898 60 56] Ponikve, Ponikve 96 [01/788 71 90]
Avtohíša Zalar
livû^-
COBS* t I

(•a •I«)

fesenski
paket dobrodailice
-	brezplačno votfefije raiuna (jprvo leto)
-	10 položnic brez plačila pmvliljc
-	hrezplafna priitnprtintj nni eleH nanîko hanko il ON dodatek 0,10 odstotne točite t obnestni rneri pri sklenitvi sncgd novega dcpozit.3
-	let ïe veliko ligadnciii
■ NimMdJi« ipll^rfii 11. kŮ ^mif
Novim korniteotom ob otvoritvi osebnega računa podarlTno posebno darilo.
Jesenski poti/ovni paket
Avtohiša Zalar d.o.o., Male Lašče 105, tel; 01 788 19 99
Poslariite komitent Hranilnice LON, izkoristite naslednje ugodnosti Jn privarčujte ISO EUR aH vet
-	wjffenje rníy nů 12 mesecev - brezplačno
■ pristcpninđ za elektronsko banko ěLON - brezplačno
-	SO % ni i JI itroiki pfve odobritve lisnita ali kredita dodatek 0,10 4»li1vtne točke k dbiloieťl obrestni meri
pri sklenitvi nenamenikcga depozita najmanj 2.000 EUfi nad 91 dni
• hinuiHu	]l. J^ I>iviu,||H n^M Ir rt K Muloft p^iHiruHtr
HRANILNICA LON
PúsJúvna enota GROSUPLJE, Kalodvofska i, T. 01 TBI 01 iO
Varčevanje no Ljubezniv Oseben Način
PIZZE IZ PO LNOZR NATEGA testa
l>osf9tr4 vsdko pulno uro, Twík-petek odlS^'doJl'' Sobot« od tï-do
tí-.lf■	^ POOO) : minim^tno tmnoćilo Ï piči.
tel.: 787(>090 v pomedel|ek ne pečemo pic (

Peter Hren s.p., Gradež 14, 1311 Turjak, GSM: 031/356 668
Storitve:
•	Brušenje stekla
•	Fazetiranje stekla In ogledal
•	Peskanje stekla
•	Izdelava Izolacijskega termopan stekla
•	Kaljenosteklo
•	Tuš kabine (po meri, s tesnili)
•	Ogledala
•	Kopelit steklo za delavnice
•	Izdelava taljenega stekla z vzorci (fusing tehnika)
•	Montaža vsega navedenega
•	Ostale steklarske storitve
•	Intervencija 24 ur na dan



PVC OKNA, VRATA
•	6-KOMORNI PROFIL
•	TROJNO TESNENJE
•	ODLIČNA TOPLOTNA iN ZVOČNA IZOLATtVNOST
NOVO ■ STCKLO U^-0,7 Wjnr ■ NOVO
pooblaščeni prodajalec in monter
PRIBAŠTEFANCfrCO.,d.n.Q.
PRODAJNO RAZSTAVNh SALON - c.gubijiniii bii^dr 23A. lOiKiLtiiiiij; ipm: 041 ^402 7^0 041 ;449 334 »I 01 0 55 30. hi: D1 10 55 11
■-rriDil: pnEia^aBitK.miL dol. -Cu: pan r pat Bh ^ l&i. 14n 117fi
VHODNA
VRATA	
• veítDíkGvnG	I'l
iđklepaiic	
• l'iirnmtrh	' 1 1
SCit s kljuko	1 1
• RaîIrOll	1 1
	
NOVO ■ STCKLO	
Llj-f.^ Wj'ni' ■ NOVO ^	

• ROLETE, ZALUZIJE, KOMARNIKL.. 'ZUNANJE IN NOTRANJE POLICE ■ MONTAŽA KNAUF SISTEMOV ■DEMONTAŽA IN ODVOZ STARIH OKEN
Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Naslov uredništva: Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje. Odgovorna urednica: Mojca Pugelj. E-pošta: nas-kraj@dobrepolje.si, informacije po telefonu 031 301 057. Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1300 izvodov.