ADNI LSS
m
LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE
Letnik IV.
V
Ljubljani dne 14. junija 1947
Številka 24.
VSEBINA.
141.	Ukaz o imenovanju ministra za komunalne zadeve LRS.
142.	Ukaz o določitvi namestnika ministra za komunalne zadeve LRS.
143.	Uredba o obveznem odkupu volne v LRS v gospodarskem letu 1947/48.
144.	Uredba o obvezni oddaji krompirja letine 1947.
145.	Odločba o ustanovitvi Odvetniške zbornice za območje LRS s sedežem v Ljubljani.
146.	Pravilnik o določitvi drugega sedeža za odvetniške pisarna.
147.	Pravilnik o nagradah za delo odvetnikov (s 'arifo).
148.	Odredba o pridelovanju semena detelje in grahprice.
PREZIDU LJUDSKE SKUPŠČINE LRS
141«
Ukaz
Na podlagi 7. točke 72. člena ustave Ljudske republike Slovenije, 9. točke 4. člena zakona o Prezidiju Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije ter na predlog vlade Ljudske republike Slovenije predsedstvo Prezidija Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije
imenuje
tov. Ivana Regenta
za ministra za komunalne zadeve Ljudske republike Slo-.venije.
Glavno mesto Ljubljana dne 9. junija 1947.
U. št. 18/47.
Predsedstvo Prezidija
Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije:
Sekretar:	Predsednik:
France Lubej s. p,	Josip Vidmar s. r.
142.
Ukaz
Na podlagi 8. točke 72. člena ustave LRS ter na podlagi 10. točke 4. člena zakona o Prezidiju Ljudske skupščine LRS, na predlog predsednika vlade LRS predsedstvo Prezidija Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije
določa
dr. Marijana Breclja, podpredsednika vlade LRS za namestnika
ministru za komunalne zadeve LRS Ivanu R e g e n t u, za čas njegove službene odsotnosti v inozemstvu.
Glavno mesto Ljubljana dne 10. junija 1947 U. št. 19/47
Predsedstvo Prezidija
Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije: Sekretar:	Predsednik:
France Lubej s. r.	Josip Vidmar s. r.
UREDBE. ODREDBE. NAVODILA IN ODLOČBE
VLADE LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE
143.
Na podlagi 2. in 4. člena uredbe vlade FLRJ o striženju iu odkupu volne v gospodarskem lelu 1947/48 (Uradni list FLRJ z dne 4. IV. 1947, št. 212/28) in 1. člena uredbe o spremembi m dopolnitvi te uredbe (Uradni list FLRJ z dne 27. V. 1947, št. 345/44) izdaja vlada LRS na predlog ministra za kmetijstvo in gozdarstvo
uredbo
o obveznem odkupu volne v Ljudski republiki Sloveniji v gospodarskem letu 1947—1948
Ven
Gospodarstva v Ljudski republiki Sloveniji, ki gojijo ovce, so dolžna izročati volno v odkup državi po določbah te uredbe.
2.	člen
Odkup volne izvršuje za državo ^Koteks«, podjetje za promet s kožami in tekstilijami, oziroma oseba, ki je za odkup od tega podjetja pooblaščena.
3.	člen
Vsa gospodarstva, ki gojijo ovce, so ne glede na število ovac, oproščena oddaje volne od dveli ovac.
Gospodarstva, ki imajo nad 2 ovci, oddajajo državi tele količine volne:
a)	gospodarstva, ki imajo od 3 do 6 glav navedene drobnice, od vsake glave po 300 g volne;
b)	gospodarstva, ki imajo nad 6 do 10 glav drobnice, od vsake glave po 400 g volne;
c)	gospodarstva, M imajo nad 10 do 15 glav drobnice, od vsake glave po 450 g volne;
č) gospodarstva, ki imajo nad 15 do 20 glav drobnice, od vsake glave po 500 g volne;
d)	gospodarstva, ki imajo nad 20 do 30 glav drobnice, od vsake glave po 600 g volne;
e)	gospodarstva, ki imajo nad 30 glav drobnice, od vsake glave po 700 g volne.
Volna se mora izročiti v celih, ueraztrganih runih brez vsake primesi in v enakem razmerja ne glede na pasmo drobnice (dolenjske, solčavske, bovške, domače pramenke). Gospodarstva oddajo volno v navedenem “razmerju kot celota ne glede na to, da so posamezni kosi drobnice v osebni lasti enega ali drugega člana družine, ki živi na gospodarstvu, tako da pride za oddajo volne y poštev celotno število drobnice, ki je na gospodarstvu.
Od jagnjet se volna ne pobira.
4.	člen
Volna, ki izvira od katere koli druge 'drobnice, ostane vsakemu gospodarstvu v prosk. razpolagale.
Prosto razpolaganje obsega tudi prodajo volne po svobodnih cenah.
5.	člen
Glede časa in načina odkupa volne se morajo gospodarstva ravnati po odredbi ministra za industrijo FLR.l z dne 15. IV. 1947 (Uradni list FLRJ z dne 18. IV. 1947, st. 265/32), glede cene za obvezno oddajo volne po odločbi vlade FLRJ z dne 20. III. 1947 (Uradni list FLRJ z dne 8. IV. 1947, št. 228/29), glede časa striženja ovac pa po odredbi ministra za kmetijstvo in gozdarstvo LRS z dne 14. IV. 1947 (Uradni list LRS z dne 3. V. 1947, št. 94/18)
6.	člen	• '
Neizpolnjevanje obvezne oddaje volne (1. člen te uredbe se kaznuje po zakonu o zatiranju nedovoljene trgovine, nedovoljene špekulacije in gospodarske sabotaže.
7.	člen
Ta uredba velja od dneva objave v »Uradnem listu LRSc
Ljubljana dne 10. junija 1947.
Št. S-zak. 312.
Minister za kmetijstvo
in gozdarstvo LRS:	Predsednik vlade LRS:
Ing. Jože Levstik s. r.	Miha Marinko s. r.
144.
Na podlagi 1. člena zakona o pooblastilu vladi Ljudske republike Slovenije za izdajanje uredb na področju narodnega gospodarstva predpisuje vlada Ljudske republike Slovenije na predlog ministra za trgovino in preskrbo in ministra za kmetijstvo in gozdarstvo
uredbo
o obvezni oddaji krompirja letine 1947
1.	člen
Osnova za obvezno oddajo krompirja posameznih pridelovalcev je s krompirjem posajena njivska površina in povprečni pridelek krompirja na 1 ba.
S krompirjem posajene njivske površine popiše krajevni ljudski odbor.
2.	člen
Glede povprečnega pridelka krompirja na 1 ha se ozemlje Ljudske republike Slovenije deli v tri okoliše s povprečnim pridelkom po 8100 kg, 7300 kg in 6600 kg na 1 ha.
Kateri kraji se uvrstijo v posamezne okoliše, določi minister za trgovino ip preskrbo LRS v sporazumu z
ministrom za kmetijstvo in gozdarstvo LRS po zaslišanju okrajnih ljudskih odborov.
3.	člen
Pridelovalcem, ki imajo nad 10 arov s krompirjem po-sajene njivske površine, se določi obvezna oddaja krompirja po tabeli, ki jo predpiše minister za trgovino in preskrbo LRS v sporazumu z ministrom za kmetijstvo in gozdarstvo LRS.
Pri sestavi tabele bodo upoštevane potrebe pridelovalcev, in sicer:
1.	semenske potrebe, računajoč po 2000 kilogramov, krompirja na ba.
2.	prehrana družine, računajoč po 150 kg krompirja
na družinskega člana.
3.	kalo in krma prašičev, računajoč, da odpade na te potrebe povprečno 25% celotnega pridelka krompirja.
Za družinske člane se štejejo osebe, ki se stalno hranijo v gospodinjstvu.
Z odbitkom pridelovalčevih potreb od celotnega pridelka dobimo presežek, od katerega se izračuna količina za obvezno oddajo tako, da znaša najmanjša za oddajo določena količina 45% izračunanega presežka, a največja 80% presežka. Uporaba manjšega ali večjega odstotka je odvisna od površine pod krompirjem, tako da bo najmanjši pridelovalec, ki pride v poštev za oddajo, oddal le 45% presežka, a največji 80% presežka.
Pridelovalci, ki imajo manj kot 10 arov s krompirjem posajene površine, ne oudajo ničesar.
Od zemlje, ki je dana v najem, odda predpisano kolL člno najemnili.
4.	člen
Na podlagi tabele odredi krajevni ljudski odbor vsakemu posameznemu pridelovalcu količino krompirja za obvezno oddajo in mu jo sporoči vnaprej najkasneje do
5.	julija t. L
5.	člen
Državna posestva morajo oddati vse presežke pridelka krompirja.
Za kmetijske obdelovalne zadruge se določi količina obvezne oddaje na isti način kakor za druge pridelovalce s to razliko, da oddajo ne glede na površino pod krompirjem 60% presežka. Za družinske člane se štejejo člani družin, k so včlanjeni v zadrugi.
Od nezadružne površine pod krompirjem oddaja člani zadrug krompir po 3. členu te uredbe.
6.	člen
Obvezna oddaja krompirja po tej uredbi je enkratna. Pridelovalci, ki oddajo predpisano količino, so prosti vsake nadaljnje oddaje krompirja letine 1947 in smejo s prostimi presežki svobodno razpolagati.
7.	člen
Podrobna navodila za izvajanje te uredbe izda po potrebi minister za trgovino in preskrbo LRS v sporazumu z ministrom za kmetijstvo in gozdarstvo LRS.
8.	člen
Kršilci te uredbe se kaznujejo po zakonu o zatiranju nedovoljene trgovine, nedovoljene špekulacije in gospodarske sabotaže,	<
9 člen
Uredba o obvezni prijavi krompirja letine 1946 in oddaji piese/.kov z dne 24. novembra 194.6, Uradni list LRS št. 276/75—46, se razveljavlja.
10. člen
Ta uredba velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«.
Ljubljana dne 11. junija 1947.
Št. S-zak. 313.
Minister za trgovino
in preskrbo LRS:	Predsednik vlade LRS:
Fajfar Tone s. r.	Marinko Miha s. r.
Minister za kmetijstvo in gozdarstvo LRS:
Ing. Levstik Jože s. r.
145.
Na podlagi pooblastila iz 34. člena zakona o odvetništvu z dne 12. XII. 1940, št. 655, Uradni list FLRJ z dne 18. XII. 1946, št. 716/102, in na predlog ministra za pravosodje LRS izdaja vlada Ljudske republike Slovenije naslednjo
odločbo
Za celotno območje Ljudske republike Slovenije se ustanovi Odvetniška zbornica s sedežem v Ljubljani.
Ljubljana, dne 23. maja 1947.
St.-S-zak. 287.
Minister za iravosodje LRS:	Predsednik vlade LRS:
Dr. Jože Pokorn s. r,	Miha Marinko s. r.
PHAVžLNI&LO^IlEDBE.MVODILJi.ODLGČBr
MINISTRSTEV
LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE
146.
Na podlagi četrtega odstavka 14. člena zakona o odvetništvu z dne 12. decembra 1946 (Uradni list FLRJ, št. 716/102), predpisujem tale
pravilnik
o določitvi drugega sedeža za odvetniško pisarno
1.	člen
Odvetniku se sme določiti drug sedež pisarne, če je to potrebno zaradi tega, da se bolje organizira pravna pomoč ustanovam, podjetjem, organizacijam in posameznikom.
2.	člen
Minister za pravosodje odloči, kateri kraj potrebuje odvetnika ali več odvetnikov, in o tem obvesti odvetniško zbornico.
Odvetniška zbornica mora v 30 dneh po prejemu odločbe ministra za pravosodje določiti odvetnika, ki bo imel svojo pisarno v kraju, ki mu je po ugotovitvi ministra za pravosodje potreben odvetnik.
Odločba odvetniške zbornice se vroči odvetniku in ministru za pravosodje.
Zoper odločbo odvetniške zbornice se sme odvetnik pritožiti v 15 dneh po prejemu odločbe na ministra za pravosodje.
3.	člen
Pri določitvi drugega sedeža pisarne je treba upoštevati starost, zdravstveno stanje in druge odvetnikove osebne in družinske razmere.
4.	člen
Odvetnik je dolžan začeti delo v določenem kraju v enem mesecu po pravnomočnosti odločbe.
Iz važnih razlogov sme odvetniška zbornica ta rok podaljšati največ za tri mesece.
5.	člen
Odvetnik mora določiti prevzemnika svoje prejšnje pisarne in to javili odvetniški zbornici. Če odvetnik toga ne stori, določi odvetniška zbornica prevzemnika, če je to potrebno.
6.	člen
Odvetnik, ki je prebil trj leta v kraju, določenem od odvetniške zbornice, ima pravico zahtevati, da spremeni sedež pisarne in ga prenese v kraj, kjer je prej imel pisarno.
7.	člen
Ta pravilnik velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«.
Ljubljana dne 4. junija 1947.
Št. 111-436/47.
Minister za pravosodje LRS;
Dr. Jože Pokorn s. r.
147.
Na podlagi 18 Člena zakona o odvetništvu z dne 12. decembra (Uradni list FLRJ. št. 716/102), predpisujem tal«
pravilnik
o nagradah za delo odvetnikov
1.	člen
Za dajanje pravne pomoči strankam pripada odvetniku nagrada po določbah tega pravilnika in po določbah tarife, ki je sestavni del pravilnika.
2.	člen
Odvetniku pripada tudi povračilo stroškov, ki so bili zvezani z dajanjem pravne pomoči.
Med stroške spadajo samo dejanski in potrebni izdatki, ki jih je imel odvetnik pri opravljanju zaupanih mu opravtil (potni stroški, izdatki za kolke, poštne znamke in pod.).
3.	člen
Predpisi tega pravilnika se uporabljajo, če gre za nagrado in stroške odvetnika, ki jih plača stranka, pa tudi pri odmeri stroškov, katerih povračilo naloži državni! organ nasprotnii stranki.

4.	Slen
Odvetnik se ne sme dogovoriti za višjo nagrado in J&e sprejeti višje nagrade, kot je določena v tarifi.
Odvetnik se sme s stranko dogovoriti tudi za nižjo nagrado, kot je določena v tarifi.
Nagrada se sme dogovoriti 'in plačati samo v denarju.
Kadar nagrada v tarifi ni določena, se sme dogovoriti odvetnik s stranko o višini nagrade v skladu z nagradami, ki jih tarifa določa za podobna opravila. ,V tem primeru sme zahtevati stranka, da odvetniška zbornica določi višino nagrade. Za veljavnost dogovora o nagradi je potrebna listina, v kateri so napisani znesek nagrade, način plačila in znesek prejetega predujma.
5.	člen
Odvetnik ne sme zadeve, ki mu jo stranka izroči, bodisi v celoti ali delno odkupiti, niti se dogovoriti, da dobi določen del zneska, ki se bo prisodil stranki.
8.	člen
Nagrada se izplača odvetniku praviloma po opravljenem delu.
Kadar je določena s tarifo za kako opravilo enotna nagrada, se izplača ta nagrada po opravljenem opravilu.
Odvetnik se sme s stranko sporazumeti, da mu da primeren predujem na račun nagrade.
Odvetnik ima pravico zahtevati, da se mu plačajo »troski vnaprej.	^
7.	člen
Odvetniku pripada nagrada za tale opravila:
1.	za dajanje pravnih nasvetov;
2.	za sestavo listin;
8.	za sestavo vlog;
'4. za zastopanje in zagovarjanje pred sodišči?
5.	za zastopanje pred razsodniškimi sveti;
6.	za zastopanje in zagovarjanje pred organi državne uprave.
8.	člen
Če odvetnik ne dokonča začetega opravila, mu pripada nagrada samo za dejansko opravljeno delo. Kadar je določena v tarifi za ves postopek enotna nagrada, mu pripada nagrada, ki ustreza opravljenemu delu.
9.	člen
Odvetniku ne pripada nagrada za opravila, ki niso bila umestna in potrebna za pravilno zastopanje in uveljavljanje strankinih pravic in koristi, posebno pa:
1.	če so bile preložene razprave ali naroki po odvetnikovi krivdi;
2.	če pismene vloge niso bile potrebne ali bi se lahko združile z drugimi vlogami ali če bi odvetnik lahko njihovo vsebino podal ustno na naroku,
10.	člen
Kot vrednost predmeta, ki je po tarifi odločilna za 'določitev nagrade, se šteje:
1.	pri pogodbah in poravnavah vrednost predmeta, navedenega v pogodbi oziroma poravnavi;
2.	pri zastopanju v pravdah pred sodiščem in raz-sodniškim svetom vrednost spornega predmeta brez stranskih zahtevkov (plodov, obresti, stroškov);
3.	pri zastopanju v izvršilnem postopku vrednost zahtevka brez stranskih zahtevkov (plodov, Ouresli, stroškov);
4.	pri zastopanju v stečajnem postopku višina terjatve oziroma vrednost zahtevka, ki se uveljavlja v po-
| stopku;
5.	pri zastopanju v zemljiškoknjižnih zadevah vrednost pravice.
11.	člen
Če so predmet spora ponavljajoče se dajatve ali storitve, se vzame kot vrednost spora seštevek vseh ponavljajočih se dajatev ali storitev, ki pa ne sme presegati desetkratnega enoletnega zneska.
V	sporu o obstoju ali neobstoju pogodbe o zakupu ali najemu stvari, velja kot vrednost spornega predmeta enoletni znesek zakupnine oziroma najemnine.
V	sporu o preživnini se vzame kot vrednost spornega predmeta enoletni znesek preživnine.
če se zahteva, naj se zneski preživnine zvišajo ali znižajo, velja za vrednost spornega predmeta enoletni znesek zahtevanega zvišanja ali znižanja.
12.	člen
Kadar tožba obsega več zahtevkov, se določi vrednost spornega predmeta po seštevku vrednosti vseh teh zahtevkov.
Kadar se združi več pravd zaradi skupnega razpravljanja, se vzame kot podlaga za izračunanje nagrade, dokler traja skupno razpravljanje, seštevek vrednosti
vseh pravd.
13.	člen
če se zahteva s tožbo samo zavarovanje terjatve ali zastavna pravica, se določi vrednost spornega predmeta po znesku terjatve, ki naj se zavaruje. Če ima zastavljeni predmet manjšo vrednost od terjatve, ki naj se zavaruje, se določi vrednost spornega predmeta po vrednosti predmeta zastave.
14.	člen
Kadar se vrednost spornega predmeta spremeni zaradi spremembe, razširitve ali skrčitve tožbenega zahtevka, se spremenjena vrednost vzame v poštev samo za delo, ki je bilo opravljeno po nastali spremembi
15.	člen
Če meni sodišče, da je vrednost spornega predmeta, ki ni denarni znesek, navedena ooividno previsoko ali očividno prenizko, sme med postopkom po predlogu stranke ali po uradni dolžnosti, potem ko je zaslišalo stranke, določiti po prostem preudarku vrednost predmeta zaradi odmere nagrade. Tako ugotovljena vrednost je podlaga za odmero nagrade tudi za tisto delo, kli je bilo opravljeno pred to ugotovitvijo vrednosti predmeta. Zoper odločbo sodišča, s katero se ugotovi vrednost spornega predmeta, ni pritožbe.
16.	člen
Kadar je predmet neocenljiv in ne gre za postopek, za katerega je določena v tarifi nagrada ne glede na vrednost, se vzame kot vrednost znesek 10.000 din.
17.	člen
Če zastopa odvetnik v postopku več strank, se nagrada za zastopanje druge in vsake nadaljnje stranke zviša za 5%, vendar največ za 25%.
Za kazenski postopek je posebna določba v tarifi.

18.	člen
Kadar zastopa stranko več odvetnikov, pripada vsakemu celotna nagrada, če ni drugače dogovorjeno. Nasprotna stranka srne biti obsojena le na povračilo stroškov, ki bi nastali, če bi stranko zastopal en sam odvetnik.
19.	člen
Kadar je določena v tarifi za kako opravilo nagrada od najmanjšega do največjega zneska, se določi nagrada v mejah teh zneskov glede na zamotanost zadeve, trud, število razprav ali narokov, izgubo časa in vrednost predmeta.
cren
Č® se stranka in odvetnik ne moreta zediniti o visinii nagrade, smeta predlagati, da določi nagrado državni organ, pred katerim se o zadevi razpravlja, če pa se ni o njej razpravljalo pred državnim organom, okrajno sodišče, v katerega območju je prebivališče nasprotne stranke.
Zoper odločbo o določitvi nagrade ni pritožbe. Na podlagi te odločbe se ne more zahtevati izvršba.
Dokler se ne izda odločba o določitvi nagrade, se ne more vložiti tožba iz 24. člena zakona o odvetpištvu.
Kadar zahteva odvetnik določitev nagrade in kadar se zahteva od nasprotne stranke povračilo stroškov za zastopnika, mora vložiti odvetnik popis stroškov (stroškovnik), kadar pa zahteva stranka določitev nagrade, se naloži odvetniku, da vloži stroškovnik.
21.	člen
Kadar se odmerja odvetniku nagrada po vrednosti predmeta, nagrada ne sme preseči 25% vrednosti tistega predmeta.
Če je opravilo posamezna opravila več odvetnikov, tako da bi skupna nagrada presegla znesek iz 1. odstavka, se ima porazdeliti nagrada med odvetniki sorazmerno z opravljenim delom.
22.	člen
V posameznih tarifnih določbah je obsežena, če ni določeno v tarifi drugače, tudi nagrada za vsa pripravljalna in stranska dela, ki so navadno zvezana z opravili, za katere je določena nagrada, kakor tudii nagrada za vsa pisarniška dela.
23.	člen
Predpisi o odmeri nagrade odvetnikom za zagovarjanje pred sodiščem v kazenskih zadevah se uporabljajo tudi za zagovarjanje v postopku pred disciplinskim sodiščem.
24.	člen
Odvetnik je dolžan izdati potrdilo o plačilih, sprejetih za račun stranke., Natančnejši predpisi o tem so v
6.	členu pravilnika o poslovnih knjigah za odvetniške pisarne,
Če stranka zahteva, ji je odvetnik dolžan dati pismeni! račun nagrade in stroškov.
25.	člen
Odvetnik ni upravičen zaradi poravnave stroškov in zavarovanja nagrade pridržati vrednostne papirje, listine in druge 'predmete, ki se ne morejo šteti za gotovino po 21. členu zakona o odvetništvu.
26.	člen
Predpisi tega pravilnika se uporabljajo tudi pri odmeri nagrade za dela, ki jih je odvetnik opravil od 10. Vil. 1945 do uveljavitve tega pravilnika, če za taka dela nagrada odvetniku ni bila že plačana ali odmerjena od državnega organa.
27.	člen
Pravilnik dobi veljavo z dnem objave v »Uradnem listu LRS«.
V Ljubljani dne 5. junija 1947.
Št. IIi-223/47-2.
Minister za pravosodje LRS:
Dr. Jože Pokorn s. r.
TARIFA
i?a odvetniške nagradr l. Pravni nasveti
Tar. št. 1.
Za dajanje pravnih nasvetov^	din
a)	pismenih	...........	50—200
b)	ustnih	25— 50
Opomba:
1.	Če je bilo dajanje pismenega nasveta zvezano z obsežnim proučevanjem zadeve, posebnim trudom in veliko zamudo časa, se nagrada lahko poveča, vendar največ do 100%.
2.	Odvetniku pripada ta nagrada takrat, kadar s® dajanje pravne pomoči omeji le na dajanje pravnega nasveta.
II. Listino
Tar št. 2,
Za sestavo naslednjih listin:	din
a)	za enostranska pravna opravila . . .	50—100
b)	za pogodbe in poravnave pri vrednosti predmeta:
do	1.000 din...............................  50
od 1.000	do	2.000	din ..................... 80
od 2.000	do	3.000	din ......	120
od 3.000	do	5.000	din .................... 150
od	5.000 do 10.000	din	200
od 10.000	do	25.000	din	250
od 25.000	do	50.000	din................. 251—500
od 50.000	do	100.000	din................. 501—700
nad	100.000 din......................... 701—900
c)	za izjavo poslednje	volje............. 100—300
č) za pooblastilo in odpoved pooblastila .	50
Opomba:
Odvetniku ne pripada posebna nagrada za sestavo pooblastila, s katerim ga stranka pooblašča za zastopanje v postopku, ali za odpoved pooblastila, ki jo poda med postopkom; tudi mu ne pripada posebna nagrada za sestavo stroškovnika.
III. Zastopanje in zagovarjanje pred sodiščem
v kazenskih zadevah Tar. št. 3
Za sestavo vlog:	din
a)	za kazenske ovadbe, predloge in tožbe
oškodovancev...................50—150
b)	za vse druge vloge v kazenskem postopku »••i...........	50

Tar. št. 4.
Za zastopanje in zagovarjanje:
a)	za zastopanje oškodovanca v celotnem
postopku..................................
b)	za zagovarjanje v celotnem postopku na prvi stopnji:
1.	pred okrajnim sodiščem ......
2.	pred okrožnim sodiščem ......
3.	pred vrhovnim sodiščem...............
c)	za zagovarjanje v postopku na drugi
stopnji .....................................
din
100—30'J
100—500
150-600
300—800
150—500
Opomba:
1.	V zamotanih zadevah, v katerih je bilo zagovarjanje zvezano s posebnim trudom, sme sodišče po predlogu odvetnika nagrado tudi zvišati, vendar največ za 100%.
2.	Ce zagovarja odvetnik dve osebi, mu pripada za vsako osebo 75 % nagrade, če pa zagovarja tri ali več oseb, za vsako osebo 60% nagrade.
3.	Ce je razprava trajala nepretrgoma več kakor dva dni, pripada odvetniku kot nagrada za zagovarjanje za vsak nadaljnji dan še 300 do 500 din. Enako nagrado sme odmeriti sodišče odvetniku, če je trajala razprava več kakor dva dni, ni pa trajala nepretrgoma. Ta povišek nagrade ne pripada odvetniku, če se je nadaljnji dan razglasila samo sodba.
4.	Po tej tar. številki odmeri sodišče nagrado odvetniku, ki je bil določen za zagovornika po uradni dolžnosti.
5.	Če je zaradi odstopa upravičene osebe od obtožbe, predloga aM tožbe prišlo do ustavitve postopka pred razpravo ali na začetku razprave, pripada odvetniku nagrada od 50 do 200 din.
Tar. št. 5.
Za sestavo pritožb:
a)	zoper sodbe:	din
1.	okrajnih sodišč	100—300
2.	okrožnih sodišč .......................... 150—500
b)	zoper sklepe okrajnih in okrožnih sodišč 50—150
Tar. št. 6.
Za sestavo predlogov zaradi vložitve zahteve za varstvo zakonitosti in za obnovo postopka ............................... 100—500
Tar. št. 7.
Za sestavo prošenj za odložitev izvršitve kazni, za izredno omilitev kazni, za pomilostitev, za 'izbris sodbe, za pogojni izpust .... 50—150
IV. Zastopanje v pravdah pred sodiščem in razsodniškim svetom
Tar. št. 8.
Za sestavo tožb:
a)	za razvezo ali razveljavitev zakonske
zveze ali za ugotovitev obstoja ali neobstoja	din
zakonske zveze ................................ 200
za priznanje ali izpodbijanje zakonskega rojstva ali priznanje nezakonskega očetovstva	.	150
zaradi motenja posesti	100
b)	za druge tožbe pri vrednosti predmeta:
do 1.000 din......................... , ,	50
od	1.000	do	2.000	din	80
od	2.000	(do	3.000	din	....................... 120
od	3.000	do	5.000	din	*f.*a«a*	150
din
od	5.000	do	10.000	din	........	2(KJ
od	10.000	do	25.000	din...................... 250
od	25.000	do	50.000	din	........	251	500
od 50.000 do 100.000 din.................. 501—700
nad 100.000 din........................... 701—900
Opomba :
1.	Za menične, mandatne in čekovne tožbe, za tožbe iz delovnih razmerij, za tožbe zaradi preživnine (alimentacije), za tožbe zaradi plačila najemnine in zakupnine, pripada odvetniku polovica nagrade, določene za tožbe pod b).
2.	Če se v tožbi za razvezo zakonske zveze zahteva tudi odločba o tem, komu naj se zaupajo otroci, se za to zahtevo ne odmeri posebna nagrada; če pa se zahteva alimentacija, pripada odvetniku za ta zahtevek še nolovica nagrade pod b) te tar. številke.
Tar. št. 9.
Za tele vloge:
a)	za odgovore na tožbo
enaka nagrada kot za tožbo pod tar. št. 8., s tem da se za ugovor zoper plačilni nalog plača nagrada po tar. št. 8. b),
b)	za predloge za zavarovanje dokazov
50% nagrade, določene za tožbo v tar. št. 8.,
c)	za vse druge vloge
25% nagrade, določene za tožbo v tar. št. 8.
Tar. št. 10.
Za vsak narok se plača enaka nagrada kot za tožbo pod tar. št. 8,
Opomba:
1.	Za preložene naroke, na katerih ni prišlo do razpravljanja, pripada odvetniku 25% te nagrade.
2.	Za naroke, na katerih je takoj prišlo do pripoznave tožbenega zahtevka, do odpovedi tožbenemu zahtevku, do umika tožbe ali do poravnave, pripada odvetniku 50% te nagrade.
Tar. št. 11.
Za sestavo pritožb zoper sodbe, predlogov zaradi vložitve zahteve za varstvo zakonitosti in zahtevka za obnovo postopka
enaka nagrada kot za tožbo pod tar. št. 8.
Za sestavo pritožb zoper sklepe
polovica nagrade, določene za tožbo v tar. št, 8.
V. Zastopanje v nepravdnem postopku
Tar. št. 12,	din
Za sestavo vlog	50—160
Tar. št. 13.
Za vsak narok	50—15(1
Opomba:
Za preložene naroke, na katerih ni prišlo do razpravljanja, pripada odvetniku 25% nagrade.
Tar. št. 14.
Za sestavo pritožb in predlogov zaradi vložitve za* hteve za varstvo zakonitosti	100—200
Tar. št. 15.
Za - celotni postopek, od začetka do končne sodne odločbe:
a) aa razglasitev za mrtvega in za dokazo- din
vanj^ smrti.........................................  150
i,) za dovolitev, da mladoletnik sklene zakonsko zvezo........................... « • «	100
c)	za odvzem svojepravnosti.................... 200
č) za amortizacijo listin	100
Opomba:
V tej nagradi je obsežena tudn nagrada za sestavo vseh vlog in pritožb in nagrada za zastopanje na razr pravi,
VI. Zastopanje v izvršilnem postopku
Tar. št. 16.
Za sestavo tehle vlog:
a)	za dovolitev izvršbe in za predloge zaradi izdaje začasnih odredb
50% nagrade, določene za tožbo v tar. št. 8. b),
b)	za druge vloge
25% nagrade, določene za tožbo v tar. št. 8. b). Opomba:
Nagrada za predlog za izdajo začasnih odredb pripada odvetniku tudi, če je bil predlog podan med pravdo, če pa je bil podan v tožbi, ne pripada odvetniku za predlog posebna nagrada.
Tar. št. 17.
Za vsak narok:
a)	na katerem se je razpravljalo o nasprotnih predlogih slrank ali so se izvajali dokazi
enaka nagrada kot za tožbo pod tar. št. 8. b),
b)	za vse druge naroke
50°/o nagrade, določene za tožbo pod tar. št. 8. b). Opomba:
Za preložene naroke, na katerih ni prišlo do razpravljanja, pripada odvetniku 25% nagrade, določene za tožbo v tar. št. 8. b).
Tar. št. 18.
Za sestavo pritožb in predlogov zaradi vložitve zahteve za varstvo zakonitosti
enaka nagrada kot za vloge iz tar. št. 16. a).
Vil. Za zastopanje v stečajnem postopku
Tar. št. 19.
Za sestavo tehle vlog:
a)	za predloge upnikov in dolžnika, da se uvede stečaj
enaka nagrada kot za tožbo pod tar. št. 8. b).
b)	za vse druge vloge
25% do 50% nagrade, določene za tožbo v tar. št. 8 b).
Tar. št. 20.
Za vsak narok
enaka nagrada kot za vloge pod tar. št. 19. a). Opomba:
Za preložene naroke, na katerih ni prišlo do razprav. Ijanja ,pripada odvetniku 25% te nagrade.
Tar. št. 21.
Za sestavo pritožb in predlogov zaradi vložitve zahteve za varstvo zakonitosti
nagrada, določena za yloge y tar. št. 19. a).
Vlil, Zastopanje v zemljiškoknjižnem postopku
Tar. št. 22.
Za naslednje vloge:
a)	a. yloge, na podlagi katerihi se odloči
o .emljišk knjižnem vpisu,	'
; ci vrednosti pravice
do 10.000 din	75 din
od 10.000 do 50.000 din  ..................150 „
od 50.000 „ 100.000  ...................... 250 „
nad 100.000 din........................... . 350 „
b)	za vse druge vloge
25 % do 50 % nagrade, določene pod a).
Opomba:
če je z eno vlogo zaprošeno za več zemljiškoknjižnih vpisov na podlagi iste listine, pripada odvetniku samo ena nagrada, ki se določi po najvišji vrednosti pravice, ki je predmet vpisa.
Tar. št. 23.
Za sestavo pritožb in predlogov za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti
enaka nagrada kot za vloge pod tar. št. 22. a).
IX. Za zastopanje pred organi državno upravo
Tar. št. 24.
Za sestavo vlog:
a)	ža vloge, na podlagi katerih se uvede din
upravni postopek ...........	50—200
b)	za vse druge vloge.......30—100
Tar. št 25.
Za zastopanje v posvojitvenemu postopku od začetka do končne odločbe	......	100
Tar. št. 26.
Za naroke.................. 50—200
Opomba:
Za preložene naroke, na katerih ni prišlo do razpravljanja, pripada odvetniku 50% tu določene nagrade.
Tar. št. 27.
Za ugovore, pritožbe, predloge za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti in predloge za obnovo postopka ............................. 50—200
X. Skupne (splošne) določbe
Tar. št. 28.
Za pregled spisov pripada odvetniku na-- din grada .....................................,	30—100
Opomba:
1.	Ta nagrada pripada odvetniku samo tedaj, kadar je bilo zaradi dajanja pravne pomoči potrebno pregledati spise.
2.	Nagrada iz te tar. številke pripada odvetniku ne glede na vrsto in vrednost predmeta in ne glede na to, ali je delo opravljeno pred sodiščem ali nr&a organom državne uprave.
Tar, št. 29.
Za pregled zemljiških knjig ......	30—100
Opomba:
Ta nagrada pripada odvetniku samo tedaj, kadar je bil pregled zemljiških knjig potreben zaradi dajanja pravne pomoči,
Tar št. 30.
Za vsa pismena sporočila državnim orga- din nom ne glede na vrednost predmeta ....	25
Tar. št. 31.
Za obvestilo o naroku ........	10
za druga obvestila strankam ..•■«/	25
Potni stroški Tar. št. 32.
Pri opravilih zunaj sedeža odvetniške pisarne pripada odvetniku, če je kraj opravila oddaljen več kakor 3 km od meje rajona, kjer je sedež odvetniške pisarne, poleg nagrade za opravilo še:
1.	povračilo stroškov za uporabo javnega prevoznega sredstva (železnice, parnika, avtobusa), ki se da uporabiti kot najcenejša in najkrajša prometna zveza od sedeža odvetniške pisarne do kraja opravila in nazaj;
2.	dnevnica v znesku 220 dlin.
Opomba:
1.	Če potuje odvetnik z železnico ali parnikom, mu pripada za potovanje z železnico povračilo za plačano vozovnico 2. razreda, za potovanje s parnikom pa povračilo za plačano vozovnico 1. razreda,
2.	Kad^r se za potovanje ne more uporabiti javno prometno sredstvo, pripada odvetniku povračilo za prevoz v znesku 5 din od kilometra. Začeti kilometer se računa za cel kilometer. Če je dala stranka odvetniku prevozno sredstvo, odvetnik nima pravice do kilometrine.
3.	Če je odvetnik na potovanju manj kakor 6 ur, mu pripada pol dnevnice, za več kakor 6 ur pa cela dnevnica.
4.	Če opravi odvetnik na enem potovanju več opravil in za več strank, se potni stroški porazdelijo sorazmerno med vse stranke.
148.
Na podlagi 4. in 12. člena uredbe o ureditvi semenske službe z dne 19. maja 1947 (Uradni list FLRJ štev. 342/44 z dne 27. maja 1947) izdaja minister za kmetijstvo in gozdarstvo LRS v sporazumu s predsednikom vlade LRS
odredbo
o pritfekmiiiju semena detelje in grahorice L člen
Zaradi preskrbe kmetijstva s semenom detelje in jare grahorice morajo pridelovalci detelje (črne detelje, lucerne, rdeče detelje-inkarnatke) in jare grahorice vsako leto pustiti za seme deteljo in jaro grahorico na površini, ki znaša na državnih posestvih najmanj V4, na zadružnih in zasebnih posestvih pa najmanj Vt njihovega celotnega posevka detelje oziroma jare grahorice, in sicer tisti del posevka, ki je najboljši za seme. Od črne detelje in lucerne se mora pustiti za seme drugi ali starejši letnik.
Kdor prideluje hkrati več navedenih vrst detelje, mora od vsake vrste pustiti za seme sorazmerni del posevka.
Od tako določene detelje in grahorice se mora pridobiti seme.
2.	člen
Kdor ravna v nasprotju s to odredbo, bo kaznovan po predpisih zakona o zatiranju nedovoljene trgovine, ne. dovoljene špekulacije in gospodarske sabotaže
3.	člen
Ta odredba velja od dneva objave v »Uradnem listu
LRS«:.
Ljubljana dne 12. junija 1947,
Št. S—zak. 273.
Minister za kmetijstvo in	Soglašam.
gozdarstvo LRS:	Za predsednika vlade LRS:
lug. Levstik Jože s. r. Dr. Brecelj Marijan s. r.
Pregled »Uradnega lista FLRJ«
Št. 40 z dne 18. maja 1947:
302.	Pravilnik o institutu za oceanografijo in ribarstvo V Splitu.
303.	Pravilnik o likvidaciji pokojninskih skladov, ki niso samostojni nosilci socialnega zavarovanja, ter o ur©, ditvi in obveznosti do teh skladov.
304.	Navodilo za izvajanje uredbe o skladu vodstva pod-jetja (skladu vodstva) in o osrednjem skladu pod. jetij (osrednjem skladu) državnih trgovskih podjetij na debelo in na drobno.
305.	Navodilo za izvajanje uredbe o skladu vodstva podjetja (skladu vodstva) in o osrednjem skladu podjetij (osrednjem skladu) državnih gostinskih podjetij.
306.	Navodilo za izvajanje uredbe o likvidaciji poslov glede kmečkih dolgov.
307.	Začasno navodilo za knjiženje financiranja državnih gospodarskih podjetij iz proračuna in njih vplačevanja v proračun.
308.	Začasno navodilo za knjiženje kalkulacijskih in knjigovodskih odpisov pri državnih gospodarskih podjetjih.
300. Splošno navodilo o reviziji starih vozniških knjižio«
310.	Navodilo o tovarniških higienikih.
311.	Odredba o davku, ki se pobira pri uvozu radijskih’ aparatov.
812. Odredba o obvezni preskrbi delavcev v oddelkih z visoko temperaturo z gazirano slano vodo.
313.	Odločba o sprejemanju hranilnih vlog na vložne knjižice, glaseče se na prinosilca.
314.	Odločba o ukinitvi osrednjih carinskih blagajn v Beogradu, Skoplju, Zagrebu, Splitu, Ljubljani in Novem Sadu.
315.	Odločba o uporabi pravilnika o razglašanju udarni, kov na mladinski progi Šamac—Sarajevo pri graditvi proge Nikšić—Titograd.
316.	Pojasnilo o plačevanju prometnega davka od proizvodov za pogrebne potrebščine.
izdaja: »Uradni List LRS<. — Urednik: Ivo Lapajne; tiska Prosvetna tiskarna — oba v Ljubljani. — Naročnina: mesečno din 24—, četrtletno: din 70.—, polletno din 135.—, celoletno din 260.—. Posamezna številka: prva pola din 250, vsaka nadaljnja pola din 2.—. — Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. Tel. ravnateljstvo 49-40,
utedaišjvo 49-99, uuravništvo 55 79. fiek, c&S. 60—404033.
«