Zelemkras
LOGAŠKE NOVICI
WWW.LOGATEC.SI - GLASILO OBČINE LOGATEC - LETNIK LI - MAREC 2020 - ŠT. 3
Subvencije na Planinskem polju
Februarsko
Prepevali so jih -nova knjiga M. Štefančiča
Logaški smučarji tekači osvajajo vrhove
PRVI SEJEM POKLICEV
Konec januarja smo bili priča izjemnemu odzivu mladih in njihovih staršev na prvi sejem poklicev v Logatcu. Organiziral ga je Šolski sklad Ježek OŠ 8 talcev v sodelovanju z Območno obrtno-podjetniško zbornico Logatec.
Namen predstavitve poklicev in srednjih šol v domačem kraju je mladim omogočiti premišljene odločitve o nadaljevanju šolanja, podprte z dovolj informacijami. Iz podatkov je namreč razvidno, da se demografska situacija spreminja in imamo v regiji že zdaj obilico panog, v katerih primanjkuje primernih kadrov. Da bi te lahko zagotovili, je treba že zgodaj začeti aktivno privabljati mlade v svojo dejavnost. Poklicna pot se tako začne oblikovati že pred koncem osnovne šole. Na dogodek so bili
vabljeni učenci od 5. do 9. razredov osnovnih šol in njihovi starši.
Sejem je bil odlična priložnost za vsako sodelujoče podjetje, da privabi mlade, potencialne bodoče zaposlene s predstavitvijo, s katero jim približa ključne poklice, ki jih potrebuje v svoji gospodarski dejavnosti. Prireditev je potekala v sejemski obliki - predstavniki podjetij so na stojnicah predstavili značilnosti in posebnosti svojega podjetja oziroma poklica.
Predstavilo se je 30 delodajalcev in obrtnikov ter predstavniki srednjih šol. Učenci
so lahko pobližje spoznali poklice avto-serviser, ličar, strojnik, psiholog, natakar, kuhar, jezikoslovec, hotelir, informatik, programer, grafični oblikovalec, gozdar, oblikovalec notranjega pohištva, kozmetik, frizer, mizar, policist, zdravstveni tehnik, zobozdravstveni tehnik, veterinar, logistik, ladijski tehnik ...
Pobudnica sejma poklicev in predsednica šolskega sklada Ježek Martina Perc Tra-tnjek je zagotovila, da bo sejem postal tradicionalen.
Besedilo in foto: Dejan Šraml
IZ VSEBINE
UVODNIKI
IZ OBČINSKE HIŠE
Planinsko polje - zlata ¡ama za pridobitev subvencij,
a zelo slabo izkoriščena - 2. del...........................................str. 4
Podjetniške delavnice z Matijo Goljarjem.............................str. 12
Februarsko priznanje za življenjsko delo Bibijani Mihevc.......str. 14
Proračun v drugem branju potrjen.......................................str. 16
Čebelarji živijo s krajem.....................................................str. 17
Bibijana Mihevc: Raznovrstnost in uravnoteženost nas bogatita . str. 20
Anamarija Stibilj Šajn: Delim ljudem, kar mi je bilo dano...... str. 22
Nataša Kogoj: Priložnosti je treba videti in jih zgrabiti.......... str. 23
Suana Ališič: Tudi lepota je umetnost ................................. str. 24
Prepevali so jih - vse o pevskih zborih na Logaškem............str. 25
Alpska idila po 60 letih......................................................str. 26
Umetniki z Rakeka in iz Cerknice v Stekleni galeriji...............str. 30
Ne smemo biti samo lovci, ampak tudi zaščitniki narave....... str. 31
Šolstvo na Logaškem......................................................... str. 35
Petindvajset let podjetja Hoedlmayr Slovenija ..................... str. 36
Z letom 2020 elektronski bolniški list................................... str. 37
Logatčani osvajajo vrhove v teku na smučeh........................ str. 38
Logaške novice, glasilo Občine Logatec ISSN 03509281
Logaške novice brezplačno prejmejo vsa gospodinjstva v občini
Izdajatelj: Občina Logatec,
Tržaška 50 A, 1370 Logatec
Odgovorna urednica:
Blanka Markovič Kocen
Uredniški odbor: Metka Bogataj, mag. Dejan Šraml, Marcel Štefančič, Branislav Pevec, predstavnik/predstavnica Občine Logatec za odnose z javnostmi
Grafično oblikovanje in tisk: Grafika Gracer, d.o.o.,
Grafični koncept: Nicolas Sautet
Datum izida: 3. 3. 2020
Naklada: 4.650 izvodov
Naslovnica: Kurenti v Logatcu klicali pomlad
Foto: Primož Sark
Logaške novice izhajajo enkrat mesečno. Roki izida in oddaje prispevkov so objavljeni na spletni strani občine Logatec. Prispevki naj ne bodo daljši od ene tipkane strani, pisava Times New Roman, pt 11. Pisma bralcev so lahko dolga največ eno tipkano stran, pisava Times New Roman, velikost pisave 11 pt. Prispevke s fotografijami pošljite na poštni ali elektronski naslov. Prispevki naj bodo kratki in jedrnati, pripišite ime in priimek avtorja prispevka in fotografije ter kdo oziroma kaj je na fotografiji. Nepodpisanih prispevkov ne bomo objavili, uredništvo si pridržuje tudi pravico do krajšanja in neobjave prispevkov.
Spoštovane, spoštovani,
je že tako na tem svetu, da so podpirale in še podpirajo tri vogale pri hiši. Žene so tiste, od katerih veliko pričakujemo: materinstvo, urejeno lepotico, skrbno gospodinjo, skratka, vsemogočno, polno energije, z neizmernim časom in posluhom. Žene so ustvarjale in krojile življenje skozi vek od Eve, Kleopatre, Marije Terezije do predsednice EU komisarke Ursule von der Leyen.
Ob branju avtobiografske knjige naše nekdanje ministrice za zdravje, v mladosti živeče visoko v hribih nad Šoštanjem, sem v mislih doživljal težko življenje takratnih družin z veliko otroki, strici in tetami. Trdo delo gospodarja, hlapcev, trpljenje takratnih mater in tudi trpljenje moje matere. Večinoma so rojevale doma, ob pomoči babic. Opisano nosečnico je mož, gospodar z lojtrnikom peljal v dolino, kjer je v bolnišnici rodila deklico. Po treh dneh jo je mati, povito v naročju, peš nesla proti domu. Pot do doma je bila zelo dolga in strma, zato sta med potjo prespali pri znancih in naslednji dan zelo izčrpani prispeli na domačo kmetijo. Nekaj dni so zanju skrbele bližnje sorodnice, nato pa je sama mati morala opravljati vsa materinska in gospodinjska dela. Plenice je prala v mrzli vodi, neglede na to, da je bil splošen nasvet, da je porodnica šest tednov z eno nogo v grobu. Moč do življenja so dobivale v molitvi in prepričanju, da morajo ohranjati rod in obdelati zemljo za preživetje.
Danes v času blaginje, veliko znanja in izobrazbe je novorojena mati pod stresom. Življenje polno načrtov, menedžerskih prijemov in hitrega tempa, materi ne daje časa za počitek, okrevanje. Velikokrat možje prevzamejo vlogo matere in z možnostjo očetovske porodniške naj bi porodnici omogočil kariero. Vse to je prav, saj smo ljudje svobodna bitja in sami odločamo o svojem življenju. A narava dela in zahteva svoje. Mati je mati in samo ona z nežno roko, objemom dojenčku daje ljubezen, toplino. To je tisto, kar da novemu članu družine popotnico za vse življenje. Mati je tista, ki daje otrokom brezskrbno mladost. Otroku za zdrav razvoj ne smemo nalagati bremena odgovornosti, vsaj do dvanajstega leta. Oče mora izkazovati ljubezen materi in celi družini. On je tisti, ki skrbi za blagostanje in postavlja meje. Biti starš je veliko poslanstvo in odgovornost in bo morala biti tudi v prihodnje, če želimo obstati kot človek.
Spoštujmo in bodimo hvaležni dekletom, ženam za njihov dar vse leto. Ob dnevu žena in materinskem dnevu še posebno javno pokažimo, možje, spoštljivost nežnejšemu spolu. Zgledi vlečejo.
S spoštovanjem, župan Berto Menard
LOGAŠKE NOVICE - MAREC 2020 - ŠT. 3
3
IZ OBČINSKE HIŠE

Planinsko polje - zlata jama za pridobitev subvencij, a zelo slabo izkoriščena II. del
Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica, izpostava Kmetijske svetovalne službe Postojna, in Kmetijsko gozdarski zavod Ljubljana, izpostava Kmetijske svetovalne službe Logatec, sta v sodelovanju s partnerji projekta KRAS.RE.VITA 22. januarja 2020 v dvorani POŠ Laze izvedla redno izobraževanje za kmete za leto 2020 z naslovom Kmetovanje na območju Planinskega polja oz. možnosti pridobivanja subvencij za posamezne ukrepe kmetovanja na Planinskem polju. Progam izobraževanja je predstavljen v prejšnji številki Logaških novic, tokrat pa predstavljamo bistvo: kakšno je stanje kmetovanja na Planinskem polju skozi pridobivanje subvencij.
Analiza stanja kmetovanja na Planinskem polju
Ena velika kmetija v Planini, ena večja na Jakovici, ostale majhne
15% gospodinjstev je kmetijskih gospodarstev.
Največje naselje je Planina, ki ima ob 275-ih gospodinjstvih 33 aktivnih kmetij. Kot aktivne kmetije smatramo kmetije, ki so v letu 2019 vložile zbirno vlogo in uveljavljale vsaj enega od ukrepov Skupne kmetijske politike (plačilne pravice, plačila za OMD1, ekološka plačila, KOPOP2 plačila). Nekaj več aktivnih kmetij je še v naselju Laze na jugovzhodnem robu Planinskega polja. Glede na število gospodinjstev je dokaj kmetijska Jakovica, medtem ko je v Lipljah samo ena aktivna kmetija. Število kmetij se v zadnjih petnajstih letih ni bistveno spremenilo. S kmetijstvom se zdaj ukvarja od 11,1 do 17,1% vseh gospodinjstev, izjema je naselje Jakovica, kjer se s kmetijstvom ukvarja več kot polovica vseh gospodinjstev. Vseh kmetij s tega območja je 78.
Stanje se v petnajstih letih ni bistveno spremenilo.
Največji delež, 50 kmetij oz. 64% vseh kmetij, obdeluje manj kot 10 ha kmetijskih površin. 19 kmetij oz. 24% vseh ima v uporabi od 10 - 20 ha kmetijskih površin. 8 kmetij ali 10% obdeluje od 20 do 40 ha kmetijskih površin. Samo ena kmetija (v naselju Planina) obdeluje več kot 40 ha kmetijskih površin in redi 25,1% vseh živali, ki jih redijo kmetije (preračunano na GVŽ3 - glav velike živine).
Tabela 1: Delež kmetij med gospodinjstvi 2004 - 2019
Naselje	Št.	Št.	Število	Delež		Število		Delež aktivne	Število	Delež aktivne
	preb.	gospodi	aktivnih	aktivnih		aktivnih		kmet./	aktivnih	kmet./
		njstev	kmetij	kmet.		kmetij		vsa gospod.	kmetij	vsa gospod.
			2004	/vsa gospod.		2009			2019	
Planina	804	275	31	11,3%	33		12,0%		33	12,0%
Liplje	18	9	1	11,1%	1		11,1%		1	11,1%
Jakovica	68	23	12	52,2°%	13		56,5%		13	56,5%
Laze	331	123	20	16,3%	21		17,1%		21	17,1%
Grčarevec	239	84	9	10,7%	8		9,5%		10	11,9%
Skupaj	1.460	514	73	14,2%	76		14,8%		78	15,2%
Kosijo in pasejo
Na omenjenem območju prevladujejo travniki in pašniki. Delež njiv se je v zadnjih petnajstih letih zmanjšal in trenutno predstavlja samo 1,1% kmetijskih zemljišč. Leta 2004 je bilo njiv 19,6 ha oz. 2,6%. Na njivah so kmetje pridelovali krmo za živali, predvsem koruzo za silažo. Pridelovanje koruze so kmetje opustili zaradi škod, ki jih povzroča škodljivec koruzni hrošč (Diabrotica v. virgifera LeConte). V letu 2019 je na območju vseh petih naselij samo 9 ha njiv, na katerih pridelujejo poljščine in vrtnine za samooskrbo.
1	OMD= plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami
2	KOPOP= kmetijsko-okoljska-podnebna plačila
3	GVŽ= povprečna obtežba z glavami velike živine
4
LOGAŠKE NOVICE - MAREC 2020 - ŠT. 3

IZ OBČINSKE HIŠE
Število kmetij z živalmi upada, a število živali se veča, predvsem zaradi ene kmetije
V zadnjih 15 letih se je povečalo število kmetij, na katerih ne redijo živali. V letu 2004 je bilo takih kmetij 12 oz. 16,4% vseh, v letu 2019 je bilo brez živali 30 kmetij oz. 38,50% vseh. Kmetije brez živali krmo s travnikov prodajo ali dajo v brezplačno uporabo drugim kmetijam, ki redijo živali.
Kljub temu da se je zmanjšalo število kmetij, ki redijo živali, se je skupno število živali povečalo in s tem tudi število GVŽ na posamezno kmetijo. Pred petnajstimi leti je bilo na kmetijah, ki redijo živali, povprečno 7,09 GVŽ, v letu 2019 je to 9,82 GVŽ na kmetijo. Povečala se je tudi povprečna obremenitev na hektar kmetijskih površin (z 0,68 GVŽ/ha na 0,90 GVŽ/ha).
Tabela 2: Število živali v GVŽ na kmetijah
Leto	Št. kmetij	Skupaj GVŽ	Govedo GVŽ	Kopitarji GVŽ		Drobnica GVŽ		GVŽ/ha
2004	73	517,8	436,7	80,5		0,6		0,68
2009	76	597,2	524,6	71,5		1,1		0,71
2019	78	766,1	644,7	102,3		19,2		0,90
Tabela 3: Število kmetij, ki redijo živali v letih 2004, 2009 in 2019
Vrsta rejnih živali	Število kmetij 2004	Število kmetij 2009	Število kmetij 2019
Krave molznice	9	7	5
Krave dojilje in ostalo govedo	43	38	26
Kopitarji	2	3	6
Drobnica	0	0	2
Več vrst rejnih živali	7	9	9
Ne redijo živali	12	19	30
Skupaj	73	76	78
Povečalo se je število ekoloških kmetij. Po načelih ekološkega kmetovanja je v letu 2009 kmetovala smo ena kmetija, v letu 2019 je takih kmetij 11.
Prvi alarmi - upad števila kmetij z gojenjem živali in slabo izkoriščene subvencije
Prvi zaskrbljujoč podatek analize je, da je upadlo število kmetij, kjer gojijo živali. A ta podatek ni tako zaskrbljujoč kot ta, da kmetje izredno slabo koristijo subvencije, ki so jim na voljo.
Tabela 4: Število kmetij, vključenih v posamezne ukrepe kmetijske politike
Št. kmetij vključene v ukrepe	20044	20095			20196
Kmetije v EK	3		2		4
Kmetije v EK in KOP oz. KOPOP ukrepe	/		1 (EK7 in KOP8)		7 (EK in KOPOP9)
Kmetije v KOP oz. KOPOP ukrepe	56 (KOP)		(30 KOP)		12 (KOPOP)
4	Register kmetijskih gospodarstev 2004
5	Register kmetijskih gospodarstev 2009
6	Register kmetijskih gospodarstev 2019
7	EK = ekološko kmetovanje
8	KOP - kmetijska okoljska plačila v pretekli kmetijski politiki
9	KOPOP= kmetijsko-okoljska-podnebna plačila
5	LOGAŠKE NOVICE - MAREC 2020 - ŠT. 3
IZ OBČINSKE HIŠE

Povračila (subvencije), uporabljena na Planinskem polju iz Programa razvoja podeželja 2. steber Kmetijske politike
Poglavitna ugotovitev je, da kar 71% kmetij ne pridobiva subvencij. 15% jih pridobiva KOPOP subvencije, 9. kombinira KOPOP z ekološkim kmetijstvom, 5 % pa je zgolj ekoloških kmetij.
Slika 1: Št. kmetij v ukrepih 201910
V zadnjem obdobju so bila za kmetovanje na Planinskem polju koriščena predvsem sredstva za ekološko kmetovanje in pet ukrepov s področja kmetijsko okoljskih podnebnih plačil. Namen ukrepa ekološkega kmetovanja (EK) je spodbujati kmetijskih gospodarstev izvajanje naravi prijaznega načina kmetovanja. V okviru ukrepa EK se podpira ohranitev praks in metod ekološkega kmetovanj oz. preusmeritev v prakse in metode ekološkega kmetovanja.11
Za področje trajno travinje je pri povprečni obtežbi 0,2 GVŽ/ha (raba 1300, 1320) za ohranitev praks in metod ekološkega kmetovanja možno dobiti 155,57 EUR/ha, za preusmeritev v prakse in metode ekološkega kmetovanja pa 311,86 EUR/ha.12
Tabela 5: Ekološko kmetovanje za področje trajno travinje na Planinskem polju
Naselje	Prijavljene površine v ha	Odobrene subvencije za 2019 v primeru EK 113	Odobrene subvencije za 2019 v primeru EK214
Planina	392,81	11.605,52 €	23.264,76 €
Liplje	23,29	3.596,78 €	7.210,20 €
Jakovica	177,47	8.413,23 €	16.865,39 €
Laze	181,37	5.012,80 €	10.066,84 €
Grčarevec	78,49	5.602,08 €	11.230,08 €
Skupaj	853,43	34.239,40 €	68.637,27 €
Ob predpostavki, da bi lahko za EK trajno travinje na celotnem območju Planinskega polja prijavili 1040 ha površin, bi kmetje lahko prejeli skupno za EK1 161.792,80 EUR, v primeru, da so v EK2 pa 324.334,40 eur.			
M10 - Kmetijsko-okoljska-podnebna plačila
Slovenija je iz skupne evropske kmetijske politike preko 2 milijardi sredstev za neposredna plačila oziroma subvencije kmetom. Od tega je v programskem obdobju 2014 - 2020 za kmetijsko okoljske in podnebne ukrepe namenila 203 milijone evrov.15 Namen kmetijsko okoljskih in podnebnih ukrepov je vzpostaviti ravnotežje med potrebo po pridelavi hrane in varovanjem okolja ter spodbuditi kmetijska gospodarstva, da bi s kmetijskimi zemljišči gospodarila na način, ki zmanjšuje vplive kmetovanja na okolje, prispeva k blaženju in prilagajanju podnebnim spremembam ter zagotavlja izvajanje družbeno pomembnih storitev in neblagovnih javnih dobrin.
V letu 2019 so bili, če preverimo samo skupne površine prijavljene za subvencije, najbolj angažirani kmetije s Planine, sledijo Lažani in Jakovčani, medtem, ko Grčarevčani izkoriščajo subvencije za okoljsko - podnebne ukrepe v manj kot 10%, še manj pa v Lipljah.
10	Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije- Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica; Analiza kmetijstva na Planinskem polju, 2019
11	https://www.program-podezelja.si/sl/knjiznica/359-ekolosko-kmetijstvo-katere-zahteve-moramo-upostevati-da-lahko-pridelke-prodajamo-kot-ekoloske/file
12	Uredba o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (Uradni list RS, št. 16/16, 51/16, 84/16, 15/17, 63/17, 68/17, 5/18, 65/18, 81/18, 10/19 in 76/19)
13	ohranitev praks in metod ekološkega kmetovanja
14	preusmeritev v prakse in metode ekološkega kmetovanja
15	https://agrobiznis.fjnance.si/8814224/Dobri-dve-milijardi-podpor-za-kmetijstvo-do-leta-2020?cctest&
6
LOGAŠKE NOVICE - MAREC 2020 - ŠT. 3

IZ OBČINSKE HIŠE
Najpomembnejši ukrepi za pridobivanje subvencij na Planinskem polju Habitati ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov
Kosec je travniška ptica, ki gnezdi na tleh. Njegov življenjski prostor so pozno košeni travniki z visoko travo, kjer ob nevarnosti najde varno zatočišče. Znanstveno in slovensko ime je dobil po svojem značilnem oglašanju »krrrek-krrrek«, ki spominja na brušenje kose. Časovno prilagojena raba travnikov ne bo pomagala ohranjati le kosca, temveč tudi druge ptice, ki gnezdijo na tleh. Časovno prilagojena kmetijska raba omogoča uspešno oblikovanje gnezda in razvoj mladičev do starosti, ko se ti že lahko sami umaknejo na varno.
Traviščni habitati metuljev
Metulji mravljiščarji so zelo redki in ogroženi, njihov razvojni krog pa je zelo zanimiv in poseben. Prva posebnost je ta, da samice jajčeca odlagajo samo na cvetne glavice rastline zdravilne strašnice in nobene druge. A s tem njihovih posebnosti še ni konec. Ko se iz jajčeca izleže gosenica, pade na tla in začne se igra pretvarjanja za posvojitev. S posebnim sladkastim izločkom gosenica privablja mravlje, ki jih vonj spominja na zarod, zato jo odnesejo v mravljišče. Tam gosenica izkorišča njihovo gostoljubnost. Ko se zabubi in preobrazi v odraslega metulja, preneha izločati sladkast izloček in šele takrat mravlje spoznajo zaroto, zato mora mlad metulj čim prej zapustiti mravljišče.
Posebni traviščni habitati
Kmetijska krajina, kjer se pozno košeni travniki prepletajo z mejicami in posameznimi drevesi, hitro izginja. Travniki, kjer intenzivno kmetovanje zaradi naravnih danosti ni mogoče, so pomembna zatočišča številnih redkih in ogroženih vrst.
Ohranjanje mejic
»Mejice v prostoru prepoznamo kot podolgovate pasove lesne vegetacije, ki se nahajajo v nižinah in dolinah rek in potokov, na poljih in na gričevjih. Vendar ne povsod. Prav na obširnih kmetijskih ravnicah pa so mejice zastopane precej redko. Čeprav v sebi skrivajo bogastvo biotske raznovrstnosti in imajo mnoge pozitivne učinke na kmetovanje, so mejice premalo upoštevan in ogrožen element narave. Ohranjajo jih le nekateri lastniki, ki si iz mejic pripravljajo les za kurjavo, uživajo senčni hlad med delom na polju in ptičje žvrgolenje. S strani varstva narave so mejice izjemen prostor biotske raznovrstnosti. Tu najdemo mnoge ogrožene ptice, mejice pa predstavljajo tudi pribežališče za živali, kadar na kmetijskih površinah kmetje obdelujejo zemljo ali travniških površinah kosijo. Če hočemo ohraniti ta izjemno pester in bogat življenjski prostor, moramo mejice prepoznati in sprejeti kot pomemben življenjski prostor.«. (Besedilo povzeto po objavljeni novici k fotografski razstavi »Kje so tiste mejice, k'so včasih bile«, ki jo je pripravil Zavod RS za varstvo narave, Območna enota Celje)
Reja domačih živali na območju pojavljanja velikih zveri
Namen ukrepa je zagotavljanje sobivanje velikih zveri in domačih živali, ohranjanje ugodnega stanja populacij velikih zveri (rjavega medveda in volka), ohranjanje kvalifikacijskih travniških habitatnih tipov in vrst na območjih Natura 2000.
Slika: V rdečih krogih označena območja, kjer je paša na Planinskem polju dovoljena16
Obdelala Renata Gutnik, Občina Logatec
16 Javni pregledovalnik GERK-ov
7	LOGAŠKE NOVICE - MAREC 2020 - ŠT. 3

IZ OBČINSKE HIŠE

Zahteve za pridobitev subvencij
V zameno za pridobitev subvencij, je potrebno izpolnjevati določene zahteve. Vsak ukrep ima svoje. Ti so predstavljeni v spodnji tabeli.
Habitati ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov17	Ukrep (Vse te ukrepe je možno kombinirati z EK, ni možna kombinacija z ukrepi KRA_OGRM in KRA-VARPP)
VTR_KOS - obvezna zahteva Površina na PP = 920 ha, subvencija 349,99 EUR/ hektar leto	Košnja ni dovoljena do 1. 8., prepoved gnojenja, prepoved paše in obvezno izvajanje košnje od enega roba travnika proti drugemu ali od sredine travnika navzven. Namen: -	ohranjanje travniških vrst ptic, ki gnezdijo na tleh (kosec, repaljščica in druge talne gnezdilke); -	ohranjanje travniških habitatnih tipov, ki uspevajo na oligotrofnih tleh; -	ohranjanje ustreznega habitata (primerne gostote travne ruše); -	preprečevanje erozije in ohranjanje rodovitnosti tal (pregaženost, zbitost tal).
VTR_NPAS - izbirna zahteva Površina na PP = 920 ha, subvencija 20,10 EUR/ hektar leto	Za GERK18-e, ki so večji od 1 ha, v tekočem letu na travniku površina strnjenega nepokošenega pasu, ki se pokosi naslednje leto, znaša 5 do 10% površine travnika. Namen: -	ohranjanje in povečanje možnosti preživetja ogroženih vrst žuželk (metuljev, kobilic) in drugih živali na travniku (ohranjanje biotske raznovrstnosti v naravi); -	omogočanje semenitve rastlin in ohranjanje rastlinskih vrst, ki so značilne za naravno travinje; -	zagotavljanje ugodnega stanja kvalifikacijskih vrst in habitatnih tipov območij Natura 2000.
Posebni traviščni habitati19	Ukrep (Vse te ukrepe je možno kombinirati z EK, ni možna kombinacija z ukrepi KRA_OGRM in KRA-VARPP)
HAB_KOS - obvezna zahteva	Košnja/paša ni dovoljena do 30.6. Namen: -	zaustavitev trenda izgube vrstno bogatih travnikov, ki je posledica prezgodnje in prepogoste košnje; -	ohranjanje genskega fonda travniških vrst in vrstne pestrosti.
HAB_ORGG- obvezna zahteva	Gnojenje samo z organskimi gnojili v omejeni količini Namen: - ohranjanje kvalifikacijskih Natura 2000 vrst in habitatnih tipov, ki so neposredno vezani na ekstenzivne, vrstno bogate travnike (ohranjanje posebnih traviščnih habitatov).
HAB_MRVA - izbirna zahteva	Spravilo mrve s travinja Namen: -	ohranjanje vrstno bogatih travnikov; -	zagotavljanje možnosti preživetja nevretenčarjev, ki predstavljajo hrano drugim vrstam; -	zmanjšanje uporabe polietilenske folije; -	ohranjanje mozaičnosti krajine.
HAB_NPAS - izbirna zahteva	Za GERK-e, ki so večji od 1 ha, v tekočem letu na travniku površina strnjenega nepokošenega pasu, ki se pokosi naslednje leto, znaša 5 do 10% površine travnika Namen: -	ohranjanje in povečanje možnosti preživetja ogroženim vrstam ptic, metuljev in drugim malim živalim na travniku (ohranjanje biotske pestrosti v naravi); -	omogočanje semenitve rastlin in ohranjanje rastlinskih vrst, ki so značilne za naravno travinje.
17	https://www.program-podezelja.si/sl/knjiznica/371-habitati-ptic-vlaznih-ekstenzivnih-travnikov/file
18	GERK = lokacija izvajanja operacije oziroma zahteve je blok oziroma GERK znotraj območja izvajanja operacije oziroma zahteve, na katerem se ta operacija oziroma zahteva izvaja;
19	https://www.program-podezelja.si/sl/knjiznica/369-posebni-traviscni-habitati-2019/file
8
LOGAŠKE NOVICE - MAREC 2020 - ŠT. 3
IZ OBČINSKE HIŠE
Traviščni habitati metuljev20	Ukrep (Vse te ukrepe je možno kombinirati z EK, ni možna kombinacija z ukrepi KRA_OGRM in KRA-VARPP)
MET_KOS - obvezna zahteva	Košnja/paša ni dovoljena med 15. junijem in 15. septembrom Namen: -	ohranjanje ustreznega habitata (življenjskega prostora) za metulje mravljiščarje; -	ohranjanje populacij metuljev mravljiščarjev; -	ohranjanje travniških habitatnih tipov, ki uspevajo na oligotrofnih tleh.
MET_NPAS - obvezna zahteva	Za GERK-e, ki so večji od 1 ha, v tekočem letu na travniku površina strnjenega nepokošenega pasu, ki se pokosi naslednje leto, znaša 5 do 10% površine travnika Namen: -	ohranjanje in povečanje možnosti preživetja ogroženih vrst žuželk (metuljev, kobilic) in drugih živali na travniku (ohranjanje biotske raznovrstnosti v naravi); -	omogočanje semenitve rastlin in ohranjanje rastlinskih vrst, ki so značilne za naravno travinje.
MET_MRVA - izbirna zahteva	Spravilo mrve s travinja Namen: -	ohranjanje vrstno bogatih travnikov; -	zagotavljanje možnosti preživetja nevretenčarjev, ki predstavljajo hrano drugim vrstam; -	zmanjšanje uporabe polietilenske folije.
Mejice21	EUR/ha/leto	Ukrep
KRA-MEJ Površina na Planinskem polju: 27.505 m22	1,6 EUR/tekoči meter oz. 79,90 EUR/ha/letno	Namen: -	ohranjanje mejic na različnih vrstah rabe kmetijskih zemljišč; -	omejevanje širjenja za kmetijstvo škodljivih organizmov; -	ohranjanje življenjskega prostora za kmetijstvo pomembnih žuželk; -	ohranjanje biotske raznovrstnosti v kmetijski krajini; -	zmanjševanje negativnih vplivov vetra, suše, neurij, toče; -	preprečevanje erozije; -	zagotavljanje lokalno ugodnejše mikroklime.
Reja domačih živali na območju pojavljanja velikih zveri23	Površina na Planinskem polju	EUR/ ha/ leto	Ukrep (ni možna kombinacija z ukrepi Posebni traviščni habitati, Traviščni habitati metuljev in Habitati ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov ter EK - Ohranitev praks in metod ekološkega kmetovanja)
KRA_OGRM	Varovanje črede z visokimi premičnimi varovalnimi elektromrežami		
KRA-VARPP	Varovanje črede s pastirskimi psi		
20	https://www.program-podezelja.si/sl/knjiznica/370-traviscni-habitati-metuljev-2019/file
21	https://www.program-podezelja.si/sl/knjiznica/208-navodila-za-izvajanje-operacije-ohranjanje-mejic-v-okviru-ukrepa-kmetijsko-okolj placila-1-posodobitev-2018/file
22	http://rkg.gov.si/GERK/WebViewer/, obdelala: Renata Gutnik, Občina Logatec
23	https://www.program-podezelja.si/sl/kaj-je-program-razvoja-podezelja-2014-2020/ukrepi-in-podukrepi-prp-2014-2020/m10-kmetijsko-okoljska-podnebna-placila/podukrep-10-1-placilo-kmetijsko-okoljskih-podnebnih-obveznosti/reja-domacih-zivali-na-obmocju-pojavljanja-velikih-zveri
9	LOGAŠKE NOVICE - MAREC 2020 - ŠT. 3

IZ OBČINSKE HIŠE
Potenciali kmetovanja na Planinskem polju
Planinsko polje je območje, kjer je že sama narava polja taka, da s poplavami onemogoča primerljivo kmetovanje z drugimi področji. Glede na naravne danosti in varstvene režime pa je morebiti prav zaradi slednjih lahko kmetovanje na Planinskem polju prednost. Po besedah Antona Zavodnika s KGZS OE Ljubljana, ima kmetovanje na Planinskem polju izredno dobra izhodišča, sploh v času, ko je potrošnik vedno bolj zahteven. Želi si zdrave hrane ob sonaravnem kmetovanju in hkrati si želi imeti ohranjeno naravo. Velik potencial za kmete je tudi turizem. Na logaški tržnici je še prostor, glede na vzorno povezovanje Logatca z Idrijo in Cerknim, pa bi lahko svoje pridelke ponudili širše. Potencial je tudi spletna prodaja, v kolikor je pridelkov več kolikor jih lahko pokupijo stalne stranke. V ospredje z velikimi koraki prihaja trend senenega mleka in senenega mesa.
Planinsko polje je idealno za rejo krav dojilj, konjev, koz, oslov, torej manj zahtevnih živali za kvaliteto krme. Pomembne so tudi avtohtone in tradicionalne slovenske pasme.
Tabela 6: Avtohtone in tradicionalne pasme živali
	Avtohtone pasme domačih živali:	Tradicionalne pasme domačih živali:
govedo:	Cikasto govedo	
konji:	Lipicanski konj, Posavski konj, Slovenski hladnokrvni konj;	Ljutomerski kasač
prašiči:	Krškopoljski prašič;	Slovenska landrace - linja 11, Slovenska landrace linja 55, Slovenski veliki beli prašič;
ovce:	Belokranjska pramenka, Bovška ovca, Istrska pramenka, Jezersko-solčavska ovca;	Oplemenjena jezersko-solčavska ovca;
koze:	Drežniška koza;	Slovenska sanska koza, Slovenska srnasta koza;
kokoši:	Štajerska kokoš;	Slovenska grahasta kokoš, Slovenska srebrna kokoš, Slovenska rjava kokoš, Slovenska pozno operjena kokoš.
Ogromen potencial za kmetovanje pa so tudi in predvsem subvencije. V nadaljevanju preverimo, s katerih področij, koliko in zakaj lahko kmetje na Planinskem polju pridobijo subvencije.
Tabela 1: Površine, ki so jih kmetje vključili v ukrepe EK in KOPOP v letu 2019 (v ha)24
Naselje	Skupne površine	EK	Skupaj (brez mejic)	KOPOP VTR_KOS25	KOPOP- HAB_KOS; HAB_ORGG26	KOPOP-MET KO S27	KOPOP- KRA_OGRM; KRA-VARPP28	KOPOP- MEJICE (m')29
Planina	392,81	74,6	60,24	41,41	12,01	6,82	/	6712
Liplje	23,29	23,12	21,45	/	/	/	21,45	1193
Jakovica	177,47	54,08	11,1	/	/	/	11,1	/
Laze	181,37	32,28	2,46	2,46	/	/	/	/
Grčarevec	78,49	36,01	/	/	/	/	/	379
Ivanje selo in Unec	16,8	Ni podatka	16,8	11,89	/	4,91	/	678
Skupaj'	870,23		112,05	55,76	12,01	11,73	32,55	8962
24	Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije- Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica; Analiza kmetijstva na Planinskem polju, 2019
25	Operacija Habitati ptic vlažnih travnikov, obvezna zahtevo VTR_KOS
26	Posebni traviščni habitati, obvezni zahtevi HAB KOS in HAB ORGG
27	Traviščni habitati metuljev, obvezna zahteva MET_KOS
28	Reja domačih živali na območju pojavljanja velikih zveri, KRA_ OGRM, KRA_ VARPP
29	Ohranjanje mejic KRA_MEJ
10
LOGAŠKE NOVICE - MAREC 2020 - ŠT. 3

IZ OBČINSKE HIŠE
Koliko subvencij so v letu 2019 pridobili kmetje za kmetovanje na Planinskem polju za najbolj ranljiva območja
Kakor rečeno, subvencije so nadomestilo za izgubo možnosti pridelave določenih pridelkov na nekem področju. S sredstvi subvencij si kmetijsko gospodarstvo priskrbi (npr. seno) z drugega območja.
Za zanimivost.
Predpostavljajmo, da je povprečen pridelek sena na hektar površine 6600 kg30. Povprečna bala sena naj bi bila težka 350 kg, povprečna cena bale sena pa se giblje okoli 35 eur. Na hektar površine je pridelanih cca 19 bal (18,8), kar je cenovno 660 eur. Če bi kmetje v letu 2019 koristili, kar jim je na voljo, bi lahko samo z naslova ukrepov za najbolj ranljiva območja (VTR_KOS, HAB_KOS, MET_KOS in KRA_MEJ) kupili 15.199 bal. Lahko so ji samo 954.
Tabela 8: Primerjava površin in sredstev, ki so na voljo za vous ukrepov z dejanskim stanjem vpisanih in odobrenih nadomestil v letu 2019
Ukrepi na Planinskem polju za najbolj ranljiva območja	Površine na voljo na PP v ha oz. m	Prijavljene površine 2019	% koriščenja površin	Sredstva na voljo v EUR	Dobljena sredstva v eur 2019	% porabljenih sredstev
Habitati ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov (VTR _KOS, VTR_NPAS)	920	55,76	6,06%	340.482,80	19.386,78	5,69%
Posebni traviščni habitati (HAB_KOS, HAB_ORGG, HAB_MRVA, HAB_NPAS)	260	12,01	4,62%	81.484,00	3.168,21	3,89%
Traviščni habitati metuljev (MET_KOS, MET_NPAS, MET_MRVA)	240	11,73	2,89%	66.000	2.387,67	3,62%
Ohranjanje mejic (m) (KRA-MEJ)	27.505	8962	32,58%	44.009,33	14.339,20	32,58%
sku pa j				531.976,13	39.281,86	7,38%
Več informacij na logatec.si.
Podatke obdelala, zbrala in uredila Renata Gutnik, Občina Logatec
30 http://www.bf.uni-lj.si/fileadmin/groups/2717/Katedra_za_kmetijsko_tehniko/SPRAVILO_IN_KONZERVIRANJE_VOLUMINOZNE_KRME_IN_%C5%BDIT.pdf
11	LOGAŠKE NOVICE - MAREC 2020 - ŠT. 3
IZ OBČINSKE HIŠE

H EVROPSKA UNIJA LAS	I
EVROPSKI SKLAD Z* * »Vfff	S P f iT Pi>5(.OVtiA
""'o°"*Lv''v""Tn 111 o dii o :t	i ci^iu	\__/	.n(-kj1
PODJETNIŠKE DELAVNICE Z MATIJO GOLJARJEM -KAKO DO LASTNEGA POSLA?
Območna obrtno-podjetniška zbornica Logatec
Od 16. do 20. marca 2020 | od 16.30 do 20.30
Mlade in bodoče podjetnike iz Logatca vabimo na podjetniške delavnice z individualnim mentoriranjem udeležencev pod vodstvom mag. Matije Goljarja, podjetnega voditelja oddaje Štartaj, Slovenija, in njegove ekipe Ustvarjalnika.
Verjetno se je vsak od nas že kdaj vprašal: »Kaj pa, če ...?« in razmišljal o svojem poslu. Za vse tiste, ki bi želeli ta preskok dejansko uresničiti, ne glede na to, ali ste
trenutno zaposleni, že imate svojo poslovno zamisel ali pa šele iščete idejo za svoj posel, pripravljamo povsem praktično naravnano delavnico, ki vas bo v štirih korakih vodila skozi celoten proces, od razde-lave svoje bodoče poslovne ideje, izdelave prve testne ponudbe pa do pridobitve prvih strank in začetka uspešnega poslovanja. Udeleženci se boste naučili, kako izbrati poslovno zamisel, ki vam je pisana na kožo, kako preveriti, ali se splača začeti podjetniško pot ter kako si s poslom zagotoviti dovolj prihodkov, da lahko od njega živite.
Udeleženci se lahko na delavnico prijavijo s konkretno poslovno idejo, ki jo želijo razvijati, ali pa jo bodo s pomočjo izvajalca razdelali na prvem srečanju.
Vsebina je razdeljena na štiridnevne module, od ponedeljka do petka (razen srede):
I.	Od navdiha do konkretne ideje
II.	Od ideje do prvega produkta
III.	Od produkta do prvega naročila
IV.	Od prvega naročila do vzpostavitve posla
Udeleženci bodo med delavnico izdelali mapo poslovne ideje, ki obsega razdela-vo le-te v obliki poslovnega modela, hit-
ro strategijo vstopa na trg in pridobivanja prvih strank, mini analizo trga, preprosto finančno projekcijo poslovanja, brošuro za pridobivanje prvih strank ter predstavitev svoje ideje za potencialne partnerje. Izdelali si bodo tudi osebni terminski načrt s koraki, potrebnimi za uresničitev posla.
Prijave in info: Matjaž Martinšek, Občina Logatec, matjaz.martinsek@logatec.si.
V primeru prevelikega števila prijav bodo imeli prednost tisti, ki se bodo prijavili s konkretno poslovno idejo. Podrobnejši program je objavljen na www.ooz-logatec.si.
Zaradi mentorske podpore Ustvarjalnika smo našo poslovno zamisel lahko tudi dejansko izpeljali. Srečali smo se s številnimi podjetniškimi svetovalci, inkubatorji in programi, a noben od njih ni ponudil tako konkretnih napotkov.
- Patricija Kragelj, ustanoviteljica podjetja Protocamel
Operacija je sofinancirana s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republike Slovenije, v okviru projekta Formica 3 Cerkno-Idrija-Logatec. Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Več o projektu.
5. predstava gledališkega abonmaja komedije Občine Logatec SMRTNO RESNA KOMEDIJA
Kdo ne pozna kultnega filma »Ko to tamo peva?« (Kdo neki tam poje?) srbskega režiserja Slobodana Šijana in scenarista Dušana Kovačevica iz leta 1980, ki je bil gledan ne le v naši nekdanji skupni državi, pač pa tudi širše, in je celo v Ameriki tolkel rekorde! Opomba: Komedija VOZI, MIŠKO je nadomestna predstava že najavljene »Za zmeraj«, ki se zaradi kadrovskih težav ne more odigrati. V imenu gledališča Toneta Čufarja Jesenice se opravičujemo. Prepričani smo, da boste nad nadomestno predstavo navdušeni.
Prodaja vstopnic po ceni 10 eur preko spletne strani www.eventim.si in na prodajnih
mestih sistema Eventim (Logatec: Petrol, Pošta Logatec, Turistična pisarna Logatec)
Org. in info.: Občina Logatec, matjaz.martinsek@logatec.si
dljian m'ivacs vil
VOZI, MIŠKO!
NFD,, 22. MAR. 2020. OB TJ.00
[narodni no« iocatiiC
rosi ^uihiiahilU |
KO TO TAMO PiVA
PMHJim IN £Ht ilKAL
C	GREGOR CUS IN
12
LOGAŠKE NOVICE - MAREC 2020 - ŠT. 3
KURENTI PRIKLICALI POMLAD
IZ OBČINSKE HIŠE
Skupina kurentov s Ptuja je tudi letos obiskala Logatec. Tradicionalne pustne like je v prostorih Upravnega centra sprejel župan Berto Menard s sodelavci, se jim zahvalil za obisk, dobre želje in - ker konkretne zime letos niti (še) ni bilo - za uspešno klicanje pomladi.
Župan je glasne goste, ki so se na poti k vodstvu občine ustavili tudi v komunalnem podjetju in pozdravili otroke in bližnjih šol in vrtcev, pogostil in jim poklonil simbolično darilo. Od tod so se kurenti odpravili še v Dom starejših Logatec in pričarali nasmeh na obraze stanovalcev in osebja.
Blanka Markovič Kocen
MEDGENERACIJSKI CENTER HIŠA SADEŽI DRUŽBE LOGATEC-AKTIVNOSTI V MARCU
NOVOSTI V MARCU Torek, 3. marec
•	9.00: Falun Dafa - starodavna kitajska disciplina samokultivacije, ki pozitivno vpliva na zdravje in počutje (primerna za vse starosti)
Sreda, 11. marec
•	18.00: Lutkovna predstava Pomladna zabava (priprava in izvedba: udeleženci lutkovnih delavnic v HSD Logatec z mentorico Alenko Smolčnik)
Torek, 17. marec
•	18.30: OM-chanting (skupinska tehnika zdravljenja z zvokom)
Torek, 24. marec
•	18.00: Kako s koristnimi bakterijami in zelišči okrepimo imunski sistem
(predava Uroš Švigelj)
Sreda, 25. marec
•	17.00: Delavnica peke torte iz fižolovega biskvita (vodi Klavdija Žigon)
REDNE AKTIVNOSTI Ponedeljek
•	8.00: Začnimo dan z jogo (aktivnost za starejše in brezposelne, potrebne prijave)
•	9.00: Plesi za dušo z Darjo Bažec (vabljeni novi obiskovalci)
•	18.00: Druženje ob kvački (vabljeni novi obiskovalci)
Torek
•	12.00: Slovenščina za priseljene (potrebne prijave)
•	18.00: Šiviljski tečaj z Biljano Damjanovic - Moj svet (prijave so zapolnjene)
Sreda
•	10.00: druženje za mlade mamice z dojenčki in malčki (neformalno druženje ob pogovoru in izmenjavi izkušenj)
•	12.00: slovenščina za priseljene
(potrebne prijave)
•	15.00: učenje kitare za začetnike (potrebne prijave)
•	19.15 (11. 3., 25. 3.): podporna skupina za starše, ki se srečujejo z vzgojno-učnimi izzivi (vodi Andreja Gabrovec)
Četrtek
•	10.00: pogovorno-podporna skupina za odrasle (vsak 1. in 3. četrtek v mesecu, potrebne prijave, vabljeni novi člani)
•	14.00-18.00 oziroma po dogovoru: učna pomoč za otroke iz socialno ogroženih družin (potrebne prijave)
•	18.00 (5.3., 19.3): plesni latino mix z Natašo (vabljeni novi obiskovalci)
•	19.30: EFT - tapkamo skupaj, vodi Maša Kandušer, izvajalka metode 3. stopnje (vabljeni novi obiskovalci)
Petek
•9.00-13.00 oziroma po dogovoru: individualna računalniška pomoč za starejše - spoznajmo se z računalnikom in pametnim telefonom (potrebne prijave)
Vse aktivnosti so brezplačne, prostovoljni prispevki so dobrodošli. Prijave so potrebne tam, kjer je posebej navedeno. Center deluje pod okriljem Slovenske filantropije. Več info in prijave na:070 892 903, hisa-logatec@filantropija.org
13	LOGAŠKE NOVICE - MAREC 2020 - ŠT. 3

I AKTUALNO
FEBRUARSKO PRIZNANJE ZA ŽIVLJENJSKO DELO BIBIJANI MIHEVC
V Logatcu so na predvečer slovenskega kulturnega praznika podelili najvišja občinska priznanja na področju kulture. Februarsko priznanje za življenjsko delo je šlo tokrat v roke Bibijani Mihevc za pomembno in dolgoletno delo na področju kulture, humanistike in izobraževanja v občini Logatec, Februarsko priznanje za izjemne dosežke pa so prejeli Anton Jerina, Romana Pivk in Terezija Gosti-ša.
»Kultura je vse tisto, kar ni narava,« je uvodoma dejal logaški župan Berto Me-nard in vnovič spomnil, da smo Slovenci skozi kulturo dobili lastno državo.
Mihevčeva je bila v svoji aktivni karieri direktorica Knjižnica Logatec, soustanoviteljica Društva prijateljev otrok in mladine Logatec, organizatorka več dogodkov znotraj različnih društev in mentorica pomembnim in nagrajenim raziskovalnim nalogam na območju občine Logatec. »Stalnost in širina njenega delovanja sta razvidni iz projektov, ki jih je kandidatka pripravila oziroma pri njih sodelovala. Ti projekti zajemajo kolonije, delavnice, predavanja, sejme, obnove kulturnih objektov, zbiranje in pripravo pomembnih domoznanskih gradiv ...,« je bilo zapisano v
obrazložitvi. Sodelovala ali organizirala je več dogodkov, ki so zaznamovali kulturno sfero Logatca. Preko Društva prijateljev otrok in mladine Logatec je izvajala aktivnosti, ki so mladim približale različne kulturne teme, od ustvarjanja do izobraževanja. Starejši populaciji je kulturo približala z Društvom za tretje življenjsko obdobje, za splošno populacijo pa je redno organizirala ali soorganizirala različne kulturne dogodke, ki so se odvili v sklopu društev ali knjižnice. V smislu bibliopedagoškega dela je tesno sodelovala tudi z vrtci in šolami.
Uspešnost dokumentacijskega in raziskovalnega dela na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnostih se pri Mihevčevi izkazuje z širokim opusom tiskanih del, ki je doseglo številko 63 in posega v pestro paleto tematik. Kot direktorica Knjižnice
14
LOGAŠKE NOVICE - MAREC 2020 - ŠT. 3
4
«t
s
Logatec je nadaljevala in pomembno dopolnila delo svoje predhodnice ter zbrala veliko količino domoznanskih gradiv posameznih pomembnih logaških osebnosti, med drugim za Andreja Žigona, Ivana Albrehta ter Andreja Gosarja. V osrednji temi, ki jo tokrat namenjamo ženskam, objavljamo intervju z nagrajenko.
Februarsko priznanje za izjemne dosežke je zaradi pomembnega prispevka k razvoju kulture v občini Logatec preko Pevskega društva Logatec, kjer je organiziral več
večjih proslav obletnic in mednarodnih gostovanj, prejel Anton Jerina (na fotografiji desno), Romana Pivk pa je bila z enakim priznanjem nagrajena za dvajsetletno ljubiteljsko zbiranje, urejanje in pripravo več sto kosov velike muzejske zbirke starih predmetov iz področja občine.
Februarsko priznanje za izjemne dosežke je prejela tudi Terezija Gostiša (na srednji fotografiji) za pomemben doprinos logaškemu kulturnemu prostoru na področju glasbe in glasbenega ustvarjanja v sklopu
več različnih zborov. Poleg spodbujanja bližnje okolice h glasbi je pripravila tudi več radijskih posnetkov, zgoščenk in kronik.
Osrednjemu kulturnemu programu s podelitvijo Februarskih priznanj za leto 2019 so glasbeno noto pridali Pevsko društvo Logatec in Kulturno društvo Mešani pevski zbor Notranjska, v sklepnem delu pa so nastopili Jure Počkaj in Ante Upedanten Band.
Blanka Markovič Kocen Foto: Primož Godina
LOGAŠKE NOVICE - MAREC 2020 - ST. 3
15
I AKTUALNO

SKORAJ 17 MILIJONOV EVROV TEŽAK PRORAČUN V DRUGEM BRANJU POTRJEN
Logaški svetnice in svetniki so na drugi izredni seji, ki je bila sklicana zaradi zamujenega roka druge obravnave proračuna, le-tega 13. februarja potrdili, upoštevaje predloge sprememb, podanih po prvi obravnavi, ki je bila 21. novembra.
Večina amandmajev, ki so jih predlagale posamezne svetniške skupine in so bili po razpravi tudi umaknjeni, je zadevala prerazporeditve. »Prav je, da smo nekatere stvari razčistili. Verjamem in upam, da so občinski svetniki razumeli, kaj vse to pomeni,« je dejal župan in dodal, da je prevladal razum in bodo lahko v letu 2020 uspešno delali.
Župan je namreč vložil amandma na 1. amandma, predlagan s strani SDS, in sicer je predlagal, da se določba drugega odstavka 5. člena besedilnega dela odloka spremeni tako, da se glasi: »O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna znotraj posameznega glavnega programa v okviru proračunskega uporabnika do višine posamezne prerazporeditve 100.000,00 EUR, odloča predstojnik neposrednega uporabnika, to je župan.« Kot je pojasnil, je amandma na amandma vložil zato, » ... ker je v vloženem amandmaju s strani SDS navedena tako nominalna omejitev 100.000 EUR polega tega pa je dodana še omejitev 10 odstotkov vrednosti postavke, iz katere se prerazporeja. Teh 10 odstotkov pa glede na vrednost večine postavk v proračunu pome-
ni dejansko omejitev precej nižjo kot 100.000 EUR, prej 20.000 EUR.« Prerazporeditve v obsegu, nižjem od 100 000 evrov, bodo torej v domeni župana, o večjih obsegih pa bo razpravljal občinski svet.
V razpravi, ki je ob tem potekala, je Zoran Mojškerc, SDS, poudaril, da s predlaganim amandmajem niso želeli nikogar onemogočati, ampak zagotoviti uresničevanje nalog in pristojnosti občinskega sveta, Aljoša Peček, SD, pa je poudaril, da bo samo korektno sodelovanje omogočilo uresničitev ciljev, kot sta, denimo, šola in Narodni dom. Jerneja Rupnik, NSi, je kot predsednica odbora za finance postregla z zanimivo statistiko, namreč, da je bilo od leta 2016 vsako leto prek 300 prerazporeditev, večina pa je zadevala ceste. »Samo v letu 2016 je bilo za skoraj 9 milijonov evrov prerazporeditev,« je med drugim povedala.
Po županovih besedah je skoraj 17 milijonov evrov težak logaški proračun 2020 zelo perspektiven in tudi ambiciozen. Gradnja vodovoda v vrednosti 1,6 milijona evrov, ki jih je občina dobila od Evrope in države, že poteka, podpisali pa bodo tudi pogodbo v vrednosti 1,2 milijona evrov za gradnjo kanalizacije. Za dozidavo šole bo občina najela kredit, ker nima drugih sredstev, čeprav se o tem pogovarjajo tudi na pristojnem ministrstvu, od koder bi morda dobili kakih100 000 evrov. Proračun je sicer usklajen, toda če občina zapisanih projektov ne uresniči, ne dobi evropskih sredstev in se proračun temu ustrezno zmanjša, opozarja župan.
Blanka Markovič Kocen
LOGAŠKI KMETJE IN POLITIKA O IZZIVIH PRI UPRAVLJANJU S PROSTOROM
Zadnji petek v januarju je na Petkovcu v Rovtah potekalo tradicionalno srečanje kmetov Odbora izpostave (OI) Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Logatec, ki so se mu pridružili še predstavniki občine, Ministrstva RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), državne politike ter KGZS s predsednikom Cvetkom Zupančičem na čelu. Tema letošnjega srečanja je bila prostorska zakonodaja.
To je eno najobčutljivejših področij, zato so nesoglasja pri tem stalnica. Na eni strani je interes kmetov, ki zaradi toge zakonodaje ne morejo širiti svojih kmetij, na drugi je tveganje za špekulacije v zvezi s spremembo namembnosti zemljišč. Tudi vnaprej je treba veliko usklajevanja, da se bo hkrati upoštevalo varovanje okolja, kmetijskih zemljišč in omogočalo razvoj kmetij.
Uvodoma je Katja Žagar z Občine Logatec predstavila, kako po-
teka prostorsko načrtovanje v občini. Predstavniki države so prelagali odgovornost na lokalno skupnost, predstavniki občine pa so tolmačili, da jih omejuje državna politika. Žrtev pri tem so kmetje, saj smo priča primeru, ko je kmetija Istenič iz Rovt leta 2010 imela pripravljeno vizijo razvoja, 2013 oddano prošnjo za gradnjo objektov, do danes pa se ni še nič zgodilo.
Predstavnik MKGP Leon Ravnikar je povedal, da je to pristojnost občin, Janez Beja, predsednik območne enote KGZS Ljubljana, pa je opozoril, da lahko take primere rešujejo prioritetno po odločitvi župana. Logaški župan Berto Menard je ocenil, da je problem neusklajenost med ministrstvi. »Pri odločitvah v občini vedno hodimo po robu, saj lahko zakonodajo vsak tolmači nekoliko drugače,« je povedal župan.
Sicer je še več podobnih primerov, ko se kmetije zaradi oprede-
16
LOGAŠKE NOVICE - MAREC 2020 - ŠT. 3
I AKTUALNO
litev v občinskih prostorskih načrtih (OPN) ne morejo širiti, zato je predsednik KGZS Cvetko Zupančič predlagal, da se take primere obravnava ločeno v eni spremembi OPN. Tudi predsednik OI KGZS Logatec Anton Kokelj je smatral, da bi bila to razumna rešitev, vendar pa je imel pri tem župan Berto Menard nekaj pomislekov, saj je vsaka sprememba administrativno zahtevna, potrebnih je več kot 40 soglasij.
Zato so postopki dolgi, kar je tudi župan sam priznal in dodal: »Glede na povedano s strani predstavnikov MKGP bom storil vse, da se take primere obravnava prednostno. Menim, da bi spremembo lahko izpeljali v enem do dveh letih.«
Na koncu je Mateja Čuk z Občine Logatec predstavila še občinski kmetijski proračun. Letos bo na voljo 45.000 evrov. Naložbe gredo predvsem za posodobitev strojnega parka, delovanje društev in tehnično pomoč. Kmete je še opozorila, da bo letos razpis predvidoma objavljen 3. marca.
ČEBELARJI ŽIVIJO S KRAJEM
Besedilo in foto: Marjan Papež
Redni letni občni zbor Čebelarskega društva (ČD) Logatec je, tako kot že nekaj let zapored, izzvenel v duhu sorazmerno slabe čebelarske letine, pa vendar z optimizmom za naprej. Sicer nekaj skrbi povzroča pretopel februar, zato obstaja bojazen, da se bo vreme na pomlad preveč obrnilo in povzročilo nevšečnosti.
Uvodoma je predsednik ČD Logatec Janez Nagode povzel glavne lanske aktivnosti. Z zadovoljstvom je povedal, da se vse več čebelarjev na Logaškem vključuje v društvo, ki trenutno šteje sto članov. »Uspešno poteka sodelovanje z OŠ Tabor, kjer je bila spomladi čebelarska razstava. Na tej šoli deluje tudi čebelarski krožek. Poučna je bila junijska ekskurzija v Belo krajino, v jeseni pa smo izmenjevali izkušnje in se družili na pikniku. Že stalnica je udeležba pri tradicionalnem slovenskem zajtrku tretji petek v novembru.
Ob tem naj poudarim vse boljše sodelovanje z občino, ki podpira naše delovanje. Še posebej se mi zdi pomembno, da je občina sprejela pobudo in spremenila svoj akt, da se čebelnjake kot enostavne objekte lahko postavlja na kmetijska zemljišča,« je Nagode nanizal aktivnosti. Na koncu je omenil še prvo ocenjevanje medu, ki so ga organizirali skupaj z občino.
Med načrti za letos pa je izpostavil: »Nadaljevali bomo z izobraževanjem čebelarjev. V načrtu imemo pet predavanj in delavnico. Z občino se dogovarjamo, da bi ob praznovanju 3. svetovnega dneva čebel v avli upravnega centra (UC) organizirali predstavitev čebelarstva na Logaškem, za občinski praznik pa bomo občini
predlagali skupno organizacijo ocenjevanja medu s podelitvijo priznanj najboljšim medovom. Z občino se tudi dogovarjamo za postavitev manjšega čebelnjaka na strehi UC Logatec, vse bolj pa zori tudi ideja o pridobitvi zemljišča za postavitev društvenega čebelnjaka. Sicer bo najobsežnejša letošnja naloga ureditev pašnega reda v skladu z novo zakonodajo.
Ne bomo pa pozabili tudi na najmlajše. Radi bi razširili krožkar-sko dejavnost na preostalih osnovnih šolah v občini, na nas pa lahko računajo tudi pri organizaciji tradicionalnega slovenskega zajtrka,« je zaključil predsednik društva.
Besedilo in foto: Marjan Papež
17	LOGAŠKE NOVICE - MAREC 2020 - ŠT. 3

I AKTUALNO
NABIRAJMO IN UŽIVAJMO ZELI, KI JIH DOBRO POZNAMO!
To je bil eden bistvenih poudarkov s predavanja Kontraindikacije med zelišči, eteričnimi olji in konopljo ... v OŠ 8 talcev Logatec v pred februarskim občnim zborom Društva za zdravilne rastline Ognjič Logatec.
12. januarja 2008 je bil sklican prvi občni zbor in Društvo za zdravilne rastline Ognjič Logatec je bilo ustanovljeno. Že tri dni pozneje je imel Jože Kukman prvo predavanje o nabiranju zdravilnih rastlin. In potem so se vsa leta vrstila predavanja, delavnice, tečaji, ekskurzije. Prva je bila v Stično, naslednja leta so člani društva obiskali skoraj vse konce naše domovine. Predlog za letos: obisk Kmetije Vesne Forstenič v Vitomarcih.
Za marec je napovedano predavanje Adriane Dolinar o zgagi, Urška Orešnik pa bo članice in člane društva aprila seznanila z aromaterapijo. Jeseni bodo potekala predavanja v okviru projekta Gartlc, teme še niso določene. Ve pa se, da bo tudi letos stojnica društva Ognjič na Gregorjevem sejmu, da bo mesec pozneje izmenjava sadik in semen pri domačiji Pr Petrov, decembra pa tradicionalna čajanka z izmenjavo daril. Vsako leto v maju društvo organizira nabiranje zelišč - razen lani, ko je skoraj vse dni deževalo. Razume se, da se tudi letos nadaljuje sodelovanje s Klubom logaških študentov, Zdravstvenim domom Logatec, z lokalno tržnico, s Stebri družbe, Hišo Sadeži družbe, z Domom starejših ...
O delu društva je bil seveda govor na občnem zboru, na katerem so bila podana in sprejeta vsa poročila, tudi blagajniško, iz katerega je razvidno, da društvo dobro posluje.
Nekaj bistvenih točk s predavanja
Darja Rojec je farmacevtka, odlična poznavalka zelišč, tudi članica Europe Donne. V dobri uri je natrosila vrsto koristnih nasvetov o tem, katera zdravila in katera zelišča ter v kakšnih oblikah, količinah ter povezavah so koristna pri posameznih boleznih.
Te nasvete pa moramo vsekakor upoštevati: 1. Uživajmo zeli, katere poznamo, in vemo, da ne škodujejo; 2. Ob vsaki drugačnosti ob jemanju zeli se posvetujmo z zdravnikom; 3. Zeli ne jemljimo od vsakega, saj lahko škodujejo; 4. upoštevajmo rok trajanja.
Vsekakor pa priporoča meliso, glog, bal-drijan, limono in špinačo ... tudi pripravke iz konoplje, pri čemer pa je potrebna posebna previdnost!
Več pa si preberite v njenih knjigah (tri je že izdala): Nasveti in izkušnje iz prve roke.
Besedilo in foto: Brane Pevec
PO TREH LETIH LOGATČANI ŽE DOBRO POZNAJO HIŠO SADEŽI DRUŽBE
Slovenska filantropija se že 25 let odziva na družbene probleme, spodbuja in razvija prosto-voljstvo ter medgeneracijsko sodelovanje. Deluje tudi na področju migracij, pomaga ogroženim in je glavna zagovornica človekovih pravic. Pod okriljem Slovenske filantropije deluje tudi
Medgeneracijski center Hiša Sadeži družbe Logatec, ki je obiskovalcem odprl vrata 1. februarja 2017.
Prostor je našel v prostorih bivše pošte v Gornjem Logatcu, lani pa so se preselili v nove prostore, pravzaprav samo čez cesto v staro osnovno šolo.
Ob tretji obletnici so imeli dan odprtih vrat. Obiskovalci so dobili tudi torto, ki so jo prostovoljke pod budnim očesom Klare Žigon spekle dan prej. Tistega dne so v Hišo Sadežev družbe prišli pripadniki vseh generacij - sedemmesečnega dojenčka je čez prag prinesla mamica, najstarejši, ki je prestopil prag Hiše, pa je nesel že sedem
18
LOGAŠKE NOVICE - MAREC 2020 - ŠT. 3

I AKTUALNO
križev. Dojenček je veselo čebljal, kmalu pa se bo že učil govoriti. Eden od beguncev, ki obiskuje tečaj slovenščine, je pripomnil, da se je našega jezika težko naučiti. Mladim, ki poleg maternega jezika že tako dobro obvladajo angleščino, pa tudi slovenščina kmalu postane domača. Pri izdelovanju lutk smo zmotili otroke. »Ne samo da bodo lutke sami izdelali, tudi vsebino igre, ki jo bodo predstavili mamicam ob njihovem dnevu, so si izmislili sami,« mi je pojasnila njihova mentorica Alenka Smolčnik.
»Po treh letih delovanja Sadežev družbe lahko povem, da smo med Logatčani dobro sprejeti, kar se kaže tudi v obiskanosti. Za določene aktivnosti se morajo udeleženci prej prijaviti, da lahko zberemo količino materiala, ki ga pri tem potrebujemo,
Hiša Sadeži družbe Logatec v številkah		
	2019	vsa 3 leta
različni uporabniki	862	1805
obiski	2014	4681
aktivni prostovoljci	17	28
prostovoljne ure	654	1278
delavnice	417	825
19	LOGAŠKE NOVICE - MAREC 2020 - ŠT. 3
pa tudi skupine naj ne bi bile preštevilčne. Obiskujejo nas tudi begunci iz namestitvenega centra Logatec, predvsem njihovi otroci se lepo vključujejo v dejavnosti. Aktivni so tudi starejši, ki so izdelali klopi in mize na dvorišču,« je povedala koor-dinatorica aktivnosti Saša Musec Čuk in nadaljevala: »Med poletnimi počitnicami smo za mlade organizirali razne aktivnosti, prav tako med zadnjimi zimskimi. Pri tem naj poudarim, da so pri nas vse dejavnosti brezplačne.«
Iz statističnih podatkov je razvidno, da je bilo opravljenih veliko prostovoljnih delovnih ur. Financiranje poteka preko Slovenske filantropije, del primakne Občina Logatec, zaželeni pa so tudi prostovoljni prispevki občanov, tudi tako, da se jim nameni del dohodnine. Dobrodošli so tudi materiali, ki jih uporabljajo za razne aktivnosti. Kdaj in kaj vse se dogaja v Hiši Sadeži družbe Logatec, lahko najdete pri vhodu v hišo, na njihovi spletni strani hi-sa-logatec@filantropija.org, vsak mesec je program objavljen tudi v časniku, ki ga prebirate.
Brane Pevec

IV SREDISCU
BIBIJANA MIHEVC: RAZNOVRSTNOST IN URAVNOTEŽENOST BOGATITA
Osrednjo temo marčevske številke Logaških novic namenjamo ženskam, ki v tem mesecu praznujemo kar dvakrat. Tokrat pišemo o ženskah v kulturi, znanosti, poslovnem svetu ... Nekatere med njimi se odlikujejo na več področjih, mnogo pa je takih, ki jih tokrat nismo predstavili, čeprav bi si to zaslužile. A imele bodo še priložnost .
v
enske portrete« začenjamo pri Bibijani Mihevc, letošnji prejemnici Februarskega priznanja za življenjsko delo. V Logatec se je priselila leta 1981 in od tod odhajala na delo na Inštitut za geografijo v Ljubljani. Po 23 letih dela v raziskovalni dejavnosti se je v logaški knjižnici za kratek čas zaposlila leta 2002 in potem vnovič leta 2004 kot vodja splošne knjižnice. To delo je opravljala do upokojitve leta 2014.
Kot vodjo Zemljepisnega muzeja so vas med drugim zanimala tudi imena ulic. Raziskovali ste, denimo, imena ulic Kopra, Izole, Pirana pred in po 2. svetovni vojni. Kaj vas je k temu pritegnilo? To je bila ena izmed raziskovalnih nalog, katere namen je bil prikazati spreminjanje imen ulic v obalnih mestih v odvisnosti od zgodovinskih dogajanj v tem prostoru. Seveda se je pokazalo, kako je vsakokratna oblast, vsaka sprememba sistema prinesla spremembe tudi v poimenovanjih ulic in trgov ter s tem poudarila svojo prisotnost v prostoru. Pa najsi je bil vzrok etničen ali pa političen. Proučevanje poimenovanj v povezavi z zgodovinskim kontekstom nam vedno pove veliko zanimivega.
Ste kdaj razmišljali, da bi preučevali tudi imena logaških ulic? S to problematiko sem se tu in tam srečevala v okviru delovanja v občinskem svetu, ko so se dodeljevala imena ulic v kateri od novih sosesk. Sicer se v Logatcu s tem nisem posebej ukvarjala. Večkrat sem razmišljala o raziskovanju ledinskih imen, česar pa se je nedavno lotila ena od študijskih skupin v okviru Društva Univerza za tretje življenjsko obdobje Logatec.
Kakšno je bilo in je za vas poslanstvo splošne knjižnice?
V Sloveniji imamo zelo dobro razvito mre-
žo splošnih knjižnic, ki s svojimi podružnicami predstavljajo kulturna, izobraževalna in socialna središča krajev. Splošne knjižnice zbirajo, dokumentirajo in posredujejo najrazličnejše gradivo svojim uporabnikom in hkrati predstavljajo prostor, kjer se obiskovalci izobražujejo, kjer potekajo vsebinsko zelo raznolike prireditve in kjer se vzpostavljajo socialni stiki med različnimi skupinami uporabnikov. V Sloveniji se v zadnjih letih večkrat omenja, da je splošna knjižnica »dnevna soba« kraja.
Kako se je vloga logaške knjižnice v desetih letih vašega vodenja spreminjala?
V	prvih letih vodenja je bil poudarek na prenovi posameznih knjižnic. Najprej je bila na vrsti prenova knjižnice v Dol. Logatcu, saj je obseg gradiva skozi desetletja tako narasel, da je bilo treba organizirati izposojo tudi v pritličnih prostorih. Nato sta sledili še prenovi podružničnih knjižnic v Hotedršici in na Vrhu Svetih Treh Kraljev. Zdelo se mi je zelo pomembno, da ti knjižnici poleg podružnične v Rovtah, ki je bila obnovljena nekaj prej, ohranimo in tudi na podeželju nudimo našim bralcem enake knjižnične storitve kot v središču občine. Tako lahko še danes govorimo o tem, da ima naša občina eno najbolje razvitih mrež splošnih knjižnic, kar pa seveda zahteva določen ne le finančni, ampak tudi kadrovski potencial.
V	knjižnici ste organizirali in soorgani-zirali številne prireditve. Na katere med njimi pa ste najbolj ponosni?
Skupaj z zaposlenimi smo se ves čas trudili, da so bile prireditve vsebinsko raznolike in dostopne vsem generacijam, najsi je šlo za literarne večere, strokovna predavanja, otroške prireditve, manjše razstave, počitniške dejavnosti za otroke in mladino. Skoraj ni bilo tedna, ko se v eni od knjižnic ne bi kaj dogajalo. Težko bi rekla, na katere sem najbolj ponosna. Morda sem imela prav poseben odnos do prireditev z
domoznansko vsebino, saj se mi je zdelo pomembno, da knjižnica ne le zbira, ampak tudi analizira in predstavlja ta gradiva. V tej zvezi bi gotovo omenila prevzemanje zapuščin pomembnih posameznikov. S tem delom je pričela že moja predhodnica Alenka Furlan, mi pa smo nadaljevali z urejanjem in prezentiranjem zapuščin pisatelja Ivana Albrehta iz Hotedršice in dr. Andreja Gosarja. Gotovo je knjižnica v sodelovanju z Nevenko Malavašič in Štefanom Skledarjem, Mohorjevo založbo ter SAZU opravila pomembno delo, ko je spomladi 2014 organizirala mednarodni simpozij o dr. Andreju Gosarju, čemur je sledil še izid zbornika, film in spominska razglednica o tem našem rojaku. Projekt je bil zaključen v letu 2019, ko smo na Dunaju v slovenskem domu Korotan opremili in poimenovali eno od sob po dr. Andreju Gosarju. Ponosna pa sem tudi na to, da smo v teh letih v knjižnici pridobili tudi bogato donacijo - vodja projekta, urednik in oblikovalec Lojze Gostiša je knjižnici v imenu Fundacije Janez Vajkard Valvasor pri SAZU doniral faksimilirano grafično zbirko J. V. Valvasorja Iconotheco Valva-soriano.
Domoznanska zbirka je bila ena od vaših ljubezni - v kakšnem stanju ste jo prepustili svojim naslednikom?
Domoznanska zbirka se nenehno dopolnjuje in je urejena tako, da je dostopna uporabnikom - bodisi v fizični ali pa v elektronski obliki na portalu KAMRA. Kot zanimivost naj omenim, da je skozi leta knjižnica oblikovala zanimivo zbirko starih razglednic krajev logaške občine. Sicer pa smo se trudili, da bi v zbirko vključili čim več del avtorjev, ki bodisi pišejo o logaški občini ali kot avtorji izhajajo iz tega prostora.
Bili ste tudi ustanovna članica Društva prijateljev otrok in mladine Logatec. Ko sva se pred leti pogovarjali o tem, ste zelo
20
LOGAŠKE NOVICE - MAREC 2020 - ŠT. 3
V SREDIŠČU


IM
	
l	
	
	a
	
	
Lojze Gostiša je knjižnici v imenu Fundacije Janez Vajkard Valvasor pri SAZU doniral faksimilirano grafično zbirko J. V. Valvasorja Iconotheco Valvasoriano.
obžalovali, da tega društva ni več. Zakaj? Če je vse prej povedano bilo moje profesionalno delo na področju raziskovanja, izobraževanja in delovanja na področju kulture, pa je bilo delovanje v različnih društvih moje ljubiteljsko delo. Še posebej lepe spomine imam na desetletno delo v Društvu prijateljev otrok in mladine Logatec. Z majhno ekipo prijateljic smo izvedli veliko število najrazličnejših prireditev za otroke. Sodelovali smo s šolami, vrtci, knjižnico in različnimi društvi. Žal se po desetih letih intenzivnega dela ni našla ekipa, ki bi delo v taki obliki in obsegu nadaljevala.
V letih 2002 - 2014 ste se politično angažirali kot svetnica SLS. Kako se spominjate tega svojega političnega obdobja? Tri mandatna obdobja sem kot svetnica sledila predvsem dogajanjem na področju družbenih dejavnosti. Sodelovala sem v različnih odborih V omenjenem obdobju
se je pripravljal tudi dolgoročni plan občine. Angažirala sem se pri pripravi dokumentacije za izgradnjo nove knjižnice in kulturnega doma. Dokumentacija je pripravljena, na realizacijo pa še čakamo.
Vas še mika politika? Dogajanja na političnem področju še nekoliko spremljam. V zadnjem mandatnem obdobju občinskega sveta je sicer delo svetniške skupine SLS žal nekoliko zamrlo, se pa ponovno vzpostavlja z novimi močmi in prepričana sem, da lahko s sodelovanjem v bodoče še marsikaj prispevamo.
Kakšen je po vašem mnenju položaj žensk v današnji družbi - v politiki, kulturi, gospodarstvu ... ?
Sama k sreči nikoli nisem imela težav pri delu, uveljavljanju... zato, ker sem ženska. Nikoli se nisem počutila manj vredno od moških. Položaj žensk je danes nedvomno
boljši, kot je bil v preteklosti. A prostora in priložnosti za spremembe je še veliko. Ne gre za stremljenje po vzpostavitvi enakosti med moškim in žensko, saj je to v nasprotju z našo naravo, ki je različna tako po fizični kot čustveni plati, gre vedno znova za prizadevanje vzpostaviti enakovreden in spoštljiv odnos med spoloma. Težko sodim, kaj je krivo za manjšo zastopanost žensk npr. na vodilnih mestih, vsekakor pa sem prepričana, da bi s sodelovanjem in večjo zastopanostjo žensk v politiki, kulturi, gospodarstvu šlo marsikaj lažje. Raznovrstnost, uravnoteženost sta namreč vedno tisti, ki bogatita. Toda z »ženskimi kvotami« tega ne bomo rešili. Bolj bi si želela, da bi se v družbi vzpostavili pogoji, ki bi ženske razbremenili in jim s tem omogočili angažiranje tudi na drugih področjih.
Blanka Markovič Kocen Foto: osebni arhiv B. M.
LOGAŠKE NOVICE - MAREC 2020 - ŠT. 3
21
V SREDIŠČU

»DELIM LJUDEM, KAR MI JE BILO DANO.«
Tako pravi ženska, žena, mati, Logatčanka, Slovenka, umetnostna zgodovinarka, likovna kritičarka in humanitarka - Anamarija Stibilj Šajn, ki živi v Logatcu polnih 18 let.
Anamarija - ženska. »Nisem feministka. Cenim oba spola, saj sta vendar ženska in moški skupaj šele celota. Stojita si pa moški in ženska drug ob drugem ali skupaj v razvidnih in občutnih drugačnostih. Ženska je občutljivejša v ravnanjih in doživljanjih; več je v njej senzibilnosti. In morda se prav zato, ker je umetnost posebej senzibilna, zanjo odloča vse več žensk.«
Anamarija - žena. »Sodim med žene tra-dicionalnh naziranj, ki jim sobivanje z možem pomeni ustaljeno in plemenito vrednoto. Sobivanje pa terja odgovornost do sebe, do partnerja in do družine. Poslanstvo žene namreč predpostavlja vlaganje v iskren odnos, ki naj bogati dvostranskost, ki naj ne podlega mimobežnosti hipnih menjav. Drug drugemu sta v pomoč za vse bolj zrelo sprejemanje življenja, tudi za uveljavljanje kariernih hotenj, pri čemer ne gre brez prepotrebnega usklajevanja. Urejena družinskost pomaga k ustvarjanju žlahtnih odnosov in notranji bogatitvi.«
Anamarija - mati. »Mati, neločljivo povezana z materinstvom, daleč presega le ženo-spremljevalko. Kot mati sem ob svoji in moževi ljubezni podarila del sebe v dvoje dragocenih novih življenj. Želela sem postati mati, da bi z zgledom in vrednotami opozarjala na življenje, na presežnost le-tega, na lepoto življenja, seveda, tudi skozi svet prepoznavajoče umetnosti.«
Anamarija - Logatčanka. »Logatec, ki je do novih naseljencev opazno zadržan, se nam je zgodil po naključju. Pa vendar smo si z družino izbrali prav logaško okolje za naše bivanje. Tu smo si postavili dom in počutimo se prav lepo: zunaj velikega mesta, vendar z ugodnimi izhodišči na vse konce. Posebej vabljiva je narava še sredi dokaj neokrnjenega okolja, ki ponuja prav prijetne zelene možnosti. Tu sem naletela na kraj s cvetočo kulturo, na ljudi z obi-

I
■i
Anamarija Stibilj Šajn, vneta posrednica univerzalne govorice likovne umetnosti
ljem talentov, tudi z afiniteto in voljo do ustvarjanja. Kar me pa žalosti, so preskromne ali komaj kake prostorske možnosti za kulturne manifestacije. Te bi bile verjetno tudi bolje obiskovane, ko bi se kultura razdajala v primerno kulturnih ambientih.«
Anamarija - Slovenka. »Ja, Slovenka sem in zelo ponosna na to! In zvesta ostajam temu klenemu narodu. Žal pa je moč opaziti premalo pripadnosti svojemu rodu, drži se nas nekaj tistega hlapčevskega, sa-moomalovaževalnega: dobro je, kar je tuje. Pa vendar v naši rodni majhnosti je velika ustvarjalna moč, presežnost v umetnosti, denimo, nam brez zadržkov priznavajo veliki narodi. Posebnost »raja pod Triglavom« je prav v zakladnici lepega, ki ponuja toliko ustvarjalnega navdiha. Torej ...?
Anamarija - umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka. »Naš dom je
bil poln starin, ki jim nona kljub italijan-
skim apetitom ni dala, da bi šle od hiše. Likovnih del nismo premogli kljub umetniško usmerjenemu sorodstvu, je pa dom občutno izpričeval bivalno kulturo. Tudi te okoliščine so vplivale na moje nazore, ki so iskali in našli pot v umetnostno zgodovino. Od tod tudi nagnjenost do likovne umetnosti in do vrednotenja likovnih del, kjer se lahko fascinantne ideje izslikava-jo v duhovnih globinah. Umetnost k sreči ne pozna meja, ne pozna nacionalizmov; pozna pa veličino humanizma. Tako se mi je skozi številne likovne ocene in predstavitve - sem štejem tudi svoje nastope ob logaških likovnih razstavah - odprl svet na stežaj. In svet, tudi naš, zna biti preudaren in hvaležen, saj zna prisluhniti umetnosti, ki premore resnično univerzalno govorico.«
Anamarija - humanitarka. »Z vsemi svojimi likovno kritičnimi nastopi sem vselej želela služiti ljudem, željnim poglabljanja in zbliževanja s presežnostjo likovnih stvaritev. Vselej s pozitivno naravnano interpretacijo, ki naj bi plemenitila duha skozi izraznost likovnih del. Od tod je bil le še droben korak do dobrodelnosti, ki se je utelesila iz nekdanje likovne kolonije na Sinjem Vrhu v manifestacijo Umetniki za karitas. Temu dobrodelnemu klicu se umetniki odzivajo že 25. leto in jaz z njimi. Saj dobrodelno pripravljam na leto kakih 15 prodajnih razstav likovnih del, ki jih umetniki podarjajo prek karitasovih prizadevanj za človekoljubno dobrodelnost daleč po Sloveniji. Obenem z dobrodelnostjo vštric gre tako tudi odprtost Slovencev za umetnost, kar me še posebej veseli.
Ob koncu smemo mirne duše dodati, da vse prvine njenega bitja in žitja, o čemer je pravkar pronicljivo pripovedovala, Anamarijo osebnostno dopolnjujejo in izpopolnjujejo.
Besedilo in foto: Marcel Štefančič
22
LOGAŠKE NOVICE - MAREC 2020 - ŠT. 3	22
IV SREDISCU
NATAŠA KOGOJ: PRILOŽNOSTI JE TREBA VIDETI IN JIH ZGRABITI
Logatčanka Nataša Kogoj je bila konec preteklega leta izbrana za »Naj ženo 21.veka Srbije i regije« (države bivše Jugoslavije). Medtem ko jo doma poznamo kot avtorico knjige Vožnja v svobodo, mednarodno licenčno NLP-trenerko, učiteljico šiatsuja in joge ter družinsko terapevtko, je njeno delo zdaj dobilo tudi mednarodno priznanje in prepoznavnost.
Združenje najuspešnejših podjetnikov 21. stoletja Srbije in regije že 19 let podeljuje priznanja uspešnim podjetnikom, ki delujejo na različnih področjih. Namen je promocija podjetnic in podjetnikov zahodnega Balkana. Organizator poudarja, da je tudi ta del Evrope poln uspešnih ljudi, ki dosegajo odlične rezultate in delijo dobro naprej, zato želijo, da postanejo prepoznavni.
Kaj je bil povod za visoko priznanje na poslovnem področju? Zame je bila nominacija za Naj ženo 21. veka Srbije i regije popolno presenečenje. Ko sem avgusta lani dobila e-sporočilo s povabilom na sodelovanje, priznam, da sem ga za skoraj 14 dni kar ignorirala. A posejali so seme, ki je klilo in mi ni dalo miru, tako da sem končno le odgovorila. Koordinatorka dogodka »Uspešne priznate žene« Sladana Obradovič Petrovič mi je sporočila, da že nekaj let spremlja moje
delo preko FB, poleg tega sem bila opažena, ko sem sodelovala na številnih dogodkih s Smiljanom Morijem v Srbiji, BiH in na Hrvaškem. Očitno sem jih prepričala, da so me nominirali.
Koliko podjetij oz. podjetnic se je potegovalo za to priznanje?
Za ta laskavi naziv se je potegovalo preko 7000 podjetnic in podjetnikov iz Srbije in vseh držav bivše Jugoslavije. Tudi iz Slovenije je bilo kar nekaj nominiranih podjetij, a priznanje sem dobila smo jaz, in sicer v kategoriji coaching (svetovanje).
Katere so bile tvoje ključne prednosti? Uf, težko vprašanje. Resnično ne vem, niso mi povedali. Mi je pa organizatorka ga. Sladana takoj, ko sva se spoznali, rekla, da ji je v čast spoznati tako srčno in predano žensko. Sama zase vem, da je služenje drugim moje poslanstvo, da v svojem delu neizmerno uživam, da živim in uresničujem svoje sanje, da na vseh svojih NLP treningih, delavnicah za podjetja, coachingih dajem 100 odstotkov tega, kar vem, znam, sem ... In verjamem, da se to tudi čuti in da je to moja prednost. Nedvomno je moja unikatnost v povezovanju znanj in izkušenj z različnih področij v eno. Ljudje smo namreč tako fizična,čustvena, mentalna in duhovna bitja - in če želimo biti res uspešni in dosegati trajne rezultate, moramo delovati na vseh teh nivojih. In v svoje delo uspešno povezujem ravno vse te komponente življenja.
Ste podjetnice v regiji spletle tudi kakšne poslovne vezi?
Da, nedvomno je namen tudi povezovanje. Ostala sem v stiku s kar nekaj podjetni-
cami, tako iz Makedonije, Srbije in BiH, same krasne, predane in uspešne ženske. To je neprecenljivo, da verjamemo druga v drugo in se podpiramo; dogovarjamo pa se tudi že za sodelovanje. Sama sem pripravila tudi spletni program »Driving to freedom« v srbskem jeziku. Poskrbljeno pa je bilo tudi za promocijo v medijih.
Kakšen je po tvojem mnenju položaj žensk v poslovnem svetu v Sloveniji? O tem težko govorim, ker sem sama šele pet let samostojna podjetnica. 29 let sem delala z invalidi, ko sem končno zbrala pogum in pri svojih 53 letih začela svojo samostojno poslovno pot. Je bilo težko? Ja. Mi je bilo kdaj žal? Nikoli.
Vem (iz svojih izkušenj), da ko sledimo svojim sanjam, ko živimo SEBE, nam življenje prinese priložnosti, samo videti in zgrabiti jih je treba. Seveda to velikokrat zahteva od nas mnogo poguma, žrtvovanja, preiti moramo svoje strahove, dvome. Zato, draga ženska, zberi pogum, stopi iz cone udobja, nehaj si govoriti, saj mi je »dobro« in začni resnično živeti SEBE. Poišči v sebi, kaj je tvoja strast, za kaj ti duša poje, kaj te veseli in potem samo sledi temu.
Verjamem in vem, da je tudi v Sloveniji še veliko neizkoriščenih možnosti, priložnosti in potenciala in da si lahko tudi v Sloveniji, kot Ženska, uspešna. Seveda če se tako naravnaš in slediš SEBI (ne glede na mnenje drugih, kar pa je včasih, seveda, kar velik izziv).
Blanka Markovič Kocen
Foto: osebni arhiv N. K.
23	LOGAŠKE NOVICE - MAREC 2020 - ŠT. 3

IV SREDISCU
VIZAZISTKA SUANA ALIŠIČ: TUDI LEPOTA JE UMETNOST
Logatčanka Suana Ališič je doma v svetu lepote. Z make-upom se profesionalno ukvarja že 20 let. »Neprofesionalno pa že od malih nog, ko sem na svoji lutki izvajala stilira-nje s kosi blaga in jo ličila z jagodnim vazelinom,« dodaja, prepričana, da je bila njena poklicna pot zarisana že v otroštvu.
Kot profesionalna vizažistka je od leta 2000 do danes sodelovala na mnogih modnih revijah. »Med drugim sem bila glavna vizažistka na predstavitveni modni reviji v Nami za takratne naše vzhajajoče modne kreatorke: Majo Ferme, Majo Štamol, Barbaro Plavec, Mojco Celin. Vsa ta leta sem izdelovala BEAUTY in FASHION make-up v sodelovanju z uspešnimi fotografi, kot so Dean Dubokovič, Saša Hes, Jaka Vinšek, Klemen Prepeluh in mnogimi drugimi,« pojasnjuje. »Delali smo na različnih projektih, od fotografiranj za modne revije in časopise, za priznane wellness centre, reklamne TV spote ter komercialne oddaje in glasbene videospote v sodelovanju z različnimi produkcijskimi hišami.« Suana se je preizkusila tudi v gledališču in filmu. »Tako sem leta 2004 soustvarjala make-up za hrvaško TV in njihovo takrat zelo gledano telenovelo Villa Maria,« pove.
Od make-upa h kozmetiki
Koliko make-upov je naredila v svoji dolgoletni karieri, ne ve, ker svojih del žal nikoli ni shranjevala, saj je kljub polni zaposlenosti v make-up-u do nedavnega mislila, da je to samo njen 'hobi', brez katerega ne more, in da resna služba pride, ko bo za to pripravljena. »Poklicna pot v make--upu mi je odprla vrata tudi v kozmetiko,« se spominja. Delala je kot Make-up artist za kozmetično hišo Dior, kmalu pa jo je pot pripeljala na vodilne položaje v visoki kozmetiki. Kot glavna uvoznica svetovno priznane salonske kozmetike Guinot za Slovenijo je hitro ugotovila, da v 'prodaji' ni ustvarjalnosti in distribucijo kozmetike opustila ter se posvetila le ustvarjalnemu delu. Kar deset let je vztrajala na delovnem mestu Make-up artist za Chanel za Slovenijo.
Samostojna pot
Leta 2016 je stopila na samostojno pot in ustanovila lastno podjetje za make-up, kozmetiko in dizajn pod blagovno znamko La Baronesse. Tako je v Logatcu, kamor sem se leta 2011 preselila iz Ljubljane, odprla svoj prvi Atelje za lepoto in dizajn. »Poleg make-upa, lifting masaže obraza
in nege obraza izvajam in predajam svoje znanje na individualnih in skupinskih make-up delavnicah, saj si želim, da bi s svojim znanjem o pravilni negi in naravnem make-upu navdušila čim več žensk,« pove sogovornica.
Blanka Markovič Kocen Foto: osebni arhiv S. A.
V 3 mesecih spoznamo in spremenimo: - anatomijo fzične drže;	g
-omejujoče psihološke vzorce; tf - izvor bolečin in napetosti.
Pridruži se vadbeno-izobraževalnemu tečaju pod strokovnim vodstvom in odkrij svojo POZITIVNO držo!
www.pgpt.si
24
LOGAŠKE NOVICE - MAREC 2020 - ŠT. 3

KULTURA I
PREPEVALI SO JIH - VSE O PEVSKIH ZBORIH NA LOGAŠKEM
Pesem druži in združuje ljudi, ki so si lahko še tako raznoliki po razmišljanju, čutenju, spoznavanju in prepoznavanju, po znanju in vednosti, po življenjski in nazorski usmeritvi, po dejavnosti. Temu druženju, petju torej, ki na Logaškem sega v daljno preteklost in je danes še kako živo, je namenjena knjiga Prepevali so jih, ki je bila v četrtek, 13. svečana, zvečer predstavljena širšemu občestvu v Jožefovi dvorani Doma Marije in Marte. Z avtorjem Marcelom Štefančičem, urednikom fotografskega gradiva in korektorjem Janezom Gostišo ter oblikovalko knjige Meto Tomažič se je pogovarjala Branka Novak.
Marcel Štefančič o knjigi: »Zborovstvo ima bogato preteklost, sedanjost, obeta pa se tudi bogata prihodnost. Temu je namenjen prvi del knjige, drugi del pa zajema pet desetletij revijskega prepevanja. Knjiga sega dve stoletji in pol v preteklost, kolikor daleč je vedenje ustnega izročila, v leto 1818 pa sega omemba organista v Gorenji vasi Janeza Kranjca, kateremu so pri maši sledili ljudski pevci.«
Janez Gostiša o slikovnem materialu: »Ni toliko pomembna kvaliteta fotografij, pač pa to, da so se slike sploh našle, pri tem iskanju pa sem slišal še marsikaj zanimi-
vega. Pohvala tudi oblikovalki, ki je uspela slike dobro predstaviti.«
Meta Tomažič o tem, kaj jo je vodilo pri oblikovanju: »Knjiga ima dva pomembna odtenka: rjava pokaže na trdno tradicijo, temno rdeča pa na strast, ambicijo. Pomembno je, da tudi vsak posameznik pokaže del sebe.«
Tanja Pina Škufca, vodja izpostave JSKD Logatec, ki je knjigo izdala in založila, o
revijah pevskih zborov: »So tekmovalno sito, skozi katero zbori dosegajo uspehe, s tem pa tudi prepoznavnost.« Iz pozdrava Berta Menarda, župana Občine Logatec (omogočila je knjigi na beli dan), ki se predstavitve ni mogel udeležiti: «Hvala snovalcem te zgodovinske knjige, hvala vsem pevovodjem, vsem pevcem, ki ste in so na Logaškem ali drugod povezovali ljudi, ustvarjali resonanco zvočne popolnosti.«
Prav vsi, ki so kdajkoli vodili logaške zbore, kakor tudi uspehi, katere so zbori dosegali na tekmovanjih, so zapisani v knjigi Prepevali so jih.
Predstavitev knjige o zborih brez petja?! Seveda ne, kar trije zbori so se predstavili: Otroški pevski zbor OŠ Tabor pod vodstvom Zdravka Novaka, Sekstet Adoramus pod vodstvom Mihaele Gostiša in Mešani pevski zbor Adoramus pod vodstvom Marjana Grdadolnika.
»Preberite knjigo in pojte, ker je petje zdravnik za srce, osrečuje, petje v zboru pa vas povezuje,« je predstavitev zaključila Branka Novak.
Brane Pevec Foto: Primož Godina
LOGAŠKE NOVICE - MAREC 2020 - ŠT. 3
25
KULTURA I
Alpska idila po 60 letih
Premiera gledališke predstave Alpska idila Iztoka Lovrica v TKŠ društvu Grčarevec, 9. februarja 2020
Veselje v Grčarevcu je bilo prešerno, saj je minilo kar 60 let od zadnje predstave domačinov v gledališki skupini, čeprav so vsa ta leta gostovale razne domače in druge igralske skupine, društvo pa organizira dogodke, ki odmevajo v domačem kraju in občini: predstave za božič, žegnanje konj 26. decembra ali pohod po Planinskem polju. Društvo torej deluje na področju turizma, športa in kulture.
Pred nekaj meseci je na AGRFT diplomiral Matic Valič, sin slovenskega igralca Aleša Valiča. Družina Valič že vrsto let živi v
Grčarevcu, mladi igralec pa se je oprijel režije s 'profesionalnim' pristopom šolanega igralca. Odločili so se za Alpsko idilo, komedijo o ljubezni, povezanosti in konfliktih štirih parov, ki so prišli v slovenske Alpe na zimski oddih. Morda največja kakovost predstave je njena razumljivost in jasnost dikcije, kar smo, posebno v zadnjem času na TV, precej pogrešali. V predstavi so se menjavali tudi jeziki, od hrvaščine, italijanščine do nemščine, vse odlično prirejeno. Vodenje igralcev je bilo tekoče, tempo odličen in razumljiv, skratka, predstava je dosegla svoj namen: nasmejala nas je in nam dala tudi kakšno zrno razmišljanja.
Treba je omeniti, da so se izkazali igralke in igralci Špela Mila-vec (tudi pobudnica ustanovitve igralske skupine), Janez Oster-man, Ljupče Manevski (tudi glasbenik!), Lonja Manevski, Boža Klavžar, Marko Jeraj, Marija Klavžar in Jernej Osterman. Za luč je poskrbel profesionalec Slavko Albreht. Jasno, da brez Florjana Masleta ne bi vsa organizacija in postavitev tekla tako, kot mora.
V Logatcu so bile in so tudi danes igralske skupine, ki razveseljujejo domačo in okoliško občinstvo. Mnogi smo gotovo pozabili, da je pred 60 leti delovala tudi v Grčarevcu in zdaj jo imamo spet. Menda je nekaj ponovitev že vnaprej bilo razprodanih in dvorana 'Na ovinku' v Grčarevcu je polno zaživela v mladostnem sijaju. Čestitamo!
Besedilo in foto: Primož Sark KRAS
KO JE ODSEVALO IZ NAPEVOV
Na drugo februarsko nedeljo je iz Jožefove dvorane Doma Marije in Marte navdušujoče odmevala območna revija poustvarjalcev glasbenega izročila Slovencev.
Pri organizaciji ljudskega revij-skega programa v Logatcu so v okviru Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti združile svoje moči območne izpostave z Vrhnike, iz Cerknice in kajpak - iz Logatca. Pozdravni nagovor in povezovanje živahnega glasbenega dogajanja, ki ga je vseh skupaj glasbeno in tudi plesno izvedlo 86 nastopajočih, je pripadala Sanji Rejc. Reviji na pot so uvodoma povsem spodbudno in ohrabrujoče izzvenele besede logaškega župana Berta Menarda.
S cerkniškega konca se je oglasila najprej ljudska pevka Marija Baraga s pesmima
Rasti, rasti, rožmarin, sledile so ljudske pevke - Jezerska tršca - iz Dolenjega Jezera pod vodstvom Alje Klemenc s pesmima Dete očka vpraša in Po cesti gre en star drugar; nadalje so se oglasile Pevke iz Loške doline, ki so pod vodstvom Ani-te Kolmanič odpele Stoji, stoji tu mejstu Lož; cerkniški pevski delež pa je sklenil Trio Odsev s pesmimi Meglica, Dekle je po vodo šlo in Ko b' sodov ne b'lo.
Z Vrhnike so se pod vodstvom Andreje Trobec predstavile Pevke ljudskih pesmi Trlice z duhovitim ljudskim blagom: Od kod si, dekle, ti, doma, Oj, mati, mamca in Lani se možila sem. Iz Borovnice je fan-
tovsko privandral Primož Križaj in pogumno prepel Temno noč in Nede mi več rasla travica zelena; iz istega kraja pa so dvoje ljudskih motivov - Pastirče mlado in milo (belokranjsko) in Tinka Tonka (venček slovenskih) - urezali vrli Tamburaši pod vodstvom Jožeta Zvera, ki je obenem oskrbel tudi ustrezni inštrumentalni priredbi.
Iz domačega, se pravi, iz logaškega okolja pa so se oglasila Rovtarska dekleta pod vodstvom Terezije Bolčina s skrbno in pomenljivo odbranim sporedom: Sinoči je pela, Marija in brodnik ter Sinoč' m' je bil ukraden rožmarin. Toda prav iz Logatca so pod vodstvom Jerneje Požar zažvrgole-
26
LOGAŠKE NOVICE - MAREC 2020 - ŠT. 3	26
KULTURA I
le Grlice z ljudskima motivoma Leži, leži ravno polje in Pozimi pa rožice ne cveto; pod vodstvom Luke Ovsca pa so Lukavi Luka in Šmentane muhe izrazili svojo ži-vost z motivi Pastirče, Marko skače in Jabolko rudeče. Ha!
Glasbeni dogodek je strokovno pospremila dr. Mojca Kovačič, ki bo po vseh opravljenih območnih revijah, izbrala najboljše ovrednotene skupine ali posameznike za nastop na regijskih revijah. Lep popoldanski pevski dogodek je pokazal opazen glasbeni napredek pri prizadevanju za ohranjanje slovenskega ljudskega blaga, kar je potrdila tudi vodja logaške izpostave JSKD Tanja-Pina Škufca, ki je nastopajočim podelila zaslužena priznanja.
Artemis FOTO: Marjan Verč


i. i
l
In potem so se bila podelila priznanja.
MLADI LOGAŠKI GODBENIKI OSVOJILI BLEJSKO OBČINSTVO
Prvo februarsko nedeljo so se v Festivalni dvorani Bled, v ambi-entu, kjer so se dogajale številne legendarne glasbene prireditve, med njimi prva slovenska popevka, predstavili mladi logaški glasbeniki, združeni v Pihalni orkester Glasbene šole Logatec, ki so skupaj z vrstniki z Vrhnike osvojili polno dvorano.
Koncert Saxplosion time je bil sklepni del VI. Mednarodnega festivala AS, ki ga pripravlja Kulturno društvo Sekvoja z umetniškim vodjo Levom Pupisom. Prvi AS je svoje ime dobil po izumitelju saksofona Adolphu Saxu in mu je bil tudi
posvečen, po prvih dveh edicijah pa je že prerasel domače okvirje in se prelevil v velik mednarodni dogodek. Okoli 80 mladih glasbenikov obeh pihalnih orkestrov je ves vikend trdo delalo, intenzivne vaje pa so doprinesle k izjemnemu koncertu. »Kolikor nam ti mladostniki energije vzamejo, toliko je tudi vrnejo,« je ob odprtju koncerta dejal umetniški vodja Lev Pupis. In gotovo bi se z njim strinjala tudi dirigenta Metka Pupis (GŠ Vrhnika) in Vid Pupis (GŠ Logatec).
Novost letošnjega festivala je bil Mednarodni mladinski saksofonski orkester AS, v katerem sodeluje 60 glasbenikov iz Slo-
venije, Avstrije, Madžarske in Italije. Vodita ga Jovana Joka in Tomislav Žužak. Orkester se je pod dirigentsko palico saksofonista in skladatelja Geralda Preinfal-ka, ki je bil tudi glasbeni selektor zaključnega koncerta, predstavil v drugem delu zaključne prireditve festivala.
Kot je povedal Gregor Zupančič, predsednik društva Sekvoja, se v organizacijskem odboru že avgusta začnejo pripravljati na ta dogodek, ki ga iz leta v leto obišče več ljudi. Zupančič je napovedal še naslednji večji dogodek, to bo Poletna šola saksofona v Kranjski Gori.
Besedilo in foto: Blanka Markovič Kocen
LOGAŠKE NOVICE - MAREC 2020 - ŠT. 3
27
KULTURA I
ODLIČEN KONCERT SKUPINE TANTADRUJ -NAVDIH SLOVENSKE POEZIJE
Prešernova dvorana Narodnega doma bolj poredko gosti glasbene dogodke, tokrat pa je v organizaciji Knjižnice Logatec v njej odmevalo od slovenske poezije in glasbe. V okviru kulturnega praznika je 4. februarja tu nastopila folk skupina Tantadruj, ki se je predstavila z uglasbitvijo slovenskih pesnikov, kot tudi z avtorskimi skladbami Boštjana Sokliča, srca in motorja zasedbe, ki je na slovenskih tleh prisotna že več kot 30 let.
Tokratna zasedba je bila nekoliko prirejena, sestavljali pa so jo redna člana Boštjan Soklič (kitara, vokal) in Vid Sark (flavta, bas, tolkala) z gostoma Bojanom Šenom na
mandolini in Alešem Korenom na violini. Vsak od njih se je med koncertom sprehajal tudi po drugih glasbilih in zvočilih, s katerimi so pričarali posebne atmosfere in efekte pri posameznih skladbah. Koncert je bil v znamenju uglasbitve klasikov slovenske lirike, predvsem Franceta Prešerna, Simona Jenka in Aleksandra Murna, kot tudi pesmi Ivana Cankarja iz pesniške zbirke Erotika. Ena od njih, Kamor jim veli vihar, je Sokliča navdušila do te mere, da nosi po njej naslov njihov predzadnji album Vihar, prav z vsemi pa sporočajo, da imamo Slovenci žlahtno pesniško dediščino, ki bi morala najti svoje mesto med širšim občinstvom.
Mehurčki Otona Župančiča na zgoščenki
V zadnjih letih so se intenzivno posvečali zanimivemu projektu, uglasbitvi Mehurčkov Otona Župančiča. Zgoščenka je izšla v letu 2019, ko je minilo 70 let od smrti tega belokranjskega pesnika, pesmi iz njegove kultne otroške zbirke pa so postale že skoraj ponarodele. Na zgoščenki je večina pesmi, ki jih v zgodbo o cicibanu Mirku poveže besedilo, ki ga je prav tako kot glasbo napisal Soklič. Tantadrujevi Mehurčki pa so tudi nekoliko logaški, saj se poleg Vida Sarka, ki je sodeloval pri aranžiranju, predstavi pa se tudi kot odličen flavtist, na albumu pojavita še dva Lo-gatčana - Bojan Šen na mandolini in Žiga Čuk na trobenti. Na koncertu smo lahko slišali kar nekaj skladb iz Mehurčkov, ki so žanrsko med seboj precej raznoliki, saj se folku primešajo še rock, jazz, country, etno, bluegrass. Če so besedila namenjena pretežno otrokom, pa je glasba vsekakor primerna za vse generacije, saj se nad njo navdušujejo tako petletniki kot tisti z nekaj več križi na svojih plečih. Brez kančka dvoma pa lahko rečemo, da so Mehurčki skupine Tantadruj odlična popotnica za razvijanje glasbenega in pesniškega okusa, zato bi morali najti mesto že v slovenskih vrtcih. Skupina v pomladanskem času pripravlja koncert s celotno zasedbo, tudi z gosti, ki so sodelovali na novi zgoščenki, in iz katere bodo črpali glasbeni program.
Besedilo in foto: Saša Musec Čuk
35 LET MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA PEVSKEGA DRUŠTVA LOGATEC
Ob iztekajočemu se letu 2019 je MePZ Pevskega društva Logatec z letnim koncertom v Narodnemu domu Logatec obeležil 35-letnico delovanja.
Gostje večera so bili Mladinski pevski zbor OŠ Tabor Logatec pod vodstvom Zdravka Novaka in ob klavirski spremljavi Mihe
Nagodeta ter Godalni trio GŠ Ribnica pod vodstvom mentorice Ksenije Abramovič Grom.
MePZ Pevskega društva Logatec je pod vodstvom Lovra Groma, ki zbor vodi od leta 1990 dalje, zapel pesmi Teče mi vodica, priredba France Marolt; Vsi so venci vejli, prekmurska narodna, priredba Gustav Gonza (obe pesmi so zapeli ob sprem-
ljavi Godalnega tria glasbene šole Ribnica in klavirski spremljavi Mihe Nagodeta); Mirno nam plove čolnič življenja, Peter Jereb, solo sopran Špela Petkovšek, klavirska spremljava Miha Nagode in še mnoge druge. Nevidni orkester Ferija Lainščka je recitirala pevka zbora Zvonka Loštrek, prireditev pa je povezovala Marinka Dodič. Predsednik zbora Tone Jerina se je zahva-
28
LOGAŠKE NOVICE - MAREC 2020 - ŠT. 3	28
lil poslušalcem, ki so napolnili dvorano, in vsem nastopajočim.
Na svečnico, 2. 2. 2020, smo pevci MePZ Pevskega društva Logatec peli na koru pri sv. maši v cerkvi sv. Janeza Krstnika v Hotedršici. Maševal je gospod župnik Dragan Adam. Otroci so se v začetku maše po cerkvi sprehodili s prižganimi lučkami, pod vodstvom zborovodje Lovra Groma in ob spremljavi orgel, na katere je igral Edo Popit, pa smo zapeli Tam stoji pa hlevček. Kaj se vam zdi. Sveta noč-Večerna, Ale-luja. Hej pastirci. Slovenska maša v čast sv. Cirilu in Metodu, Božična noč, solistka Špela Petkovšek, Sveta noč.
Po sv. maši je g. župnik povabil pevce v župnišče na malico, ki so jo pripravile žu-pljanke. Ob pogovoru in petju je druženje hitro minilo.
Marinka Petkovšek Foto: Primož Sark
V Društvo likovnikov Logatec	
■ Vas vabi na likovni tečaj:	
Slikanja figure in krajinskih vedut v tehniki	
akril na platno ■ mentor akademski slikar	
Jurij Kravcov.	1
■ Začetek tečaja:	
Sobota 7.marca 2020 od 9.00 do 12.00 v	IC^v1
Prešernovi dvorani Narodnega doma Logatec	v
■ Cena tečaja je 150 EUR (zajema 10	jjgr
sobotnih srečanj).	
■ Prijavite se na:	
Društvo likovnikov Logatec,	v
Partizanska 6,1370 Logatec	I • v'
ali na ianez.ovsec@kabelnet.net.	
dodatne informacije na 041 365 329.	
LOGAŠKE NOVICE - MAREC 2020 - ŠT. 3
29
KULTURA I
UMETNIKI Z RAKEKA IN CERKNICE RAZSTAVLJALI V STEKLENI GALERIJI LOGATEC
V januarju so z mozaiki presenetili člani sekcije Mozaiki kulturnega društva Rak Rakek.
Na ogled so postavili mozaike s predvsem živalsko tematiko, katere pod mentorstvom Eve Ule ustvarjajo iz različnih materialov - kamna, peska, stekla, keramičnih ploščic. Predsednik Društva likovnikov Logatec Janez Ovsec je na odprtju predstavil delo sekcije, besedo pa dal tudi njihovi mentorici Evi Ule: »To, kar delamo, je način sproščanja, lahko bi rekli neke vrste joga. Gre za to, da tisti čas, ko ustvarjamo, pozabimo na vse težave, se sprostimo ... in potem z zadovoljstvom opazujemo, ko naredimo nekaj lepega.« So tudi mojstri velikih mozaikov, katere lahko občudujemo pred stranskim vhodom OŠ Rakek, na stavbi gostilne Furman na Rakeku in DEOS Centru v Cerknici. Slednji je nastal v sklopu humanitarne akcije Fundacije Conin pod geslom Za svet brez lačnih otrok in je ena od 260 sten v 50 državah na petih kontinentih. Pri izdelavi so sodelovale vse generacije, na odprtju je predsednik države Borut Pahor dejal, da je mozaik čudovit projekt medgene-racijskega sodelovanja.
doživljanje našega okolja, kar prenašamo v tihožitja, pejsaže, portrete - skratka, svoja občutja prenesemo na različne podlage, ne le na platno in papir - ali pa iz povsem običajnega uporabnega predmeta naredimo kaj lepega.« O tem so se lahko prepričali obiskovalci, ki jih je pot v februarju zanesla v Stekleno galerijo.
KUD Pa-leta Cerknica se je z razstavo Osnovna odmišljanja predstavilo v svečanu
Društvo deluje že 15 let. Najprej so se dobivali v OŠ Grahovo, potem v Galeriji Krpan, kjer se še vedno srečujejo člani sekcije MALA Pa-leta, sedaj pa gostujejo v prostorih Varstveno-delov-nega centra v Cerknici. Tam njihove članice vodijo delavnice za osebe s posebnimi potrebami.
Takole so se predstavili: »Izražamo se v različnih tehnikah, predvsem z risbo, akrilom in oljem na platnu, pastelom in grafiko ter s kombiniranimi tehnikami ter materiali. Motivi zajemajo predvsem
Razstavi je pripravilo Društvo Likovnikov Logatec, odprtje prve je popestrila mlada violinistka Lina Razložnik, druge pa ljubiteljski kitarist Vedran Bekič in recitatorka Anda Ovsec. Prireditvi je sofinancirala Občina Logatec.
Besedilo in foto: Brane Pevec
30
LOGAŠKE NOVICE - MAREC 2020 - ŠT. 3	30

I MED NAMI
»NE SMEMO BITI SAMO LOVCI, AMPAK TUDI ZAŠČITNIKI NARAVE.«
o lovec je na štor zaspal, se medved mim je primajal, od straha lovec gor poskoč, vzame puško in že poč ...« o srečanju lovca z medvedom hudomušna Avseni-kova viža iz prejšnjega stoletja. Povsem resno pa sva se v njegovi »lovski sobi« pred dnevi o lovu pomenkovala z Alojzom Albrehtom, starešino Lovske družine Logatec.
»Enega medveda in enega volka smo lani uplenili v skladu z interventnim zakonom, poleg ostale divjadi, katere število vsako leto določimo s planom odstrela. Medveda smo uplenili v Cuntovi grapi, tam obiskovalce na možnost srečanja z njim opozarja tabla »Območje medveda«, volka pa malo više gor na Režišah«, je na še vedno aktualno tematiko odgovoril in nadaljeval: «Lani smo povečali odstrel divjadi tam, kjer se je povečala škoda, ki jo povzročajo predvsem divji prašiči ter srnjad in jelenjad. Kmetom pa smo pomagali tudi v materialni obliki in z delom. Tako smo postavili nekaj zaščitnih ograj, katere smo tudi sami plačali.«
Nasvet kmetom, čebelarjem - kam se obrniti potem, ko pridejo na razrito njivo, najdejo mrtve domače živali, oropan čebelnjak? »Čimprej škodo prijaviti upravljavcu lovišča, torej lovski družini. Če ne pride do sporazumne rešitve, pa sledi prijava na ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v Ljubljani, kamor se prijavi tudi škoda, ki so jo povzročile zveri. Škoda, ki je nastala na nelovni površini, pa je domena območne enote Zavoda za gozdove.« Sicer pa področje lova zajema Zakon o divjadi in lovstvu (ZDLov-l, uradni list SRS 20. 2. 2004).
V logaški lovski družini je 55 lovcev, katerih povprečna starost je 58 let, pa kljub temu na leto opravijo okrog 1200 do 1300 prostovoljnih delovnih ur. Kaj vse torej lovci poleg lova delajo v gozdu? »Postavljamo nove in obnavljamo stare lovske naprave, urejamo lovske steze, obsekava-mo gozdne površine, izdelujemo kaluže za divjad, s katerimi se uničujejo njihovi zajedavci, zasejemo krmne njive (koruza, sončnica, krmna pesa). V zimah, ki znajo biti precej hujše, kot je letošnja, porabimo kar nekaj ton krme.«
Sogovornik je tudi član Komisije Mladi v lovstvu v Lovski zvezi Slovenije, torej pravi naslov za odgovor na vprašanje, kako pridobiti mlade v svoje vrste. »Obiskujemo vrtce, šole in otroke seznanimo z vrstami živali, razložimo, s čim vse se ukvarjamo v gozdu. Ponudimo jim tudi zanimive knjižice, ena od njih je Maja in Marko z lovcem v gozdu. Poleg tega pa za višje razrede osnovne šole organiziramo lovske tabore, kot je bil pred leti na Medvedjem Brdu. Ti trajajo nekaj dni, ne manjkata niti jutranji in večerni izhod v lovišče. Tja pridejo razni predavatelji, pokažemo poučne filme, naučimo jih streljati z zračno puško ...«
O lovu imajo ljudje različna mnenja, še posebej mu nasprotuje Društvo za osvoboditev živali, ki trdi, da gre pri lovu samo za golo ubijanje, še več: daje prosto pot za zločine, umore. »Res je, da živali uplenimo, drži, da jih potem tudi shranimo kot trofeje. To bi lahko primerjali s obrtnikom,
ki svoj izdelek spravi na vidno mesto, da pokaže, s čim se ukvarja. Toda v prvi vrsti lovimo živali, katerih je v gozdu preveč, tiste, ki povzročajo škodo. Sicer pa drži misel iz naslova, da smo tisti, ki skrbimo, da se gozd in s tem življenje v njem obnavljata.«
Še nasvet gobarjem, nabiralcem zdravilnih zelišč, lastnikom psov, kolesarjem, voznikom štirikolesnikov, kako naj se obnašajo v gozdu? »Slednjim sploh ni mesto v gozdu, tudi moto krosisti spadajo le na urejene steze, kolesarji naj se ne vozijo izven stez, pse naj imajo lastniki na povodcih. Skratka, za vse velja, naj se obnašajo tako, da ne motijo drugih in ne uničujejo narave.« Seveda ve Alojz Albreht povedati še marsikaj, na primer o zgodovini lovstva na Logaškem, ne nazadnje je bil v Dolenjem Logatcu konec 19. stoletja ustanovljen Lovski klub. Več o samem lovu pa ob kakšni drugi priliki.
Besedilo in foto: Brane Pevec
LOGAŠKE NOVICE - MAREC 2020 - ŠT. 3
31
I MED NAMI
NARODNA HEROJINA ANDREANA DRUŽINA OLGA PRAZNOVALA 100 LET
Slavljenka s skrbnikom nečakom Tomažem Zdešarjem in soprogo Mirjam
V nedeljo, 26. januarja, je narodna herojina Andreana Družina, partizansko ime Olga, praznovala 100. rojstni dan. V Domu starejših Logatec smo jo obiskali skupaj s predsednikom ZZB NOB Slovenije Marijanom Križmanom, članico predsedstva Zveze Ju-lijano Žibert, njenim nekdanjim sodelavcem Jožetom Hartmanom in Vesno Jerino v imenu Združenja borcev za vrednote NOB Logatec. Obisk nam je omogočil njen skrbnik, nečak Tomaž Zdešar z ženo Miljam.
Med drugo svetovno vojno je sodelovala v partizanskih bojih na območju vse Slovenije. Andreana Družina je kot aktivistka OF leta 1942 odšla v partizane. Pridružila se je Dolomitskemu odredu, nato pa je bila v Šercerjevi brigadi, 15. diviziji in 7. korpusu. V boju je bila petkrat težko ranjena. Za narodno herojino Jugoslavije je bila proglašena 21. julija 1953. Čeprav v postelji, nas je sprejela in z vidnim zadovoljstvom in se odzvala na voščila vseh prisotnih.
Tovarišica Olga, hvala za vaš pogum, pokončno držo in vse, kar ste storili, da imamo svobodo. Samo svoboda in mir štejeta.
Vesna Jerina Foto: Uroš Hočevar, Delo
SOCIALIZACIJA PSOV
V Logatcu pasjeljubcev ne manjka, vedno več ljudi sprehaja svoje pasje prijatelje okoli Sekirice in drugod. Če želimo ljudje resnično dobro sobivati s svojimi (in tujimi) psi, morajo biti le-ti primerno socializirani in vzgojeni. Za to pa je potrebno znanje.
Kot vsega se moramo tudi vzgoje psov naučiti in tega se na srečo zaveda vedno več ljudi. Prav zato je Anabella Kokalj v Logatcu odprla novo pasjo šolo. Anabella je svetovna prvakinja v agili-tyju ter kinologinja z več kot 25-letnimi izkušnjami. Prav po teh in osebnem pristopu slovi Bellina šola, saj sta tako Anabella kot Vlasta Pirc polni znanja in veščin, ki temeljijo na letih dela v ki-nologiji. Vodnikom psov in tistim, ki bodo to šele postali, nudita pomoč, praktične nasvete in usmeritve. V poplavi vseh informacij, ki so nam dandanes na voljo, je nemalokrat težko izluščiti tiste prave.
Da se boste lažje pravilno odločili glede izbire vašega novega šti-rinožnega prijatelja, vam v Bellini šoli svetujejo glede pasme, prehrane in drugih pasjih potreb. Vodnike ozaveščata o pomembnosti pobiranja iztrebkov, saj bodo le tako lahko dobro sobivali s sosedi in drugimi v svoji okolici. Najpomembnejša naloga Belline šole
pa je vodnikom pomagati vzgojiti pse na način, ki je prijazen in zabaven tako za pse, kot za njihove vodnike. V Bellini šoli se lahko ukvarjate tudi z vse bolj popularnim pasjim športom - agility. Psi so družinski člani za desetletje ali več, in zato je njihova vzgoja pomembna v vseh obdobjih njihovega življenja. Samo dobro socializiran in vzgojen pes je resnično lahko človekov najboljši prijatelj.
Bellina šola
32
LOGAŠKE NOVICE - MAREC 2020 - ŠT. 3	32
I MED NAMI
Sto let kina v Logatcu, pomembne obletnice in nova dejstva o kinu (4)
SOKOLSKI KINO - PRVI LOGAŠKI KINO Z REDNIM PROGRAMOM
Na 9. izredni seji odbora Sokolskega društva Dolenji Logatec, 23. oktobra 1923 ob 20.30 v čitalnici (novega Sokolskega doma - prej so bile seje v (sokol-ski) Javni ljudski knjižnici in čitalnici v Voukovi hiši na današnji Cankarjevi cesti 9) je bila 1. točka dnevnega reda: »Dogovor glede kinematografa. »Br. (brat - tako so se med sabo klicali (moški) sokoli, ženske pa so bile sestre) De Gle-ria poroča, da je vložil prošnjo na deželno vlado glede kina in prebere rešitev istemu odboru: »Pogoji, ki so stavljeni v tem rešenem dopisu dež. Vlade so deloma izvršeni, deloma se bodo lahkim potom izvršili, da zadostimo zahtevam deželne vlade. Naprosi se brata Tešarja (Tršarja?, op. p.), da obije kinokabino od znotraj s plehom, ki ga dobi pri bratu Verbiču. Br. Verbič, Tollazzi, Hodnik dajo bukove deske za napravo stolov v dvorano. (...).«
Na III. odborovni seji (7. 3. 1924) je zapisano: »Bratskemu društvu VIS se poroča,
da imamo pogodbo sklenjeno s kino »MATICO« (Kino Matica iz Ljubljane, ki je deloval v današnji stavbi Filharmonije, je bil ustanovljen januarja 1923.
Neme filme je sprva spremljal kvintet, že leta 1930 pa je kino Matica postal prvi zvočni kinematograf v Sloveniji.), da vsako nedeljo igra kino, v drugem slučaju pa prirejamo sami gledališke predstave.« Glede na podobne odgovore (»ne moremo dovoliti za gostovanje«) v kasnejših zapisnikih smatram, da so se prve kino-predstave za Logatčane v stalnem stacionarnem kinu najverjetneje pričele med 4. 2. 1924 (ko v zapisniku kino ni omenjen) in 7. 3. 1924, ko je razvidno, da so dolnjelogaški »sokoli« zavrnili prošnje za gostovanje na njihovem odru, saj so imeli ob nedeljah zasedeno zaradi kina. Torej, logaški Sokoli so imeli kino, a ker še niso imeli svojih aparatur, je filmske predstave po pogodbi izvajal Kino Matica iz Ljubljane. 12. redna odborova seja (2. 12. 1924):
»Br. Poženel poroča, da je kino aparat kupljen in je isti zapakiran v Ljubljani, op. p.) Radi izposojevanja filmov se informira pri g. Kokolj-u ali pa v Zagrebu.« Očitno so logaški Sokoli v Sokolskem domu pričeli sami vrteti filme decembra 1924. 2. redna odborovna seja (10. svečan (februar, op. p.) 1925: »K zapisniku pripomni br. podstar.(ešina, op. p.), da se je na zadnji občinski seji razveljavil sklep obč. Odbora radi 10% prispevka od kino predstav in sklenilo, da se pobira pristojbnina Din 15 od kino predstav. (...)« III. redna odborovna seja: 5. marec 1925: »Na dopis J.N.A.D. (Jugoslovansko napredno akademsko društvo, op. p.) Jadran se poroča, da so nedelje in prazniki zasedene od kinopredstav, (...) ako pa reflektorje na soboto preposodimo brezplačno. 18. redni občni zbor, 30. januar 1927 v gostilniški dvorani »Sokolskega doma«: (...) 3. točka: »Izmed koncesije ima Sokol gostilniško, kavarniško obrt in kino, ki daje 3 predstave tedensko. Kino aparat je do
Slavnostno odprtje Sokolskega doma v D. Logatcu (detajl) 5. avg. 1923. Vir: Zbirka starih razglednic Knjižnice Logatec https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/dolnji-logatec.html
LOGAŠKE NOVICE - MAREC 2020 - ŠT. 3
33
I MED NAMI

Izjemno zanimivo je, da je z bratoma Lumière, pionirjema kinematografije, na nek način povezana tudi logaška rodbina Hammerlitz - Erker. Rihard Erker je povedal, da je njegova mama Berta Hammerlitz (rojena l. 1897) kmalu po koncu 1. sv. vojne odšla v Francijo z namenom izboljšati svojo francoščino, pridobljeno na dekliškem liceju Mladika v Ljubljani. V Montpellierju je bila že njena starejša sestra Elizabeta (kasneje poročena s kiparjem medaljerjem Stanetom Dremljem). Sama si je našla delo v Nici in se dodobra naučila francosko. Spoznala je Čehinjo, ki ji je ponudila svoje delo pri bratih Lumière, saj se je želela vrniti na Češko. Berta je pri Lumièrjih postala gospodinja bolj v smislu družabnice, saj so za hišna opravila imeli dosti služinčadi, sama pa je bila razgledana in komunikativna. Poleg tega je znala odlično nemško. Lumièrja sta poslovala tudi z nemško firmo AGFA (Do leta 1930 je bila to edina firma, ki je vlagala v razvoj barvne fotografije). Berta je pomagala pri poslovni korespondenci. V Logatec se je vrnila konec dvajsetih let.
izplačila last kino konzorcija, potem pa preide v Sokolsko last, za sanacijo so-kolskega dolga. Preizkušen operater je brat Vilar (Karol, gostilničar, trgovec in slaščičar, brat organista, skladatelja in fotografa Antona Vilarja, op. p.). Filmi se izposojajo od tvrdke »Balkan« ali »Pa-ramouth (verjetno Paramount Pictures, op. p.)«. (...) Dne 6. decembra (1926, op. p.) priredila se je krasna kinopredstava »Čehoslovaška armada« (Českosloven-ská armáda, 1925, režiser Vojtëch Vyšin, op. p.). Kino je tako postal takratna logaška pop kultura.
Za primerjavo: Brata Lumière sta 19. marca 1895 napravila prvi kratki filmski posnetek La Sortie de l'usine Lumière à Lyon (Odhod iz tovarne Lumière v Lyo-nu*) in po njem še več podobnih. Prvo javno predvajanje (kino) na svetu, na katerem
so računali vstopnino, je bilo 28. decembra 1895 v pariški kavarni Salon Indien du Grand Café. Tam sta brata Lumière predvajala deset svojih (pribl. enominutnih) filmov. V Sloveniji pa se je film prvič javno
zavrtel 24. 10. 1896 v Mariboru.
*V tovarni Lumière so izdelovali fotografske plošče (se nadaljuje)
Gvido Komar
POPRAVEK
V februarski številki Logaških novic smo v prispevku Saše Musec Čuk »Iz lesa starega ostrešja naredili svečnike« na strani 13 lahko prebrali, da je Barbara Zelenec za potrebe izdelave svečnikov razrezala trama, na katerih je napisana letnica 1771, kar pa ne drži. Za izdelavo svečnikov so bili uporabljeni drugi kosi ostrešja, na katerih ni bilo nobenega zapisa. Trama z napisano letnico še čakata na svojo novo vlogo. Za napako se v uredništvu opravičujemo.
SOLSTVO NA LOGAŠKEM
Prva šola je bila ustanovljena leta 1814 v Gorenjem Logatcu. To je bila enorazrednica, prvi učitelj je bil Jakob Kranjec.
Na logaškem imata šolstvo in petje torej zelo dolgo tradicijo. Pisec članka v Kmetijskih in rokodelskih novicah iz leta 1855 pokaže, kakšna sta bila šolstvo in življenje na logaškem v 19. stoletju. Zanimiva je tudi govorica oz. logaško narečje takratnega časa. V letu 1855 je bil kaplan v župniji Gorenji Logatec Simon Rupnik in župnik Ivan Marinko. Naj ta zgodovinski zapis ostane tudi našim zanamcem.
Iz Logatca
Konec agusta je bila šolska skušnja pri nas. Otroci so kaj urno odgovarjali na vprašanja iz keršanskega nauka, brali so dobro in rajtali so kaj hitro in prav. Pismenski listi so bili sploh prav lepo spisani. Po skušnji pa so otroci čversto in ginljivo zapeli. Iz vsega se je vidilo, da šola pri nas dobro napreduje. Vlani smo novega učitelja g. Kukec-a dobili, ki se prav dobro obnaša on je priden učenik in dober organist, vnet za oboje tako, da je vse ž njim zadovoljno. Otroci radi v šolo hodijo; bilo jih je letos poleti okoli 70 učencov in učenk. Gotovo
pa bi jih več šolo obiskovalo, ako bi jih starši doma zlo ne potrebovali. Lepe hvale pa je vredna sketfb častitega g. fajmoštra za šolo; ker oni so skerbeli, da so se dohodki učitelja zboljšali, kar je pervi pogoj, da šola napredovati zamore. Predvlanskim pa, ko ni bilo učitelja pri nas, so častiti gosp. kaplan opravilo učitelja radovoljno prevzeli. Začeli so tudi pervi otroke petja vaditi, in sicer iz tega namena, da bi se cerkveno petje povzdignilo in tudi posvetno petje zboljšalo. Fantje in dekleta kaj radi pojejo, pa kaj so hotli pred peti, kakor nerodne pesmi, ker drugih znali niso. Otroci imajo gosp. kaplana prav radi, ker so res
34
LOGAŠKE NOVICE - MAREC 2020 - ŠT. 3	34
I MED NAMI
Svoj blagoslova večni, daj,
da bil ta dom bi vir modrosti kreposti vir in vir bla90sti

Posvetilo Simona Gregorčiča gornjelogaški šoli
Ijubeznjiv učenik. Kjer pa so učeniki lju-beznjivi in prijazni, tam otroci radi v šolo hodijo in se tudi kaj naučijo. Ravno tisti dan, ko je bila skušnja, so čast. g. dekan verhniški dva nova stranska oltarja v farni cerkvi pri nas blagoslovili. Oltarja sta lepo narejena brez vsega nepotrebnega lišpa; sta sicer iz lesa, pa marmelj je kaj dobro posnet tako, da sta ličnemu kamnu prav enaka. Iz tega dela se vidi, da je g. Taučar, podobar v Idrii, mojster za to; in radi ga vsim, ki enacih del potrebujejo, priporočamo. Velki oltar pa je bil že pred g. Taučar premalal in verhni del predelal in ga dosti olepšal od pred. Zdaj je naša cerkev prav lepa in prijazna. Tako skerbe gosp. fajmo-šter za šolo in za cerkev; pa tudi za blagor cele fare, posebno zdaj, ko je tudi pri nas nemila kolera razsajala. Umerlo jih je dozdaj okoli 100 s soldati vred. Zdaj je bolezen nekoliko ponehala; vendar še nekte-rega zgrabi pa toliko huje tako, da ga hitro pokoplje. Oba častita gospoda, fajmošter in kaplan, sta bila o tej bolezni neutrudI-jiva. Ljudi sta učila, kako naj se varujejo bolezni; bolne sta mnogokrat obiskovala, tolažila in domače ljudi napeljevala, kako naj bolnim strežejo. Tako obnašanje je vse hvale vredno.
T. S. Logatčan.
Tone Jerina
Vir podatkov: Kmetijske in rokodelske novice, 22. 9. 1855, Logatec, Črtice iz življenja kraja in obeh župnij
Izrez iz razglednice, poslane septembra 1898 Vir: Zbirka starih razglednic Knjižnice Logatec
LOGAŠKE NOVICE - MAREC 2020 - ŠT. 3
35
POSLOVNE STRANI
PETINDVAJSET LET PODJETJA HOEDLMAYR SLOVENIJA
Hoedlmayr logistika, d. o. o., s sedežem v Logatcu je eno najstarejših hčerinskih podjetij avstrijskega avtomotivnega specialista, podjetja Hodlmayr. Lani je obeležilo 25. obletnico delovanja. Čeprav ima za seboj od dneva ustanovitve več kot 10 milijonov evrov investicij, ne zre le na uspešno preteklost. Pred seboj ima namreč po zaslugi inovativnih konceptov tudi zelo obetavno prihodnost.
Avstrijsko podjetje Holdmayr se je leta 1994 odločilo za investicijo v Sloveniji, in sicer v Logatcu, ki je bil zgodovinsko vedno pomembna logistična lokacija. »Tedaj smo videli priložnost, da zgodaj naredimo prve korake na tedaj še novem tržišču. Odločitev se je kmalu izkazala za dobro poslovno potezo z veliko potenciala za prihodnji razvoj,« pojasnjuje Johannes Hodl-mayr, vodilni mož skupine Hodlmayr. Trenutno podjetje v Sloveniji zaposluje 196 ljudi. Leta 2018 so s 54 vozili za posebne prevoze prepeljali kar 61.524 vozil.
Spekter storitev podjetja Hoedlmayr logistika, d. o. o. danes presega osnovne storitve prevoza vozil s tovornimi vozili za prevoz le-teh, železnico ali ladijskim prometom. »Z razvojem se oddaljujemo od gole logistike vozil in postajamo avtomo-tivni strokovnjaki v širšem pomenu. Vedno je velik izziv, kako strankam ponuditi privlačne storitve, najsi gre za skladiščenje - naše skladišče vozil trenutno lahko gosti
do 3.500 vozil - ali za preddostavne storitve oz. ponudbo predelave vozil,« nam je povedala direktorica Agata Kržič, ki podjetje vodi od leta 2004.
Podjetje Hoedlmayr Slovenija je pred kratkim investiralo 300.000 evrov v širitev poslovnih prostorov. Tako so pridobili nove površine v velikosti 500 kvadratnih metrov. Cilj naložbe je bil ustvariti dodatna in privlačnejša delovna mesta ter spodbujati učinkovitejše sodelovanje. Sedaj 20 sodelavcev v oddelkih za logistiko, upravljanje voznega parka, vnos naročil in carinjenje skupaj dela pod eno streho. "Kot podjetje imamo srečo, da nenehno rastemo. Posledično so tudi naši zaposleni potrebovali več prostora. Zato smo že junija lani kupili dodatne prostore in takoj začeli prenovitvena dela," razlaga direktorica Agata Kržič in dodaja: "To nam je omogočilo selitev pisarn v samo dveh mesecih."
Kako dobro opravlja svoje delo sedanjih 20 zaposlenih v pisarni, kažejo naslednje številke: sodelavci podjetja Hoedlmayr Slovenija dnevno upravljajo 93 lastnih in več tovornjakov njihovih podizvajalcev, kar na leto nanese 100.000 vozil in več kot 12 milijonov prevoženih kilometrov.
Privlačnejši pogoji na delovnem mestu
"Pri nas je lahko zelo pestro," se nasmehne Agata Kržič, ko začne opisovati način dela v oddelku logistike pri podjetju Hoedl-mayr Slovenija. "Če se samo polovica naših dispečerjev v pisarni hkrati pogovarja po telefonu, lahko raven hrupa v prostoru postane precej mejna. Dovolj velik prostor je torej ključnega pomena. Poleg tega smo sprejeli ukrepe za uravnavanje hrupa in montirali protihrupne panele." Poleg izboljšanih osnovnih pogojev spodbujajo že sedaj dobro sodelovanje znotraj skupin. V ta namen so uredili posebne prostore za srečanja in pogovore.
Hoedlmayr logistika d.o.o.
Hoedlmayr logistika d.o.o. je v 100-odsto-tni lasti družbe Hodlmayr International AG in trenutno zaposluje 196 ljudi. Vozni park sestavlja več kot 90 posebnih transportnih vozil. Sedež v Logatcu ima površino skladišča več kot 90.000 kvadratnih metrov, prostor za več kot 3.500 vozil in tudi lastno garažo. Promet Hoedlmayr logistika d.o.o. je v letu 2018 znašal okoli 15 milijonov evrov.
Dejan Šraml Foto: arhiv podjetja
36
LOGAŠKE NOVICE - MAREC 2020 - ŠT. 3

POSLOVNE STRANI
LOKALNI ZAPOSLITVENI PORTAL
Pomanjkanje kvalificirane delovne sile že dlje časa pesti slovenska podjetja. Trendi kažejo, da bi nove delavce morali iskati med brezposelnimi, tujci in upokojenci, del rešitve pa je tudi v hitrejšem vstopu mladih na trg dela.
Tam, kjer se lahko odzovejo delodajalske organizacije, so tudi orodja ustreznega obveščanja o ponudbi in povpraševanju na trgu dela. Zato Območna obrtno-podjetniška zbornica Logatec v sodelovanju z Občino Logatec vzpostavlja Lokalni zaposlitveni portal, na katerem objavljajo prosta delovna mesta na območju občine Logatec, ki jih dobijo od delodajalcev - logaškega gospodarstva. V okviru zaposlitvenega portala imajo vsi delodajalci na območju občine možnost brezplačno objaviti prosta delovna mes-
ta na spletni strani OOZ Logatec www.ooz-logatec.si - Informacije - Prosta delovna mesta.
Vzpostavitev lokalnega zaposlitvenega portala je ena od aktivnosti v skupnem projektu treh občin in LAS s CILjem z nazivom Formica 3 Cerkno-Idrija-Logatec. Projekt sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija. Ciljev projekta je več, in sicer: oblikovanje spodbudnega podjetniškega okolja, izvajanje vsebinskih aktivnosti v coworking prostorih, identifikacija potencialnih podjetnikov in nudenje podpore pri njihovih načrtih in idejah, nudenje podpore obstoječim podjetnikom in promocija podjetništva ter inovativnosti.
Dejan Šraml
Z LETOM 2020 ELEKTRONSKI BOLNIŠKI LIST
Delodajalci morajo za svoje zaposlene za začasne zadržanosti od dela od 1. 2. 2020 obvezno prevzemati elektronski bolniški list prek elektronskega sistema SPOT (eVEM). Delodajalci in zavarovanci, ki so sami zavezanci za plačilo prispevka in so vpisani v Poslovni register Slovenije, bodo za začasne zadržanosti od dela od 1. 2. 2020, prevzeli elektronski bolniški list za svoje zaposlene prek sistema SPOT. Za tiste zavarovance, ki so zaposleni pri delodajalcih, ki niso vpisani v Poslovni register Slovenije (npr. zaposleni pri fizični osebi), bo osebni zdravnik še nadalje izstavil bolniški list tudi v papirni obliki.
Zdravniki od 1. 1. 2020 naprej pripravijo obrazec BOL v elektronski obliki in ga zapišejo v informacijski sistem ZZZS, kjer je z uporabo sistema SPOT dostopen delodajalcu, slednji pa je dolžan prevzemati elektronske bolniške liste, ki se nanašajo na njihove delavce. Zavarovancem od 1. 2. 2020 dalje tudi ni več treba dostaviti bolniškega lista svojemu delodajalcu. Od 1. 2. 2020 dalje zavarovanci izpisa bolniškega lista ne prejmejo več, izjema so le tisti zavarovanci, katerih delodajalci nimajo pravne podlage za uporabo sistema SPOT (redke izjeme, npr. kmetje, verski uslužbenci).
Zavarovanci lahko s kvalificiranim digitalnim potrdilom dostopa-jo do elektronskega bolniškega lista na spletnem portalu ZZZS za zavarovane osebe na naslovu https://moj.zzzs.si. Tu lahko zavarovanec med drugim preveri, ali je zdravnik že izdal elektronski bolniški list, ali je na bolniškem listu navedeno pravilno obdobje
zadržanosti od dela in pravilen razlog zadržanosti, ali je bil napačen bolniški list preklican. Zavarovanec lahko prenese elektronski bolniški list na svoj računalnik, na primer za potrebe uveljavljanja pravic na drugih področjih (nezgodno zavarovanje, inšpekcijski postopki ...). Za dostop do portala zavarovanec potrebuje digitalno potrdilo za fizične osebe enega od slovenskih izdajateljev (npr. SIGEN-CA, ki jo je mogoče na katerikoli upravni enoti v Sloveniji pridobiti brezplačno). Če zavarovanci ne razpolagajo z ustrezno računalniško opremo in digitalnim potrdilom, lahko elektronski bolniški list prejmejo tudi na najbližji enoti ZZZS, na vpogled ali izpis pa ga lahko dobijo tudi pri svojemu delodajalcu.
Elektronski bolniški list olajša postopke zavarovancu, saj ga osebni zdravnik lahko izda v odsotnosti zavarovanca, če oceni, da pregled le-tega zaradi izdaje elektronskega bolniškega lista ni potreben. Zavarovancu tudi ni treba dostaviti elektronskega bolniškega lista delodajalcu, saj ga bo le-ta prevzel prek sistema SPOT. Zavarovanec mora še naprej osebnemu zdravniku sproti dostaviti zdravstveno dokumentacijo, če ta z njo ne razpolaga, in ga obveščati o zdravstvenem stanju ter ga tudi opozoriti, da mu pravočasno izda elektronski bolniški list.
Za dodatne informacije vam je v Logatcu na razpolago SPOT točka na Območni obrtno-podjetniški zbornici Logatec (Tržaška cesta 11) in logaška izpostava ZZZS (Upravni center Logatec).
Dejan Šraml
LOGAŠKE NOVICE - MAREC 2020 - ŠT. 3
37
ŠPORT

LOGATČANI OSVAJAJO VRHOVE V TEKU NA SMUČEH
Logatec že od nekdaj velja za enega izmed vodilnih slovenskih smučarsko tekaških klubov in ta sloves, kljub povsem drugačnim pogojem dela, ohranjajo še danes. Snega je namreč vedno manj oz. ga letos sploh ni.
Kako torej trenirati tek na smučeh? Kako občutiti smučino? Kako prilagoditi telo na zimske razmere? Kako sploh biti motiviran za šport, ki ga v domačem okolju ne moreš izvajati? Navadni smrtniki bi vrgli puško v koruzo. A nekaj več kot 40 logaških otrok in mladostnikov ter njihovih staršev zna na vsa ta vprašanja odgovoriti v eni sapi. »Na treninge se odpeljemo na Pokljuko, pa je!« In res je ... Letos je za TSK Logatec Pokljuka edina možnost, da ohranjamo stik s snegom, treniramo, se ob tem neizmerno zabavamo, pišemo življenjske zgodbe in
tkemo prijateljske vezi, ki jih ne bomo nikoli pozabili. In ves ta trud se izplača in poplača na vsakem tekmovanju, naj bo državno ali mednarodno. Logatčani smo v vrhu, vedno in povsod.
Miha Šimenc piše svojo zgodbo velikega formata in je velik zgled našim mlajšim generacijam. Poleg odličnih rezultatov v svetovnem pokalu je februarja na Pokljuki osvojil tudi naslov državnega prvaka. Z naslovom prvaka se lahko pohvalita tudi Andor Peček med mlajšimi mladinci in Tine Mesner med mlajšimi dečki. Tudi dekleta so se odrezala odlično in se povzpela na zmagovalne stopničke, Ana Smole med starejšimi mladinkami in Sara Pavlin med mlajšimi deklicami na drugo mesto ter Eva Močnik med starejšimi mladinkami in Eva Mišič med mlajšimi deklicami na tretje. Tretje mesto je osvojil
še Ivo Nagode med mlajšimi dečki. Skupaj tri zlate, dve srebrni in tri bronaste ter lovorika najuspešnejšega kluba državnega prvenstva.
Ni tekme, kjer Logatčani ne bi pobirali kolajn in tako je bilo tudi na Prešernov dan, kjer smo dosegli 17 uvrstitev med deseterico v enajstih kategorijah, osem uvrstitev na zmagovalni oder in tri zmage: Dejan Hladnik, Andor Peček in Ana Smole. In ponovno naslov najuspešnejšega kluba!
S konkurenco smo pometli tudi na Rogli, kjer je potekalo državno prvenstvo v ski krosu, to je disciplini, kjer je treba poleg znanja teka na smučeh pokazati tudi nekaj akrobatskih spretnosti. Ne boste verjeli, ampak tudi v tem smo izvrstni. Tine Mesner je osvojil naslov državnega prvaka, prav tako je prvak postal Drejc Rupnik med našimi najmlajšimi cicibani, Andorju Pečku je za las ušla zlata medalja, prav tako Emi Kavčič; Jana Beguš, Sara Pavlin, Nejc Mesner in Klemen Fečur so si pritekli bron.
Izvrstno nam gre tudi v mednarodnem pokalu No Border Cup, ki ga vsako leto zaokrožijo tri tekmovanja: po eno v Sloveniji, Italiji in Avstriji. Dve sta že za nami in na obeh smo pisali izjemne zgodbe. V Planici so bili v ospredju Tine Mesner, Andor Peček in Ana Smole s 1., Sara Pavlin z 2., Eva Močnik in Atila Peček s 3. mestom, v italijanski Sappadi pa Gregor Rupnik z 2., Matic Žibert s 3., Ivo Nagode s 4. in Sara Pavlin s 5. mestom. Med 43 klubi smo zasedli 3. mesto.
Sezone pa še ni konec. Motivacija je na vrhuncu in noben rezultat ni naključje. Je posledica trdega dela otrok in trenerjev, podpore staršev in navijaškega duha prijateljev in znancev, ki nas spremljajo na tekmovanjih. Pridružite se nam na kakšni tekmi in navijajte za Logatec. Ponosni boste!
Mojca Pavlin
38
LOGAŠKE NOVICE - MAREC 2020 - ŠT. 3

VAŠA POŠTA
KAKO SO KULTURNI PRAZNIK DOŽIVLJALI NAJMLAJŠI V VRTCU KURIRČEK?
V četrtek, 6. februarja, smo imeli v Vrtcu Kurirček Logatec, v Centralni enoti, prireditev ob bližajočem se kulturnem dnevu. Medse smo povabili upokojenke iz Rovt, ki so nam dopoldne popestrile z ubranim petjem ljudskih pesmi, nato pa so se tudi otroci iz posameznih skupin izkazali v petju. Stene je krasila razstava likovnih del otrok na temo Franceta Prešerna. V uri prijetnega medgeneracijskega druženja se je razlegalo petje in smeh.
Kultura je umetnost, je druženje in je lepota. Ohranjajmo jo!
Nataša Grginič
OD NEKDAJ LEPE SO LJUBLJANKE SLOVELE ...
uprizorile Prešernovo pesem Povodni mož. Otroci in gostje so spoznavali pesem skozi oči slovenske ljudske pesmi, saj sta Urška in povodni mož med vrsticami prepevala ljudske pesmi, s katerimi sta še bolj poudarila pomen ohranjanja slovenske kulturne dediščine. Pesem, ki je bolj namenjena odraslim kot otrokom, sta dinamično dramsko predstavila tako, da so otroci razumeli dogajanje in sporočilo pesmi. Navdušenje nad videnim so otroci
in gostje potrdili z aplavzom.
Ravnateljica vrtca Brigita Česnik se je zahvalila vsem za pripravo predstave, župan Berto Menard pa je v pogovoru po končani prireditvi poudaril pomen vrednot in kulture v naši družbi ter potrebo po prenašanju le-teh na mlajši rod.
Mira Oblak, vzg. Foto: Ingrid Meze
Tako se je pričela predstava o Urški in povodnem možu v enoti Tičnica, Vrtca Kurirček Logatec. V narodno zavedno okrašeni dvorani so se nagnetli mali in veliki otroci, vzgojiteljice, vodstvo vrtca in gostje iz logaške občine z županom Bertom Menardom na čelu. Bili so priča proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku.
Uvodoma so prisotni stoje zapeli slovensko himno. Vzgojiteljice so nato dramsko
LOGAŠKE NOVICE - MAREC 2020 - ST. 3
39
ZAHVALE
Kdor živi v spominu drugih, ni mrtev, je samo oddaljen. Mrtev je tisti, ki ga pozabijo. (Kant)
- ZAHVALA
Drago Tomažin 15. 9. 1973 - 5. 1. 2020
Mnogo prezgodaj se je od nas poslovil naš sin, brat in stric. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečene sožalne besede, sveče, darovane maše in darove, ki ste jih namenili za obnovo cerkve Sv. Barbare na Ravniku.
Hvala vsem, ki ste Draga pospremili na njegovi zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo osebju ZD Logatec in Onkološkemu inštitutu Ljubljana za vso skrb in pomoč v času njegove težke bolezni. Hvala Komunalnemu podjetju Logatec za vso organizacijo obreda. Hvala g. župniku Draganu Adamu za lepo opravljen pogrebni obred, ge. Barbari za tople poslovilne besede, pevcem in trobentaču za lepo zapete pesmi in ge. Mariji Rudolf za molitve.
Vsi njegovi
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
ZAHVALA
V 79. letu nas je zapustil naš dragi ata, dedi, pradedi, tast in brat.
FRANČIŠEK BEZELJAK (1941-2019) z Medvedjega Brda
ud njegovem oanoau se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam stali ob strani, izrazili sožalje in ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Hvala za podarjene sveče, sv. maše, darove in vaše prispevke za cerkev Sv. Katarine. Zahvaljujemo se pogrebni službi AN-JAN za vso organizacijo, g. župniku Petru Fonu za lep poslovilni obred in Darku Bogataju za poslovilne besede.
Hvala zdravstvenemu osebju ZD Logatec za večletno skrb za njegovo zdravje.
Vsi njegovi
Ta črni dan je moral priti, ta dan gorja, ta dan solza ... bolečino se da skriti pa tudi solze zatajiti, le drage mame nihče ne more nam vrniti.
ZAHVALA
Ivanka Petrovčič 24. 6. 1939 - 22. 1. 2020
Ob izgubi naše drage mame Ivanke se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena sožalja, darovane sveče in svete maše.
Lepa hvala sosedi Jožici za molitve ter teti Zlati in Matjažu za besede slovesa. Hvala tudi g. župniku za lepo opravljen obred in Komunalnemu podjetju Logatec za vodenje pogreba. Prav tako se zahvaljujemo kolektivu doma Bor črni Vrh, kjer je prebivala zadnja štiri leta, za vso skrb in nego. Hvala vsem in vsakemu posebej.
Žalujoči vsi njeni
Vse prehitro čas nam mine, če se sreča nasmeji.
Ostanejo ti le spomini in veliko hladnih dni.
ZAHVALA
Franc Sedej 1947 - 2020
Ob boleči izgubi dragega očeta in dedka se zahvaljujemo vsem prijateljem, sosedom in znancem za pomoč in izrečena sožalja ob težkem slovesu.
Iskrena hvala dr. Andrei Turk-Šverko z ekipo, osebju dializnega centra Nefrodial iz Dragomerja ter celotni ekipi UKC Ljubljana, Oddelka za abdominalno kirurgijo, za ves trud in pomoč v težki bolezni.
Hvala g. Pečkaju in cvetličarni Anja za prelepo cvetje ter pogrebni službi in g. Gorazdu Bošnjaku za vso pomoč pri organizaciji pogreba.
Hvala vsem, ki ste ga cenili, ga pospremili na njegovi zadnji poti in se ga boste spominjali.
Vsi njegovi
40
LOGAŠKE NOVICE - MAREC 2020 - ŠT. 3
ZAHVALE
ZAHVALA
Alojzij Rupnik 10. 10. 1931 - 24. 12. 2019
Ob boleči izgubi moža, očeta in dedija se iskreno zahvaljujemo dr. Brejcu in patronažnemu osebju Zdravstvenega doma Logatec. Za lepo pogrebno slovesnost se zahvaljujemo gornjelogaškemu župniku g. Simonu Onušiču, za organizacijo pogreba Komunalnemu podjetju Logatec, za čustven govor pa g. Branku Rupniku.
Hvala vsem, ki ste Alojzija pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči žena Malči in hči Marjan ca z družino
NAPOVEDNIK DOGODKOV
Četrtek, 5. 3. 2020, ob 19.30, Knjižnica Logatec,
Tanja Černe, Razvijanje meta kognitivnih spretnosti, posebno pri učencih z učnimi težavami
Org. in info: Knjižnica Logatec, (01) 7541 722, http://www.log.sik.si
Ponedeljek, 23. 3. 2020, ob 19.30, Knjižnica Logatec,
ob svetovnem dnevu poezije: predstavitev pesniške zbirke Bdenja Tine Šajn
Org. in info: Knjižnica Logatec, (01) 7541 722, http://www.log.sik.si
Sreda, 11. 3. 2020, ob 18.00, Narodni dom, Prešernova dvorana, Veščilnica - Marjeta Hrvatič: Prikaz in izdelava ognjičevega mazila
Število mest na delavnici je omejeno, prijave na e-mail urska.oresnik@log.sik.si Knjižnica Logatec
Sreda, 25. 3. 2020, ob 19.00, Dvorana Stare šole, Hotedršica
Suzana Kranjec: Fermentirana brezglutenska hrana - skrb za črevesje je v resnici skrb za možgane.
Org. in info: Knjižnica Logatec, (01) 7541 722, http://www.log.sik.si
Sreda, 18.3. 2020, ob 9.00,
Jožefova dvorana Doma Marije in Marte Logatec,
Rastemo skupaj, srečanje najmlajših otroških skupin Org in info: JSKD OI Logatec, T 01 7591 740, E: oi.logatec@jskd.si, www.jskd.si
Četrtek, 26. 3. 2020, ob 19.30, Knjižnica Logatec,
Aleš Nose: predstavitev knjige II. udarni ali Rupnikov bataljon
Org. in info: Knjižnica Logatec, (01) 7541 722, http://www.log.sik.si
Na Gregorjevo soboto, 14. marca, bodo v večernih urah na oder Narodnega doma stopili vedno romantični Kvatropirci.
Vam in vašim najdražjim bodo zapeli najlepše dalmatinske skladbe, slovenske melodije morja in sonca ter svoje avtorske skladbe. V začetku leta 2020 se Kvatropirci prvič podajajo na koncertno turnejo po Sloveniji. Večkrat nagrajena vokalna skupina, tudi na festivalu Melodije morja in sonca, vedno znova očara občinstvo s svojo kvalitetno izvedbo pesmi, iskrenostjo, karizmo in prepričljivim nastopom.
PRODAJA VSTOPNIC - Sistem https://www.eventim.si/si/
41	LOGAŠKE NOVICE - MAREC 2020 - ŠT. 3

Logaški lokalni prevoz
tudi na
O^egmjeaem 2020
čcŠata, 14. mcvtec

RELACIJA: Zapolje - Logatec - Kalce - Grčarevec
št. postaje	ime postaje			
1.	GRC Zapolje	8:40	10:40	15:00
2-	Mercator, karto naža	8:43	10:43	15:03
3.	A P Krpan	8:46	10:46	15:06
4,	Upravni center Logatec	8:47	10:47	15:07
5.	Pavšičeva	8:43	10:43	15:08
6-	Dom starejših	8:49	10:49	15:09
7.	Hofer	8:52	10:52	15:12
s,	Martinj hrib	8:55	10:55	15:15
	A P B le kova vas	9:00	11:00	15:20
				
id.	AP Gornji Logatec	9:01	11:01	15:21
11.	AP Kalce	9:04	11:04	15:24
12.	AP Grčarevec	9:10	11:10	15:30
RELACIJA:	Grčarevec - Kalce - Logatec - Zapolje			
iT. POSTAJE	IME POSTAJE			
1.	AP Grčarevec	7:35	9:25	11:25
1.	AP Kalce	7:40	9:30	11:30
3.	AP Gornji Logatec	7:43	9:33	11:33
4.	AP Blekova vas	7:44	9:34	11:34
S.	Dom starejših Logatec	7:46	9:36	11:36
6.	Pavšičeva	7:47	9:37	11:37
7.	Upravni center Logatec	7:43	9:38	11:38
3.	AP Krpan	7:49	9:39	11:39
9.	Martinj hrib	7:54	9:44	11:44
10.	Hofer	7:57	9:47	11:47
11-	AP Krpan	8:00	950	11:50
12.	Mercator, kartonaža	8:04	9:54	11:54
13.	GRC Zapolje	8:07	9:57	11:57
sn i cr V rhiii i k »- Lj u bi j u na
Prometna ureditev
9n	<o0C
a*
d .Vfftd/itf
■ -^S'
¿afiata, 14. mwtec 2V2C
Na	demenj 2020
z Logaškim lokalnim prevozom
Spremenjen sobotni vozni red - več na ww\vJogatec.si
A

v
K _ ■ ^ p ' ' ^ C£WCA|
r_ /is/ 2 j
iT*
i. EI .J
I ^ n
OG47TC ^¿»^T *
Občane in obiskovalce obveščamo o spremenjenem
prometnem režimu in prometni signalizaciji. K parkirnim mestom vas bodo usmerjali reditelji.
■ ms
j*
m
J*®«


>lfM

•i
fVOVA K

LOGATEC
parkirišča
parkirišča za invalide
™ dvosmerna »lica
z enostranskim parkiranjem
- - - - enosmerna ulica
/. enostranskim parkiranjem
prireditveni prostor -
trg pred cerkvijo sv. Nikolaja sejemska ponudba - popolna zapora ceste
Pri *siari posti" na Notranjski cesti bo omogočeno parkiranje ¡ta invalide
Shemo spremenjenega prometnega režima najdete na vvww.tagatec.3i in na VYw\v,lčp-tagatec.si.
Komunalno podjetje Logatec in Občina Logatec

§M@gm$Mm 2C2C a
da&ota, 14. mcvtec
*	od 8. ure dalje
semenj na osrednjih logaških ulicah
*	od 10. ure dalje na trgu sv. Nikolaja, kulturni program in
glasbeni nastop
skupine
DOGODKI OB GREGORJEVEM 2020
¿veda, 11. marec, ob 18. uri
Sejna soba v I. nadstropju
Upravnega centra Logatec, Tržaška cesta 50 A
s>xeda, 11. marec, ob 18. uri
Sejna soba v i. nadstropju
Upravnega centra Ijogatec, TržaSka cesta 50 A
četnte&, 12. marec, ob 18. uri
Sejna soba v l. nadstropju
Upravnega centra Logatec, Tržaška cesta 50 A
Čebdefc, 12» marec, ob l8> uri
Sejna soba v i. nadstropju
Upravnega centra Logatec, Tržaška cesta 50 A
petek, 13* marec, ob i8+ uri
Sejna soba v i. nadstropju
Upravnega centra Logatec, Tržaška cesta 50 A
13, marec, ob 18. uri
Sejna soba v i. nadstropju
Upravnega centra Ijogatec, Tržaška cesta 50 A
deBatci) 14. marcc, ob 10. uri
Prešernova dvorana
Narodnega doma l^jgatec, Tržaška cesta 44
JVarutmi rezerva! Jezerc m FUprojekt Mala harfa -MARJA: PREDAVANJE
Org. in info: Občina Logatec, renato.gutmk@logatec.si, predava vodja projektu Jasna Mulej, Zavod RS za varstvo narave, OE Ljubl jana
Miruuni rezervat Je/.ere in EUprojekt Mala baija -
MARJA: OTROŠKA DELAVNICA
Org. in into: Občina Logatec, renata.gutnik@ilogatec.si
Planinsko polje in EU projekt KRAS. RE. VITA;
PREDAVANJE
Org. in info: Občina Logatec, renata .gutnik@logatec .si, predavajo predstavniki projektnih partneijcv NRP, ZRSVN, Občina Logatec in Občina Postojna, Zavod /nanje Postojna, DOPPS
Planinsko polje in EU projekt KRAS- RE. VITA:
OTROŠKA DELAVNICA
Org. in info: Občina Logatec, renata.gutrtiJ;@lcigatec.si
Čudoviti svet metuljev: PREDAVANJE
Org. in info: Občina Logatec, renato.gutnik@logatec.SL, predava StanislavČičerov
Čudoviti svet metuljev: OTROŠKA DELAVNICA
Org. in illfo: Občina Logatec, renatogutnlk@l0gatec.si, delavnico i^ aja Društvo za proučevanje in ohranjanje metuljev Slov enije
Osnove gledališkega ustvarjanja - KD Novi oJer:
DELAVNICA
Na delavnici, ki bo trajala do 11.30, bomo spoznali in se preizkusili v osnovah gledališkega ust valjanja preko različnih improvizacijskih disciplin. Delavnica je primerna za vse starosti. Prijave niso obvezne, so pa dobrodošle, in sicer na spela.de]ux@gmaiLcom ali 041 436 319.
do&otd) 14. marec - kulturni program od 10. ure dalje pred cerkvijo sv, Nikolaja
Nastopajoči: KD Pihalni orkester Logatec, Tvrirling klub loških tnaioret, Rovtarska dekleta l">U Kovtc, OPZ OS Tabor Logatec in PoS Rovtarske Zfbrše, otroci Vrtca Knrirctrk in Miklav~/f^ega vrtca, Kulturno društvo i i vi korak Logatec, ZlNirčetrtošolcev OŠ 8 talcev IjjgutfJC, OtroSki pevski zbor OŠ 8 taloev Ijogatec, Pevsko društvo Ijogatec, Plesna šola Petka, Plesni studilo Ta ums. Osrednje logaške ulice bodo poleg stojnic logaški li društev gostile tudi ponudnike semen, čebulic, sadik in zeliSč, domaČih mesnin in mlečnih izdelkov, ni/ličnih produktov iz dumačegu sadja in zelenjave, različnih domaČih pekovskih izdelkov, izdelkov domaČe in umetnostne obrti, pripomočkov za delo na vrtu, izdelkov suhe robe, tekstila, obutve in podobno.