8 7>:>6- AL 6010021 OSREDNJA KNJIŽNICA PR.mi»?SKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini ^ r. .... .. Abb. postale 1 gruppo IjCIlži 4U0 11 I’ Leto XXXVn. Št. 115 (10.937) TRST, sobota, 16. maja 1981 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Dpberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi ZDRAVSTVENO STANJE KAROLA W0JTYLE SE POSTOPOMA IZBOLJŠUJE Mnoge še nepojasnjene okoliščine atentata na papeža Janeza Pavla II. Preiskovalci skušajo ugotoviti, s kom je Agca bil v stiku - Še vedno polemike o učinkovitosti italijanske obmejne policije, ki mu je dovolila, da je prišel v Italijo RIM — Zdravstveno stanje papeža Janeza Pavla II. se postopno, a vztrajno izboljšuje, čeprav ostaja prognoza še strogo pridržana, kar pa je po tako težki operaciji, ki je trajala pet ur in pol in je zadevala tako delikatno področje kot je trebušna votlina, povsem normalno. Med operacijo, pravijo zdravniki, ki so Janeza Pavla II. operirali, je papež potreboval kar tri litre krvi, saj so rane povzročile močno krvavitev. Zdravniško sporočilo, ki so ga objavili sinoči nekako ob 19. uri pravi, da je postoperacijski potek normalen in da je splošno zdravstveno stanje poglavarja katoliške cerkve nespremenjeno. V bolnišnici Gemelli pripravljajo poseben petsobni oddelek, kamor bodo čez nekaj dni preselili papeža in njegovo spremstvo. Do devetega nadstropja, kjer bo ta oddelek bo mogoče priti samo z enim dvigalom, ki pa bo pod strogim nadzorstvom. Ostaja še vedno nekaj nepojasnjenih točk v zvezi z atentatom. Predvsem trdijo preiskovalci, da je Mekmet Ali Agca izstrelil dva naboja iz svoje pištole. Tudi ob upoštevanju dejstva, da imajo krogle kalibra 9 zelo visoko probojnn moč si ne moremo razlagati, kako je mogoče, da je v bistvu ena sama krogla, druga je namreč obtičala v papeževem telesu, ranila papeža v obe roki, predrla trebušno votlino (zdravniki so namreč rekli tako) in nato še ranila dve ženski, od katerih je ena še vedno v smrtni nevarnosti, druga pa leži v bolnišnici z zlomljeno roko. Preiskava bo morala vse to pojasniti, medtem pa ostaja odprto vprašanje možnih drugih atentatorjev, ki naj bi jim uspelo v kaosu, ki je nastal na Trgu sv. Petra po atentatu, pobegniti. Prav zato, da bi ugotovili domnevne povezave in prišli do točnih podatkov o potovanjih Mehmeta Alija Agca po Italiji in Evropi. V Perugii skušajo ugotoviti s kom se je družil in v okviru preiskav so prišli do dveh turških študentov, nekega mladeniča in dekleta, ki pa kaže o njegovi teroristični dejavnosti nista vedela prav nič. Dakle mu je baje pomagalo izpolniti prijavnico, potem pa ni več imelo stikov z njim. Trenutno iščejo dva temnopolta študenta, Afričana, ki sta baje z njim spala v isti sobi v nekem študentskem domu v Perugii. Preiskovalci so odkrili, da je Agca bil pred časom tudi v Palermu, kjer je prenočil pod imenom Faruk Ogzun, to ime je imel tudi na svojem potnem listu. Prav dejstvo, da ga je italijanska policija iskala pod imenom Mehmet Ali Agca, ki ji ga je posredovala turška policija, potem ko je terorist pobegnil iz turškega zapora, kamor so ga zaprli, potem ko je umoril časnikarja levičarskega časopisa «Milliet», je pripomoglo k temu. da Agce niso aretirali ob njegovem prihodu v Italijo. Italijanska policija namreč pravi, da ni imela najmanjšega razloga, da bi dvomila o istovetnosti Faruka Ozguna. V zvezi s potnim listom je treba omeniti, da so v Turčiji aretirali pravega Faruka Ozguna, ker je izročil svoj rojstni list vodji nekega skrajnodesničarskega gibanja, ki je potem priskrbel Agci potni list. A-retirali so tudi poveljnika policije v kraju Nevsehir, ki je potni list izdal in podpisal. Nadaljuje se tudi polemika v Zvezni republiki Nemčiji, kjer predstavniki turških delavcev obtožujejo o-blasti, da niso posegle, čeprav so jim večkrat poročali o prisotnosti Mehmeta Alija Agce v ZRN. Turški sindikalisti obtožujejo nemško policijo, da je vedno zanemarjala njihove prijave glede dejavnosti pripadnikov skrajnodesničarskega turškega gibanja «sivih volkov«, delovanje katerih je policija vedno minimizirala, medtem ko je zelo trdo nastopala proti demokratičnim levičarskim organizacijam turških delavcev. Ugotovili so tudi, da je Agca dobil najmanj deset milijonov lir, potem ko je pobegnil iz zapora. To dokazuje, da ni bil sam. temveč da mu je nekdo pomagal. Tudi njegovo potovanje na Palmo de Majorko je sumljivo, saj je otok znano zbirališče desničarskih skrajnežev. Tam so se zbirali ali se še zbirajo tudi italijanski fašisti. Ne gre pozabiti, da je prav na Palmi izgubil življenje v prometni nesreči italijanski fašist Gianni Nardi. Bilo bi vse preveč semplicistično iskati dokaze o Agcovi povezavi z desničarskimi krogi le na podlagi teh domnev, je pa zelo mogoče, da mu je potovanje na Palmo služilo za navezavo ali vzdrževanje nekaterih stikov. Kar zadeva samokres «browning» trdi Agca, da ga je kupil v Bolgariji, vendar pa preiskovalci dvomijo o resničnosti teh trditev, kot tudi dvomijo, da se je uril, kot trdi, v palestinskih taboriščih. Na Poljskem so medtem zelo zaskrbljeni ne samo zaradi zdravstvenega stanja papeža Wojtyle, temveč predvsem zaradi primasa kardinala Wyszynskega. Skoraj v vseh cerkvah so tudi včeraj bedeli in molili za zdravje obeh. Pred rezidenco Wyszynskega pa se zbira čedalje več ljudi, ki bi hoteli vedeti, kako je z njegovim zdravjem, Sergej Kraigher predsednik predsedstva SFRJ BEOGRAD - Včeraj je bila v Beogradu pod predsedstvom predsednika Cvijetina Mijatoviča seja predsedstva socialistične federativne republike Jugoslavije. Na seji so v skladu z ustavo SFRJ ter po vrstnem redu, ki ga določa poslovnik o delu predsedstva SFRJ kot kolektivnega organa, razglasili predsednika in podpredsednika predsedstva SFRJ za naslednji enoletni mandat. Z včerajšnjim dnem se je namreč iztekel enoletni mandat predsedniku predsedstva SFRJ Cvijetinu Mijatovi-ču, ki je dolžnost predsednika prevzel 16. maja 1980. Predsedstvo je za novega predsednika predsedstva socialistične federativne republike Jugoslavije za naslednje enoletno obdobje razglasilo člana predsedstva SFRJ iz SR Slovenije Sergeja Kraigherja, za novega podpredsednika predsedstvu SFRJ pa člana predsedstva SFRJ iz SR Srbije Petra Stamboliča. Cvijetin Mijatovič je po razglasitvi novega predsednika in podpredsednika SFRJ — po čestitkah obema in zahvali vsem članom za sodelovanje — med drugim dejal: «Pogqji in razmere tako v dr. žavi kot tudi v svetu so bili vedno težki, če k vsemu temu dodamo še najnovejši in odkrit protirevolucionarni nastop in poskus albanske iredente na Kosovu, lahko ugotovimo, kaj vse- so predsedstvo SFRJ in predsedstvo CK ZKJ, skupščina SFRJ in ZIS kot tudi celotna Jugoslavija, delavski razred ter narodi in narodnosti Jugoslavije, vse republike in pokrajini morali premagati, za kar smo v prejšnjih časih in v po- BOCEN — Zaradi spoštovanja načel dvojezičnosti so za jutrišnji referendum tiskali na Južnem Tirolskem poldrugi milijon dvojezičnih glasovnic. Dvojezično je tudi vse ostalo gradivo na voliščih. miHHiimiiiiiimiiiiiiiniiiiiiiiimimiiiiiiiMiiiiminiiiHHniiiiiiiuiiiiiiiHiMiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMniiiimiiiiimiiittiiiiimmiiiiiiimiiiiiiiu dobnih razmerah imeli veliko pomoč nedvomne avtoritete, kakršna je bil Tito. Pri opravljanju svoje funkcije smo vsi kot kolektiven šef države v tem letu dni pridobili pomembne izkušnje, tako iz naših uspehov kot iz slabosti. Mislim, da je mogoče reči, da smo ta številna vprašanja in probleme razmeroma uspešno reševali in nanje v glavnem učinkovito reagirali (seveda ne na vse enako in z enakim uspehom), zahvaljujoč se temu, da je v predsedstvu, med nami, vladal duh iskrenega tovarištva, komunističnega odnosa do nalog in vzajemnega zaupanja. V tem je bistvo kolektivnega dela in odgovornosti, kar je imel, v mislih tudi Tito, kadar je o tem govoril, mislim, da je to e-den pomembnih pogojev ugleda in avtoritete predsedstva, ki. nista vnaprej zagotovljena zgolj z u-stavnim položajem predsedstva ali ugledom njegovih članov. Ta ugled in avtoriteto je treba graditi tako z načinom dela, kot tudi s smerjo angažiranja, ki mora našim delovnim ljudem vlivati zaupanje in samozavest' v odnosu do predsedstva SFRJ in njegove vloge, kakor jo predvideva ustava.« Ko se je zahvalil v imenu nove ga podpredsednika predsedstva SFRJ Petra Stamboliča in svojem imenu, je novi predsednik predsedstva SFRJ Sergej Kraigher po zahvali Mijatoviču za opravljeno delo, med drugim poudaril: «Lahko rečemo, oa je v minulem letu, prvem brez predsednika Tita, predsedstvo s svojim delom potrdilo svojo avtoriteto v domo vini in tujini ter uveljavilo pred sedstvo SFRJ kot kolektivnega še fa države, kot specifičnega predstavnika enotnosti in enakopravnosti narodov in narodnosti naših republik in pokrajin. Predsedstvo je pokazalo, da je sposobno odgovoriti na vse zahteve, ki mu jih postavljajo in ki v minulem le tu niso bile niti majhne niti preproste. Prepričan sem, da bo popolna e notnost, ki je bila odlika našega dela v celotnem minulem obdobju, veljala tudi v prihodnje. Naše de lo bo treba seveda še naprej dograjevati in izpopolnjevati, tako kot do zdaj, prek vsestranskega obravnavanja problemov, spoštovanja razlik v stališčih in njihovega usklajevanja s skupnimi pri zadevanji vse do dosega skupile, po našem mnenju in prepričanju najboljše rešitve.« (dd) SINOČI SE JE KONČALA KAMPANJA 0 REFERENDUMIH ŠE ZADNJI POZIV TAJNIKOV STRANK Levičarske in laične stranke in ohranitev zakcna o splavu • Pridružujejo se jim napredni katoličani RIM — Potem, ko so sinoči zamrle še zadnje besede na tribunah, televizijskih zaslonih in okroglih mizah, bodo jutri, po današnjem premoru za premislek, italijanski volivci na petih referendumih rekli dokončno besedo. Odločitve, take ali drugače, bodo nedvomno velikega pomena ne »anio za ohranitev ali odpravo veljavnih zakonov in pravnih določit, ampak bodo za nedoločen čas pustile svoje sledi v socialni, politični Direktor poliklinike Gemelli prof. Luigi Candia poroča časnikarjem o zdravstvenem stanju papeža Janeza Pavla II. (Telefoto AP) TUDI PO VČERAJŠNJEM CELODNEVNEM SOOČANJU ŠE DALEČ SPORAZUM MED VLADO IN SINDIKATI 0 IZHODU IZ KRIZE ZavTnjien La Malfov predlog o draginjski dokladi RIM — Niti včerajšnje srečanje med vlado in sindikati, čeprav je trajalo skoraj deset ur, še ni prineslo nobenega dokončnega sklepa glede usmeritve gospodarske politike, ki naj bi premagala inflacijo in odpirala izhod iz krize. V bistvu so si Forlani in njegovi ministri Po eni strani, po drugi pa generalni tajniki enotne sindikalne zve- «Raketna kriza» na slepem tiru TEL AVIV — Bližnjevzhodna »raketna kriza« je zašla na slepi tir. Damask je baje zavrnil predloge Reaganovega odposlanca Habiba o umiku sirskih raket iz Libanona v zameno za omejitev izraelskih preletov libanonskega ozemlja. Sirci so že sestrelili neko izraelsko izvidniško letalo brez posadke, a po pomoti, zadeli tudi svoj lovski bombnik. Medtem sta v vzhodno Sredozemlje zapluli brpdovji SZ in ZDA. ze, ponovno izmenjali mnenja’ o ukrepih, ki naj bi pripeljala do takega smotra in so se, kar je oceniti sicer pozitivno, domenili o nadaljnjem poglabljanju posameznih •nožnih ukrepov na tehnični ravni. Vsaka stran si je pa pridržala pravico, da sprejme dokončne odločitve pozneje, na osnovi izsledkov tega preverjanja, zanimivo pa je, da nista določili roka za ponovno — tokrat morebiti zares odločilno — srečanje. Značilno pa je tudi, da navzlic napovedi Lame. Carnitija in Ben-vtnuta, da včeraj sindikat ne bo sprejel vsebinske razprave o vprašanju morebitnega «ohlajevanja» draginjske doklade, ki ga je enotna sindikalna platforma obravnavala zgolj načelno in prav v zadnji točki, če prej vlada ne bo dala zadostnih jamstev glede uresničevanja prejšnjih točk, bilo prav to vprašanje v osredju dolge in po vsem videzu vnete razprave. Kot je bil napovedal v preteklih dneh, je prišel na dan s svojim predlogom o tej najbolj sporni točki proračunski minister La Malfa. Ta je v bistvu ponovil predlog, naj bi vnaprej določili letno stopnjo inflacije in tej prilagodili manjše število točk draginjske doklade, z morebitnim obračunom ob koncu leta. Tako naj bi dosedanjo 20-od-stotno stopnjo inflacije skušali zmanjšati do konca leta na 15, v Iptu 1982 na 12 in do konca leta 1983 na samih 9 odstotkov. Če bi se te napovedi ne uresničile, naj bi razliko doplačali delavcem delno država, delno pa delodajalci. Obenem pa La Malfa predlaga, naj bi draginjsko doklado «očistili« učinkov naraščanja cen uvoženih surovin in blaga (petrolej, meso itd.), za kar naj bi potrpeli delavci. Sindikat je ob koncu seje izdal zelo kratko sporočilo, v katerem ugotavlja, da je «vlada sprejela platformo za osnovo razprave« in napovedo,je, da bo današnje odgovore Forlanija podrobneje ocenilo v ponedeljek enotno tajništvo, ki bo poročalo vsedrže^tiMno vodstvu v sredo. Vlada se je pa razpisala v dolgem komunikeju, v katerem izraža načelno soglasje (a zgolj na splošno) s sindikalnimi predlogi glede obnove po potresu, ozdravitve Industrijskih sektorjev ' v krizi, izdelave načrtov za energetiko in prehransko industrijo, - boja proti davčnim utajam itd. Sindikalisti so odšli torej s srečanja precej razočarani nad generičnimi odgovori Forlani:a in njegove vlade. Lama je poudaril, da jim niso povedali nič glede tarif in cen, pa niti o časovnih rokih za izvajanje protikriznih ukrepov. Car-niti je jasno zavrnil La Malfove predloge o draginjski dokladi, včerajšnje srečanje pa je označil za zgolj «negotov korak k zbližanju stališč«. Nekoliko bolj optimist je bil Benvenuto, ki je pa dejal, da jim je na mnogo vprašanj vlada odgovorila «s polovičnimi resnicami«. in moralni stvarnosti italijanske družbe. Tega se, z redkimi izjemami, zavedajo tudi voditelji političnih strank, ki so sinoči, z mestnih trgov in televizijskih zaslonov, naslovili zaključne pozive volivcem. Bettino Craxi, ki je zaključil referendumsko kampanjo za PSI v Milanu, je opozoril na hude posledice, ki bi jih utegnil imeti razcep, osnovan na ostri kampanji, konzervativnega in mistifikacijskega značaja. Pozval je k opredelitvi za štiri «ne» in en «da»„ slednji v prid odpravi dosmrtne kazni. Komunistični tajnik Berlinguer je na zaključnem zborovanju v Rimu dejal, da ni mogoče izrabljati atentata na papeža za pest glasov več, volivce pa je povabil, naj volijo prav tako štiri «ne» in en «da» v zvezi z ukinitvijo dosmrtne ječe. Piccoli, tajnik KD, ki ni imel zaključnega javnega nastopa, je stališče svoje stranke še zadnjič ponovil na televiziji in sicer štiri «ne» in «da» v prid referenduma Gibanja za življenje. Liberalni tajnik Zanone je poudaril spoštovanje svoje stranke do duhovnega in moralnega papeževega poslanstva, hkrati pa izrazil trdno prepričanje, da samo italijanskim državljanom pripada odgovornost odločanja o lastnih zakonih. Zato je odločno potrdil negativno stališče liberalcev do obeh referendumov o splavu. Giovanni Spadolini je v imenu republikanske stranke pozval volivce. naj odločijo z «ne» proti vsem predlaganim ukinitvam zakonov, ki urejajo bistvene točke omikanega sožitja. Tajnik PSDI Longo je izrazil mnenje svoje stranke, da gre zavrniti vseh pet referendumskih predlogov, Seveda pa se niti tokrat s svojimi preroškimi izjavami ni pozabil oglasiti fašistični prvak Almi-rante, ki se je na shodu svojih «ka- meratov« v Genovi zavzel za ukinitev zakotij o. splaMA, in za «ne» pri vprašanju ukinitvfe-dosmrtne ječe, ki pa , je zanj; kqt pobudnika zahteve po smrtni kazni, itak preblaga. Svoj poziv za ohranitev zakona 194 o prekinitvi' nosečnosti, so v posebnem sporočilu generalnega tajništva objavili tudi pripadniki osnovnih krščanskih skupnosti«, ki zavračajo poskus instrumentalizacije in provokacij nekaterih integralistič-nih katoliških krogov in Krščanske demokracije, ki imajo izključku namen v ustvarjanju nestrpnosti. I OKVIRU SLOVESNOSTI OB POČASTITVI MAREŽGANSKEtlA UPORA V Kopru odkritje doprsnega kipu revolucionarju Tonetu Ukmarju Med gosti predsednik CK ZKS France Popit in predsednik RK SZDL Slovenije Mitja Ribičič - Na Koprskem izročili namenu dva objekta KOPER — V okviru sklepnih slovesnosti v počastitev 60-letnice mare-žganskega upora in 40-letnice vstaje slovenskega naroda, so v dopoldanskih urah najprej odprli novq lio delavnico podjetja Interevropa, ki sodi med najmodernejše tovrstne objekte v Sloveniji in Jugoslaviji, ob 14. pa je bila otvoritev semedelske vpadnice. K otvoritvi tega objekta so se zbrali številni lokalni predstavniki in množica Koprčanov, prisotni pa so bili tudi gostje iz Ljubljane, med njimi predsednik republiške konference socialistične zveze Mitja Ribičič. V kratkem nagovoru je podpredsednik koprske občinske skup ščine Apolonijo Abram poudaril ogromen pomen novozgrajenega objekta, ki bo po najkrajši poti povezoval staro mesto z novim, v katerem živi zdaj že nad deset tisoč prebi- valcev, Semedelski nadvoz pa ni po- [ ganizacije zveze borcev iz Sloven-memben samo za prebivalce Kopra j skega primorja in drugih sloven- in Semedele, ampak predstavlja skupaj z že urejenim škocijanskim m aoji.aranskim križiščem veliko razbremenitev prometa na obalni cesti in tudi na prometnih žilah, ki vodijo proti Ljubljani in Trstu. Osrednja prireditev pa je bila ob 16.30 na Trgu Toneta Ukmarja v Kopru, kjer so odkrili doprsni kip velikemu revolucionarju. K slovesnosti se je zbrala množica prebivalcev Kopra in okolice in številni gostje. Med njimi so bili predsednik centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije France Popit, predsednik republiške konference Socialistične zveze delavnega ljudstva Slovenije Mitja Ribičič in številni drugi ugledni republiški, predstavniki, nadalje so bile zastopane or- Na Trgu Toneta Ukmarja v Kopru so odkrili doprsni kip velikemu primorskemu revolucionarju ......Hlinili.......................■"•iinniuH........m...........<»»••>.. SOCIOLOGOVO MNENJE OB REFERENDUMU O SPLAVU Preprečiti moramo predvsem splav demokracije Opredeliti se glede vprašanja splava kot takega je skrajno težko. Nobena vest. bodisi laika ali vernika, ki gldboko veruje v življenje se načelno ne more strinjati s splavom. S kateregakoli vidika gledamo na to vprašanje je za žensko prekinitev nosečnosti fizično in psihološko travmatično dejanje in tudi z materialističnega gledišča je splav iztrebljenje življenja nekega osebka ali vsaj potencialnega osebka. Kljub temu splav v naši družbi obstaja in se konkretno opravlja, kot obstaja in je obstajal v družbah, ki se razlikujejo od naše. Razlogi pa se spreminjajo od družbe do družbe. V današnjih razmerah je splav postal predvsem način — lahko dodamo zelo sporen in uučen — kako nadzorovati rojstva, se izogniti onim, ki so nezaželena ali vsaj onim, ki so neprimerna, ne le za zdravje ženske, temveč tudi iz objektivnih socialnih razlogov. V preteklosti, niti tako davni, pa je bil splav predvsem sredstvo, s katerim so preprečevali *socialno sramoto* poroda, ki je bil za takratni represivni značaj vrednot in določil že itak vreden obsodbe, češ da je nedovoljen V sodobni družbi smo končno spoznali, da ne moremo prezreti pojava, ki ga ne moremo opraviti'le z abstraktni- mi moralnimi načeli ali z represivnimi zakoni. Iz izkušnje vemo, da določenih dejstev ni mogoče odpraviti z navadnimi odloki, ker so vzroki globoki, interesi pa večstranski. Le če smo zmožni odpraviti vzroke in interese, lahko nato odpravimo tudi posledice. To pa pomeni, da se splava ne odpravi samodejno, ne s prepovedjo in niti s popolno liberalizacijo, kar velja še posebej za mazaško opravljen splav, z vsemi tveganji, ki jih prinaša. Nasprotno, tako ena kot druga rešitev sta najboljša spodbuda, da se primeri splava pomnožijo, kar bi pospeši lo razcvet brutalnega «businessa», tipičnega za podtalno gospodarstvo z visokimi dobički in točno opredeljenimi raz rednimi oznakami: švicarslca ali londonska klinika za pre možne gospe in gospodične, bolj ali manj adomače» rešitve za vse ostale ženske. Če želimo res odpraviti splav, moramo ustvariti take socialne in moralne pogoje, s katerimi bo mogoče preprečiti ne le splav kot tak, temveč zlasti vzroke, ki privedejo do splava. To pa pomeni spolno vzgojo v šolah, konkretno delovanje družinskih posvetovalnic, politiko in uresničevanje odgovornega spočetja. Skratka, prgvo in avtentično «po-, litiko za 'življenje» v svoji celoti. Dobro ali slabo, obstoječi zakon sloni na teh načelih, zato mislim, da ga je treba v sedanjih razmerah odločno braniti, še zlasti pa se moramo boriti za to, da bo v celoti izvajan in bodo začele delovati vse predvidene strukture. Oba referenduma, tisti, ki ga je predlagalo «Gibanje za življenje» in pa radikalni, vsak na svoj način, skrajno neodgovorno postavljata problem splava, da se spontano poraja sum, ali se pobudniki sploh zavzemajo za resnični boj proti temu pojavu. Potek volilne kampanje namreč vse izraziteje kaže, da je splav le pretveza za dosego zgolj političnih ciljev: poskus sil, ki se skrivajo za «Gibanjem za življenje» (KD in MSI), da s špekulacijo nc račun verske ali moralne vesti ljudi, zagotovijo zmago reakcionarnega bloka in poskus radikalcev, da za vsako ceno diskreditirajo demokratične sile, ki z velikimi napori skušajo izvleči državo iz hude gospodarske, socialne in moralne krize. Zdi se mi, da so tako tG '.banje za živi jene* kot radikalci v tem trenutku nositelji težkih političnih provokacij, k! jih je treba zavrniti odgovorno, tako, da obojim rečemt odločno NE. Le tako se bomo izognili najnevarnejšemu splavu, splavu demokracije. DARKO BRATINA skih regij. Iz domala vseh jugoslovanskih republik iti pokrajin pa so prispeli nekdanji Ukmarjevi soborci. udeleženci protifašističnega boji v Španiji. Mnogo gostov je bilo tudi iz zamejstva, saj so prispele posebne delegacije s Proseka, iz Doline, Nabrežine. Devjpa, Križa in drugih krajev. Prisoten je bil tudi jugoslovanski generalni konzul v Trstu Štefan Cigoj. Petčlansko delegacijo iz Genove, ki je zastopala pokrajino, organizacijo ANPI in mesto Genovo, pa je vodil predsednik pokrajine Elio Carocci. O liku revolucionarja Mira je govoril sekretar Komiteja občinske konference Zveze komunistov Koper Sergej Čehovin. «Zbrali smo se — je rekel v začetku — da izpolnimo obljubo, ki smo jo dali ob odprtem grobu Tonetu Ukmarju v decembru 1978. leta. Takrat smo se zavezah, da bo za vedno ostal med nami, kot svetli zgled današnjim in prihodnjim generacijam. Hkrati pa je odkritje spomenika tudi skromna oddolžitev tovarišu Ukmarju za vse, kar je v svojem življenju storil za svobodo, za delavski razred in za partijo. Daleč po svetu, med povsem tujimi ljučmi, vendar ljudi enakih misli, se je boril proti izkoriščanju delavskega razreda, proti fašizmu in nacizmu in za zmago proletarske revolucije.« Sergej Čehovin je za tem opisal burno revolucionarno Ukmarjevo pot, ki ga je peljala iz domačega Proseka v notranjost Italije, v Španijo, Etiopijo, Francijo in nazadnje v Jugoslavijo. Vsepovsod se je boril za stvar delavskega razreda, kot dosleden marksist in internaciona-list. Bil je borec in komunist, po kakršnih se zgledujejo in se bodo zgledovali komunisti mlajših generacij, ko za njim in z njegovimi tovariši prevzemamo na svoja ramena bremena graditve novega življenja in sveta, po poti, ki jo je začrtala Zveza komunistov s tovarišem Titom na čelu. Ob zvokih žalne koračnice je za tem odkril doprsni kip Toneta Ukmarja predsednik sekcije španskih borcev socialistične republike Slovenije narodni heroj Stane Bobnar, govorila pa sta še v imenu delegacije Genove Elio Carocci in predstavnik delegacije Proseka Srečko Orel. Carocci je poudaril, da so prišli iz Genove Ukmarjevi soborci in prijatelji, da počastijo njegov spomin in da se poklonijo častnemu meščanu Genove za zasluge v boju za osvoboditev ter velikemu mednarodnemu borcu protifašizma in za svobodo ljudi. Srečko Orel pa je naglasil ponos prebivalcev Proseka, da je iz njihovih vrst zrasel tako ugledni mednarodni borec za pravico delovnih ljudi, Ob koncu slovesnosti so nastopili pevski zbor Vasilij Mirk, godba in harmonikarji prosvetnega društva s Proseka. Z izbranim sporedom slovenskih, italijanskih in mednarodnih partizanskih in revolucionarnih pesmi so poželi toplo priznanje številnega občinstva. Danes se bodo sklepne prireditve ob 60-letnici marežganskega upora končale s slavnostno sejo občinske skupščine z množičnim zborovanjem v Marezigah, na katerem bo govoril Mitja Ribičič. L. O. NA ZAKLJUČNEM VOLILNEM ZBOROVANJU KOMUNISTIČNE PARTUE Tudi s slovenščino na Trgu Unita poudarjen dvakratni «NE» na referendumu o splavu V KULTURNEM DOMU DANES IN JUTRI ŠESTO OTROŠKIH GRL Naša pomlad 81 vabi na mlado petje Zborovsko otroško petje pomeni obliko družabnosti pa tudi nevsiljene vzgoje Udeleženci so z prepovedi na Pf|JI! Rži' dolgim in burnim aplavzom pozdravili prve slovenske besede, ki jih je po 23 letih tem trgu izrekla sen. Jelka Gerbec - Govorila sta tudi Claudio Tunel in sen. Perna 1 * 'i • . tre; Včerajšnji, zaključni dan volilne kampanje o referendumih, je bil v določenem pogledu eden tistih dne-vov, ki jim je usojeno, da ostanejo dolgo v zavesti in spominu širše skupnosti. Na osrednjem zaključnem volilnem shodu KPI na Trgu Unita se je namreč zbralo nekaj tisoč ljudi, kar je, lahko bi rekli, nenavadno za zborovanje takšne vrste, čeprav je v ljudeh visoka stopnja zavesti o pomenu, ki ga ima za splošen demokratični napredek v državi glasovanje o zakonu o splavu. Takšna množičnost je bila tokrat predvsem posledica dejstva, da je bilo po skoraj četrt stoletja spet omogočeno slovenski besedi, da je odjeknila na največjem in najpomembnejšem tržaškem trgu. Prav zato je bilo tudi veliko udeležencev včerajšnjega shoda Slovencev, ki so skupaj z demokratičnimi Italijani z burnim aplavzom pozdravili besede slovenske senatorke Jelke Gerbčeve, pa tudi besede pokrajinskega tajnika Claudia Tonela, ko se je na začetku spomnil nekdanje prepovedi prefekta Palamare in dolgoletnih naporov KPI, da bi spet omogočila javne shode. Trg Unita, ostaja še danes za marsikoga v Trstu »sveti kraj italijanstva*. ki ga ne sme oskruniti »barbarska* beseda. Prav zato je včerajšnji shod zmaga nad tistimi, ki se nočejo sprijazniti s pravili dobrega sožitja in vzajemnega spoštovanja. Shod na Trgu Unita je potekal nemoteno, z razliko od shoda pred 23 leti, ko je zaradi neredov, ki so jih izzvali neofašisti in nacionalistični kričači, Palamara izrekel znameniti in sramotni veto. Tonel, ki je predsedoval manifestaciji (za njim sta govorila, kot že rečeno Jelka Gerbec in senator Edoardo Perna), je posvetil veliko besed sožitju med tu živečima na-rodncstima in kulturama ter poudaril namene KPI, da vloži vse svoje sile, da’ bi že v teku tega leta definirali zakon za globalno zaščito slovenske narodnostne skupnosti. Ko je govoril o sedanjem političnem položaju v Trstu ter dejal, da ta položaj zahteva posebne rešitve in čim širšo možno enotnost, je tudi dejal, da so za KPI glavni pogoji pri iskanju te enotnosti zavzetost pri reševanju problema Slovencev, uresničevanju osimskih sporazumov ter pripravljenost drug'h sil, da se odpovejo svojemu prejudicialnemu odklanjanju sodelovanja s komunisti. Senatorka Jelka Gerbec je uvodoma poudarila, da s tem, da je na Trgu Unita končno le zadonela slovenska beseda, še ni zaključen boj za dosego naših pravic. Podčrtala je, da mora skorajšnjo parlamentarno razpravo o globalni zaščiti slovenske narodnostne skupnosti v Italiji podpreti najširša enotnost med Slovenci in italijanskimi demokratičnimi komp"nentami. Govorila je nato o referendumih in naglasila, da moramo jutri vsi na volišča in izkoristiti pravico, ki nam jo daje republiška ustava, da se izrečemo o predlogih radikalcev in tako imenovanega Gibanja za življenje. Na te predloge bodo komunisti odgovo rili 4-krat NE in 1 krat DA; z edinim DA se bodo izrekli o referendumu, ki se nanaša na odpravo dosmrtne ječe (rumena glasovnica), na ostalih štirih glasovnicah pa bodo prekrižali NE. Senatorka Gerbčeva pa je predvsem naglasila, da moramo glasovati NE na obeh glasovnicah, ki se nanašata na zakon o prekinitvi nosečnosti; oba referenduma, tako tisti, ki ga predlagajo radikalci, kakor oni, ki ga predlaga tako imenovano Gibanje za življenje, stremita za tem, da bi se bistveno spreme nil zakon štev. 194. Podčrtala je, da zakon štev. 194, čeprav ni najboljši, je dejansko zakon proti spla vu, ker predvideva ukrepe za preventivo in ker ščiti življenje in ne smrt, kakor trdijo njegovi nasprotniki. O važnosti dvakratnega NE na glasovnicah o referendumih o prekinitvi nosečnosti je podrobneje spregovoril senator Edoardo Perna, ki je naglasil, da se tokrat bije oster boj za ohranitev družbene pridobitve, ne pa za življenje, kot skuša dokazati tako imenovano Gibanje za življenje. ' . I, s* ■.““........II.I..............I.........I..nun.. ING. VENTURINI V < ROTARY CLUBU> Kako deleč so priprave za gradnjo novih cest v zaledju tržaške luke Hitra cesta se bo začela najprej graditi na odsekih Pomol Vll-Valmaura, GMT-Katinara in Opčine-Prosek - Tovorno postajališče pri Fernetičih bo kmalu povsem dograjeno Na zadnjem družbenem srečanju članov tržaškega «Rotary cluba* je imel ing. Aldo Venturini zanimivo predavanje o novih prometnih zvezah in strukturah, ki se v tem času uresničujejo oziroma načrtujejo v neposrednem zaledju tržaškega pristanišča. Predavatelj se je pri svojih izvajanjih zadržal zlasti ob gradnji tovornega postajališča pri Fernetičih in cb načrtih za spelja-- . nove hitre ceste v tržaški pokrajini v zvezi s tovornim postajališčem je ing. Venturini povedal, da se zdaj uresničuje zadnja faza predvidenih del, ki obsega gradnjo železniške proge od postajališča do openske postaje, ir pa gradnjo drugega velikega skladišča v okviru tako imenovane «komercialne* cone nove obmejne strukture, ki zavzema okrog 400.000 kv. m površine in ki je doslej zahtevala naložbo v skupni višini 30 milijard lir. Predavatelj je nato podal pregled priprav na' gradnjo nove hitre ceste od Sesljana mimo Opčin (s krakom do Femetičev), Padrič in Tovarne velikih motorjev do Pomola VII z odcepom proti škofijam ter navedel naslednje podatke. Odsek Se-sljan - Prosek (11,5 km) in odsek MIIIIIIIIIMmilUIIIIIIIIIIIIIIIMIlIlilllliliiUiiiiiiiiiiiiiilitlimilinilllllMIIIIIIIIIIIMIllIliilMimiiiiiMIMIIIIIMIIII Z BULDOŽERJEM HOTELI GMOTNO OŠKODOVATI LUIN0VE NOV POSKUS USTRAHOVANJA KOLONKOVSKIH KMETOVALCEV Odločen nastop Kmečke zveze pri pristojnih oblasteh Prosek - Opčine (5 km) bosta po nalogu državnega podjetja za ceste ANAS zgradili družbi ICIR iz Rima in Plače Moulin iz Milana. Ustrezna dela so bila oddana že pred časom, gradnja pa se bo začela v trenutku, ko bo ANAS razpolagala s potrebnimi zemljišči. Odsek Prosek - Opčine naj bi začeli graditi v kratkem, z cds^kom Sesljan - Prosek pa bo šlo verjetno teže. Odsek Opčine - Fernetiči (1,5 km) bo zgradila družba »Autovie Venete*. Začetek del pa je še precej odmaknjen v času, saj ni ANAS doslej še odobrila izvršnega načrta, pa tudi odnosi med zainteresi ranimi ustanovami (ANAS, dežela, graditelj) niso še dokončno definirani. Odsek Opčine - Padriče (4,9 km); ustrezne načrte še vedno preučuje družba ANAS, vse pa kaže, da bo usifčžifu' postopek trajal še najmanj pol leta. Odsek Padriče - Pomol VII (19 km) se bo predvidoma začel' graditi v kratkem, saj je tržaška občine kot podkoncesionar že sprožila postopek za oddajo ustreznih del. Zaradi pomanjkanja denarja se bo ta odsek gradil postopoma, in sicer najprej od Pomola VII do Valmaure in od Tovarne ve- Na Kolonkovcu se je včeraj zjutraj spet pripetil neljub dogodek, ki kaže na brezobzirnost graditeljev do domačinov. Delavec podjetja Viside, ki skupaj s podjetjem SEA (iz sklopa Lloyd Adriatico) pripravlja gradnjo stanovanjskih poslopij, je stopil do gospe Nerine Lah - Luin in jo opozoril, da ji bo popoldne z buldožerjem zrušil barako za spravljanje kmečkeg.. orodja. Luinova se je kajpak odločno uprla in o zadevi brž obvestila Kmečko zvezo. Predstavnik strokovne organizacije je klical policijo, ta pa mestne redarje, ki so delavcu dejali, da nikakor nima pravice dotikati se lastnine Luinovih. Dogodek se je pripetil že okrog osmih, navzoč je bil tudi geometer tržaške občine, ki do gospe Nerine ni bil kdove kako mehak. Kmečka zveza je brzojavno pozvala župana in odbornika za urbanistiko, da mora občina na prizadetem zemljišču točno začrtati meje, kakor so bile sprejete z varianto k načrtu PEEP; z varianto so bila natanko začrtana področja, ki ne bi smela biti razlaščena. Podjetje Viside je torej vdrlo preko teh meja. Odbornik za urbanistiko je obljubil posredovanje, da se zadeva uredi. Obvestili Kmečke zveze Kmečka zveza obvešča svoje člane, da zapade rok za prijavo dohodkov (mod. 740) dne 1. junija in vabi zato vse kmetovalce, da se strogo držijo navodil, ki jim jih je posredovala. • » * Kmečka zveza obvešča svoje člane in druge kmetovalce, da zapade 1. junija rok za predložite" prošenj za prispevke za kmečke zgradbe, za gradnjo novih, oziroma za popravilo obstoječih Za omenjene prispevke lahko vložijo prošnjo v smislu deželnega zakona št. 49 na deželnem odborništvu za javna dela. Zakon predvideva prispevek 80 tisoč lir za vsak milijon posojila letno za prebivalsto goratih področij in 70 tisoč za nižinska področja. likih motorjev do Katinare, medtem ko pride preostala trasa na vrsto pozneje. Dolžina prvih dveh delov trase znaša skupno 14,3 km, najbolj zahteven pa je prvi del (Pomol VII - Valmaura), saj bo cesta tod speljana po gosto naseljenem območju in bo zahtevala izvedbo številnih inženirskih del, med temi izvrtanje 272 m dolgega predora pod škeanjom. Zadnji odsek v načrtu, se pravi odsek cd Tovarne velikih motorjev do mejnega prehoda pri Škofijah, pa je zdaj šele v fazi začetnega študija in ni mogoče predvidevati, kdaj bo lahko prišlo do njegove dejanske uresničitve. Telefriuli o Slovencih Zasebna televizijska postaja Telefriuli je v sredo, ob 13.25 prenašala oddajo, ki je bila namenjena predstavitvi knjige Kosovel - Spacal, katero je izdalo Založništvo tržaškega tiska. Publikacijb je italijanskim gledalcem in poslušalcem predstavil prof. Marino Vrtovec, ki je prebral dve Kosovelovi pesmi iz knjige, od teh eno v slovenščini in v italijanskem prevodu, drugo pa samo v slovenskem izvirniku. Spregovoril je tudi o Kosovelu ter o svojem prevajalskem delu. Za to televizijsko postajo, ki jo spremlja veliko furlanskega prebivalstva, je v pripravi še ena oddaja, ki se bo neposredno tikala tudi nas Slovencev v Italiji. Prof. Vrtovec in neki italijanski znanstvenik bosta namreč govorila o manjšinah na sploh r. posebnim poudarkom na problematiki s'ovenske manjšine v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Oddaja bo predvsem informativnega značaja. tinare pod vodstvom Novele Kralj. Jutri popoldne bo nastopalo samo sedem zborov. Valter Smotlak bo vodil otroški zbor kulturnega društva Jože Rapotec iz Prebene ga; sledil mu bo otroški zbor PD Slovenec iz Boršta pod vodstvom Bože Hrvatič; otroški zbor osnovne šole Karel Destovnik Kajuh iz Gropade bo vodila Frida Valetič; nastopala bo nato otroška skupina kulturnega društva Primorec iz Trebč pod vodstvom Vilme Pado-van; tej bo sledil otroški zbor osnovne šole Domjo - Ricmanje ood vodstvom Fride Valetič. Popoldne bosta zaključila zbor «Coro di voci bianche Citta di Oderzo», ki ga bo vodila Lidva Bertin - Visentin in ki se je rad odzval vabilu, da bi kot gost nastopal na tej naši vsakoletni reviji, in mladinski zbor Glasbene matice pod vodstvom Stojana Kureta, o katerem zadnje čase kar precej poročamo zaradi za vidljivih priznanj, ki jih žanje s svojimi nastopi in na raznih tekmovanjih. (nak) R. Rovatti predsednik Delavskih zadrug V skladu s statutarnimi pravili so včeraj izvolili za novega predsednika Delavskih zadrug Ruggera Ro-vattija. Za podpredsednika organizacije pa sta bila izvoljena Olinto Parma in Lino Crevatin, ki bo posebej skrbel za odnose s pridruženimi zadružnimi organizacijami Pridržana prognoza za 6-letno deklico S tržiške bolnice so sinoči prepeljali na tržaški nevrokirurški oddelek komaj 6-letno Marbino Rocea iz goriške pokrajine, ki se je hudo poškodovala v prometni nesreči. Deklica se je iztrgala staršem in zbežala čez cesto prav v trenutku, ko je privozil mimo vgspist in jo zbil. Pri tem je Marbina zadobila hude udarce na glavi, zlome in številne rane. Zdravniki so si zanjo pridržali prognozo. Pomlad se nam sicer nekoliko izmika in je letos še posebno zanikrna, NAŠA POMLAD je pa tu, nekoliko širše zasnovana kot prejšnja leta, čeprav ostaja v svojem bistvu, v svojem pomenu in cilju nespremenjena. In istočasno vedno nova in sveža, kot so lahko sveži samo otroški glasovi in obrazi, njihova navdušenost in sproščenost, kot je lahko neposreden njihov nastav. V Kulturnem domu bodo torej spet zapeli naši mali slavčki, živžav bo zavladal po slačilnicah in stopniščih, otroški smeh bo potisnil resnobnost te stavbe v najtemnejše kotičke in razposajenost nastopajočih bo zajela organizatorje in gledalce, starše in ljubitelje mladinskega petja. Na oder bo v soboto zvečer in v nedeljo popoldne stopilo šestnajst zborov, kar pomeni skoraj šeststo večjih in manjših otrok, šesto mladih grl, ki bodo skušala čim bolj ubrano in lepo zapeti vrsto bolj ali manj zahtevnih pesmi. Večkrat smo že poudarili, da sta otroško in mladinsko petje porok, da slovenska pesem v zamejstvu ne bo izumrla. Vendar mislimo, da so še druge plati, ki jih je vredno omeniti. Zborovsko otroško petje predstavlja obliko družabnosti, ki je istočasno in neposredno tudi oblika vzgoje. Nevsiljivo, brez posebnega truda se vsidra v zavest otrok in kasneje mladincev pomen skupnega in skupinskega dela, smisel sodelovanja za skupne in iste cilje. Petje je tudi oblika glasbene vzgoje, poleg tega omogoča ta dejavnost javno nastopanje, sicer ne individualno, temveč skupinsko, kar navaja otroka na neki način obnašanja in na obliko discipline. Lahko bi še nadaljevali s slavospevom in z navajanjem vseh pozitivnih plati take dejavnosti, vendar mislimo, da je še najvažnejše to, da imajo otroci veselje do take dejavnosti, do petja nasploh. In to veselje je. To dokazujejo revije mladinskega petja, to dokazuje številčnost otroških in mladinskih pevskih zborov v društvih in v šolah, to bo dokazala prisotnost šesto mladih pevcev v Kulturnem domu. Revija Naša pomlad Sl je razdeljena na dva dni, ker se ■e zadnja leta prijavilo kar precej zborov in je prireditev postajala predolga. Danes, 16. maja, bo nastopalo devet zborov. Ti so: otroški in mladinski zbor kulturnega dru štva Prosek - Kontovel, ki ju bo vodila Erika Briščik; najmlajši in otroški zbor Glasbene matiie pod vodstvom Zdenke Križmančič: o-troška zbora nižje in višje stopnje osnovne šole F. Bepk z .Opčin z.dirigentom Branislavom Lupincem; zbor osnovne šole Lojze Kokora-vec Gorazd iz Saleža pod vodstvom Ide Bitežnik; otroški zbor Kraški slavček iz Nabrežine, ki ga bo vodila Rosanda Kralj; zbor osnovne šole Fran Milčinski s Ka-__________________________________________________ llllliltllHIHIIII|lllllllllllll»lllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllHllllllll|IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIII|l NA SEJI STRANKINEGA POKRAJINSKEGA SVETA SLOVENSKA SKUPNOST OCENILA SEDANJI POLITIČNI POLOŽAJ ^Spontana solidarnostna koalicija (KO, PSI, SSk m PSDI) novi politični faktor pri razreševanju perečega problema upravljivosti tudi občine Devin - Nabrežina* Pevska zbora Tabor gostujeta danes v Dobrovi pri Ljubljani Sodelovanje s kulturnimi društvi v matični domovini je stalna skrb slovenskega kulturnega društva Tabor z Opčin. Že pred leti se je začelo obojestransko sodelovanje s kulturnim društvom iz Dobrove vri Ljubljani. Na Opčinah smo tako najprej spoznali pevce in folkloriste, nato še njihove slikarje amaterje. Openci pa smo tam gostovali z dramsko skupino m lani z mladinsko folklorno skupino. Letos bosta pa oba pevska zbora, moški in ženski nastopila s pestrim izborom pesmi na prazniku krajevne skupnosti Dobrova pri Ljubljani. To bo ponovna priložnost za navezovanje še tesnejših stikov openskega društva z društvom iz Dobrove, pa tudi z društvi iz avstrijske Koroške ki bodo tudi prisotna na prireditvi. SLOVENSKI KULTURNI KLUB vabi nocoj na SOBOTNI VEČER na katerem bodo Ivo Jevnikar, Silvija Callin in Marjan Breceli podrobneje poročali o letošnjem manjšinskem seminarju FUENSU Začetek ob 19.30. Vabljeni vsi zainteresirani. •flllllliiiiMiiiiiliMi*iiiiiii)(iiiliiiliiiiiilii ii iiitiiMniiiiiiiiiii 111111111111 iiiiiiiii miiii m n n iM,iiiiimjiiiiMiiiiii> ZAKLJUČEN NiZ SREČANJ V PRIREDBI SSŠ Današnji pouk zgodovine neustrezen in abstrakten Nekateri še mislijo, da lahko gradimo svojo zgodovinsko identiteto lena podlagi fraz in deklarativnih izhodišč? S seminarskim delom učiteljev samih se je v četrtek zaključil niz srečanj v priredbi pedagoškega odseka Sindikata slovenske šole na temo Cilji in metodološki vidiki sodobnega pouka zgodovine. Obisk in živahnost razprave sta že od prvega srečanja dalje pričala o zavesti učiteljev, da je tradicionalni zgolj kronološki in podatkarski pristop zlasti pri tem predmetu in zlasti za našo šolo neustrezen in abstrakten. Sama zavest pa ne vodi do posodabljanja učnih vsebin in metod, u-čiteljevo delo bremenijo pomanjkanje jasnosti in enotnosti pri izbiri osrednjih smotrov vzgojnoizobraže-valnega poseganja, neustrezna metodološka priprava in ne nazadnje pomanjkanje virov, učbenikov in u-čil nasploh. Posebno ob včerajšnjem srečanju je prišlo do izraza dejstvo, da je posredovanje med različnimi sloven- Ob praznovanju občinskega praznika koprske občine bo danes ob 16. url v Marezigah ZBOROVANJE ob 60-letnici marežganskega upora in 40-letnici ustanovitve Osvobodilne fronte. Slavnostni govornik bo predsednik RK SZDL Mitja Ribičič. skimi in italijanskimi izkušnjami težavno in marsikdaj ne zadošča specifičnim potrebam naše šole in smotrni pripravi učiteljev samih. Po manjkanje vsakršnega skupnega' načrtovanja, ki je zlasti opazno na ravni višje srednje šole, privilegira individualno, v večini primerov nedonosno preizkušanje novih poti, ki pripomore k neusklajenosti učnih programov na različnih stopnjah šol, če že ne k podcenjevanju predmeta in demotivaciji tako učitelja kot učenca. Udeleženci so zlasti razpravljali o težavah pri poučevanju zgodovine na stopnji obvezne šole ter o smislu cikličnega ponavljanja istih učnih vsebin na različnih stopnjah šol. Zedinili so se, da je potrebno prilagoditi programe spoznavanju ožjega okolja in nacionalne zgodovine ter hkrati razvojnim sposobnostim učencev. Celoten seminar je bil zasnovan operativno; nasproti običajnim predavanjem se je privilegiralo posredovanje živih izkušenj, ki so jih u-čitelji sami posredovali, in to z namenom, ri zakijučil^^ozjvom za dvakratni NE na grisovnirah, ki zadevata snre-membo zakona o prekinitvi nosečnosti. pripravili tudi razstavo knjig in različnih publikacij, na Battistije-vem trgu pa bo, ob zaključku prireditve, še tekmovanje oseb. ki so priklenjene na invalidski voziček. Dan handikapiranih prireja pokrajinski odbor rdečega križa pod pokroviteljstvom goriške občinske uprave ter v sodelovanju z združenjem AftFFAS, UILDlM. AlAS ter s konzorcijem za rehalibitacijo. POLOŽAJ V SIMO IN AAA Sprejete obveznosti se izvajajo z zamudo Na sedežu pokrajinskega tajništva sindikata kovinarjev so te dni razpravljali o položaju v dveh »kriz- nih® podjetjih iz Maraldijeve skupine ter o možnostih za zaposlitev delavcev zaprtega obrata SIMO, ki so, kakor znano, od 1. maja dalje dejansko odpuščeni. Na sestanku so sindikalni predstavniki ugotovili, da se sprejeta obveznosti izvajajo s precejšnjo ža mudo. Tako so v podjetju Acciaie-rie Alto Adriatieo vpoklicali na delo le 38 od 84 delavcev, ki so bili v dopolnilni blagajni, glede odslovljenih delavcev SIMO pa ni zaenkrat nobenih znakov, da bi stečajni' skrbnik Dori v predpisanem roku (do 11. junija) poskrbel za izplačilo posebnega nakazila. Prav tako pa ni nobenih novosti glede uvedbe tečajev za prekvalifikacijo delavcev, o čemer je bil govor tudi na zadnjem sestanku z deželnim odbornikom De Carlijem. Pri Stjenkovi koči na Trstelju bo jutri srečanje planincev Na Trstelju, visoko nad Vipavsko dolino, bo jutri dopoldne tradicionalno srečanje ' - novogoriških planincev s planinci iz zamejstva, člani planinskih društev iz Gorice, Trsta, Čedada in Celovca. Pri Stjenkovi koči bo ob 12. uri (po italijanskem času) priložnostni govor s krajšim kulturnim sporedom, v organizaciji planinskega društva iz Nove Gorice. Planinci iz Gorice so se doslej redno in v velikem številu udeleževali te manifestacije in tako bo po vsej verjetnosti tudi jutri, ne glede, da se bodo morali jutri (ali v ponedeljek) zglasiti tudi na voliščih in da jg vmes še nekaj drugih prireditev. . »Udeležencem priporočamo, da se ob lepem vremenu (menda bodo vremenske' razmere' kar držale) po-vzpejo na 644 metrov visok ‘hrib na rpbu Vipavske doline in Krasa iž Rihenberka, od koder je uro in pol nenaporne hoje, po stezi mimo vinogradov in gozdov, na vrhnjem delu pa preko obsežnih pašnikov. Tisti, ki se iz takih ali drugačnih razlogov ne bodo odločili za to pot, se lahko na Trstelj povzpejo po krajši poti, iz Lipe. Iz vasi na vrh je dobrih dvajset minut nenaporne hoje. Planinci iz Gorice, ki se bodo udeležili jutrišnjega srečanja na Trstelju, se bodo zbrali ob 8.30 na Travniku. Prevoz z lastnimi sredstvi! •iiiiiiiitiiiiiiiimuiiitiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiutiiiiiiiiiiiiHimiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiimmuiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiuiiniiiiiii V NOVI GORICI POSVETOVANJE 0 OBMEJNEM OBMOČJU Obe Gorici naj bi se spojili v celoto za bodočo skupno mednarodno vlogo Posvetovanje je v okviru tradicionalnih ' Goriških srečanj Nova Gorica je že skoraj povsem nadomestila vlogo Gorice, v prihodnje pa naj bi se razvila v mesto s 50.000 prebivalci Počitnišk« kolonije za slovenske šolarje Tudi. letos prireja Slovenska Virifcencijeva' konferenca počitniške kolonije za " otroke slovenskih šol, od šestega do štirinajstega leta starosti. Kolonija v hribih; v Co-meglrinsu, bo: v' juliju za dečke in v avgustu za deklice, letovanje na morju pa bo predvidoma julija. Starši naj javijo otroke ali pri učiteljih in profesorjih ali na županstvih! (Doberdob, Sovodnje, Števerjan, Krmin, Ronke),' totroci iz goriške občine pa na občinskem uradu za kolonije v Ul! Mazzini ali na sedežu Vincencijeve kopfe-rence na Piacuti !fi- Vodstvo kolonije išče tudi pomožno osebje. '---•—\ Delavska zbornica CGIL objavila obračun poslovanja Goriška delavska zbornica CGIL je te dni, tako kakor že vrsto let deslej, objavila obračun finančnega poslovanja v lanskem letu, ki izkazuje primanjkljaj nekaj nad štiri milijone Delavska zbornica je imela v lanskem letu 101.768.600 prihodkov, stroškov pa je bilo za nekaj nad štiri milijone lir več. Za plačilo uslužbencev ter druge stroške v zvezi z osebjem je šlo nekaj nad 56 milijonov. 22,5 milijonov so namenili za splošne stroške, nekaj nad 7 milijonov za organizacijske stroške, za tisk in propagandno dejavnost pr.bližno 2,5 milijona, itd. Mali oglasi telefon (040) 7946 72 Danes v Gorici skupščina avtoprevoznikov Pokrajinsko združenje obrtnikov v Drevoredu 24. maja je sklicalo javno skupščino vseh avtoprevoznikov na svojem sedežu danes popoldne ob 15. uri. Skupščina se bo vršila kljub temu, da je bila preklicana vsedržavna stavka avtoprevoznikov, prvotno predvidena za ves prihodnji teden. NA OPČINAH prodam udobno o-premljeno vib z mansardo, garažo in samostojnim ogrevanjem primerno za dve družini s 1200 kv. m zelenega vrta in visokimi drevesi. Telefonirati na št: (040) 211- 844. VV1NDSURFE originalne, nove, katerih maloprodajna cena je 900.000 lir dobite pri Čupi za 550.000 lir. Za informacije telefonirajte na št. 212- 267. TRŽAŠKA kreditna banka sprejme v službo telefonista/ko. Pogoji kandidatov: 1. diploma nižje srednje šole; 2. opravljena vojaška služ-ba; 3. popolno obvladanje slovenskega in italijanskega ter po možnosti kakega tujega jezika; 4. starost do 35 let; 5. italijansko državljanstvo. Pri sprejemu v službo bodo imeli prednost invalidi. Lastnoročno napisane prošnje oddati do 31. maja 1981 Tržaški kreditni banki. Ul. Filzi 10, Trst. OSMICO je odpri Mirko Figelj v štmavru pri Gorici, Villavasi, štev. 2. Toči belo in črno vino. PROFESORICA slovenskega jezika iz Nove Gorice lektorira slovenske diptomske naloge hitro in u-godno. Za dogovor kličite telefonsko št. (003865) 24303 v večernih urah. IŠČEMO hišno pomočnico za pomoč v gospodinjstvu. Odlični pogoji. Telefonirati v popoldanskih urah na št. 794664 DAJEM V NAJEM tri sobe za urade v strogem centru Gorice (o-premljene ali pa ne). Prošnje zainteresiranih sprejema uredništvo PD v Gorici (Ul. XXIV Mag-Kio 1/1), telefon 833-82. HIŠNO pomočnico iščeta priletni sestri, ki želita družbo. Nudita hrano in prenočišče ter avtonomijo pri delu. Telefonirati na štev. 43895. PRODAJAM kokoši nesnice pet mesecev stare. Jožef Peric — Peč št. 50, telefon 882-057. OSMICO je odprl Pepe Dacov iz Doberdoba — Rimska ulica. Toči belo in črno vino lastne proizvodnje. NA CESTI Vižovlje • Mavhinje prodam nezazidljivo zemljišče veliko 600 kv. m. Telefon 209-276. OSMICO je odprl Angel Kraljič -Prebeneg 73. Toči belo in črno vino. NA POBUDO RDEČEGA KRIŽA V Gorici v soboto Dan handikapiranih Pokrajinski odbor rdečega križa se bo s posebno manifestacijo pridružil številnim pobudam, ki jih ob mednarodnem letu telesno in duševno prizadetih oseb pripravljajo ustanove in združenja. 23. maja bo namreč v Gorici prireditev, pod naslovom Dan handikapiranih, z dokaj razvejanim programom. Ob 10. uri bo srečanje med handikapi-ranimi in učenci osnovnih šol v dvorani Unione Ginnastica Goriziana, zatem bodo predvajali filme o življenju, težavah in premagovanju težav prizadetih oseb. Sledil bo nastop rokohitrca Luisa ter nastop folklorne skupine. Poleg tega bodo Nova Gorica s svojim zaledjem in druga območja ob meji z Italijo imajo posebno mesto v gospodarskem in družbenem programiranju Slovenija oziroma celotne Jugoslavije. Ti kraji namreč odsevajo čez mejo v Italijo odnose in težnje, ki jih uveljavljajo v jugoslovanski družbi. Takšno je tudi osnovno iz hodišče posvetovanja o temi »Povoj-ni razvoj in pogled dc leta 2000 ob zahodni meji Jugoslavije® ki se je včeraj dopoldne začelo v Kulturnem domu v Novi Gorici. Priredili so ga v okviru tradicionalnih «Go-riških srečanj®, to je ustanove, ki jo vodi znani primorski politik dr. Joža Vilfan. Posvetovanja se udeležuje precejšnje število strokovnjakov in, znanstvenikov z raznih podredij. in sicer iz Slovenije ter iz obmejnih krajev v Italiji. Za uvod -je Vinko Torkar ^prikazal nekaj diapozitivov o najbolj značilnih poslopjih in pejsažih v Novi Gorici in Gorici. V tem je bilo veliko simbolike in dokaz želje, da bi obe obmejni mesti tudi v prihodnje med seboj tvorno sodelovali. Sledili so drugi referati. Najprej je govoril podpredsednik Izvršnega sveta novogoriške občine magister Lucijan Vuga. Obširno in podrobno je obravnaval načrtovanje, ki je »organizirano in zavestno usmerjanje družbenega in gospodarskega razvoja®. Pri tem je analiziral razne vidike in posebnosti povojnega razvoja širšega območja Nove Gorice. Kar zadeva prihodnost je menil, da je treba realistično predvidevati ustaljen gospodarski razvoj, ki pa bo moral predvsem upoštevati naravne danosti območja. Večjo skrb bo potrebno nameniti kmetijstvu, izrabi lastnih surovin (teh imajo na Goriškem malo), in si zlasti prizadevati za posodobitev tehnologije in torej za racionalnejšo industrijsko proizvodnjo. Veliko prostora je v svojem referatu namenil sodelovanju Nove Gorice s sosednjim območjem v Italiji. Področja ob meji naj bi povezali z mrežo infrastruktur (nekatere sicer že gradijo), pa tudi s skupno urbanistično politiko. Nova Gorica naj bi se skratka organsko še bolj spojila s sosednjo Gorico. Nastala bi nova tvorba, sestavljena iz obeh Goric, ki bi sicer odsevala razli čen družbenopolitičen sistem v o-beh državah, ki pa bo kljub temu privlačno središče. Slednje naj bi vplivalo v notranjost obeh držav, v Italiji na primer do Padske doline oziroma osrčja industrijsko razvitega severa. Prek obeh Goric naj bi posredovali blago in prometne tokove tudi iz pristanišč v Benetkah in Tržiču. Sledil je poseg urbanističnega strokovnjaka ter univerzitetnega profesorja iz Trsta, dr. Marca Poz-zetta. Govoril je o urbanističnih projektih, ki jih je za območje Goriške zasnoval sloviti arhitekt Maks Fabiani, doma iz Kobdilja na Krasu. Ta znanstvenik je že pred desetletji razmišljal in izdelal načrte o enotnem urbanističnem prostoru na področji: obeh Goric, ki bi ga potem tudi po vodni poti prek Soče povezali s srednjo in vzhodno Evropo. Sicer pa so njegove zamisli, kar zadeva plovno pot, vsebovale tudi v Osimskih sporazumih. Urbanist dr. Marijan Tepina, geo-, graf dr. Igor Vrišer ter profesor fakultete za politične znanosti, sociologijo in novinarstvo v Ljubljani dr. Zdravko Mlinar, so potem v svojih poročilih razpravljali predvsem o posebnostih Nove Gorice, njenem razvoju in mednarodni vlogi, ki jo lahko opravlja. Nova Gorica se je hitro razvijala, pri čemer so jo začeli hitreje graditi po letu 1960, ko so se povečale gospodarske in finančne možnosti domačega območja, se pravi, da je bilo več sredstev za lastne naložbe. Naj opozorimo, da je mesto imelo leta 1948 manj kot 5.000 prebivalcev, zdaj pa jih ima samo tradicionalno jedro Nove Gorice nad 19.000. Sem oa je prišteti še prebivalce obrobnih naselij, kot so denimo Ajševica, Stara gora, Šempeter, Volčja draga in Vrtojba. Skupno število prebivalcev novega mesta ob meji se tako poveča na približno 25.000. Kljub temu, da so pri gradnji mesta imeli različne težave — slišali smo, da je bilo tudi nekaj pomislekov in izgubljenih priložnosti — je Nova Gorica že skoraj povsem nadomestila prejšnje središče, to je Gorico. Načrtujejo, da bi se število njenega prebivalstva v obdobju do leta 2000 povečalo na okoli 50.000. Sicer pa je pojem novega središča ob meji zdaj skoraj že presežen, zakaj obe Gorici predstavljata celoto, ki je zanjo državna meja v resnici le administrativna ločnica. Na popoldanskem delu posvetovanja so prebrali poročila dr. Albin Stritar iz Ljubljane, predsednik novogoriške občine Jože šušmelj, sociolog in kulturni delavec Marijan Tavčar iz Nove Gorice in predsednik izvršnega sveta idrijske občine magister Marijan Groff. Žal pa ni bilo strokovnjakov iz drugih območij ki mejijo na Italijo, se pravi iz tolminske in sežanske občine ter iz obalnega območja na Koprskem. Dr. Joža Vilfan je menil, da bo sodelovanje predstavnikov teh območij potrebno zagotoviti v prihodnje, da bi tako lahko v celoti preučili vso - specifično in zanimivo problematiko, polno obetov, ob meji med Jugoslavijo in Italijo. Dr. Vilfan je v svojem otvoritvenem nagovoru t,udi omenil važno vlogo, ki jo pri razvijanju odnosov ob meji imajo Slovenci v Italiji. Zato je. posebno toplo pozdravil udeležence iz zamejstva. Posvetovanja v Novi Gorici se udeležujejo tudi ravnatelj Slovenskega raziskovalnega inštituta iz Trsta dr. Karel Ši-škovič, pa predstavnika teritorialnega odbora SKGZ za Goriško pokrajino dr. Mirko Primožič in prof. Aldo Rupel. Preskromna sredstva za razvoj goriške industrijske cone Danes v avditoriju koncert skupin Italijanov iz Pulja Glasbeno-umetniške skupine Italijanov iz Pulja pridejo danes na obisk v Gorico, kjer bodo gostje goriške občinske uprave. Že več je bilo takih stikov, v katerih so sodelovali tudi nekateri goriški zbori, ki so nastopili v Pulju in tudi v drugih krajih Istre ter na Reki. Umetniške skupine Italijanov v Jugoslaviji pa so prišle večkrat na gostovanja v Gorico. Puljski gostje pridejo v Gorico že dgnes dopoldne. Njihovo delegacijo bo opoldne na županstvu sprejel župan dr. Scarano. Popoldne si bodo ogledal^, muzej v palači Attems, ob 18. uri pa imajo v avditoriju koncert Po koncertu bo goriška občinska uprava priredila sprejem na goričkem gradu. •iiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiHtiiiiiimitMmiHiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiimiiiHiiiiiiiiiiHiiimiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiii DOBRA, A PRENAGLJENA ZAMISEL Avtobusi pokrajinskega podjetja APT še vedno le mimo mestnih postajališč Nekateri so v marcu želeli, da bi pokrajinski avtobusi vršili tudi službo v predmestju • Zamisel bo mož uresničiti le počasi V letošnjem marcu, torej pred približno dvema mesecema, je bilo v Gorici precej govora o poenotenju avtobusne službe med vozili mestnega avtobusnega podjetja in pokrajinskega avtobusnega podjetja in sicer na območju goriške občine. Govorilo se je, da se bodo avtobusi pokrajinskega avtobusnega podjetja ustavljali na postajališčih mestnih avtobusov in služili tudi tistim potnikom, ki žele potovati znotraj goriške občine tudi v času, ko niso predvidene vožnje mestnih avtobusov. Če bi se ta zamisel uresničila, bi bilo precej ugodeno še zlasti potnikom iz Ločnika, Mochette in tudi štandreža ter Pev-me in Oslavja, saj bi ti lahko uporabljali razne avtobuse, ki gredo iz Gorice v druge kraje ali ki iz teh prihajajo v mesto. Zamisel je odlična, v mestnem avtobusnem podjetju so jo hoteli čimprej uresničiti. Očitno pa so nekateri upravitelji obeh podjetij mislili, da bo stvar zelo enostavna. Niso pa upoštevali različnih tarif, ki jih predvidevajo deželna navodila. Listek v mestnem avtobusnem prometu stane 200 lir, najcenejši listek v medkrajevnem prometu pa stane 400 lir. Treba bi bilo pripraviti sklepe v omenjenih podjetjih, v konzorciju za prometno območje, najbrž v goriški občinski upravi in končno bi morala dati svoj pristanek tudi deželna vlada. Šele potem bi lahko izkoristili več avtobusov, ki vozijo na istih progah. Ko bi bili premostili vse te zakonsko predvidene birokratske ovire bi bila stvar lahko izvedljiva, ker sta obe podjetji družbeni in ni torej med njima razloga za konkurenco, še več. Najti bi bili morali isti jezik in priti čimprej do združitve obeh podjetij in tudi do združitve s podjetjem za tržiški okoliš. Zasedaj pa so lepe zamisli ostale pri ... zamislih. Datum, ki je bil predviden za začetek te koristne službe, t.j. 15. april (o njem so namreč govorili na sestanku na občini 26. marca), je ostal le datum sanj. Morda bo kaj bolje jeseni, ob začetku šolskega leta. Seveda, če bodo. do takrat. pristojni forumi sestavili vse potrebne dokumente in dobili vsa potrebna dovoljenja. Na skupščini konzorcija za razvoj goriške industrijske cone — članice konzorcija so kakor znano goriška in sovodenjska občina, goriška pokrajina, trgovinska zbornica ter goriška hranilnica — ki je bila ob koncu aprila, so odobrili finančni proračun poslovanja za tekoče leto ter obračun poslovanja za leto 1980 ter razpravljali o nekaterih osnovnih vprašanjih obstoja in razvoja te pred dobrimi petimi leti nastale ustanove. V lanskem letu je konzorcij, s finančnega vidika gledano, ustvaril za nekaj nad 38 milijonov lir izgube, upravljal pa je nekaj nad mibjardo Ur sredstev, v glavnem prispevkov dežele in drugih ustanov na račun gradnje primarnih in sekundarnih infrastruktur. Finančni proračun za tekoče leto predvideva v glavnem skoraj enak obseg poslovanja, saj naj bi celotna vrednost investicijskih posegov ter rednih, oziroma tekočih izdatkov znašala okrog 1125 milijonov. Prav gotovo pa bodo v konzorciju, ob koncu leta, spet pridelali tudi nekaj deset milijonov lir izgube, kar naj bi članice krile s ponovnim vplačilom začetne kvote. Vsekakor se u-tegne do konca poslovanja še marsikaj spremeniti, predvsem glede prispevkov dežele in glede možnosti finansiranja s sredstvi goriškega sklada. Mandat sedanjemu upravnemu odboru se izteka, zato je bila nedavna skupščina tudi priložnost za obračun opravljenega dela ter priložnost tudi za nekaj kritičnih o-pozoril in ugotovitev na račun ravnanja nekaterih članic, ki po besedah predsednika Gruntarja, samo z besedami podpirajo delovanje konzorcija. Predvsem se tu javlja vprašanje razpolaganja z zemljišči, kar bi u-stanovi zagotovilo razmeroma hitro in uspešno operativnost. Poleg zemljišč — doslej menda še ni bil sprožen nikakršen postopek za razlastitev — pa predstavlja resno oviro za kolikor toUko redno delovanje, pomanjkanje ustreznih denarnih sredstev s strani dežele. Izgleda, da dežela nalašč, kljub izredno kritičnemu položaju gospodarstva na Goriškem, še vedno daje prednost industrijskim conam v drugih pokrajinah, zlasti v Pordenonu in Vid- iiiiiiiiniiiiiiiiiimiiiifNiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiii Razna obvestila Na pobudo goriške pokrajinske u-prave bo danes s pričetkom ob 20.30 v zavodu Brovedani v Gradišču predavanje o steklini, o bolezenskih znakih ter o dosedanjih izkušnjah pri zatiranju te nevarne bolezni. mu. Kljub takim neugodnim okoliščinam je konzorcij v zadnjem času, posebej pa lani, uspel opraviti na področju med štandrežem in So-vodnjami nekaj pomembnih deL Strokovna predavanja za vinogradnike Konzorcij za zaščito briških vin bq v prihodnjih tednih poskrbel za ciklus strokovnih predavanj o vinogradništvu. Prvo predavanje bo na sporedu že danes, 16. t.m., ob 18.30 v sejni dvorani goriške trgovinske zbornice. Profesor Mario Fregoni bo govoril o sodobnem obdelovanju vinogradov na gričevnatem svetu. V petek, 22.maja ob 18. uri bo predavanje o pridelovanju črnih vin. Govoril’ bo dr. Giacomo Tachis. Zadnje predavanje bo 5. junija in sicer o pridelovanju kakovostnih belih vin. Predaval bo dr. Lamber-to Paronetto. Predavanje bo ob 18. uri, v sejni dvorani goriške trgovinske zbornice. Kino (iortca VERDI 18.00-22.00 «Mano lesta®. Tomas Millian in Giovanna Ralli. CORSO 17.15-22.00 «Incontri rawi-cinati del terzo tipo — edizione speciale®. F. Truffoud. VITTORLA 17.00-22.00 «Bocche vi-ziose®. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržit1 EXCELSIOR 18.00-22.00 »La setti-mana al rnare®. PRINCIPE 18.00—22.00 «Ricomincia-mo da tre®. /Vom Gorico in okolica SOČA 18.00—20.00 »Drakula®. Angleški film. Nočni kino ob 22.00 »Avtocesta v postelji®. Danski film. SVOBODA 18.00-20.00 »Razbito steklo®. Angleški film. DESKLE 19.30 »Trije kondorjevi dnevi®. Ameriški film. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Provvidenti, Travnik 34, tel. 84-972. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna bolnišnice, Ulica Terenziana 26, tel. 44-387. davki - davki - davki - davki - davki - davki - davki Dohodki zemljišč - okvir A Novost na knjižni polici Ta okvir morajo izpolniti vsi lastniki zemljišč na državnem ozemlju, v primeru, da imajo še kak drugi dohodek, ali pa v primeru, da skupni katastrski dohodek zemljišč v njihovi lasti presega 360.000 lir. V kolikor doma nimate podatkov o vaših zemljiščih, se morate nujno obrniti na katastrski urad (Ufficio del Catastro - Trg Panfi-li štev. 2). Iz praktičnih razlogov je priporočljivo, da se ne vpisujejo posamezne parcele, temveč kar številka posestnega lista, v katerega so parcele vknjižene ter njihov skupni dominikalni (reddito domi-nicale) ter kmetijski (reddito a-grario) dohodek. Dominikalni ter kmetijski dohodek pa dobimo tako, da odgovarjajoče zneske pomnožimo z množiteljem 120. Primer: štev. posestnega lista 250, katastrska občina Sv. Ivan, skupni dominikalni dohodek vseh parcel vpisanih v ta posestni list 95,27, skupni kmetijski dohodek pa 42,76. Tile dve številki pomnožimo s 120, kar nam da: 95,27 X 120 = 11.432 lir 42,76 X 120 = 5.131 lir Basovski osnovnošolci na Gorenjskem Že nekaj let si združenje staršev O. š. P. Trubar iz Bazovice prizadeva, da pobliže seznani svoje otroke z lepimi in zanimivimi kraji matične domovine. V ta namen prireja šolske izlete v te kraje, kjer imajo otroci vsakokrat možnost odkriti vsaj delček teh lepot. V tem duhu je organiziralo tudi letošnji izlet. Na vrsti je bila tokrat prelepa Gorenjska in sicer Škofja Loka, Dražgoše in Železniki. O zanimanju za izlet, bodisi med otroki kot med starši, priča množica udeležencev, ki je letcs preseglo število 100 ljudi. Iz tega sklepamo, da tudi odrasli čutijo potrebo, da se vsaj enkrat v šolskem letu odpravijo z otroki in vzgojitelji na skupen izlet. Mnoge žene k temu želja po dialogu s širšim krogom ljudi in k izmenjavi mišljenj, za katere je danes vedno manj priložnosti: druge pa želja, da preživijo praznike s svojimi otroki; nekateri pa se udeležijo teh izletov, ker št izbirajo za zasebne izlete bolj oddaljene kraje in ostanejo kraji bližnje Slovenije večkrat tuji in nepoznani. Čeprav se je vreme kislo držalo, so bili naši obrazi bolj nasmejani, tako da si kljub oblačnosti, dež ni upal med nas. Potem ko sta se nam v Ljubljani pridružila dva vodiča, nas je pot vodila mimo Škofje Loke v Dražgoše, kjer stoji mogočen spomenik dražgoški bitki. Ta spomenik, ki je delo arhitekta in slikarja Borisa Kobeta, akademskega kiparja Stojana Batiča in akademskega slikarja Iva Šubica, hrani bronasto skrinjo s kostmi borcev, katerih grobovi so bili raztreseni po vsej Jelovici. Po ‘priložnostnih pesmih, ki jih je zapel osnovnošolski zbor, nam je vodič opisal tridnevno bitko januarja 1942, ki je tako znamenita v naši zgodovini po pomenu, trajanju in razsežnosti. Potem ko' sta dve učenki položili šop cvetja, smo si šli ogledat še cerkvico, katere notranjost je poslikal L. Kregar. Slike prikazujejo vas Dražgoše v plamenih v usodnih treh dneh. V bližini spomenika smo si lahko ogledali še muzej znanega Cankarjevega bataljona, ki ga še urejajo. Ko smo zapuščali Dražgoše in se vozili proti drugi točki izleta in sicer v Železnike, nam je megla onemogočila prekrasen pogled na Selško dolino. V Železnikih, nekdanjem fužinarskem trgu ob vhodu v tesno gornjo Selško dolino, smo videli lepo ohranjen stari plavž, ki je obratoval do leta 1902. V muzeju pa smo si ogledali skrbno ohranjene lokalne zbirke kovinarstva, predelovanja lesa in čipkarstva. V popoldanskih urah pa smo šli, po okusnem kosilu Pri Pra jerci v Škofji Loki, v loški grad. Tudi v tem muzeju so nameščene lepo urejene zbirke, ki predstavljajo preteklost in značilnosti me sta in okolice. Naše zanimanje je vzbudila predvsem Tavčarjeva soba, v kateri je shranjeno pisateljevo pohištvo. Polni prepričanja, da imajo takšni izleti vedno pozitiven odmev, bodisi pri otrocih kot pri o--draslih, smo se poslovili od nepozabnih lepot matične domovine.' sem •NETIPIČNA PLJUČNICA* Kot bi Španci ne imeli dovolj težav z burnim notranjepolitičnim življenjem, jih je sedaj začela pestiti še ena nadloga, posebna epidemična bolezen. Predvčeraj-njim so potrdili vest, ki se je zadnje dni širila med ljudmi, tudi v zdravstvenih krogih, da je namrpč posebna »netipična pl luč nica» zahtevala že sedem življenj in da je vzrok ali bolje povzročitev te bolezni neznan Zadeva postaja resna, kajti sa mo v Madridu je za to boleznijo zbolelo nad 300 ljudi, kolikor je bilo doslej prijavljenih zdravstvenim oblastem, kajti zelo verjetno je bilo teh primerov več, • jih niso prijavili. ta dva zneska nato vpišemo v okvir in sicer: a) v prvi stolpič (Tit) vpišemo črko D (dichiarante) v primeru, da je lastnik zemljišč prvi prijavitelj, ter črko C (coniu-ge dichiarante) v primeru, da je lastnik drugi prijavitelj; b) v kolono štev. 1 vpišemo številko posestnega lista, v našem primeru 250; Rubriko o letošnji davčni prijavi sestavljata za KMEČKO ZVEZO ter za SLOV. GOSPODARSKO ZDRUŽENJE Edvin Ber-netič in Vojko Kocjančič. šemo znesek iz prejšnje kolone, če pa ima zemliišče več č) v kolono štev. 3 vpišemo del dominikalnega dohodka, ki nam pripada. Če smo torej sami lastniki zemljišča prepi-c) v kolono štev. 2 vpišemo pomnoženi dominikalni dohodek, se pravi 11.432 oziroma zaokroženo 11.000 lir; Številnim diplomskim delom, ki obravnavajo razne aspekte iz stvarnosti Beneške Slovenije, se pridružuje sedaj novo delo, ki nosi podpis Laure Bergnach in Diane Sdraulig. Gre za diplomsko delo. ki sta ga predložili na pedagoški fakulteti bolonjske univerze in ki nosi naslov »Succes-so scolastico, stratificazione sociale. identita culturale. Indagine in quatlro comuni sloveni della Provincia di Udine*. Delo je razdeljeno na pet delov. Trije prvi deli imajo bolj zgodovinski in opisni značaj ter analizirajo razne pojave, ki so prispevali k sedanji strukturi prebivalstva ter neposredno in posredno vplivali tudi na šolsko strukturo. Gre za družbenogospodarske in politične aspekte, za jezikovne in kulturne značilnosti, za izseljevanje in demokraf»ki razvoj, za organizacijo državne šole. za šolsko populacijo ter za uspehe in selekcijo, ki jo je o-pravila šola. Vse to se nanaša na občine Dreka, Srednje, Grmek in Sv. Lenart, s problemi splošnega značaja, ki pa jih jasno potrjujejo razmere na področju, koder je v rabi slovenska govorica. Tretji del dela, ki ga sestavljajo tri zelo zanimiva poglavja. podrobno analizira odnos učnega osebja do jezikovnih posebnosti tega ozemlja. Vzbuja posebno zanimanje kakovostno bogata raziskava o tem, kaj mislijo učite! ii osnovnih šol glede slovenskega narečja, seveda v odnosu do njihovega poklica, v zvezi s poučevanjem. Brez dvoma je to raziskava, ki marsikaj pojasnjuje, posebno če pomislimo, da je 80 odstotkov tistih, ki so v dobi od 1962 do 1979 delovali na tem področju, domačih učiteljev, ljudi slovenskega jezika torej v položaju, da najbolje izkoristijo svojo govorico v didaktične namene To pozitivno zadržanje pa zaradi dejanskega stanja v večini primerov , dpove ali pa ne omogoči poglobljene pedagoške dejavnosti. Posledice so porazne (vsekakor ne zarndi posameznikov, ki kažejo vso dobro voljo) na razvoj osebnosti ter na učni uspeh šolarjev. «... Toliko stvari bi lahko povedali ali napisali — pravi neki učitelj — toda težko to prevajajo iz svojega narečja, zaradi česar pogosto raje molčijo . . .» Hki ati pa učitelj opazi, da « . šolarji doma govorijo v svojem narečju in tega ne bi smeli preprečiti, pač pa bi morali to vzpodbujati, kajti obstajajo čudoviti izrazi, ki odlično ustrezajo smislu tega kar bi se hotelo povedati . . .» In podobno. Ukrepi ki jih ob tem sprejemajo učitelji, ostala jo brez haska. In to tudi drastični ukrepi kot je zavrnitev šolarja, zapiranje v zavod, uporaba italijanščine v samih družinah. O-sta.ia torej nerešen glavni problem problem dvojezične šole. Peti del diplomskega dela ki je opremPeno s tabelami, grafi koni in odstotnimi prikazi, ie namenjen »slovenskemu narečju in kulturni bitnosti. Sestavlja ga vzorčna anketa, ali bolje podatki sto mladeničev in deklet v starosti med 15. in 21. letom in ki so vsi obiskovali srednjo šolo v Sv. Lenartu. Ne da bi se poglabljali v anketo, se kaže razmeroma pozitivno, vsekakor zanimivo dejstvo, ki ga beležimo v naših dolinah v zadnjih desetih letih: nasproti šoli, ki se nikakor ne loteva težkih problemov družbe, je družb# sama tista, ki se loteva obrambe jezika in kulture proti tistim ki bi jo hoteli oropati jezika in kulture. Kako bi si sicer razlagali pobude za rešitev slovenskega kulturnega bogastva, pobude, ki so nastale po 1968. l*tUi Anketa nam lastnikov, vpišemo nam pripadajoči del dohodka; d) v kolono štev. 4 navadno prepišemo znesek iz kolone 3. E-dinole v primeru, da se zemljišča nahajajo v goratem področju, vpišemo v to kolono le 50 odst. zneska iz prejšnje; e) enaka navodila kot za kolone 2,3 in 4 veljajo seveda tudi za kolone 5,6 in 7, z edino razliko, da v slednjih obravnavamo kmetijski dohodek zemljišč, (v našem primeru 5.131 lir ali zaokroženo 5.000 lir); f) zadnjo, osmo kolono uporabljajo izključno kmetovalci in sicer tako, da vanjo prepišejo polovico zneska iz sedme kolone. Izpolnili smo tako prvo vrsto okvira. V primeru, da imate še druga zemljišča, ki so vknjižena v drugi posestni list, jih z enakim kriterijem vpišite v drugo vrsto. V primeru pa, da imate več kot dva posestna lista, krat-komalo izpustite okvir A ter preidite na ločen obrazec A/Bis. Ta je enak prvemu, le da je na njem veliko več prostora. Če uporabljate obrazec A/Bis, vpišite v ok- pove, da dvojezične publikacije kot sta «Novi Matajur* in «Dom» prebira 70 odst. intervjuvanih, vtem ko drugi tisk pride bolj malo v poštev. Nadalje izhaja, da se lep del intervjuvanih udejstvuje v slovenskih kulturnih krožkih, sodeluje npr. v programih kulturnega krožka Rečan, v programih študijskega centra Ne-djža 29 odst. intervjuvanih je vsaj enkrat sodelovalo na natečaju v slovenskem narečju pod naslovom «Moja vas*, 16 odst. jih je sodelovalo pri «Mladi briezi*. 35 odst. vsaj pri enem izmed mladinskih programov. Analiza, o kateri je govor, je zelo podrobna in se iz nje kaže tudi določena družbena stratifikacija. Ob vsem Lem pa je' tudi nekaj zelo pomembnih podatkov: 76 odst. mladeničev in deklet, ki so slovensko govorico uporabljali v otroških letih, .jo namerava uporabljati tudi s svojimi otroki, kar 53 odst. tistih mladeničev in deklet, ki slovenske govorice niso poznali, bi jo radi uporabljali. Kaj pa v šoli? Kar 26 odst. šolarjev .je odločno za dvojezičnost, nadaljnjih 23 odst. jih je za uporabo s’o-venske govorice v šoli in 46 odst. za to, da bi se v šoli uporabljala izključno italijanščina. Torej večina otrok je za rabo slovenščine. Zanimivo je zabeležiti, da se 37 odst. dijakov višje srednje šole opredeljuje za slovensko šolo in komaj 26 odst. dijakov višjih sred-n;ih šol je za izključno italijanski pouk Diplomsko delo bi sicer terjalo še temeljitejši prikaz, vendar se Na valutnih tržiščih smo bili tudi ta teden priča nezadržnemu porastu ameriškega dolarja, ki je pobil vse dosedanje rekorde. Spet igrajo poglavitno vlogo pri kotacijah dolarja obresti prime rate v ZDA, ki so dosegle višino 19,5 odstotka. Dolarju je sledil tokrat pri vzponu le kanadski dolar, padle pa so v večji ali manjši meri vse ostale valute ter dragocene kovine. Tako je zahodno-nemška marka padla za dva odstotka, švicarski frank za en odstotek, britanski funt in japonski jen za dva odstotka. Francoski frank je padel za štiri odstotke nasproti dolarju ter za dva odstotka nasproti liri, kar naj bi bila posledica zmage predsednika Mitterranda. Zlato se je pocenilo v dolarjih (480 dolarjev za unčo), a se je nekoliko podra žilo v lirah ter v švicarskih frankih. Dolar je veljal v ponedeljek 1132 lir, v torgk 1138 lir, v četrtek pa že 1148,5 lire, 2,3 marke, 2,08 šv. franka in 222 jenov. Vsi se sprašujejo, kje se bo do lar ustavil in ali se bo sploh u stavil. Vsi vmesni mejniki so bili zlahka pokošeni, tako da je dolar vreden več kot 2.3 marke. Vsi operaterji kar na debelo povprašujejo po dolarjih, saj tako dva krat zaslužijo: obresti v tej valuti jim prinašajo skoraj 20 odstotkov letno, poleg tega pa pridobi jo tudi zaradi okrepitve dolarja nasproti ostalim valutam. Obresti prime rate znašajo 19,5 odstotka. Likvidnost se s tako visokimi obrestmi polagoma manjša, kar na neki način tudi pobija inflacijo. Izboljšuje se produktivnost, zunanjetrgovinska bilanca se polagoma uravnoveša, poslov- vir A «glej obrazec A/Bis* («vedi quadro A/Bis»). Če se povrnemo k okviru A, opazimo, da sta pod prvima dvema vrsticama še dve drugi vrstj, ravno tako označeni s številkami 1 in 2. Ti dve služita za to, da vapju vpišemo preostale podatke terenov in sicer: a) v prvi del občino ter kraj, kjer se zemljišča nahajajo (v našem primeru bi zapisali Trst -Sv. Ivan); b) v drugi del pa morebitne pripombe, kot so: «Zemljišča v goratem področju*, «Zemljišča imajo naslednje solastnike. . .» itd. Pri tem moramo seveda pazi-tič, da vpisujemo stranske podatke zemljišč v vrsto, ki je označena z isto številko kot vrsta, v katero smo vpisali glavne podatke tistega zemljišča. Na o-brazcu A/Bis je prostor za vpisovanje stranskih podatkov na hrbtni strani. EDVIN BERNETIČ Prihodnjič: DOHODKI ZGRADB bomo omejili le na to, da bi podčrtali, da je ocena dela vsekakor pozitivna, ker po našem mnenju razblini določena mnenja in določene strumentalizacije ter nakazuje šoli in državnim organom izhod iz slepe ulice, ki je čedalje bolj nevzdržna nasproti osveščenosti mladine, ki se zaveda svoje kulturne bitnosti. PAVEL PETRIČIČ ni ljudje se ne branijo več dolarjev, ampak jiii radi kupujejo in hrani o. Po Reaganovem podvigu pri novembrskih predsedniških volitvah v ZDA se je vse spremenilo. Francoski frank je bil podvržen v ponedePek znatnemu pritisku ter je padel za dva odstotka, naslednje dni pa še za dva odstotka. Tako velja zdaj frank 203 lir, za dolar pa je treba odšteti kar 5,6 franka. Pravijo, da je treba pripisati padec franka preplahu, ki se ,ie ustvaril med operaterji po Mitterrandovi izvolitvi za predsednika Francije. Bojijo se namreč politične negotovosti v obdobju, ko bo predsednik v tej državi socialist, parla ment pa bo še za nekaj časa v rokah sredincev. Marka je padla nasproti dolarju, ostala pa je na čelu evropske valutne skupine, švicarski frank se je okrepil za en odstotek in velja zdaj 550 lir, nasproti dolarju pa je padel le za en odstotek. Baje je treba pojav pripisati prilivu kapitalov iz Francije v Švico po predsedniških volitvah. Zanimivo je bilo pri tem, da se je frank okrepil kljub razmeroma nizkim obrestim, ki jih nudi. Za kroniko naj navedemo tokrat sedanje obrestne mere pri operacijah v glavnih valutah: dolar 18 - 19 odstotkov, francoski frank 18 odst., marka in funt šterling 12 odst., švicarski frank 9 odst., lira pa 21 do 22 odst. Ura se je razvrednotila v višini pol odstotka nasproti vsem valutam skupaj, kar je treba pripisati v glavnem znatnemu porastu dolarja. Podatki o obrestnih merah navajajo povišanje medbančnih obresti na 20 odstotkov, Titova poslednja bitka Med zadnjimi publikacijami, posvečenimi predsedniku Titu, je knjiga z naslovom Titova poslednja bitka. Uredil jo je Miro Poč, jotograjije je uredil Joco Žnidaršič, opremil in likovno uredil pa Matjaž Vipotnik. Avtorjev besedila je več, v glavnem gre za novinarje časnika Delo. Prav tako pa so fotografije delo različnih avtorjev. Vsi sodelavci so prh pomogli, da je prišla m trg knjiga velikega formata, predvsem z različnimi barvnimi podobami opremljena knjiga in s spremnim tekstom, knjiga, ki je posvečena zadnjim dnem Titovega življenja. Maršal Tito je bojeval mnogo bitk, piše na prvi strani tega zbornika. V vseh teh bitkah je šlo za našo usodo, za Jugoslavijo. V prvih mesecih leta 1980 je življenje izzvalo njegovo zadnjo bitko. To bitko je Tito izgubil, izgubil zase; za Jugoslavijo, ki je bila smoter in vsebina vseh njegovih bitk, za državo, ki jo je odločilno soustvaril, pa je dobil tudi to svojo zadnjo bitko. Knjiga prikazuje, kako je Tito bojeval ta boj in kako se je Jugoslavija poslovila od svojega največjega moža, kateremu se je ob smrti poklonil • ves svet. Knjigo začenja Titova novoletna poslanica za leto 1980, poslednja poslanica, ki jo je Tito ob prelomu leta naslovil na državljane Jugoslavije. Potem sledimo v podobah silvestrovsici zabavi in novoletnemu kosilu, potem pa beremo prve agencijske vesti o Titovi bolezni in o sprejemu v ljubljanski Klinični center. Tu se srečamo z zdravniki, ki so Tita zdravili, beremo, da je bil odpuščen iz bolnice, pa se je moral spet vrniti tja, na prvo in nato na drugo operacijo. Znane so slike, kako sprejema po operaciji, po kateri je naglo okreval, svoja sinova, pa svoje sodelavce, najvišje predstavnike državnega in političnega življenja. Potem se je zdravstveno stanje nenadoma poslabšalo in Titov organizem se je štiri mesece upiral smrti. Dne četrtega maja lani je Titovo življenje u-gasnilo. Kaj se je za tem dogajalo v Ljubljani, kažejo številne podobe. Tudi Titovo poslednjo pot na ljubljanski kolodvor. In poslednji sprejem v Zagrebu in Beogradu. VZHODNOEVROPSKE VALUTE V TRSTU 15. 5. 1981 Sovjetski rubelj 262 — Poljski zlot 6,— Češka krona 45.— Madžarski forint 31,— Romunski lej 28,- Bolgarski lav 170.- Turška lir« 10- Potem spremljamo v številnih podobah, kako so se predstavniki vsega sveta poklonili Titoizmu spominu, ko je ležal v avli Skupščine in na samem pogrebu. Prav Titov pogreb je simbolična podoba Titovih prizadevanj za mir in miroljubno sožitje ter združevanje vseh. narodov, ras in držal). Slike so več ali manj znane, toda zdaj v knjigi zbrane skupaj z ostalimi, o tem dovolj zgovorno govore. Na koncu je še kronologija 127 odločilnih dni, z govori naših političnih predstavnikov in seznami vseh tujih delegacij. Knjiga Titova poslednja bitka je po svoji vsebini dragocena dokumentarna knjiga. Tehnično je brezhibna, skrbno urejena, zanimiva in dragocena. Čeprav nam novega slikovnega gradiva ne prinaša, je ob tem, da je v njej zbrano vse gradivo, v besedilu in podobi, ki se nanaša na smrt maršala Tita, izjemna in nam vsem draga publikacija. Sl. Ru. Prvo čartersko letalo na letališču «Portorož» PORTOROŽ — Včeraj je na sečoveljsko letališče «Portorož« pristalo prvo chartersko letalo z desetimi sedeži in iz bavarskega kraja Passaua pripeljalo prve turiste. Letališko podjetje Passauer Flug-dienst iz ZRN je tudi že poslalo program priletov chart-erskih letal, ki bodo pristajali vsak petek po trikrat na dan do konca letošnjega oktobra. To podjetje je zato že zakupilo določeno število hotelskih zmogljivosti, kar kaže na prve konkretnejše sadove tega letališča. Naslednji petek pričakujejo v Sečovljah kar 30 letal iz ZRN in Avstrije. Sicer pa je zvezni izvršni svet aprila odločil, da je s prvim majem sečoveljsko letališče tretje slovensko letališče — odprto skozi vse leto za javni, mednarodni in domači letalski promet (v času turistične sezone bo "odprto cd 7. do 19. ure, pozimi pa od 9. do 16. ure). Že avgusta bodo na sečoveljskem letališču «Portorož» odprli še dodatne letališke prostore za mednarodni mejni prehod in tehnični predet za kontrolo letenja in meteorološko službo. Ko bodo naslednje leto podaljšali stezo z 850 na 1200 metrov, pa bo letališče'prišlo še bolj do izraza, saj bodo tukaj lahko pristajala letala s 500 sedeži. BORIS ŠULIGOJ DRAGOCENE KOVINE 14. 5. 1981 ZLATO Nakup Prodaja Milan (g) ZLATO 17.800 18.000 London (unča) 447.— SREBRO dol. 478,50 Milan (kg) PLATINA 404.300 413,800 Milan (f) 17.200 17.800 ■noHlilliiHiiiMiiimnuimmimiiilililiniiiuimiiiuMimiilll.ml...Hlinili.iiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.... IZ BENEŠKE SLOVENIJE PROBLEM SLOVENSKE ŠOLE EDEN GLAVNIH PROBLEMOV Teza dveh visokošolk, ki sta zbrali in obdelali podatke iz štirih slovenskih občin v Beneški Sloveniji NiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiuiiiriHiiiiiiiiniimiiiiiiiiMiiiiiiiiliiiiiliiiiiiniiiiiliiiiiliiiiiiiiimiMiiifiiMiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ........ ‘ ......................«■ V zahodni Somaliji je vladala huda suša. Ljudje so molili za dež, ki se je nato tako vlil, da je poplavil velikanske površine in napravil velikoškode, hkrati pa ogrozil tudi zdravs tveue razmere na področju, kjer živi 70 tisoč ljudi NOVICE Z VALUTNIH TRŽIŠČ Dolar nezadržno raste, pada pa francoski frank kar namiguje na zvišanje inflacije v državi. Zlato je nihalo med tednom v mejah 4 odstotkov in sicer med 480 in 500 dolarji za unčo. Okrepitev dolarja vpliva le do neke mere na pocenitev zlata, ki se zaustavi pri kotaciji 475 dolarjev. Obračunane v lirah ter v švi carskih frankih se je zlato celo podražilo, (srs) NAKUPIM^ CENA TUJIH VALUT Trst Celovec Ziirieh Beograd 15.5.81 14.5.81 14.5.81 15.5.81 Ameriški dolar 1120,- 15,90 2,084 32,29 Kanadski dolar 9.3!).- 13,20 1,73 25,60 Nemška marka 4C2,— 697,- 90.33 1517,49 Holandski fiorint 442,- 627,50 81.16 1326,56 Belgijski Trank 29,- 41,20 5,53 86,1(1 Danska krona 159,- 221,- 23,75 470,97 Švedska krona 229,- 323,50 42/2 675,53 Norveška krona 195,— 281,— 36,63 575,76 Francoski frank 206.- 288,— 37,52 641,98 Italijanska lira — 1,40 1,85 3,11 Angleški funt 2370,- 33,26 4,31 70,37 Irski funt 1750,- - Švicarski frank 542.- 733,50 -L— 1661,72 Avstrijski šiling 69,50 — 12,78 214,65 Japonski jen 4,- 7,50 0,97 14,46 Avstralski dolar 1240,- — — 35,26 Španska peseta 12,10 17,10 2,26 35,89 Portugalski eskudo 18,50 23,50 3,41 — Jug. dinar: mali 30,50 40,- 5,80 — veliki 29,50 4().t— 5,80 —— Grška drahma 20,- 27,50 — 57,96 Ll*: išiassl r um mmm w ITALIJANSKA TV Prvi kanal 10.00 Slamnati klobuk iz Firenc, glasbena farsa 11.45 Velike reke: Loira 12.30 Check-up, oddaja o medicini 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK 14.(X) Nigel, 9, nadaljevanje 14.30 B.B. Band in coneert 15.10 64. «Giro dTtalia* 16.30 Happv davs Večerja za dva TV film 17.00 DNEVNIK 1 - Flash 17.05 Odpri se sobota 18 ,35 Izžrebanje loterije 18.40 Nabožna oddaja 18.50 Ihtavi, simpatični Braccio di ferro 19.20 240 Robert - 1. del TV filma 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Zim Zum Zam, glasbena oddaja, ki jo vodi Alexander 21.45 II buon paese 22.25 Ona - TV priredba Ob koncu Dnevnik in Vremenska slika Drugi kanal 10.00 Sobotno gledališče Sokrivka, L. C, Thomasa in J. Rem “ 11.40 Vabilo 12.30 Lažnivi Billy - Tv film 13 00 DNEVNIK 2 - Ob 13.' uri 13.30 DNEVNIK 2 - Infprmacije ' za potrošnike 14.00 Odprla šola 14.30 športna sobota Firence: Tenis 17.00 DNEVNIK 2 - Flash 17 05 «11 barattolo* 18.55 Izžrebanje loterije 19.00 DNEVNIK 2 - Dribbling Vremenske napovedi 19.45 DNEVNIK 2 - Poročila 20.40 Lettera scarlatta. po romanu N. Havvthorna, 4 in zadnje nad. 21.30 «11 pollo ruspante* in «Pro-fesor». filma z Ugom To-gnazzijem V filmu «Pollo ruspante*. ki ga je režiral Gregoretti, je Ugo Tognazzi tipičen «po-prečni potrošnik*, na katerega močno vpliva reklama in želia po bogatem življenju. Na izletu z ženo in sinom v družinskem avtomobilčku obišče «rezidenčno naselje*, kjer bi se rad naselil. Toda predujmi obresti in posojila niso V skladu z njegovimi mesečnimi dohodki. z njegovo plačo. Samo ob sebi se razume, da ga to spravi v slabo voljo in ko se vrača, svojo ihto izraža v norem prehitevanju, ki bi ga lahko drago stalo. V drugem delu oddaje bo na vrsti film z naslovom «Profesor». Marco Ferreri in Rafael Azcona skušata posnemati velikega španskega.-. mojstra 'Buhu®!«!* H njegovem stilu skušata prikazati podobo podeželskega profesorja, ki ie poln kompleksov. 22.40 Srečanie z Angelom Bran-duardijem Ob koncu Dnevnik 2 - Za d nje vesti Tretji kanal 16.55 Vabilo v gledališče: Trilussa Bazaar, 2 dejanji 19.00 DNEVNIK 3 19.35 II Pollice, programi tretje TV mreže 20.05 Vsi na oder 20.40 Secret army, 5. epizoda 21.35 Beseda in slika 22.20 DNEVNIK 3 22.55 64. «Giro dTtalia* JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.00 Poročila. 9.05 Minigodci v glasbeni deželi 9.15 Kapitan Kuk. pravljica 9.25 Zbis — F. Rudolf: 40 zelenih slonov 9.45 Tehtnica za natančno tehtanje 10.15 Palčki nimajo pojma, otroška oddaja 10.45 Jezik v javni rabi Jezik v javni rabi: Kako nastanejo pri besedah različne stilne vrednosti? človek z govorom izpoveduje določene misli, hkrati pa svoje govorjenje hote ali nehote tudi čustveno obarva. Tako imamo v vsakem jeziku kopico sinonimov, ki jih uvrščamo v stilno ali čustveno obarvane besedne skupine. V oddaji bomo prisluhnili slavistu Francetu Novaku, ki je s pomočjo televizijske ekipe ter Petra Ovsca, Ale Peče in Vlada Suhiia - Morvarja pripravil današnjo oddajo. 10.55 Tržaški mozaik. 2. del dok. oddaje 11.45 J. Dieti: Bolnišnica na koncu mesta. nad. 12.35 in 16.50 Poročila 16 55 Nogomet: Sloboda — Velež 18.45 Lažnivi kljukec, mlad. film 19.50 Naš kraj 20.05 Zlata ptica 20.10 Risanka 20.24 TV nocoj 20.26 Zrno do zrna 20.30 DNEVNIK in Vreme 21.00 Sobotna križanka 22.45 Ura revolverašev, film Ura revolverašev je nekakšno nadaljevanje iz leta 1957 «Strelianie pri Ok Koralu*. Tokrat junak filma Wyatt Faro preganja preostanek COantonove tolpe, ki so v obračun pri Ok Koralu o-stali živi. Predvsem ie tre ba pohvaliti Jamesa Garner-ja v travni vlogi in na Ja-sona Robardsa v vlogi slavnega Doca Ilollidava. Gre torej za tipičen wes*ern. Dri katerem bodo uživali ored-vsem ljubitelji te zvrsti. 0,25 Poročila 0.30 TV kažipot Koper 12.00 Veliki bazar 14.55 Nogomet 16.45 Dokumentarec 17.30 Ponovitev filma 19.00 Odprta meja 19.25 Visok pritisk 20 00 Risanke 20.15 Stičišče — Dve minuti 20.30 Heroji iz Khartouma, film "22.00 Dnevnik danes 22.10 Pripravljen na umor. film Zagreb 16.45 TV koledar 16.55 Nogomet: Sloboda — Velež 18 45 Partizanski oder, oddaja za otroke 19.45 Pisatelji revolucionarji 21.00 Kdo ve? - film 23.00 Za konec tedna ŠVICA 17.20 Stroj, ki govori 20.40 Zadnji poštar Sv. Gottarda, film 22.20 Športna sobota TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Ju‘ran.ji ai manah; 9.00 Glasbena matineja; 10.10 Ansambel «Slavko Osterc* iz Ljubljane; 11.30 Beležka; 11.35 Paleta orkestrov; 12.00 Glasnik Kanalske doline; 12 30 in 13.30 Glasba po željah; 14 10 Otroški kotiček: Tomi na obisku; 14.30 Gremo v kino; 14.40 Glasba od A do ž: 16.00 «Up naj vam.be zvest prijatelj, maestro!*: 16.30 Poslušali boste; 17.10 Mi in glasba: 17.30 Na goriškem valu: 18.00 Nada Konjedic, prevajalka; 18.45 Vera in naš čas. KOPER (Italijanski program) 7.30, 8.30, 9,30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30. 15.30, 16-30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 7 0(1 Glasba za dobro jutro; 8.15 Horoskop; 9.32 I.ucianovi dopisniki; 10 00 Plošče; 10.15 Knjiga na radiu; 10.32 Glasbeni odmor; 10 45 Mozaik; 11.00 Z nami je...; ,11.32 Kim. svet mladih; 12 00 Na prvi strani: 12.05 Glasba po željah; 14.33 Srečanje s... Claudio Mflot-ti; 1S..33 LP tedna; 16 00 Istrski akvateli: 16.10 Veliki orkestri lahke glasbe: 16 45 Orkester Borehe-si: 17.00 Zvezdni prah: 17.3? Glasbeni weekend: 17.55 Pismo iz...; 19.45 Nasvidenje jutri. KOPER (Slovenski program) 7.30, 8.25, 14.30, 15.30 Poročila 7.00 Glasba za dobro jutro; 7 05 Jutranji koledar; 7.37 Kinospored; 8.15 Najava sporeda; 14.00 Pregled dogodkov; 14 05 Med rojaki v zamejstvu; 14.40 Spored domačih viž in napevov; 15 (K) Mota generacija; 15.37 Glasbeni notes: 16.00 Dogodki in odmevi: 16.30 Glasba po žel'ah: 17.00 Sobotni piknik: 17.15 Jugoton: 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 Zabavna glasba. RADIO 1 7.00. 8.00. 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 5.00, 6.45, 7.25, 8.40 Glasbena kombinacija; 6.44 Včeraj v parlamentu; 7.15 Tukaj govori Jug: 9.00 Week-end; 10.6.3, 12.03, 15.03, 17.03 Informacije o cestnih razmerah; 10.06 Black-out: 10.48 Glasbeno srečanje z M!no; 11.30 Mest- ni kino; 12.05 Vrt pozimi; 12.30 Kronika nekega umora: 13.30 I-; robile hlias. Ernesto Bassignano; '14,03 Osebnosti v času: srečanja , oddaje »Vi in jaz*; 15.05 Radio-taxj; 15.15 64. «Giro dTtalia*; 16.00 Orkester Glenna Millera; 16.20 Mi kot vi; 17.05 športna oddaja; 17.15 Oddaja o medicini; 17.40 Globetrotter; 18.30 Evropski objektiv; 19.30 Jazzovska zgodba; 20.00 Ostržek, včeraj in danes; 20.30 Odprti oder: 20.45 Kupidova puščica; 21.05 Glasba za Belle-Epoque; 21.30 Check-up za VIP; 22.00 Glasbeno razvedrilo. RADIO 2 6.. 30, 7.30, 8.30, 9.30, 12,30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 19.30 Poročila: 6.00 — 8.45 Jutro je vredno zlata; 8.24 Igrajte z nami; 9.05 Toge-ther. R. Herricka, 6. nadalj.: 9.32 in 10.12 Družina leta; 10.00 Posebna oddaja o motorjih; 11.00 Long Playing Hit; 1210 Deželni programi; 12.45 Radijski kontakt: 13.41 Sound Traek. glasba in kino; 15.00 Opat v dunajskih vrtovih. 5. nadalj.; 15.42 Hit Parade; 16.32 Izžrebanje loterije; 16.37 Posebna oddaja o poljedelstvu: 17 02 Vprašani je vedno veliko; 17.32 Vabilo v gledališče; Sošolec; 19.50 Kaj je pravzaprav humor?; 21.00 Rimski koncerti; 22.50 Turin ponoči. LJUBLJANA 7.00, 7.30, 9.00, 10.00, 11.00 12.00. 13.00, 15.(X), 20.00 Poročila; 710 Prometne informacije; 7.20 Rekreacija; 7.50 Dobro jutro, otroci!; 8.00 Druga jutranja kronika; 8.30 Iz naših sporedov; 9 (XI Pio- nirski tednik; 10.05 Z radiom na poti: 10.40 Turistični napotki; 11.06 Pojo amaterski zbori; 11.30 Sobotna matineja; 12 05 Zapojmo pesem: 12.20 Po republikah in pokrajinah: 12.40 Zapojte z nami; 13.10 Godala v ritmu: 13 30 Kmetijski nasveti; 13.40 Veseli domači napevi; 14..30 Priporočajo vam .; 15.05 Glasbena panorama: 16.00 Dogodki in odmevi; 16 30 Zabavna glasba; 16.50 Radio danes, radio jutri!; 17.00 Vrtiljak: 18.00 Zunanjepolitični magazin; 19.00 Škatlica za godbo; 19.30 Mladi mladim; 20.35 Mladi mostovi; 20 55 Domovina je ena; 21 00 Sobotni zabavni večer; 22.00 Za prijetno razvedrilo: 22.30 Oddaja za Izseljence; 0.00 Lirični utrinki: 0.10 Od tpd do polnoči; 1.05 Nočni program. OSEMNAJSTLETNICE SE POGOVARJAJO 0 REFERENDUMIH ODNOS DO ŽENSKE OSTAJA ENO BISTVENIH VPRAŠANJ Kaj predvideva zakon o prekinitvi nosečnosti in kako ga hočejo (eni in drugi) spremeniti V naše uredništvo smo povabili štiri tržaške slovenske dijakinje, ki bodo letos prvič volile. Z njimi smo se pogovarjali o referendumih, o njihovih občutkih v trenutku, ko se prvič podajajo na volišče, o pomenu jutrišnjega glasovanja za nadaljnji razvoj naše družbe, o vlogi, ki jo mora imeti ženska pri načrtovanju svojega bodočega življenja, pa tudi o odgovornosti, ki bi jo morali imeti pri tem moški. Barbara, Daniela, Mirta in Neva so se o tem nevezano pogovarjale, naša naloga pa je bila predvsem ta, da smo beležili pogovor. Prvič na volišče PD: Kakšen pomen ima za vas da greste letos prvič na volišče? Barbara: «Nobenih posebnih občutkov nimam, ker mislim da moj glas ne bo veliko pomenil. Po drugi strani pa imam vtis, da to ni nekaj novega zame, ker sem bila nekako že prisotna v političnem dogajanju. Neva: Kar zadeva občutkov se tudi meni ne zdi nič posebnega. Glede pomembnosti mojega osebnega glasu pa nisem istega mnenja kot Barbara, ker mislim, da glas vsakega posameznika nekaj pomeni. Daniela: Glas posameznika ima precejšen pomen zato tudi glas vsakega mladega; posebno se je to pokazalo takrat, ko so prvič volili 18-letniki. Takrat je glas mladih najbolj prišel do izraza. Mirta: Zame osebno je to, da volim zelo pomembno, ker se mi zdi, da tudi sama odločam o politični stvarnosti, čeprav mislim, da letošnje volitve niso običajne politične volitve, ker se ne odločamo za eno stranko, temveč za to ali naj bi bila naša družba bolj odprta, bolj človeška ali ne. Neva: Tokrat gre namreč za referendume, oziroma ugotovila sem še nekaj, da gre vsaj deloma za posebne referendume, saj odločamo o zakonu o splavu, ki ima prav tako kot zakon o razporoki, z razliko od drugih referendumov, velik moralen pomen, zaradi tega se prav o njem veliko več govori kot o drugih. Mirta: Ne samo, da zadeva moralna prepričanja, temveč tudi prizadene vsakega posameznika. Neva: Zakon o splavu zelo zadava privatno življenje: to s svojim obnašanjem dokazujejo tudi tiste reakcionarne silo, ki skušajo pritiskati na volivce s psihološkimi prijemi, v imenu morale in na podobne načine. PD: Vprašanje splava je torej sprožilo val polemik, kec je bolj oseben problem, ker zadeva privatno življenje vsakega posameznika? Barbara: Po mojem mnenju je tako, ker mislim, da se vsakdo pri tem čuti orizadet. Vsakdo ima Barbara o tem svoje mišljenje, ki ga tudi hoče zagovarjati. Daniela: Ne strinjam se popolnoma: ne smemo izhajati samo iz tega vidika, treba je upoštevati tudi praktično stran, realno plat življenja. Neva: Težko je danes določiti meja med moralnimi načeli in praktičnim življenjem. Mirta: Toda vseeno je bolj verjetno, da se nekomu zgodi, da zanosi, oziroma, da bi se hotel po-slu&ti pravice do splava, kakor na primer, da postane zločinec. PD: Zelo lahko pa se vsakomur dogodi, da ga v skladu z zakonom Cossiga tudi zaprejo. Zakaj je torej med obema referenduma razlika? Barbara: Recimo zato, ker je malo ljudi obveščenih o tem, kaj je zakon Cossiga in tega vprašanja ne občuti tako. Daniela: Po mojem ljudje ne pomislijo na to, da tudi njih lahko zaprejo. Občutijo pa vprašanje terorizma in zato odobravajo zakon, ki skuša terorizem zatreti. Veliko ljudi verjame v rnoc državnega aparata Barbara: Mislim, da je kljub vsemu še veliko ljudi, ki verjame v moč državnega aparata. Mirta: Od državnega aparata Pač nekaj pričakujejo: poslušala sem razgovor med dvema gospodoma, ki sta pravila, da jim ni nič mar kakšna bi bila oblast v državi, le da bi vnesla red. Mislim, da bi dva gospoda zagovarjala tudi smrtno kazen. Neva: Prepričana sem, da pa bi uvedbo smrtne kazni ne zmanjšali števila zločinskih dejanj. Mirta: Nasprotno, mogoče bi jih še bolj spodbujali, saj bi bil odpor v nekem smislu bolj stimuliran. Daniela: Po mojem pa je glavni problem, če kot državljani sploh zaupamo vladi, ki jo imamo, če zaupamo policijskim in sodnim o-blastem, ki o tem odločajo. Zato Neva prvič dvomim, da bi bilo sploh potrebno uvesti tak zakon, po drugi strani pa, da bi strožji zakonski predpisi res vnesli kakšen red. Neva: Smrtna kazen sploh ni v skladu z ustavo, ki določa, da je treba zločinca prevzgojiti. In isto velja tudi za dosmrtno ječo, kajti nekdo, ki ve, da ne bo nikoli prišel iz zapora, nima nobenega razloga, da bi se skušal izboljšati ali prevzgojiti. Mirta: Hotela sen še reči, da bi bila smrtna kazen še dodaten način ustrahovanja s katerim bi na primer oblasti lahko zatirala tudi politična gibanja. Daniela: Če na primer pogledamo, kaj se dogaja v Ameriki, se mi zdi, da tam kljub strogim zakonom še vedno niso premagali kriminala. Barbara: Ko sem začela govoriti o tem, da si nihče ne more dovoliti jemati življenja nekomu drugemu, sem pomislila tudi na spi a v. Ne gre za moralo, gre za stvarnost PD: Misliš, da je problem popolnoma enak? Barbarai/dProblamise. lahko načenja iz istega izhodišča: osebno sem proti splavu; ampak v primeru tega referenduma ne gre za moralo, temveč za stvarnost, takšno. kakršna je. Mirta: Mislim, da je problem drugačen, ker fetus ni dovršena oseba, ampak se iz njega šele razvije človek. Neva: Pri tem se križata dva vidika. Po eni strani se vsaka ženska znajde pred dilemo, ali je pripravljena na splav; po drugi strani pa skuša spoznati, če ima pogoje, da bi otroku nudila tisto, do česar ima vsak otrok pravico. Glede na to se odloči in zato sem prepričana, da se ženska odloči za splav, ker ve da ne bi mogla otroku nuditi tistega, kar on potrebuje. Daniela: Ko govorimo o splavu, bi po mojem morali pomisliti najprej na žensko, potem na možnega otroka. Mislim, da mora vsaka ženska odločiti, če splavi ali ne in ko se odloči, za splav, ji je pač treba zagotoviti, da poseg ne bo ogrožal njenega zdravja in njene osebe. V nasprotnem primeru mislim, da bi bilo to nasilje na žensko. Barbara: Osebno lahko rečem še to, da upam, da ne bi bila nikoli pred takšno dilemo. Vendar pa bi bilo v mojih letih obupno imeti otroka. Zato se po mojem še zmeraj premalo poudarja pomembnost spolne vzgoje in kontracepcije. O tem se na primer v šoli sploh ne govori, čeprav bi se s tem vprašanjem morali soočati vsi. V na- ga otroka manjšo odgovornost kakor mati. Mislim, da bi bil velik družbeni napredek, ko bi dosegli tako raven, dr bi se tudi oče čutil enako odgovornega kot se čuti mati. Saj pravzaprav tudi sedaj, ko se toliko govori o splavu, se ne govori o vlogi, ki jo ima moški. Moški pravijo, da je to žensko vprašanje Mirta: V pogovoru mi je neki mlad fant dejal, da bo pač volil to, kar zahtevajo feministke, ker so pač one prizadete. , Sam se sploh ne čuti prizadetega, zato se je odločil, da si bo ob tem sam umil roke in prepustil odločitev drugim. Neva: Enak odnos imajo na splošno moški tudi do kontracepcije. Ženska se more odločiti sama in sama tudi izbrati primerno sredstvo. Mirta: Noseča pač ostane ženska in zato je večina kontracepcijskih sredstev namenjenih prav njej ko jih za moške šele preverjajo. To se odraža tudi v splošnem mišljenju, kajti če zanosi je pred javno moralo kriva edino ženska. In končno se mi tudi zdi, da današnja civilizirana družba ne gleda na materinstvo, kot na nekaj lepega. Vedno so odnos do materinstva pogojevali razni faktorji, predvsem ekonomskega značaja, tako da je bilo enkrat prav, če je bilo veliko otrok, drugič pa če jih, je bilo malo. Daniela: Razmere so pač različne, spreminja se tudi položaj, vse to pa vpliva in oblikuje prevladujoče mišljenje neke dobe. Daniela PD: Govorimo torej o moški odgovornosti, oziroma o njihovi manjhni angažiranosti ob vprašanju, kakršno je splav. Se to mogoče kaže tudi v tem, dg. ste na ta razgovor prišla sama dekleta? Barbara: Po mojem ni to na** ključno: pri svojih vrstnikih nimam občutka, da bi vprašanje globje čuti. Skušala sem z njimi govoriti, vendar sploh ne vedo, kaj naj bi volili in mislijo, da se jih pravzaprav vprašanje splava ne tiče. Daniela: Saj se o tem pogovarjamo samo dekleta, s fanti je mogoče govoriti o tem, samo če so malo starejši. Tudi drugače o spolnosti ali kontracepciji govorimo vedno ločeno, samo med puncami in samo med fanti. Ne verjamem, da ženska rodi zato, da bo v vrtcu 15 otrok namesto 14 PD; Vprašanje splava so skušali uokviriti tudi v sklop manjšinske problematike in sicer ze- (Nadaljevame na zadnji strani) O zakonu o splavu bomo jutri in v ponedeljek glasovali z dvema glasovnicama. Z zeleno glasovnico se bomo izrekli o predlogu «Gibanja za življenje*, ki dejansko odpravlja splav oziroma ga omejuje na tiste primere, ko bi nadaljevanje nosečnosti predstavljalo življenjsko ali vsekakor težko telesno zdravstveno nevarnost za žensko. Z oranžno glasovnico se bomo izrekli o predlogu radikalcev, ki pa so za liberalizacijo splava. Vendar, kako je možno z odpravo istega zakona doseči eno ali drugo? Možno je z odpravo primernih členov oziroma delov členov zakona, ki bi bil po enem ali drugem predlogu vsekakor hudo zmrcvarjen. Kakšen je ta zakon sedaj in kako ga hočejo zmrcvariti je torej predmet tega dolgega opisa, v katerem obravnavamo vsak člen zakona posebej ter navajamo predloge tako Gibanja za življenje kot tudi radikalcev. Šele iz natančnega pregleda obeh predlogov bo razvidno, kako se v prakso prevaja filozofija tistih, ki hočejo splav odpraviti in tistih, ki so za liberalizacijo. 1. Prvi člen vsebuje osnovna načela zakona. Država je mnenja, da je splav negativen pojav in da je treba napeti vse sile, da se ga prepreči s tem, da se prizna družbeni pomen materinstva in da se zaščiti človeško življenje vse od spočetka ter zato zavrača prostovoljno prekinitev nosečnosti kot sredstvo za nadzorstvo nad številom rojstev. Javne socio-sanitarne službe imajo prav nalogo, da preprečijo splav s tem da preprečijo, da bi se ženske zatekale k splavu kot nekakšnemu kontracepcijskemu sredstvu, Radikalci predlagajo popolno odpravo tega člena, češ da gre za odvečne moralistične izjave. Gibanje za življenje pa ohranja ta člen, predvsem zaradi preprečevanja splava, ki je eno od načel gibanja. 2. Člen pojasnjuje naloge družinskih posvetovalnic, ki morajo seznaniti nosečnico z vsemi njenimi pravicami, to je o varstvu, ki ga ima pravico uživati na delovnem mestu in o tem, kako preprečiti splav, če ta ni potreben. Posebno vlogo imajo pri tem «prostovol.ini sodelavci*, to je verske in družbene organizacije različnih usmeritev. Člen predvideva možnost nudenja, na osnovi zdravniškega spričevala ženski kontracepcijskih sredstev. Ne radikalci, ne Gibanje za živ1 jen je ne predlagajo odprave tega člena, ki bo tako vsekakor ostal nedotaknjen. Tretji člen zadeva finansiranje družinskih: posvetovalnic. Država se obvezuje. da bo za njihovo delovanje naka zala in razdelila med dežele 50 milijard letno. Ne radikalci ne Gibanje za življenje ne' predlagajo tega člena. 4. ..»'.^g&je ključni del zakona. Določa, da se ženska lahko obrne v prvih 90 dneh nosečnosti na družinsko posvetovalnico, z zahtevo po splavu. Do te zahteve lahko pride zaradi «rčsne pevarnosti za njeno fizično ali psihično zdravje, v zvezi z njenim zdravstvenim stanjem, z njenimi ekonomskimi, socialnimi ali družinskimi pogoji, z okoliščinami, v katerih je zanosila, ali s predvidevanji o malfor-macijah otroka.* S tem členom zakon predvsem določa, da je možnost splava lažja v prvih treh' mesecih nosečnosti, vendar pa ne ostaja brez nadzorstva, saj so za zahtevo po splavu pač jasno določeni pogoji. Tako radikalci kot Gibanje za življenje predlagajo celotno odpravo tega člena. Po mnenju radikalcev mora biti ženska v prvih 90 dneh nosečnosti povsem svobodna, da splavi izključno po svoji presoji; Gibanje za življenje pa je proti taki formulaciji, ker je pač proti splavu. Ta člen vsebuje določila o postopku za splav v prvih 90 dneh nosečnosti. Če gre za primer, ki ga predvideva prejšnji člen, predvsem v zvezi s psihičnim zdravstvom ženske, predvideva zakon razgovor med zdravnikom in žensko ter, če leta soglaša tudi z očetom otroka, ki naj bi se rodil. Na skupnem razgovoru preučijo alternativne možnosti, da se ni treba zateči k splavu. Ob koncu razgovora mora zdravnik izdati potrdilo, da je do tega razgovora pač prišlo. Miniti mora vsaj teden dni. ki ga zakon predvideva za dodatni premislek, da se lahko ženska obrne na bolnišnico z zahtevo po splavu. Če pa na razgovoru zdravnik ugotovi, da gre za nujen primer, lahko izda potrdilo, za takojšen splav. Gibanje za življenje zahteva seveda odpravo tega člena, ker je vezan na prejšnji člen, ki naj bi bil odpravljen. Tudi radikalci so za odpravo tega člena, ker so proti pogovoru z zdravnikom, o katerem pravijo, da je odveč, paternali-stičen in poniževalen za žensko. Po njihovem mnenju naj bi zadostovala volja ženske. 6. Vsebuje določila o splavu po 90. dnevu nosečnosti. Zakon v tem primeru zelo o mejuje možnost splava in ga dopušča sa mo kadar je v nevarnosti življenje ženske In kadar so ugotovljeni patološki procesi v zvezi z znatnimi anomalijami ali mal-formacijami otroka, kar bi predstavljalo veliko nevarnost za fizično ali psihično zdravje ženske. V tem členu prihaja jasno do izraza mehanizem referenduma, to je kako z odpravo posameznih besed ali stavkov popolnoma spremeniš smisel člena. Gibanje za življenje predlaga odpravo besed «po 90. dnevu nosečnosti» in s tem poudarja, da zanj ni razlike med prvim in zadnjim dnevom nosečnosti. Prav tako predlagajo katoličani črtanje besede «psi-hično». Od celotnega člena ostane torej po predlogu Gibanja za življenje možnost prostovoljne prekinitve nosečnosti, kadar bi nadaljevanje nosečnosti predstavljalo veliko nevarnost za življenje ženske ali kadar bi bili ugotovljeni patološki procesi, ki bi predstavljali veliko nevarnost za fizično zdravje ženske. Radikalci pa predlagajo le črtanje določila o «anomalijah in malformacijah o-troka». Po njihovem predlogu bi bil torej splav po prvih 90 dneh nosečnosti možen v primeru življenjske nevarnosti za žensko in v primeru težke psihične ali fizične nevarnosti za njeno zdravje. Razlika med obema predlogoma prihaja jasno do izraza. Za Gibanje za življenje so to edini primeri, kp je dovoljen splav, ne glede na mesec nosečnosti. Za radikalce pa je v prvih treh mesecih splav dovoljen vedno, nato pa samo v primeru nevarnosti za življenje ali zdravje. Sedmi člen določa, da mora patološki proces, o katerem govori 6. člen, ugotoviti zdravnik bolnišniškg ustanove in s tem seznaniti pokrajinskega zdravnika. Radikalci predlagajo odpravo tega člena, kar bi pomenilo, da lahko splav o-pravljajo tudi v zasebnih klinikah. Radikalci tudi menijo, da je obvestilo pokrajinskemu zdravniku vmešavanje v o- sebno svobodo ženske. Gibanje za življenje pa predlaga, da ostane ta člen nespremenjen. 8. Osmi člen govori o tem, kdo lahko o-pravlja splav. To lahko delajo samo zdravniki javnih bolnišnic in, v prvih 90 dneh nosečnosti, zdravniki v zasebnih klinikah, ki imajo za to posebno dovoljenje, vendar z omejitvijo, da ne more biti v teh klinikah število splavov višje od 20 odstotkov vseh opravljenih ginekoloških posegov. S tem hoče zakon preprečiti da bi nastale klinike, ki bi osredotočile vso svojo dejavnost na vprašanje splava. Radikalci predlagajo odpravo tega člena, ker so proti določilu, da je splav dovoljen samo v državnih in pogodbeno vezanih bolnišnicah. Tudi Gibanje za življenje je za odpravo tega člena, vendar zato, ker se pač 8. člen nanaša na četrtega, to je na možnost splava v prvih 90 dneh nosečnosti. 9. Ta člen pojasnjuje vprašanje vesti. Katerikoli zdravstveni operater lahko s posebno izjavo, ki jo pošlje pokrajinskemu zdravniku, izjavi, da iz vesti ne bo sodeloval pri opravljanju splava. Seveda ta obveza odpade, če podpisnik take izjave sodeluje pri splavu, razen v primeru, da je bil ta poseg nujen, da se reši življenje ženske. Tako radikalci kot Gibanje za življenje ohranijo ta člen v bistvu brez sprememb. 10. Določa, da mora dežela kriti stroške za splav v okviru redne zdravstvene o-skrbe. Tudi ta člen ostane v bistvu brez sprememb. Kn pišemo v bistvu mislimo na izključno tehnične spremembe, to je črtanje tistih delov člena, ki se izrecno nanašajo na prejšnje člene, ki pa naj bi jih po predlogu referenduma odpravili. 11. Ta člen določa, da mora zdravnik, ki je opravil splav, to sporočiti pokrajinskemu zdravniku, ne da bi navedel ime ženske. Radikalci predlagajo odpravo tega določila, na predlog Gibanja za življenje pa ostane člen nespremenjen. Dvanajsti člen načenja zelo kočljivo vprašanje, to je splav mladoletnice. Zakon določa, da mora splav zahtevati mladoletnica sama, vendar morajo v to privoliti tudi starši. Če pa starši s tem ne soglašajo ali odločitev matere in očeta ni enotna, se lahko dekle zateče k sodniku za mladoletnike, ki lahko izda dovoljenje za splav tudi proti volji staršev. V primeru, da je poseg nujen, ga lahko opravi zdravnik po lastni presoji. Tako' radikalci kot Gibanje za življenje želijo odpravo tega člena. Radikalci zato, da jrripade odločitev sgmo ženski, Gibanje za življenje pa zato. da je uveljavljena pravica očetovstva. Dejanska posledica odprave tega člena pa bi bilo uveljavljanje redne zakonodaje tudi v primeru splava, to je obvezno privoljenje staršev. 13. Določa, da v primeru ženske, ki je preklicana zaradi umskega obolenja, lahko vloži prošnjo za splav na osnovi 4. člena tega zakona tudi skrbnik ali mož, pa čeprav ni uradno imenovan za skrbnika. Tako radikalci, kot Gibanje za življenje predlagajo odpravo tega člena, pred- vsem zato, ker se navezuje na 4. člen, ki ga oba predloga ukinjata. 14. Določa, da mora zdravnik, ki opravlja splav, seznaniti žensko z nadzersivem nad rojstvi in s postopkom splava. V primeru, da gre za splav zaradi malforma-cij otroka, mora zdravnik seznani.i žensko s potrebnimi ukrepi, da se v bodoče malformacije preprečijo. Tako radikalci kot Gibanje za živčevje predlagajo odpravo lega člena. Gibanje za življenje je izrecno mnenja, da je nadzorstvo nad rojstvi v nasprotju s katoliškim naukom in je zato tudi proti kontracepciji. 15. Predvideva izpopolnjevalne tečaje o splavu za zdravstveno osebje. Tečaje naj bi priredila dežela. Radikalci ohranjajo ta člen, Gibanje za življenje pa ga odpravlja, delno zato, ker je še vedno govor o «psihičnem» zdravju ženske in ker člen vsebuje tudi seznanjanje s kontracepcijskimi sredstvi. V februarju vsakega leta mora minister za zdravstvo poročati parlamentu o izvajanju zakona o splavu. Ne radikalci ne Gibanje za življenje ne predlagajo sprememb. Določa, da se nenamerna povzročitev splava kaznuje z zaporom od 3 mesecev do 2 let. Ne radikalci ne Gibanje za življenje ne oporekajo temu členu. Določa, da se namerna povzročitev splava brez privoljenja ženske kaznuje z zaporom od 4 do 8 let. Niti temu členu ne oporekajo ne radikalci ne Gibanje za življenje. Določa stroge kazni za tiste, ki opravljajo splav mimo določil tega zakona. Ne radikalci ne Gibanje za življenje ne nasprotujejo tem strogim kaznim in predlagajo le črtanje tistih delov člena, ki se nanašajo na prejšnje člene, ki naj bi bili po enem oziroma drugem predlogu opravljeni. 20. Predvideva zvišanje kazni za zdravstveno osebje, ki je sodelovalo pri opravljanju splava v okoliščinah, ki so v nasprotju z določili tega zakona kljub temu, da je poslalo pokrajinskemu zdravniku izjavo, da «iz vesti* ne bo sodelovalo pri opravljanju splava. Ne radikalci ne Gibanje za življenje ne oporekajo temu členu. 21. Predvideva kazen za vsakogar, ki bi objavljal podatke o istovetnosti ženske, ki je splavila. Niti temp členu ne oporekajo ne radikalci ne Gibanje za življenje. 22. Odpravlja določila fašističnega zakonika o celovitosti človeške rase (integritA della stirpe) in določa, da ni mogoče kaznovati zaradi splava človeka, ki je sodeloval pri opravljanju splava preden je stopil v veljavo ta zakon, če sodnik ugotovi, da je bil splav opravljen v skladu z določili 4. in 6. člena tega zakona. Radikalci predlagajo odpravo tega drugega dela člena, medtem ko ostane člen na predlog Gibanja za življenje nespremenjen. • • Za ohranitev zakona 194 je treba glasovati «NE» na zeleni glasovnici (predlog Gibanja za življenje) in «NE» na oranžni glasovnici (radikalci) RUMENA GLASOVNICA Dosmrtna ječa Mirta sprotnem primeru ne bi smeli govoriti o splavu, ga obravnavati z moralnega vidika, če bega pojava ne skušamo tudi preprečevati. PD: Samo upoštevati morate, da so etična in moralna načela, ki vodijo Cerkev, da odklanja splav, ista, ki jo vodijo tudi, da odklanja kontracepcijo. In končno ista načela tudi narekujejo poveličevanje materinstva. Kakšen odnos imate vi do materinstva? Neva: Sploh ga ne odklanjam, kajti imam že otroka, ki bo julija star dve leti. V odnosu do njega se čutim zelo odgovorna in prepričana sem, da bom tako vedno čutila, da mu bom skušala vedno nuditi čimveč. Toda prav glede materinstva mislim, da je treba obravnavati tudi vlogo očeta, kajti ponavadi oče čuti do svoje- Italijanski kazenski zakonik določa, da je najvišja kazen v Italiji dosmrtna ječa. Na to kazen lahko obsodijo človeka, ki ga spoznajo za krivega nenamernega umora z obteževalnimi okoliščinami ali hujšega zločina, kot je n.pr. večkratni umor ali pokol. Predlog pobudnikov referenduma o dosmrtni ječi je odprava te kazni. Če bi prejel ta predlog večino glasov, bi dosmrtna ječa izginila iz italijanskega kazenskega zakonika. Parlament bi imel 60 dni časa, da določi, katera kazen bi nadomestila dosmrtno ječo. Lahko bi bila to obsodba na 30 let zapora, ki je poleg dosmrtne ječe najvišja zaporna kazen, lahko pa tudi daljša doba zapora. Dosmrtna ječa je pravzaprav v nasprotju z ustavnimi določili. Ustava namreč izrecno določa, da mora biti vsaka kazen vzgojna in da mora nuditi obsojencu možnost. da se ponovno vključi v družbo. V primeru dosmrtne ječe tega seveda ni mogoče trditi, saj obsojenec nima sploh možnosti, da zapusti zapor, kaj šele. da se vključi v družbo. In vemo, da mnogo obsojencev na dosmrtno ječo — ne bi hoteli kogarkoli zagovarjati — ne moremo vključiti v skupino «nepoboljšljivih kriminalcevi», saj je umor marsikdaj tudi posledica številnih zunanjih dejavnikov; pomislimo le na «dru-žinske tragediie» ki jih je v zadnjih letih še kar precej. Sicer pa je treba poudariti, da so vprašanje dosmrtne ječe že Stran sta uredila: BREDA PAHOR In BOJAN BREZIGAR večkrat načeli tudi na parlamentarni ravni. Gonella, Reale in Za-garia, so v obdobjih, ko so bili ministri za pravosodje, predlaga-gali odpravo smrtne kazni z uvedbo 30 do 40 let zapora. Dvakrat je senat že odobril ta predlog a obakrat je zaradi zapadlosti zakonodajne dobe zadeva krenila v pozabo. Vprašanje odprave dosmrtne ječe je torej aktualno. Če bi na referendumu ta predlog ne prejel večine, je kljub temu možno, da parlament načne tudi to vprašanje, če prej ne, kadar bo razpravljal o reformi kazenskega zakonika. Vendar pa bo do tega prišlo z običajno italijansko birokratsko počasnostjo. Za odpravo dosmrtne ječe, bomo na rumeni glasovnici prečrtali «DA*, če smo za ohranitev dosmrtne ječe, bomo na rumeni glasovnici prečrtali »NE*. SIVA GLASOVNICA Orožni list da doka-ni bil še Orožje v Italiji lahko dobi skoraj vsakdo. Pogoj je. že, da ga potrebuje, kar je seveda precej lahko, in da nikoli obsojen. Orožni list izda kvestor (za puške) ali prefekt (za pištole). To je dokument, ki dovoljuje državljanu, da gre z orožjem iz svojega stanovanja. Predlog pobudnikov referenduma o orožnem listu je odprava določil, ki pooblaščajo kvestorja oziroma prefekta, da izda ta dokument. Na ta način bi nihče, razen seveda vojaških in policijskih sil, ne smel nositi iz stanovanja (ali drugega zaprtega prostora) nikakrš nega orožja. V praksi bi to pomenilo: — da bi razorožili vse zasebne policije; — da bi prepovedali lov s strelnim orožjem; — da bi ne smeli imeti pri sebi orožja državljani, ki ga sedaj redno nosijo (n.pr. zlatarji draguljarji itd.). Tisti, ki predlogu radikalcev oporekajo, predvsem ugotavljajo da so postale zasebne policije, del naše družbene ureditve in da se jih poslužujejo celo poldržavne in državne ustanove. Ugovarjajo tudi, da določilo vendarle nekje ščiti poštenega državljana pred nepoštenim. Sicer pa, pripominjajo teroristi ip zločinci ne potrebujejo orožnega lista. Če bi ga odpravili, bi s tem še ošibili tiste, ki stojijo na strani zakona in pravice. Če smo za odpravo orožnega lista, bomo na sivi glasovnici prečrtali »DA*! Če pa smo za to, da ostanejo določila o orožnem listu taka, kakršna so, bomo na sivi glasovnici prečrtali »NE*. PLAVA GLASOVNICA Zakon Cossiga Terorizem je nedvomno eden najbolj dramatičnih pojavov našega časa. Tega nihče ne zanika. Deljena po so mnenja o tem, katera oblika proti terorizmu je najučinkovitejša. Že vse od začetkov razraščanja teroristične dejavnosti so obstajale namreč dileme o tem, če se je treba terorizmu zoperstaviti s posebnimi zakoni, ali pa je treba s terorizmom ravnati kot z drugačnim kriminalom. V Italiji je prevladalo mnenje, da je treba proti teroristom uvesti posebne ukrepe. V okviru teh posebnih ukrepov sodi tudi zakon «Cossiga» iz leta 1979. Ta zakon bi lahko razdelili v dva dela, in sicer po tem, kako druge stranke ocenjujejo uspešnost ukrepov. Pozitivna je vsekakor ocena nekaterih ukrepov, ki so v pomoč preiskovalcem. Med te sodi predvsem znižanje kazni za »skesane* STALIŠČA POLITIČNIH STRANK ZA REFERENDUME REFERENDUM barva GLASOVNICE KPI PSI PSD1 PLI PRI PDUP PR KD MSI SPLAV (Gibanje za življenje) ZELENA NE NE NE NE NE NE NE DA DA SPLAV (Radikalci) ORANŽNA NE NE NE NE NE NE DA NE NE DOSMRTNA JEČA RUMENA DA DA NE DA NE DA DA NE NE ZAKON COSSIGA PLAVA NE NE NE NE NE DA DA NE DA OROŽNI LIST SIVA NE NE NE NE NE DA DA NE NE teroriste, torej za tiste, ld so pomagali preiskovalcem, da preprečijo nadaljnje atentate in da odkrijejo druge člane terorističnih organizacij. Med ukrepe, ki jih večina pozitivno ocenjuje sodi tudi zaostritev kazni za teroristična dejanja. Med ukrepi, ki so dvignili največ prahu, je predvsem «policijski pripor*. Policija lahko aretira in pridrži za 48 ur (ne da bi mu nudila zagovornika) človeka, o katerem sumi, da naklepa teroristično dejanje ali da je povezan s teroristi. Temu ukrepu je treba dodati tudi nova kazniva dejanja, osnovana na sumničenjih, oziroma na domnevah, da nekdo pripravlja teroristično dejanje. V okviru preiskav lahko policija, tudi brez izrecnega sodnikovega dovoljenja, preišče celo hišo ali kar cel mestni predel. Za nameček pa zakon predvideva podaljšanje »preventivnega zapora*, torej tistega, ki ga mora obtoženec presedeti pred procesom; to obdobje, ki zaradi svoje dolžine daje alibi počasnosti sodnega aparata, lahko v nekaterih primerih preseže 10 let. Skratka, pravijo tisti, ki o-porekajo tem določilom, Pietro Val-preda bi sedel v zaporu 10 let. Predlagatelji referenduma so mnenja, da negativne plati zakona prevladujejo nad pozitivnimi in so se zato ozrekli za odpravo celotnega zakona. Tisti, ki z njimi ne soglašajo, izhajajo predvsem iz stališče, da je zakon, oziroma tisti del, ki govori o »skesanih* teroristih, v zadnjih letih obrodil velike sadove. Kdor je za odpravo zakona Cossiga bo na plavi glasovnici prečrtal »DA*. Kdor pa je za to, da se zakon Cossiga ohrani, bo na plavi glasovnici prečrtal »NE*. pa je bila pripoved Nade Žerjal iz Bol junca -(po rodu iz Boršta), ki je bila v tem taborišču kot 10-letna punčka skupaj z materjo in očetom. Njeni otroški spo- bi še kdaj obiskal Bari. * Nfl TRADICIONALNEM MNOŽIČNEM IZLETU BRALCEV IN NAROČNIKOV PRIMORSKEGA DNEVNIKA Z M/L «Dalmacija» podolž in počez po Jadranu Pomenljiv obisk krajev v Puglii, kjer so se formirale slavne «prekomorske brigade» ■ Na ladji počastitev Titovega spomina - Tovariško srečanje s starimi znanci Korčulani Letošnje križarjenje v tradicionalni organizaciji Primorskega dnevnika s tehničnimi uslugami agencije «Aurora», je nudilo nekaj več kot 300 izletnikom — naro-ročnikom in bralcem Primorskega dnevnika, priložnost, da so se nekateri prvič, večina pa ponovno, podali vzdolž prekrasne dalmatinske obale tja do Boke Kotorske, nato čez Jadran na italijansko stran do Barija s krožnim izletom v notranjost, pa spet v Dalmacijo na čudovite otoke Korčulo, Hvar in Mali Lošinj in v meštna bisera Dubrovnik in Split s povratkom v Koper in nato v Trst. Skoraj šest polnih dni na morju na krovu elegantne in gostoljubne bele "Dalmacije* in po kopnem z avtobusi in peš, kot je pač predvideval program celotnega izleta. Spoznavanje novih krajev. ustvarjanje novih in potrjevanje starih prijateljstev, doživetja take in drugačne vrste pa seveda sproščenost za dušo in telo, to so bile glavne značilnosti križarjenja, ki ga bomo v naslednjem skušali opisati od etape do etape. 2 DEŽJEM DO BENETK Na pot se je podalo sedem avtobusov, kajti vkrcanje na »Dalmacijo* je bilo v Benetkah, kjer ima ladja svoje tradicionalno oporišče za križarjenja iz Italije. Tiste, ki so vstopali v avtobuse pred tržaško sodno palačo, je za začetek temeljito namočil dež, ki se je ulil prav za 13. uro. Kako je bilo z drugimi ne vem, upam pa, da jim je bil nezaželeni tuš prihranjen. Toda kdo bi si zaradi tega že na samem začetku kvaril razpoloženje. Bo pa solata lepše rastla. Sicer pa se je potem že med potjo začelo jasniti in Benetke so nas pozdravile v soncu, kar so nam v ostalem z vso zanesljivostjo napovedali tudi naši šoferji podjetja «La Gradese», ki se na vreme v teh krajih očitno dobro spoznajo. Vožnja je bila po avtocesti hitro mimo in že smo preko zapletenih cestnih mostov pri Mestrah zavozili naravnost v potniško pristanišče. Za mejne in carinske formalnosti je bilo treba nekaj časa, sicer pa so se policaji in cariniki spričo tolikšne množice kaj kmalu odpovedali običajni pedantnosti. Bolj kot naša prtljaga. dokumenti in denarnice jih je zanimal venec s slovensko trobojnico. ki smo ga imeli s seboj za obisk kostnice NOB v Bar-letti in ki ga je naš šofer, ker se mu je pač mudilo nazaj, enostavno izročil v varstvo carinikom dokler ga kdo od nas ne bi prevzel in odnesel s seboj na ladjo. Seveda nič hudega, če bi kdo od carinikov ne bil vraževeren in je zato pod pultom več čas tiščal v roki koščeni amulet, da bi odgnal od sebe nesrečo. Kar oddahnil se je. ko sem kot zadnji od potnikov prevzel venec, potem ko sem mu še jrej pojasnil zakaj ga nosimo s seboj. No, resnici na ljubo je šlo za šalo, toda vrag vedi, če ni carinik v svoji podzavesti le mislil resno. .. Vkrcavanje je kljub velikemu številu potnikov teklo gladko in brez zastojev, vzporedno pa smo se tudi že rokovali s starimi znanci s prejšnjih križarjenj, z ladijskim komisarjem Ivom Antičem in drugimi. Med razmeščanjem po kabinah se niti zavedli nismo, da je naša «Dalmacija» medtem že izplula in usmerila svoj kljun proti izhodu iz širokega pristaniškega zaliva mimo slikovitih beneških palač in kupol proti odprtemu morju. DOBRODOŠLICA NA LADJI Ustaljen običaj na ladjah je »cocktail dobrodošlice*, med katerim predstavi kapitan — »bar-ba» — potnikom sebe in svoj oficirski štab ter zaželi gostom prijetno bivanje na ladji in mirno plovbo, za vodstvo izleta pa je «cocktaib priložnost, da pozdravi izletnike prvič zbrane skupaj na enem samem kraju —- v ladijski kavarni, da izrazi v svojem in njihovem imenu zadovoljstvo, da so po daljšem času spet na eni najlepših ladij jugoslovanske bele flote (Dalmacija je sestrska ladja Istfe, s katero so izletniki Primorskega dnevnika že potovali pred leti v Grčijo in v Tunis). Zdravice se končajo seveda z najboljšimi voščili za prijeten potek celotnega izleta. Zdaj je seveda treba predstaviti tudi kapitana ladje, simpatičnega Zagrebčana, sicer pa naturaliziranega Rečana, Zlatka Krasoje-viia. »Barba* je že precej časa poveljnik »Dalmacije*. pred leti pa je vozil tudi na progah med Puljem in Trstom in zato seveda precej dobro pozna naše mesto, v njem pa zlasti dobro tiste gostilne, v katerih so včasih ponudili slastne »tripe*, očitno njegovo priljubljeno jed. V svojo hrvaško govorico kar rad pomeša kakšno slovensko besedo, pije pa samo brezalkoholne pijače, kar samo dokazuje, da res ril Slovenec in še manj Slovenec iz naših krajev. Sicer pa je naš «barba» prekrižaril že precej sveta od Baltika do Karibskega morja, od Sredozemlja do Indijskega oceana. Za komisarja Iva Antiča sem že dejal, da je naš stari znanec s prejšnjih križarjenj, ko še ni imel tako visoke ladijske funkcije, treba pa je reči, da se v komisarski vlogi imenitno znajde predvsem zaradi svoje družabnosti in pristne dalmatinske veselosti. I-men ostalih oficirjev se res ne spomnim več, lahko pa mirno rečem. da so vsi odlični dečki, vsi izkušeni plovci, za kar nasplošno veljajo vsi dalmatinski pomorščaki, ki so svoj sloves ponesli v širni svet in po širnih oceanih. Posebej naj omenim vsaj še ladijskega radiotelegrafista, ki se je na prošnjo Jadranovih navijačev potrudil 'izpostaviti zvezo s Trstom in posredovati izid zmagovite Jadranove tekme s Servolano. Večerja, ki je sledila «cocktailu dobrodošlice* je bila prvi dokaz, da bosta hrana in postrežba na visoki ravni, večerni ples pozno v noč pa je že takoj na začetku našega križarjenja povedal, da se bo treba oborožiti z dobro kondicijo, ker so naše ženske bile kar vztrajne plesalke. KOTOR PO PORTESU V mirni plovbi je naša Dalmacija* s poprečno hitrostjo 16 vozlov na uro rezala sinjo gladino Jadrana zdaj bližje zdaj bolj oddaljena od obale in otokov na zunanji strani Dugega otoka in Kornatov po sredini med Visom in Hvarom in potem med Lastovim in Korčulo, vzdolž zunanje obale Mljeta in mimo Dubrovnika, ki se je v dopoldanskem soncu iz daljave razkazoval kot krasotec s svojim mogočnim obzidjem, da bi na kraju zaplula v Boko Kotorsko in v upočasnjeni plovbi drsela mimo mestec Igalo, Herceg-novi, Denoviči, Baošiči, in Bi jelo ter skozi ožino med Turškim rtom in rtom Gospa dosegla pristan v Kotoru. Triurni postanek nam je dovolil sprehcd skozi mesto. Kakšna tesnoba obide človeka, ko se sprehaja po mrtvih ulicah mesta, ki ga je katastrofalno prizadel potres pred dvema letoma. V prej živahnem mestecu, ki je štelo nekaj tisoč prebivalcev, stalno živi sedaj v za silo obnovljenih hišah morda 100 ali nekaj več ljudi, Zunanji videz karakterističnih pročelij od daleč niti ne daje vtisa ogromnega opustošenja, ki ga je povzročila potresna ujma, toda pogled od blizu ti za okenskimi odprtinami šele razkriva pra,vo razdejanje in neizmerljivo kulturno škodo. Slišali smo priletno ženico na pomolu: »Bože, da ipak neko dojde k nama, zlatno moja ('Dalmacija* i vi ljudi, gledajte šta je ostalo od našeg ponosnog gradiča. . .» Toda solz v njenih očeh ni bilo in ni jih bilo v očeh otrok, ki so se podili za žogo, niti v očeh odsluženega mornarja, ki nam je pokazal kraj prav na obali. kjer je stal pred potresom nov, moderen hotel, zdaj pa na tistem mestu gledajo iz vode samo kroš-n’e dreves, ker se je obala pogreznila nekaj metrov v morje, kot se je pogreznil tudi sam pomol, na katerega se je privezala naša «Dalmacija». Na drugi strani mestnega zaliva so na pobočju zgradili zidane montažne hiše za brezdomce. Ljudje imajo stanovanja, toda doma nimajo več, nimajo več mesteca, ki je dihalo z njimi svojo starožitnost in sedanjost. Ali ga bo sploh mogoče kdaj obnoviti v njegovi zgodovinski pomembnosti in njegovi bivanjski vlogi? To je delo za desetletja, to je stvar kulturnega sveta in poklicanih organov in ustanov Združenih narodov, ne samo Jugoslavije in njene človeške skupnosti. Iskreno moram reči, da še nikoli nisem zapuščal kakega mesta s tolikšno tesnobo in verujem, da so taki občutki polnili misli tudi ostalih izletnikov, ko so se vračali na ladjo, da se skozi ta edinstveni južnoevropski fjord spet povrnemo na odprto morje, u-smerjeni na drugo obalo Jadrana, da jo po nočni plovbi dosežemo naslednje jutro. ((DALMATINSKA VEČERJA« Tradicionalna »dalmatinska večerja* je bila predvidena za naslednji dan, toda tehten razlog nam je narekoval, da smo jo po dogovoru s komandantom in komisarjem preložili že na ta večer. To je seveda paša za oči še prej kot za želodec. Natakarji v tradicionalni dalmatinski nošnji z rdečimi jopiči, medla svetloba sveč namesto električnih luči, in potem dalmatinske specialitete kot jih znajo pripraviti samo ladijski kuharji. Kar krepko je bilo treba zalivati z dobrim «dalma-tincem* in zakaj bi tajili. .. naši izletniki se tega opravila niso prav nič otepali. Resnici na ljubo pa so cene vinu bile kar zmerne tudi za naše tržaške pojme. Izletniki pa najbrž ne vedo, da je k temu prispevalo vodstvo izleta, ki je komisarju svetovalo, naj raje drži cene vinu nekoliko nižje, kpr ga bo tako šlo več v promet. In reči je treba, da se je ob končnem obračunu to tudi potrdilo, čeprav ne morem priseči, da je resnica, da so morali na Korčuli vkrcati nove zaloge vina. .. Pa pustimo to kulinarično in enološko razpravljanje in povrnimo se raje k prvenstvenemu cilju našega potovanja na italijansko stran skupnega morja. V Bari in v notranjost dežele Puglie nas je vodila želja, da si ogledamo kra- je, kjer so v letih 1943 in 1944 nastajale naše slavne ((prekomorske brigade*, v katere so se vključevali ob kapitulaciji Italije septembra 1943 dobesedno plebiscitarno naši primorski slovenski in istrski fantie iz vrst razpadlih «delavskih batajlonov* italijanske vojske, politični konfiniranci in interniranci ter zaporniki iz juž-nodtalijanskih taborišč in zaporov, pa tudi vojni ujetniki in celo italijanski antifašisti. Vodstvo izleta je menilo, da je zato prav, da že na ladji pred večerjo seznani izletnike z nastankom in torbeno potjo ((prekomorskih brigad* iz Južne Italije v domovino, z njihovim sodelovanjem v neštetih junaških bitkah, z njihovimi žrtvami v boju za svobodo najprej pri osvobajanju dalmatinskih otokov in potem obalnih mest ter mest v notranjosti, v zgodovinski bitki za obrambo Vrhovnega štaba NOB in Tita ob nemškem desantu na Drvar (1. in 2. brigada), v krvavi bitki za Knin (3. brigada), v bitkah za osvoboditev Beograda, na Sremski fronti in nazadnje v bojih za Trst in Gorico, za Istro in Primorsko. Da, to je bil plebiscit naših zavednih ljudi za Titovo narodnoosvobodilno vojsko, to je bila visoka pesem svobcdoljubncsti in predanosti. Izletniki so dobili seveda tudi strnjeno informacijo o krajih, ki smo jih nameravali o-biskati, kaj je v teh krajih bilo med NOB itd. K mikrofonu so bili povabljeni tudi prisotni stari «prekotnor-ci», toda odzval se je le Ivo Štefančič iz Križa, ki je ves čas vojne od 1943 dalje prevažal ranjence in begunce z jugoslovanskih otokov v Bari, Molfetto in druga pristanišča, s ponosom pa je povedal, da je vozil tudi Tita. SPREJEM V BARIJU Vodstvo izleta je seveda že prej navezalo stike bodisi s pokrajinskim vodstvom Vsedržavne zveze partizanov Italije - ANPI in s konzulatom SFRJ v Bariju za pomoč pri izpeljavi krožne avto- smrtne ostanke okrog 1400 Jugoslovanov, od katerih samo okrog 900 identificiranih, ki so med vojno umrli v zbirnih taboriščih oziroma v partizanskih bolnišnicah, potem ko so jih kot bolnike ali težke ranjence prepeljali v Južno Italijo z bojišč v domovini. Kostnico je postavila vlada SFR Jugoslavije po sporazumu z italijansko vlado o ureditvi grobišč padlim in umrlim med NOB, spomeniški videz pa ji je dal znani jugoslovanski kipar Dušan Dža-monja, ki je med drugim tudi avtor spomenika na Kozari, Obrnjena je proti Jugoslaviji, proti kateri zro mrtve oči žrtev v simboličnem hrepenenju po redni domovini. V zbranosti smo se v sprevodu podali na ta kraj pričevanja našega boja za svobodo, na čelu pa so trije bivši borci-prekomorci nesli venec in ga v trenutku tišine položili na okroglo ploščad sredi spomeniškega kompleksa, • konzul SFRJ pa je k vencu položil še šopek cvetic. Predstavnik Primorskega dnevnika Jože' Koren, konzul Vidovič in predsednik ANPI Giorgio Salamanna so s kratkimi besedami komemorirali žrtve, potem pa se je spontano o-glasila pesem iz stotine grl v improviziranem zboru, ki ga je vodila učiteljica gospa Poljšakova. Nad livado miru in tja proti obalam Jadrana je zaplavala večno leoa «Gozdič je že zelen* in za njo «žrtvam» pa še partizanska v poklon njim, ki spe svoj večni sen v objemu tuje zemlje, ki jim je z željo po trajnem miru postala tihi zadnji dom. Odhajali smo s tega kraja v zavesti, da smo izpolnili svojo dolžnost in pa z mislijo na vse tiste, ki so se v teh krajih, daleč od svojih domov, opredeljevali ‘za boj v domovini, v tem boju dali svoja življenja, pa tudi na tiste, ki so preživeli takratni težki a herojski čas v izpolnjevanju častne dolžnosti. In za nami in v nas je odmeval vzklik «Slava jim», ki nam je prišel iz globin naše hvaležnosti in spoštovanja. Motorna ladja Jugolinije ((Dalmacija* v pristanu na Hvaru. Pod njo in na njej izletniki Primorskega dnevnika Tu bi nas moral pričakovati krajevni predsednik ANPI z županom in drugimi krajevnimi predstavniki, teda štrene smo jim zmešali mi, ker smo zaradi obrnjenega voznega reda prišli v Gravino z več kot dveurno zamudo. Toda naš vljudni in požrtvovalni spremljevalec GiJrgio Salamanna je končno le staknil na domu krajevnega predstavnika ANPI, starega komunista, sicer pa zidarja po poklicu. Vidno mu je bilo žal, da je prišlo do nesporazuma in nikakor se ni mogel pomiriti, da se je vse tako zapletlo. Toda kaj bi zato, za-tisti dve uri, kar smo se zadržali v mestu, so se naši izletniki s- hrano v vrečki z ladje, razlezli ‘po redkih gostilnah in barih v iska- Kapitan z oficirji »Dalmacije* in vodstvo izleta med »cocktailom dobrodošlice* v ladijski kavarni takoj ob odhodu iz beneškega pristanišča bušne vožnje po za nas zgodovinskih krajih Puglie, za kar gre zahvala tudi gen. konzulatu SFRJ v Trstu in pa organizatorju prekomorskih brigad in zgodovinopiscu teh enot tovarišu Albertu Klunu, ki pa se žal ni mogel odzvati vabilu, da bi nas spremljal na našem križarjenju in nam bil dragocen vodič. Pa so stvari kljub temu stekle po programu. še ko je «Dalmacija» pristajala, so nas na pomolu pričakovali jugoslovanski konzul v Bariju dr. Milorad Vidovič s soprogo ter predsednik pokrajinskega odbora ANPI tov. Giorgio Salamanna, sam udeleženec NOB v Jugoslaviji v sklopu italijanske divizi-j. »Garibaldi*. Snidenje je bilo prisrčno, čeprav se dotlej nismo poznali. Tako konzul kot predsednik ANPI sta potem v prostorni ladijski kavarni, ki lahko udobno sprejme več kot 300 ljudi, pozdravila naše izletnike in jim želela prijetno bivanje v Puglii, predsednik ANPI Salamanna pa je še posebej podčrtal pomemben delež italijanskih borcev v sklopu NOB Jugoslavije v skupnem boju proti nacifa-šizmu in za svobodo za novo sožitje med narodi. Vsi trije, konzul z ženo in tov. Salamanna, so bili potem naši spremljevalci ria vsej krožni vožnji z avtobusi. Še pred odhodom kratko posvetovanje o smeri naše vožnje in sklep, da se podamo najprej do Barlette in šele potem v notranjost skozi Andrio in Gravino ter mimo Gruma in Modugna nazaj v Bari, od koder je bil za 20. uro najavljen odhod. PRI SPOMENIKU-KOSTNtCI V BARLETTI Vožnja ob notranji obmorski cesti ni kaj prida zanimiva. Mesteca so si dokaj podobna, zemlja pa intenzivno obdelana z nasadi trt in sadnega drevja. Barletta se nam pokaže že iz daljave, toda mesto samo nas ni zanimalo, delno tudi zaradi časovne stiske, saj je bila pred nami še dolga pot. Zato smo se podali skozi mesto naravnost na pokopališče do same obale, nad katero se dviga mogočna kostnica, ki hrani po V TABORIŠČU PRI GRAVINI Sprva vinorodna pokrajina je že po nekaj kilometrih v notranjost začela postajati bolj enolična v lahki valovitosti in tudi vedno manj obdelana, kar je poleg številnih zapuščenih kmetij — »masserij* dokaz velike delovne emigracije prebivalstva v industrijsko razvite kraje na severu in v inozemstvu. In vendar mi šofer vseskozi razlaga, da so v teh krajih dani vsi pogoji za razmah živinoreje, le da se ne država ne kdo drugi ne briga za Jug. Končno smo le dosegli Gravino, precej veliko središče, nekoč prestolnico našega partizanstva v Južni Italiji, prehodno in organizacijsko zbirališče domala vseh prekomorskih enot, saj ga najbrž ni prekomorca, ki ga pot ne bi vodila v Gravino ali vsaj skozi njo. Danes je mestece brez vsakršnega upravnega in gospodarskega pomena. Veliko ljudi dela v emigraciji, sicer pa ima Gravina staro napredno tradicijo in mestece še danes upravlja levičarska uprava KPI in PSI. nju težje kapljice, potem pa smo si kar iz avtobusa ogledali nekdanjo (in današnjo) bolnišnico, kjer so se zdravili partizanski ranjenci iz Jugoslavije in na katere pročelju je plošča, ki jo je postavila občinska uprava in ki označuje ta nekdanji partizanski objekt. Potem smo se poslovili od simpatičnega domačega predsednika ANPI in se odpeljali v kake tri km oddaljeno, danes že razpadajoče taborišče na lahni vzpetini, kjer je bila v letih 1943 in 1944 osrednja zbiralna baza vseh prekomorskih enot. Z nekam tesnim občutkom smo se sprehodili med razpadajočimi zidanimi barkami, še posebej tesnoben pa je bil ta sprehod za tiste med našimi izletniki, ki so med temi zidovi preživeli delček svoje mladosti kot pripadniki prekomorskih enot. Med njimi sta bila tudi Silvan Maver in Emil Luksa, ki sta seveda brž odkrila svoji baraki, posebno- ganljiva mini so sicer zbledeli v podrobnostih, toda vtis ji je ostal kot daljni odsev, kako so ji zavezniški vojaki iz usmiljenja dajali čokolado, pa jo je nosila v taborišče in jo razdelila drugim. Oče, mati in ona kot 10-letna deklica so potem sodelovali v raznih službah v okviru prekomorskih enot. Marsikatera roka si je za spomin odtrgala plavo osatovo cvetico s kamnite ruše kot simboličen izraz trnjeve poti naših ljudi. In spet smo hiteli in puščali za seboj Grumo in Modugno na veliko žalost tistih, katerih bratje, sestre, svojci so v teh dveh krajih opravili bolničarske tečaje in se potem kot bataljonski in brigadni bolničarji vključili v prekomorske enote in mnogi na njinovi bojni poti tudi omahnili v smrti. Med njimi Vojka šmuc iz Trsta, ki jo je zadela krogla nemškega ostrostrelca na kninskem., ,kfšu pri zaselku škoriči,- ko je reševala ranjenega soborca. Zdaj počivajo .ljeni ostanki v skupni grobnici v Lukarju, prav tam, kjer so jo njeni soborci zagrebli. NEPRIJETEN DOGODEK V BARIJU V Bari smo se vrnili kako uro dve pred odhodom naše Dalmacije* na povratno pot. Čas smo izkoristili za sprehod po bližnjih središčnih ulicah mesta. Pred izstopom iz avtobusa so nas šoferji opozorili, žlasti ženske, naj bodo previdne in naj tesno držijo svoje torbice in naj pazijo na ogrlice in drugi nakit, ker je v mestu mnogo spretnih uzmovičev, ki so sposobni človeku mimogrede iztrgati torbico in se zgubiti v množici. Celo meščani na ulicah opozorijo človeka, naj bo previden, če vidijo, da brezskrbno nosi torbico ali kaj podobnega. Žal se je kljub tem opozorilom primerilo, da so eni od naših iz-letnic kar sredi gruče iztrgali iz rok torbico z raznimi dokumenti in vrednostmi, še slabše pa se je zgodilo neki drugi izletnici. Ko ji je lopov hotel iztrgati torbico jo je tako močno potegnil za seboj, da je nesrečnica padla na tlak in se močno poškodovala. Brž so ji pomagali ria ladjo, kjer ji je ladijski zdravnik lahko samo olajšal bolečine z blažilnimi sredstvi, po prihodu v Dubrovnik pa sp je morala nujno zateči v bolnišnico, kjer so ji z rentgenom u-gotovili izpah rame, nalom po-gačnice in ključnice ter poškodbo zapestja. Dali so ji mavčne obloge in ji naravnali izpah, za kaj drugega ni bilo časa. Izletnici želimo v imenu vodstva izleta in vseh izletnikov hitro okrevanje. Zanjo predvsem, sicer pa tudi za vse izletnike, pa ostaja grd spomin na to epizodo, ki bo v bodoče marsikoga odvrnila, da mM Izieuuki v nekdanjem, danes razpadajočem, taborišču prekomorski h brigad v bravini okrog 65 km od Barija v notranjosti pokrajine ,4. MAJ — OBLETNICA TITOVE SMRTI Ta dan je bil ponedeljek, 4. maja, dan, ko se je vsa Jugoslavija spominjala svojega ljubljenega predsednika Tita ob prvi obletnici njegove smrti. Njegovemu spominu smo se hoteli pokloniti tudi mi. Ladijska posadka je priredila komemorativni zbor že popoldne v času naše odsotnosti z nagovorom kapitana Krasoje-viča, mi pa smo se velikemu vojskovodji in državniku poklonili pred odhodom ladje tako, da so se lahko naše kratke, a občutene žalne slovesnosti, udeležili tudi predstavniki konzulata SFRJ in predsednik ANPI v Bariju Giorgio Salamanna. Pred vsemi izletniki, zbranimi v ladijski kavarni, je po uvodnih besedah glavnega urednika Primorskega dnevnika, s kratkim nagovorom počastil Titov spomin predsednik SKGZ Boris Race. Svečanosti je sklenil enominutni rriolk, misli vseh pa so bile pri človek^, kije Živ V^ših. srcih, čeprav spi svoj sen v cvetličnem gaju na Dedinjskem griču. . Še prisrčen stisk rok in objem z našimi prijaznimi in požrtvovalnimi spremljevalci, konzulom Miodra-gom Vidovičem in njegovo ženo ter Giorgiom Salamanno in »Dalmacija* je izplula iz pristanišča v objem valov, ki so nas potem vso noč kar pošteno gugali tja do jutranjih ur, ko se je na obzorju pokazala jugoslovanska o-bala. Ta večer za razliko od vseh ostalih, na ladji ni bilo glasbe in plesa in niti pet a. Ob družabnih igrah smo dočakali polnoč in se odpravili v zibajoče postelje. SREČANJE S STARIMI KORČULANSKIMI PRIJATELJI Obisk Dubrovnika je vedno doživetje, tudi če ga že dobro poznaš, saj verjetno ni bolj zanimivega mesta na vsem Jadranu, kot je ravno ta obzidani biser s svojimi znamenitostmi, ki pa je seveda v svojem povojnem turističnem in habitativnem razvoju že davno preskočil široka obzidja in se razširil proti Gružu in navkreber. Toda mi se v njem v našem opisu ne bomo zadrževali, ker nas že čaka prijateljska Korčula, na njej pa naši stari znanci. Obisk na Korčuli ni predvideval izkrcanja, čeprav je lahko vsakdo, če je želel, stopil na kopno in se sprehodil v večernem hladu. Predviden pa je bil obisk Korčulanov na ladji, seveda z vinom, muziko in petjem. Lepšega presenečenja nam gostitelji ne bi mogli pripraviti, zanj pa je poskrbel predvsem naš stari prijatelj Stipe Ivančevič, steber korčulanskega turizma in vsestranski kulturni delavpe, z njim vred pa Darko Lozica, »beli kralj* v znameniti «moreški*, ki je že več kot tisočkrat nastopil v tej plesni vlogi, skupno s svojo ženko — Slovenko Lučko, ki je — kot je sama prikupno povedala — toliko časa hodila na Korčulo, da je nazadnje na njej tudi ostala, sicer pa vedi domačo folklorno skupino in ženski sekstet, ki se nam je tudi predstavil skupno z tamburaško pevskim kvartetom in prijetno ubranim moškim oktetom. Program, ki so ga izvedli, je bil res kvaliteten in človek bi njihovo petje in igranje poslušal brez konca, tako prijetne so njihove mile dalmatinske melodije o morju in ljubezni. Seveda smo si izmenjali zdravice kot stari znanci in srečanje izdatno zalili z domačim «grkom*. ki so ga prinesli na ladjo toliko, da ga je bilo celo več kot za pokušnjo, ki je bila obljubljena. Pa še to: obljubili smo jim, da jim omogočimo gostovanje pri nas na Goriškem in Tržaškem (v Videm jih je povabil ANPI) z morsko, dabnatjnskimi in drugimi plesi, 60-članskim mešanim pev- skim zborom in instrumentalnim ansamblom. To bo spet priložnost, da drage Korčulane po tolikih letih pozdravimo pri nas in da jim «grka* vrnemo s tokajem ali refoškom, če bi že terana ne bilo pri roki. Mlade in prikupne Korčulanke so potem zaplesale z nami in vse prehitro je prišla polnoč in za njo že kar jutro, ko smo v lagodni plovbi kot «po olju* zapluli v hvarski pristan na tem najbolj sončnem otoku vzdolž vse dalmatinske obale. HVARSKI BISER Na Hvaru je bil predviden štiri-urni postanek s prostim pohajkovanjem po čednem in predvsem izredno snažnem mestecu,' ki izpričuje svojo visoko turistično kulturo, Večina izletnikov se je povzpela na mestno trdnjavo, s katere je čudovit pogled na zaliv z otočki in na mestece, ki se s svojimi ozkimi stopničastimi uli-,1 cami zajeda v strmi breg. Zopet dr.ugi so jo zavili, kam pa drugam, kot v številne gostinske lokale, in zdaj pač moram kot vesten kronist povedati anekdoto, ki je resnična, povedal pa bom samo greh, ne pa tudi grešnika. Previdnost je pač mati modrosti. Nekaj naših najbolj žejnih se je ustavilo pri «šanku* in ko so si privezali dušo, je nekdo hotel poravnati račun. Natakarju je pomolil petstotak, ta pa je v zadregi, ker ni imel drobiža za vrnitev, vljudno vprašal, seveda v hrvaščini: «Jeli imate sitno?* »Oštja če jo nejmam leti je . . .» je odvrnil naš mež in pokazal na ženo, ki je potrpežljivo čakala za njegovim hrbtom, da bo žeje konec. Tako je če človek ne razume hrvaško___ No ja, ampak Hvar je res prekrasen. SPLIT ■ MALI LOŠINJ -KOPER IN POSLOVILNA VEČERJA Split je na tajnem križarjenju skoraj obvezna etapa, zakaj ne bi bila tudi na našem, pa čeprav brez kakega posebnega programa, saj je že ogled Dioklecijanove palače in Meštrovičeve galerije dovolj za sladokusce. Če je bil od Hvara do Splita res samo skok, saj vožnja z »Dalmacijo* ni trajala več kot dve uri in pol, pa smo se do Malega Lošinja, ki je bil v zadnjem trenutku vključen v naš itinerar, ker smo namesto v Benetkah sklenili naše križarjenje v precej bližjem Kopru, vozili od polnoči pa tja do zgodnje sedme ure. Med plovbo pa je bila na programu še tradicionalna poslovilna ((kapitanova večerja* in pred njo še zadnje poslovilne in zahvalne besede predstavnika Primorskega dnevnika, in kapitana z željo, da bij se še kdaj mudili na prelepi in gostoljubni ((Dataciji* pa seveda še z voščilom kapitanu jn njegovi posadki, da bi jim bila srečna bodoča križarjenja, ki bodo »Dalmacijo* popeljala najprej za štiri mesece na Baltik, potem pa na jesen do Avstralije, kjer bo križarila okrog celine in med indonezijskimi otoki. Da je tudi «kapitanova večerja* že sani a po sebi, neglede na bogastvo menuja, spektakel, tistim, ki so že kdaj križarili, gotovo ni treba pripovedovati. Ladijski aranžerji že znajo poskrbeti za ustrezno koreografijo, ki o-scane v spominu kot prijetno ve-tnio za naslednja križarjenja. Kdo ve, mogoče pa ne bo treba čakati nadaljnjih pet let, da se bomo spet odpravili po veliki luži. Ko smo si v gneči na pomolu koprskega tovornega pristanišča segali v roke, je bila to želja vseh. Za konec pa še to: v imenu vuustva hvala vsem izletnikom za vzorno disciplino in razumevanje, ki nam je pomagalo, da smo brez večjih težav izpeljali izlet — tako upamo — v splošno zadovoljstvo. JOŽE KOREN PRIMORSKI DNEVNIK KOLESARSTVO ŠPORT ŠPORT ŠPORT 2. ETAPA «GIRA DTTALIA» Italijan Rosola nepričakovano zmagal Zahodni Nemec Braun prevzel vodstvo Saronni zopet odpovedal v končnem sprintu - Danes Bologna-Recanati FERRARA — Skoraj nepoznani 24-letni italijanski kolesar Paolo Rosola je zmagovalec včerajšnje, 2. etape «Gira». Rosola je po dokaj nezanimivi etapi v končnem sprintu premagal vse favorite s Saronnijem na čelu, ki je tudi včeraj odpovedal. Na skupni lestvici je zopet prišlo do spremembe. Roza majico je včeraj oblekel zahodni Nemec Gregor Braun, ki jo je tako odvzel Fran-cescu -Maserju;. Braun je bil včeraj drugi, s tem pa je prejel 20 dragocenih Sekund odbitka, s čimer je tudi osvojil prvo mesto na skupni' lestvici. V treh dneh «Gira» so torej roza majico oblekli kar štirje različni kolesarji. Tak razplet je bilo sicer tudi pričakovati, ni pa bilo pričakovati, da bi Giuseppe Saronni odpovedal V dveh etapah, ki sta se končali s sprintom. Včeraj je Saronni poskušal na vse kriplje zmagati, silovito je potegnil že 300. m pred ciljem, ko pa' je uvidel, da ne bo uspelt je popustil in se je tako moral zadovoljiti* le z devetim mestom. «Giro» je šele na začetku, vseeno pa glede na odbitke Saronni izgublja dragocene sekunde, pa tudi' v končnih sprintih jiL več tako zanesljiv kot lani, ko je na tej dirki osvojil kar sedem etap. «Je to v Saronnijevih načrtih ali pa glavni favorit za končno zmago doživlja krizo?» se zaskrbljeno sprašujejo njegovi navijači. Tako ali drugače, kaj več bomo lahko zvedeli že v današnji, tretji etapi, ki bo kolesarje po 250 km popeljala iz Bologne do Recanati ja. Pred startom pred železniško postajo v Bologni se bodo udeleženci ♦Gira* z enominutnim molkom poklonili žrtvam atentata v Bologni. VRSTNI RED 2. ETAPE 1. Paolo Rosola (It.), ki je prevozil 211 km v 5.14T0” s poprečno hitrostjo 40,213 km na uro 2. Braun (ZRN) 3. Morandi (It.) 4. Mantovani (It.) 5. Vandenbrande (Bel.) 6. Trevorovv (Avstral.) 7. Antonini (It.) 8. Zappi (It.) 9. Saronni (It.) 10. Breu (švi.) vsi v zmagovalčevem času SKUPNA LESTVICA 1. Braun (ZRN) 8.05’03” 2. Moser (It.) pid 16” 3. Gisiger (Švi.) po 22” 4. Morandi (It.) l po 25" 5. Torelli (It.) po 28” 6. Bontempi (It.) po 30” 7. Mutter (Švi.) po 33” 8. Fuchs (Švi.) po 35” 9. Sutter (Švi.) po 36” 10. Visentini (It.) ' po 37” (Šp.) 6:3, 6:4; Taroczy (Madž.) -T. Giammalva (ZDA) 6:4, 6:2. MILAN — Na mednarodnem mladinskem teniškem turnirju za «Tro-fejo Bonfiglio> v Milanu se bosta v finalu spoprijela Italijan Bottazzi in Jugoslovan Živojinovič. Botazzi je v polfinalu premagal Šveda Tidemana s 6:2, 6:3, Živojinovič pa .je odpravil Šveda Sund-strcma z 2:6, 7:5, 6:2. TuKNlit • ŠŠT V TRSTU Stoparjeva in Pecchiari trenutno v vodstvu Na stadionu «1, maj» je bil včeraj tretji- del šahovskega "tekmovanja, ki ga Športna šola Trst prireja v okviru osnovnošolske olimpiade. Turnir se polagoma bliža k zaključ- ku, po včerajšnjih partijah pa je lestvica te skupine taka: 1. Elizabeta Stopar (Skedenj) in Boris Pecchiari (Milje) 3 3. Elena Antoni (Sv. Ana) in Mitja Rustja (Sv. Ivan) 1,5 5. Massimo Gašperin (Skedenj) 0 Turnir se bo danes nadaljeval na stadionu «1. maj» z začetkom ob 15.30. JADRANJE NA PODROČNI SELEKCIJI Tudi Sirenina jadra jutri v vetru Jutri bo v Tržaškem zalivu; jadralna regata ?a razred «evropa», katero bo organiziral tržaški klub STV. To bo - področna selekcija za državno, prvenstvo. Na regati bo imel svoje, predstavnike tudi TPK Sirena iz Barkovelj. NOGOMET «P0KAL PACC0» V slovenskem derbiju • • h . 7 f - ’• r < * ;• Primorje proti Krasu Tekma bo jutri na Proseku ob 10. uri NAMIZNI TENIS DRŽAVNO PRVENSTVO V zelo ostri konkurenci tudi Krasovi «dvojčici» Danes drugi dan tekmovanj - Za absolutni naslov 16 igralk Francija — Brazilija 1:3 PARIZ — V mednarodnem prijateljskem srečanju v Parizu je Brazilija premagala Francijo s 3:1 (2:0). Brazilci bodo v torek v Stuttgartu nastopili še proti Zahodni Nemčiji. TENIS Barazzutti izločen HAMBURG — V četrtfinalu teniškega prvenstva ZRN so dosegli naslednje izide: Solomon (ZDA) - Barazzutti (It.) 6:1, 6;2; Connors (Z DA) - Šmid (ČSSR) 2:6, 6:3, 6:2; McNamara (Avstral.) - .Gimenez S jj fij i g ) 1. — prvi drugi 2. — prvi drugi 3. — prvi drugi 4. — prvi drugi 5. — prvi drugi 6. — prvi X 1 X 1 X 2 2 1 X 1 2 1 2 2 1 X 2 X X 2 2 X 1 2 Današnji drugi dan italijanskega državnega namiznoteniškega prvenstva v Senigalii bo potekal v znamenju bojev v absolutni kategoriji. Za zeleno mizo bodo preizkusili svoje znanje igralci in igralke prve kategorije ter vsi tisti, ki so si na tekmovanjih v teku sezone .priborili pravico do nastopa. Med temi sta tudi Krasovi «dvojčici» Sonja Do-ljak in Damjana Sedmak. Za absolutni državni naslov se bo potegovalo 16 igralk, ki so na vseh letošnjih državnih turnirjih zbrale največ točk. Točke današnjega tekmovanja, ki jih bodo povečali za 50 odstotkov, bodo prišteli k prejšnjemu seštevku in tako bo izšla dokončna uvrstitev. Prvo mesto je dejansko že oddano in bo dorpena med Cergolovo in Sternovo. Za ostala mesta pa ima več igralk še odprte možnosti. Sonja D61 jak v tako ostri konkurenci deli odlično 6. mesto s sedmimi točkami, Sedmakova pa je 15. z dvema točkama. Dober nastop bi obema omogočil, da vsaj obdržita sedanjo uvrstitev. V igri dvojic bosta krasovki nastopili le v primeru, če se bosta kvalificirali na osnovi dobre uvrstitve med drugokategornicami, kar pa je zelo verjetno. Veliko je odvisno od tega, kakšna bo sestava in uigranost ostalih dvojic, vendar pa menimo, da bo Krasov par tudi v absolutni kategoriji odigral vidno vlogo. AVTOMOBILIZEM Poskusne vožnje za VN Belgije Reutemann včeraj na prvem mestu ZOLDER — Poskusne vožnje za Veliko avtomobilsko nagrado Belgije v Zolderju so prinesle včeraj največ zadoščenja Argentincu Carlosu Reutemannu, ki je dosegel s svojim vvilliamsom najboljši čas, zelo dobro pa je vozil tudi njegov klubski tovariš Avstralec Alan Jones, ki prav tako tekmuje na svilliam-su. Ferrari se je moral tokrat zadovoljiti s tretjim mestom, za brab-hamom. Med včerajšnjimi poskusnimi vožnjami je prišlo do hude nezgode. Italijanski mehanik Amadeo je nepričakovano stopil na progo pred boksi prav v trenutku, ko je tja s precejšnjo hitrostjo privozil Reutemann. Ta ni mogel več zavreti in je z vso močjo trčil v Amadea. Nesrečnega mehanika so v težkem stanju odpeljali v bolnišnico. Izidi včerajšnjih poskusnih vo- ženj so bili taki : 1 Reutemann (Arg.) vvilliams 1’22”28 2 Piquet (Bra.) brabham 1’23'T3 3. Pironi (Fr.) ferrari 1’23”47 4. Patrese (It.) arrows 1'23”67 5. Watson (VB) mclaren 1’23”73 6. Jones (Avs.) vvilliams 1’23”82 7. Villeneuve (Kan.) ferrari 8 Cheever (ZDA) tyrrell 9 Laffite (Fr.) ligier 10. Mansell-(VB) lotus itd V tretjem kolu za »Pokal Pacco* v kategoriji naraščajnikov bo jutri zanimiv derbi v skupini D med Primorjem in ekipo Krasa. Na skupni lestvici sta obe ekipi na zadnjem mestu, zato se predvideva izenačena borba. Prosečani, ki igrajo na domačih tleh imajo seveda rahlo prednost. V C skupini istega prvenstva pa bodo Križani po remiju v gosteh v prejšnjem kolu, tokrat igrali doma proti solidni ekipi Cam-I panelle. V ospredju zanimanja bo-'sta tudi tekmi v kategoriji naj-mlajših za »Pokal Acquavita», in sicer v A skupini med Primorjem in Triestino, v B skupini pa med Bregom in MUggesano. NARAŠČAJNIKI 3. KOLO (17.5.) SKUPINA C Costalunga - Libertas; Vesna -Campanelle '(Križ ob 9.00). SKUPINA D Inter TS - San Giovanni; Primorje - Kras (Prosek ob 10.00). NAJMLAJŠI ' »POKAL ACQUAVITA» 3. KOLO SKUPINA A Primorje < - -Triestina (Prosek ob 11.30); Supercaffe - Blue Star. SKUPINA B Breg - 'Muggesana. • (Dolina ob 9.45) ; Roianese - Fortitudo; Campanelle - San Luigi For You. ZAČETNIKI »POKAL MAYER» 4. KOLO (17.5.) SKUPINA D Breg - Don Bosco (Dolina ob 9.00); Domio - Rosandra; Primorje - Muggesana (Prosek ob 9.00) CICIBANI 3. KOLO (16.5.) SKUPINA C San Vito - Primorje (Sv. Sergij ob 18.00); San Luigi For You - Breg (Montebello ob 19 00). ZAČETNIKI «POKAL MAYER» Don Bosco — Primorje 1:1 (1:0) PRIMORJE: Lukša, Umek, Kralj, najmanj še tri gole. V nadaljevanju so domačini v enem izmed redkih protinapadov nepričakovano izenačili. NAJMLAJŠI BALINANJE Drevi Sokol — Opčine V okviru balinarskega prvenstva bodo drevi v Nabrežini ob 19.30 i-grali zaostalo tekmo Sokol - Opčine, ki so jo v sredo preložili zaradi razmočenega igrišča. Hilli' 1’23"94 1’24”38 1’24”41 1 ’24”44 Gava, Micheli, De Bernardi, Gla-i vina, Sardoč, Baionat, Faggin, | Grando. STRELEC ZA PRIMORJE: v 14. min. Sardoč. «Rdeče-rumeni» so v gosteh zapravili veliko priložnost, da bi osvojili obe točki. Prosečani 'so namreč vso tekmo bili boljši od na- 0:1 Velik uspeh šole «Fran Levstik» s Proseka »POKAL ACQUAVITA» Blue Star — Primorje (0:0) PRIMORJE: Micheli, Malalan, Nabergoj, Verša, Zancolich, Celea, Kemperle (Simac), Vidali, Marcuz-zi, Comino, Capuano. STRELEC: v 43. in 52. min. Vidali. V drugem kolu «Pokala Acquavi-ta» je proseško Primorje v gosteh klasičnim izidom 2:0 premagalo sicer šibko ekipo Blue star. Potem ko se je srečanje v prvem polčasu končalo pri neodločenem izidu, so nadaljevanju Prosečani zaigrali kot prerojeni in po dolgih akcijah dosegli dva zadetka s spretnim Vidali jem. H. V. .............................................................................m.......... Na mladinskih igrah je očitno odbojka za slovenske dijakinje že nekaj let najuspešnejša Pa“°ga. To J® potrdil nedavni uspeh proseške šole »Fran Levstik*, ki je postala s svojo ekipo (na sliki) deželni prvak ODBOJKA V ŽENSKI IN MOŠKI C-2 LIGI Danes zadnje prvenstvene tekme Od naših šesterk bo le Breg igral doma - V 1. ženski diviziji drugi del Drevi bodo sklenile odbojkarsko I je to morda že zadnja priložnost, da polčasu, Jta bi poleg zadetka, ki ga je dosegel Sardoč, lahko realizirali prvenstvo še tri naše šesterke, ki nastopajo v ženski in moški C-2 ligi. Za naše šesterke pa bo zadnji prvenstveni nastop le gola formalnost, saj je praktično že vse odločeno. V 1. diviziji je Breg že odigral prvo povratno kolo, Sloga bo pričela s povratnim delom prvenstvenega plesa šele drevi. ŽENSKA C-2 LIGA Od naših treh ekip bo poslovilno tekmo odigral pred domačimi gledalci samo Breg. Tako imajo odbojkarice iz Doline enkratno priložnost, da se poslovijo z zmago, ker bedo gostile skromno Fontanafred-do. To pa še toliko bolj, ker so bile varovanke trenerja Jurkiča kar trikrat zaporedoma poražene. V primeru, da Sloga izgubi,- ima Breg rpožnost osvojiti tretje mesto na končni lestvici. Zastopnice Kontovela se bodo mo- sprotnika, še posebno pa v prvemlrčle .podati na-.pot v. J^atizacco k skromnemu Virtusu Volleyu, ki je žc obsojen na izpad. Za Kontovelke V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU KOŠARKA Igrala bosta le Bor in Kontovel Polet prost - V prvi moški diviziji zaposlena vsa tri naša moštva jETm p v nst dokažejo svojo realno vrednost in sposobnost. Obenem pa bi lahko obstal mesto višje na lestvici, če Ju-lia potegne krajši konec. Prav gotovo bodo pred najtežjo nalogo odbojkarice Sloge, ki bodo v Gorici imele na drugi strani mreže odlično šesterko Fiat Comolli. Vprašanje pa je, kako bodo domačinke tokrat igrale, saj so že zdavnaj zmagovalke in imajo zagotovljeno napredovanje v višjo C-l ligo. MOŠKA C-2 LIGA Odbojkarji goriške 01ympie se bo do morali podati na zadnjo prvenstveno pot v sosednje Gradišče. Za obe šesterki bo ta nastop le gola formalnost. Domača Torriana je povsem na varnem pred najhujšim, slovenski odbojkarji pa že zdavnaj v nižji D ligi. V teh zadnjih nastopih branijo barve Ol.vmpie mladi i-gralci, ki si nabirajo potrebne i-gralne izkušnje za prihodnje (pe tako zahtevno) prvensH’o.<*''"* 1. ŽENSKA DIVIZIJA Mlade odbojkMice,JSfi#eI J6-i«W.-jo v tolažilni skupini tega sklepnega tekmovanja, se bodo v prvem , po vratnem nastopu spoprijele z ekipo Vo)ley čluba. V skupini, ki igra za napredovanje v D ligo, pa je -Breg že med tednom igral srečanje z II Modulom in ima enkratno priložnost, da napreduje v D ligo, kar pomeni, da bomo imeli v tej konkurenci: v pri-kar tri naše e- B 8.30: Polet - Kontovel 9.30: Bor - Sokol 10.30: Kraški zidar (Sežana) Kontovel 11.30: 1. A skupine - 2. B skupine 12.30: 1. B skupine - 2. A skupine STRELCI PO 1. KOLU: Ozbič (KZSB) 27, Terčon (Sokol) 24, Dolgan (KZSA) 24 (dve tekmi), Rešeta (KZSA) 20 (dve tekmi), Kovačič (Bor) 12, Kocman (Polet, Lokar (Bor), Lippolis (Bor) 10, Ker-pan (Polet) 8, Škrk (Sokol) 7. Max Promocijsko prvenstvo se nagiba h koncu. Danes in jutri bodo namreč igrali že predzadnje kolo. Tako na vrhu kot na spodnjem delu lestvice je že vse odločeno. V D ligo je premočno napredovala ekipa Ferroviaria, v nižjo ligo pa so izpadli Polet, CUS in La Talpa. Btorovci, ki so v zadnjem času nekoliko popustili, bodo jutri v gosteh igrali proti moštvu La Talpe, ki je na zadnjem mestu lestvice. Za štokijeve varovance se torej obeta lahka zmaga. »Plavi* pa nikakor ne smejo podcenjevati tega nasprotnika, saj jih je to že drago stalo v srečanju proti moštvu CUS, ko so izgubili po enem podaljšku. Pred težjo nalogo pa bo tokrat Kontovel, ki bo jutri igral doma proti miljski Ederi, ki ima enako število točk kot Lukševi varovanci. Mlada Kontovelova ekipa pa lahko z odločno in zbrano igro premaga tega nasprotnika in se tako še višje povzpne na razpredelnici. Polet je v tem kolu prost. 1. MOŠKA DIVIZIJA Derbi prvega povratnega kola bo bržkone danes popoldne na Konto-velu. Lisjakovi varovanci se bodo drugi ..................................................................................-....................... DOMAČI ŠPORT VAM PREDSTAVI vse zo šport in prosti čas DANES SOBOTA, 16. MAJA 1981 KOŠARKA 1. MOŠKA DIVIZIJA 17.00 na Kontovelu: Kontovel -Don Bosco TURNIR »DON BOSCO* 18.00 v Tržiču: Airone - Slovenska zamejska reprezentanca (naraščajniki) ODBOJKA ŽENSKA C-2 LIGA 20.45 v Dolini: Breg - Fontana-fredda; 21.00 v Gorici: Fiat Comolli - Sloga; 20.00 v Lauzaccu: Vir-tus Volley - Kontovel Delovanje ZSŠDI j ZSŠDI obvešča, da bo v ponedeljek, 18. maja, ob 20.30 na sedežu ZSŠDI, Ul. sv. Frančiška 20, seja balinarske komisije. MOŠKA C-2 LIGA 18.00 v Gradišču: Torriana - O-lympia 1. ŽENSKA DIVIZIJA 18.00 pri Banih: Sloga - Volley Club NOGOMET CICIBANI 18.00 v Trstu, Sv. Sergij: San Vito - Primorje; 19.00 v Trstu, Montebello: SLFY - Breg JUTRI NEDELJA, 17. MAJA 1981 NOGOMET MEMORIAL STEFANICH 17.00 na Padričah: Gaja - O-limpia NARAŠČAJNIKI 9.00 v Križu: Vesna - Campanelle; 10.00 na Proseku: Primorje - NAJMLAJŠI 11.30 na Proseku: Primorje - Triestina; 9.45 v Dolini: Breg - Muggesana ZAČETNIKI 9.00 v Dolini: Breg - Don Bosco; O • mm*' VEČ ŠPORTA -VEČ ZDRAVJA B r i š č k i - Girandole 42/B 9.00 na Proseku: Primorje - Muggesana KOŠARKA PROMOCIJSKA LIGA 11.00 na Kontovelu: Kontovel -Edera; 9.00 v Trstu, Ul. della Val-le: La Talpa - Bor ■> 1. MOŠKA DIVIZIJA 13.00 v Trstu, Ul. detla Valle: Renault - Bor A; 1130 v Trstu, «1. ma j»: Bor B - POM ORIENTACIJSKI ŠPORT POHOD MK KD KRAŠKI DOM 9.00 v Repnu: nastopajo tri do šestčlanske ekipe MINIBASKET SLOVENSKA INTERLIGA 8.30 do 13.30 v Nabrežini: nastopa šest ekip KADETSKA INTERLIGA Polet uspešen v Miljah Polet 61:79 Inter Milje (31:41) POLET: Taučer 7, Vremec 30, Kralj 2, Kuk, Malalan, Kalc 20, Hrovatin 18. V sinočnji tekmi slovenske kadetske interlige so poletovci v Miljah zasluženo premagali domači Inter. V Poletovih vrstah so bili še zlasti uspešni Vremec, Kalc in Hrovatin. NOGOMET Še mesec dni kazni za Paola Rossija MILAN — Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je kaznovala Paola Rossija še z mesecem dni suspenza zaradi žaljivih izjav, ki jih je dal na račun članov te komisije. namreč, spoprijeli z vodečim mo-1 škem moštvu sta največ pokazala štvofn Don Bosca. Če bodo Kcnto- Williams (24) in Cash (20). velci igrali s svojimi najboljšimi! košarkarji, potem lahko premagajo tudi to moštvo. Pred dokaj težko nalogo pa bodo jutri borovci, ki sp bodo pomerili s tržiško peterko POM, ki je v prvem delu že premagala naše košarkarje. «Plavi» bi v primeru zmage še naprej ohranili prvo mesto na lestvici. V A skupini pa bo Borova A ekipa jurišala na osvojitev tretjega para točk. Naši košarkarji se bedo namreč jutri spoprijeli z moštvom Renaulta, ki je zadnje na lestvici. »TURNIR DON BOSCA* Slovenska reprezentanca danes ob 18. uri v Tržiču V 3. kolu košarkarskega »Turnirja Don Bosca* bo slovenska nara-ščajniška reprezentanca igrala drevi v Tržiču (telovadnica «Largo I-sonzo*) proti moštvu Airone. Naši mladi košarkarji imajo tako po dveh zaporednih porazih možnost, da osvojijo prvo zmago. Slovenska reprezentanca bo drevi igrala v naslednji postavi: BOR: Bradassi, Volk, Vascotto, Tremul in Tavčar. KONTOVEL: Gulič in Sedmak. SOKOL: Ušaj, Pertot in Pahor. Drevišnje srečanje se bo pričelo ob 18. uri. G F Bologna - Avellino X Brescia - Como 1 X Cagliari - Catanzaro 1 Fiorentina - Ascoli 1 Inter - Perugia 1 Napoli - Juventus 1X2 Roma - Pistoiese 1 Torino - Udinese 1 X Cesena - Milan 1 X Piša - Lazio X Taranto- Palermo 1 X Matera - Cavese 1X2 Carrarese - Rhodense 2 MINIBASKET SLOVENS Štandrežu, na katerem so nastopile ekipe iz Kamnika, Kanala, Bovca in Štandreža, smo že pisali. Tokrat pa bi se radi nekoliko zaustavili ob širšem pomenu, ki ga je ta turnir imel, saj je že več let, odkar v Gorici nimamo podobne manifestacije. V zadnjem obdobju namreč opažamo, da je odbojka v naših društvih izgubila na vrednosti, tako da na vsem goriškem področju le tri društva gojijo to panogo, Juventina, Olvmpia in Jamlje. Rekli smo že, da je bila sobotna športna prireditev tudi priložnost za utrjevanje prijateljskih vezi med društvi s te in one strani meje, tako da že obstajajo resni pogoji, da bi turnir v štandrežu postal tradicionalen. Povedali smo tudi, da so se udeleženci turnirja pred tekmami spomnili na domače padle s položitvijo venca pred ploščo, ki so jo odkrili prav pred nekaj tedni. Kar zadeva nagrajevanje naj povemo, da so posebna priznanja dobili nekateri zaslužni športni delavci v okviru štan-dreške odbojkarske ekipe. To sta trenerja Aleksander Corva in Igor Orel ter zapisničarka Marta Koren. Ob isti priložnosti so predstamiki Iz Kamnika izročili organizatorjem spominsko plaketo z željo, da bi tudi v bodoče bili gostje v štandrežu. Pohvalne besede o celotni manifestaciji je imel tudi predsednik odbojkarske zveze Slovenije Roman Pogačar, ki je prirediteljem podaril knjigo. Da je turnir v celoti dobro uspel, gre zahvala tudi pokroviteljstvu ZS ŠDl. Domski skupnosti za prostore, PD Oton Župančič, domači sekciji VZPl, Mladinskemu odseku pa za sodelovanje. Posebna zahvala gre podjetjem, ki so darovala pokale in sicer Eurocommercu, La Goriziani ter Centralspedu. iiiiiiiiiuiimntiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiMMia OBVESTILA: ŠZ Gaja prireja za svoje člane teniški tečaj. Pričel se bo v torek, 19. maja, ob 19. ari in bo porazdeljen na deset lekcij, ki bodo na sporedu dvakrat tedensko. Prijave bodo sprejemali v torek, 19. t.m., ob 19. uri na društveni higriščib pa Padričah. Ob hudi Izgubi bivšega odbornika Edija Gojče izreka ŠZ Gaja užaloščeni družini iskreno sožalje. Uredništvo, upravo oglasnt oddelek, TRST, Ul. Montecch! 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 finf|e) Podružnico Gorica, Drevored 24 Maggto 1 — Tel. (0481) 8 33 82 • 57 23 Naročnino Mesečna 7.000 lir — celoletna 84.000 V SFRJ številka 5,50 din, op nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 80,00, letno 800.00 din. za organizacije in podjetja mesečno 100,00, letno 1000,00. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK 16. maja 1981 DZS 61000 Ljubljano Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» Gradišče 10/I1. nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul <šir. 1 st., viš. 43 mm) 27.000 lir. Finančni 900, legalni 800, osmrtnice 300, sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI, tzd.i.LJzTT i,a.,isns.k!t Odgovorni urednik Gorazd Vesel inti5k«r^r«r Zveza Časopisnih založnikov FIEG VČERAJ V CANKARJEVEM DOMU V LJUBLJANI PROSLAVA 40. OBLETNICE VSTAJE OF IN NJENEGA RADIJSKEGA GLASILA Dolanc o dolžnosti sredstev javnega obveščanja, da seznanjajo delovne ljudi tudi z neprijetnimi družbenimi dogodki LJUBLJANA - V Cankarjevem domu v Ljubljani je bila osrednja proslava ob dnevu radia in televizijo in sicer ob -KT letnici vstaje, u-stanovitve Osvobodilne fronte in delovanja radia osvobodilne fronte »Kričač*. Udeležili so se je poleg delavcev Radia in televizije Ljubljana, tudi delavci Radia - televizije Koper, najvišji družbenopolitični, kulturni in znanstveni delavci Slovenije ter predstavniki slovenskih sredstev obveščanja in organizacij iz Italije in Avstrije. Osrednjo besedo j. imel član predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije Stane Dolanc. ki je uvodoma dejal, da v Jugoslaviji «obletnice obeležujemo zato, da bi sami sebe kritično preverili, utrdili dosežke, da bi z njimi še bolj vsestransko osvetlili nove družbene naloge in bodoče delo.* Dolanc je poudaril pomen delovanja i-legalne radijske postaje osvobodilne fronte »Kričač*, ki jo je vodil Tone Tomšič, njegove oddaje so vznemirile italijanskega okupatorja do te mere, da je zaplenil vse radijske sprejemnike v Ljubljani. Kasneje je «Kričač* nadaljeval delo na osvobojenem ozemlju. Dolanc je za tem podrobno govoril o razvoju radio difuzije v Sloveniji in kasneje o razvoju televizije, kar je samo po sebi prepričljiv dokaz materialnega in družbenega napredka družbe. Stane Dolanc se je za tem dotaknil družbene odgovornosti novinarjev in vseh, ki so odgovorni za informiranje in pri tem ostro obsodil ravnanje ob pomembnih in občutljivih dogodkih na Kosovu, ko javnost o tem ni bila takoj obveščena. To dejanje je ocenil za toliko bolj nerazumljivo s stališča družbenih odnosov, kakršni se v Jugoslaviji razvijajo, zlasti ob dejstvu, da je v zadnjih letih v tisku in sredstvih informiranja nasploh prišlo do številnih pozitivnih sprememb. Dejal, da je bila moč politike samoupravne socialistične Jugoslavije vedno tudi v tem, da so ljudje zvedeli resnico tudi takrat, ko ni bila vedno prijetna. Politika zatiranja informacij bi pomenila tudi globalno nezaupanje, podcenjevanje in zmanjševanje odgovornosti in pravic delovnih ljudi. •Hlilliiiliiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiimiiiiiiiiinimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiilliiiiiiiiiiiiuiutiifiiiiiiii Sojuz 40 v vesolju S sovjetskega vesoljskega izstreliš ča Bajkonur so izstrelili vesoljsko ladjo sojuz 40. Na krovu sta sovjetski kozmonavt Leonid Popov in Romun Dumitru Prunariu (Telefoto AP) Dolanc je še dejal, da je treba jugoslovansko javnost odkrito informirati, saj bo sicer to storil nekdo drug na način, ki ustreza njegovim interesom. Ob koncu je še pozval, da čas zahteva od vseh polno politično in moralno odgovornost pri vsakem delu, zaradi moči in vpliva pa še posebej v sistemu informiranja. JURE PENGOV Drugi dan srečanja pisateljev na Bledu BLED — Včeraj se je nadaljevalo 14. mednarodno srečanje pisateljev na Bledu. Na sporedu je bila tretja okrogla miza na temo »Notranje ovire*. Moderator okrogle mize je bila Mira Miheličeva. Popoldne so v prostorih Park hotela odprli razstavo posvečeno Louisu Adamiču in njegovemu delu ob 30-letnici njegove smrti. Razstavo je pripravil in odprl Jaro Dolar. Kratko je o Louisu Adamiču, njegovem delu in pomenu za Ameriko in Slovenijo spregovoril Bogdan Pogačnik. Zvečer je v Vili Bled izvršni svet SR Slovenije priredil sprejem. V njegovem imenu je udeležence 14. mednarodnega srečanja pisateljev sprejel podpredsednik republiškega izvršnega sveta Dušan Šni-goj. Danes pa bodo udeleženci mednarodnega srečanja pisateljev naredili izlet v Kropo, kjer jim bodo gostitelji, to je slovenski PEN center, priredili piknik. D. Ž. Mednarodno posojilo za razvoj kosovskega kmetijstva WASHINGTON — Odbor izvršnih direktorjev mednarodne banke za obnovo in razvoj je odobril novo posojilo v višini 90 milijonov dolarjev Jugoslaviji za financiranje večjega števila že sprejetih programov za razvoj kmetijstva in živinoreje v SAP Kosovo. Sredstva bodo prek kosovske ban-ke v Prištini dali večjemu številu OZD in zadrug, s tem da bo precejšen del namenjen zasebnim kmetovalcem, ki v proizvodnji kmetijskih pridelkov in živinoreji kooperirajo z družbenim sektorjem. URADNO POTRJENA IZVOLITEV MITTCRRANDA V Franciji priprave na junijske volitve PARIZ — Mandat poraženega Gi-scarda D'Estainga bo lahko trajal najkasneje do 24. maja. To je sklenil francoski ustavni svet, ki je prepustil obema, Giscardu in Mitterran-du, da se zmenita o točnem datumu zamenjave. Ustavni svet je tudi u-radno potrdil Mitterrandovo izvolitev in navedel dokončne podatke nedeljskih volitev. Francois Mitter-rand je prejel 51,756 odstotka vseh glasov, zmago pa si je zagotovil z 1 065.856 glasovi prednosti pred Gi-scardom D’Estaingom. Bolj kot prehod oblasti iz Giscar-dovih rok in uradna Mitterrandova umestitev v Elizejski palači je pozornost francoske javnosti usmerjena na politične volitve zadnje dni julija. Tudi tokrat so vse sile, ki se bodo spopadle, prepričane v zmago. Optimisti so predvsem socialisti, ki trdijo, da se 'oo z zmago njihovega predsedniškega kandidata nadaljeval ugodi trend za njihovo stranko. Že sedaj napovedujejo, da bodo prejeli najmanj 160 poslanskih mest, a upajo v še večji uspeh, kar 220 poslancev od skupnih 490, ki jih ima francoski parlament. To pa bi uresničili v primeru precejšnjega osipa med Chiracovimi neogolisti in pristaši. poraženega Gisearda. Socialisti se ne branijo niti glasov z leve, saj so prepričani, da se bo neugodni trend za francosko partijo nadaljeval. V prvem krogu predsedniških volitev je namreč komunistični kandidat Marchais prejel manj kot 15 odstotkov vseh glasov. Vseeno pa se socialisti ogrevajo za programski sporazum s KP Francije. Medtem pa sta desnica in center že prebolela žgoči poraz. Spore in medsebojna obtoževanja so baje odpravili, da že načrtujejo široko osnovano fronto, ki bi jim morala po njihovih načrtih zagotoviti zmago. PO VZNEMIRLJIVIH VESTEH IZ SODNIH PREISKAV Splošna zahteva po razčiščenju vloge prostozidarske lože «P2» V skrivnih seznamih kolovodje Gellija 800 imen predstavnikov političnih in gospodarskih krogov RIM — Po tem, kar v zadnjih tednih prihaja na dan vzporedno s preiskovalnim postopkom milanskega sodstva bi lahko sodili, da smo na pragu največjega škandala v zgodovini italijanske republike. Gre namreč za preiskavo o skrivni dejavnosti framasonske lože «Propaganda 2*, bolj znane s kratico P2. ki so jo varnostne službe notranjega ministrstva že leta 1976 opredelile kot »najmočnejši italijanski center tajne oblasti*. Kljub sumom in natolcevanjem pa je vsa zadeva ostajala nedotakljiva vse do srede. 18. marca letos, ko so finančni stražniki pod vodstvom sodnika Turona preiskali vilo Wanda v Arezzu. last Lueia Gellija, vodje lože P2. Zadnji dve leti je bil prav v Gellijevi vili sedež P2 in v njeni železni blagajni so bile shranjene vse tajne listine, vključno s seznamom članov, v prepričanju, da je, kot diplomatski sedež argentinske vlade, nedotakljiva. Gelli je namreč Argentino zastopal kot copolnomočen potujoči minister za kulturo*. Poleg seznama z osemsto imeni naj vidnejših predstavnikov italijanskega političnega in gospodarskega življenja, med katerimi so tudi ministri, generali, poslanci, senatorji, bankirji in sodniki, so preiskovalci našli dokaze o postopkih, s katerimi je Gelliju uspelo pogoje vati ljudi in dogodke po svoji volji tei dosjeje z rezerviranimi podatki o političnih možeh, špekulacijah in nedovoljenem izvažanju kapitalov, pisma in potrdila o plačilu podkupnin. Naslednja etapa preiskave je bila na dnevnem redu 15. aprila, ko so preiskali stanovanja in ura de demokristjana Uga Zillettija, takratnega podpredsednika višjega sodnega sveta, predsednika Ambro-zijanske banke, Roberta Calviia. milanskega državnega pravdnika Maura Grestija ter podpredsednika in finančnega direktorja ENI, Leonarda Di Donne in Floria Fiorini-ja. Kot ie razvidno iz zaplenjenih dokumentov, sta Zilletti in Gresti milanskemu bankirju Calviju vrnila potni list, potem ko mu ga je sodstvo odvzelo zaradi valutnih prekrškov, Di Donna in Fiorini pa j-iiiiiiiiiiiifuniniiiiiiiiniimimmiii.iiimnimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiN......................................................... TERORIZEM V NEAPLJU SE NEVARNO STOPNJUJE Rdeči brigadisti so s streli v noge ranili občinskega svetovalca KB Rosana Giovineja Napadli so ga v jutranjih urah pred njegovim stanovanjem - Rosario Giovine je eden najvidnejših predstavnikov KD in je bil vpleten v škandal z zadrugo CROCI - Minister Rognoni vodil sestanek na prefekturi NEAPELJ - Rdeči brigadisti so včeraj zjutraj v Neaplju ranili v noge 52-letnega občinskega svetovalca, izvoljenega na demokristjan-ski listr Rosana- Gfiftlfieja. Malo pred pol osmo uro so ga pred njegovim stanovanjem v parku Savio napadli štirje teroristi, trije moški in ena ženska, oboroženi s pištolami in noži. Dejali so, da prpadajo rdečim brigadam in so demokristjan-skega predstavnika nekajkrat ustrelili v noge, nato pa so ga še zvezali in fotografirali. Takoj po atentatu so zbežali z avtom fiat 127, za .....................................................................iniiiMiiiiNiiiiiiiiiiminiimiiiniiiuluiiniiiinmnMimiiiiiiiiimHiiimimimiiiiiiiiiiiB PRIMORSKE VESTI • PRIMORSKE VESTI - PRIMORSKE VESTI - PRI Sosveti o programih Radia Koper KOPER V Kopru sta se sestala svet za program v slovenščini in svet za glasbeni program Radia Koper. Člani sosveta za program v slovenščini so menili, da sporedi v celoti ustrezajo, pohvalili pa so večjo kontaktnost, širše vključevanje novogoriškega studia in skrb za zamejstvo. Ena izmed indikacij o uspešnem delu programskih delavcev je tudi podatek iz raziskovalne ankete, da se je poslušanost Radia Koper povečala v zadnjem letu za okrog 20 odstotkov. Člani sosveta pa so navedli tudi nekaj kritičnih pripomb. Tako so menili, da bi morali posvetiti več pozornosti podeželju in da bi morala biti prva poročila že ob 6.00 in ne ob 6.30. Največ pa so govorili o podaljšanju programa v popoldanskem času za eno uro in o problemu slišnosti na severnem Primorskem in v zamejstvu. Pro gram v slovenščini je namreč zdaj v popoldanskih urah govorno prenatrpan, saj je razmerje med govorom in glasbo manj kot 1:2. S podaljšanjem za eno uro bi dosegli ugodnejše razmerje, hkrati pa bi lahko primerneje razporejali govorno in glasbeno gradivo ter se odločali tudi za primernejše ure oddajanja. Člani sosveta so pod prli predlog, da je treba podaljšanje za eno uro, ki je predvideno v srednjeročnem načrtu, nujno u-resničiti v prihodnjem letu ali najkasneje v začetku leta 1983. Glede slišnosti na Severnem Primorskem in v zamejstvu (del Be nečije, Rezija in Kanalska dolina) sosveta so podprli zahtevo, da je treba kar najhitreje uresničiti predlog o začasnem odstopu UKV pretvornikov I. programa Radia Ljubljane programu v slovenščini Radia Koper (5 ur ob delavnikih in 7 ur ob nedeljah). Hkrati pa je treba najprej delati na predlogu o lastni pretvorniški mreži UKV področja in za povečanje moči sredn.ievalovnega oddajnika. V razpravo je posegla tudi tri članska delegacija zamejskih Slovencev. Opozorili so, da je treba v oddajah celovito zajeti problematiko zamejskega človeka, kar pomeni ob zajemanju narodnopis-nega blaga tudi sistematično spremljati in obravnavati socialne, gospodarske in druge probleme. aPUecitiri Kombinacija čebeljih pridelkov z lecitinom • povečuje umsko sposobnost in koncentracijo • preprečuje utrujenost, slabo počutje, depresijo • krepi telesno odpornost Priporočamo ga vsem, ki so preobremenjeni z umskimi in telesnimi napori ter starejšim ljudem. smo slišal precej kritičnih pri-! Zadevno pomoč potrebujejo zlasti pomb. saj se problem vleče že od j Zahodna Benečija ter Rezija. Ka-prehoda na ločene valove. Člani < nalska in Terska dolina. Predstav- ■ niki zamejskih Slovencev so tudi menili, da je treba vso pozornost posvetiti slišnosti, ki je v mnogih severnozahodnih predelih zelo slaba, ter dopisniški mreži. Akredi-tiranje dopisnika v Trstu, ki bo hkrati delal za Radio Koper za Radio Ljubljana in za TV Ljubljana je le delna rešitev, kajti problematika je tako obširna, da bi morali misliti še na enega stalnega dopisnika v Trstu ter na kontinuirano pokrivanje goriškega in dru gih predelov. Problem je še toliko bolj žgoč. ker novinarskih kadrov v zamejstvu občutno primanjkuje. Člani sosveta za glasbeni program so prav tako podprli prizadevanja programskih delavcev Radia Koper glede kontaktnosti pro grama ter predloge za podaljšanje programa v slovenščini in italijanščini ter napore za večjo slišnost. Glede samih glasbenih programov pa so menili, da je treba posvetiti več pozornosti resni glasbi, saj se. premalo upošteva kulturncizo-braževalna in edukativna funkcija te glasbene zvrsti. Študijska obdelava razmerij v glasbenih zvrsteh, ki gredo v eter, bi morala b>ti ena izmed glavnih nalog delavcev v glasbeni redakciji, priporočili pa so tudi, da bi o tem vprašanju oziroma sploh o programih v italijanščini organizirali anketo med pripadniki italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji. Člani sosveta so menili, da je rekreativna funkcija radijskega mediia zelo oo membna, vendar pri tem ne gre zanemarjati njegove, vzgojne funkcij«. Ob koncu so govorili še o zboru Obala, ki deluje pod pokroviteljstvom in ob sofinansiranju Radia Koper Zbor je dosegel vrsto uspehov doma in v tujini in mu je treba dati tudi vnaprej vso podporo. Potrebno bo vztrajati na taki repertoarni politiki, ki naj zagotovi zboru kontinuirano umetniško rast, hkrati pa mora del svojih naporov usmeriti v naštudiranje slovenskih in italijanskih partizanskih in revolucionarnih pesmi, primernih za širše občinstvo na raznih javnih prireditvah in manifestacijah. L. O. katerega so preiskovalci kasneje u-gotovih, da je bil ukraden v bližini nekaj ur prej. Na kraju atentata so kasneje našli tudi več letakov s podpišem neke še neznane teroristične organizacije. Občinskega svetovalca Giovineja so prepeljali v bolnišnico Cardarelli, kjer so ga sprejeli na okrevanje zaradi številnih poškodb na obeh nogah. Na srečo hujših poškodb ni bilo in Giovine bo tako okreval v so-razmeroma kratkem času. Približno tričetrt ure kasneje so si teroristi z že običajnim telefonskim pozivom prevzeli odgovornost za atentat. Neki moški je telefoniral na uredništvo neapeljskega dnevnika II Mattino, se predstavil kot predstavnik rdečih brigad in si prevzel odgovornost za atentat na predstavnika KD, »odgovornega za stratifikacijo vprašanja brezposelnih*. Temu je terorist dodal še nekaj običajnih parol. Rosario Giovine se je ukvarjal tudi z vprašanjem brezposelnih, je pa eden tistih predstavnikov KD, ki so se uprli reformi zakona o zaposlovanju. Bil je vpleten, skupno z nekim strankarskim kolegom, v škandal v zvezi z zadrugami CROCI, ki so imele v zakupu prevoz bolnikov. Člani teh zadrug so bili v okviru deželnih, zdravstvenih reform avtomatično sprejeti v deželno službo; takoj ko je bil sprejet zakon, je število članov te zadruge skokovito naraslo, od približno tisoč na več kot deset tisoč. Zlobni jeziki trdijo, da so za vpis v zadrugo plačali tudi po nekaj milijonov lir. Rosario Giovine je bil na upravnih volitvah lanskega leta tretji med izvoljenimi demokristjani. Prejel je 10.422 preferenčnih glasov in je prekosil številne znane predstavnike neapeljske krščanske demokracije. V mestu je zelo znan, predvsem zaradi dejavnosti v raznih katoliških organizacijah. O terorizmu so včeraj razpravljali na sestanku, ki ra je notranji minister Rognoni sklical na neapeljski prefekturi. Sestanka so se udeležili tudi minister Gava. posebni vladni komisar za potresno področje posl. Zamberletti, neapeljski župan Va- llllllllllll lenzi, predsednika deželnega odbora in deželnega sveta De Feo in Del Vecchio, prefekt Biondi, kve-stor Colombo in drugi predstavniki varnostnih organov. Na sestanku so govorili predvsem o ugrabitvi deželnega odbornika Čira Cirilla, vendar ni znano, kaj so sklenili. Po koncu sestanka je notranji minister Rognoni obiskal Rosaria Giovineja v bolnišnici Cararelli, kjer je časnikarjem na izrecno vprašanje dejal, da so na sestanku na prefekturi razpravljali o «operativnih» vprašanjih. Ranjeni občinski svetovalec Rosario Giovine v bolnišnici (Telefoto AP) .............................................mi.. • Osemnajstletnice se pogovarjajo o referendumih (Nadaljevanje s 5. strani) lo konkretno s trditvijo, da je lahko manjšini, oziroma skupnosti, ki je maloštevilna, tak zakon, ki omogoča ali dopušča splav, zelo škodljiv. Barbara: Po mojem je ta trditev neumna, saj zakon samo urejuje vprašanje splava, kajti če zakona ni, -so posegi skrivni in nezakoniti. Tega vprašanja ne bi nikoli ocenjevala z narodnostno-obrambnega vidika. Daniela: Ne verjamem, da si ženska postavlja vprašanje, da mora roditi zato, da bo v vrtcu 15 namesto 14 otrok. Mislim, tudi, da me nobeden ne more prisiliti, da moramo roditi, zato da bomo imeli slovenski vrtec, če si sama tega otroka ne želim. Barbara: To me zelo spominja na fašizem, ko so vsako žensko skušali prisiliti, da bi imela čim-več otrok. In kadar je dosegla določeno število, so jo celo nagradili. Mirta: Tudi jaz mislim kot Barbara in Neva. Nadalje sem prepričana, da je treba obravnavati manjšinsko problematiko z drugačnimi argumenti. Na primer veliko ljudi se je poitalijančilo in to s splavom nima nobene zveze. Po drugi strani pr me zelo prizadene, da v naši skupnosti tako potlačimo, spravimo cb rob, nezakonsko mater, da skoraj ne mo- re živeti. Po mojem to sploh ni prav. Neva: Mislim, da ima to vprašanje dve plati: kako gleda na to družba in kako jo sprejme lastna družina. Mislim, da nekatere družine, še danes ne sprejmejo tega dejstva, oziroma ne sprejmejo več noseče neporočene hčere. PD: Če bi vas zdaj hoteli malo izzvati, bi vas vprašali, kaj bi bilo v tem trenutku za vas slabše, hujše: splaviti ali imeti neza- konskega otroka? Daniela: Mislim, če se moreš odločiti, da se težje odločiš za splav, kakor za to, da bi imela nezakonskega otroka. Barbara: Že večkrat sem si zastavila vprašanje, če bi sploh hotela imeti otroka: Zadnje čase se recimo, zavedam, da bi mogoče kot ženska hotela imeti otroka, ampak, skušala ga bom imeti čim pozneje, ko se bom čutila dovolj zrelo. Takrat bo moja izbira zavestna, kajti bistveno je, da se ženska sama odloči, kdaj imeti otroka. PD: Po vsem tem, kar ste povedale še ne vemo, kaj mislite o zakonu, ki danes v Italiji ureja vprašanje splava. Neva: Mislim, da bi ga bilo treba izpopolniti, ker ne ustreza popolnoma potrebam vseh žensk; predvsem kar zadeva mladoletnice. Sama na primer poznam dekle, ki ima 13 let in 'je rodila pred tremi tedni. Hujše kot to pa je dejstvo, da je rodila za kazen: bila je noseča in je hotela splaviti, toda njeni starši tega niso dovolili. Rekli so ji, da mora roditi za kazen. Ona je do-vodila, toda ko je rodila, otroka ni obdržala, temveč ga je takoj dala stran. Vzela ga je neka družina. Ta zgodba se mi zdi zelo žalostna, zato mislim, da bi bilo bolje, ko bi dekle lahko splavilo. Prvo je osveščanje Mirta: Prav glede tega primera bi rada povedala, da bi bilo še boljše, ko bi bilo dekle bolj osveščeno in obveščeno. Truditi bi se morali, da bi bila dekleta obveščena o kontracepcijskih sredstvih, o tem pa se v šoli sploh ne govori in tudi izven šole ne veliko. Daniela: Pri nas je mogoče odstotek deklet, ki so informirane o spolnosti res nekoliko višje kot drugje. Vendar sta tudi pri nas spolna vzgoja in sploh gola informacija zelo pomanjkljivi. Mirta: Glede splošne osveščenosti mislim, da se dekle, ki še ni polnoletno ali pa tudi če je polnoletno, a ni dovolj informirano, znajde v izrednih težavah. V začetku se mogoče celo niti ne zave, da je zanosila, potem ne ve kam naj se obrne, ne ve, kaj naj naredi, po vrhu vsega pa jo je še strah pred ljudmi na splošno in seveda tudi pred starši. Neva: Strah je poleg neobveščenosti, zelo važen element. Poznam še eno dekle, ki je pred kratkim rodila. Nihče se pravzaprav niti ni zavedal, da je noseča, štiri dni pred porodom se je , počutila slabo in tako so jo odpeljali v bolnico, ne da bi sploh vedeli za kaj gre. Ona se je bala, tako da si je verjetno ves čas nosečnosti stiskala obleko v pasu, in nihče ni ničesar opazil. Mirta: Verjetno je tildi dosti ljudi, ki se noče osvestiti. Na primer ne vedo za družinske posvetovalnice, pravzaprav nočejo spoznati za kaj gre, ker so prepričani, da so posvetovalnice namenjene samo splavom in kdor gre tja pač hoče splaviti. .. PD: Kaj bodo po vašem mnenju volili tisti, ki gredo prvič na volišča kot vi? In kakšni bodo na splošno volilni izidi? Barbara: Kar zadeva splav sem prepričana, da bodo naši vrstniki volili dvakrat ne. Za druge referendume pa ne vem dobro. Mirta: Glede splava upam, da bo zakon še ostal tak kakršen je. Neva: Bojim se. da ne bo tako. Daniela: Težko se je izreči, ker živijo volivci v zelo različnih situacijah in so podvrženi drugačnim vplivom, od tega bo pač odvisen izid volitev, zato se ne bi mogla izreči. sta preko najpomembnejše finančne družbe petrolejskega podjetja ENI, Tradinvesta, izvažala kapital. Sledile so preiskave po raznih italijanskih mestih, na osrednjem sedežu italijanskega Velikega o-rienta v palači Giustiniani (prvič v več kot sto letih), zajetnemu fasciklu o loži P2 pa se je pridružil še dosje Sindona in preiskave o uboju urednika revije «OP» Pecorellija, ki je v svojih dolgotrajnih raziskavah zbral precej gradiva o Gellijevi loži. Kdo je pravzaprav Lucio Gelli, ki se ga vse do 18. marca ni upal nihče dotakniti, pa čeprav se je njegovo ime mnogokrat pojavilo pred sodniki? V Firencah so ga omenjali pri preiskavi o uboju sodnika Occorsia, v Bologni pri atentatu na vlak Italicus, v Padovi v zvezi z dejavnostjo skrajno desničarske organizacije Vetrnica, v Turinu ob ponesrečenem načrtovanem državnem udaru Edgarda So-gna. Gelli se je vedno izmazal in trdil, da je P2 loža, ki se razlikuje od drugih po pripadnosti »bratov*, ki nosijo visoke javne funkcije in zato ne morejo javno izraziti svoje pripadnosti frama-sonstvu. Ob enem svojih občasnih srečanj s pravico je izjavil' »Prepričan sem o potrebi do ustavni preureditvi, ki bi Italijo iz parlamentarne spremenila v predsedniško republiko. O tem sem že govoril tudi z Giovannijem Leone-jem.» Za uresničitev tega svojega prepričanja, ie framasonski vodja že predvidel načrt: nadzor nad RAI-TV, odprava poslanske imunitete, reforma pravne ureditve, sprememba pri kompetencah varnostnih sil, dveletna prekinitev dejavnosti sindikatov. blokiranje delovnih pogodb, revizija ustave. Predsednika Pertinija sta z zaseženimi dokumenti in vlogo lože P2. neposredno seznanila milanska sodnika Colombo in Turone. zavedajoč se. da gre za državno in ne za zgolj sodno zadevo. Pertinl je telefoniral Forlaniju s priporočilom, da je treba čimprej najti pot za dokončno osvetlitev Gelli-jevilt spletk. Predsednik vlade, ki sta ga ista sodnika že pred meser cem seznanila z dejstvi, se je o »vročih* imenih pogovarjal z notranjim in obrambnim ministrom in tajniki vladnih strank, posebno s Piccolijem. Do Pertinijevega telefonskega poziva je ostalo le pri tem, nato se je Forlani odločil: predlagal je ustanovitev preiskovalnega odbora, ki naj bi ugotovil, če je P2 tajna loža in predlagal upravne ukrepe. 8. maja so predlog sprejeli na ministrskem sestanku in odboru za odgovor dali na voljo tri mesece. Škandal je torej za sedaj kanaliziran. vprašanje pa je, če ga bo mogoče utišati, kot se .je to zgodilo s toliko drugimi. Na eni strani bo to skušalo preprečiti sodstvo. ki je s sedmimi preiskavami hkrati, trdno odločeno enkrat za vselej opraviti z Gelli jevo «anti-državo*; po drugi strani na se je za razčiščenje odločno zavzel Per-tini in to dal tudi jasno vedeti vladi. Posebno vlogo pa v aferi nosijo vojaški krogi, saj prihaja čas, ko bodo zapadli pomembni mandati v vseh rodovih vojske. Boj za stolčke, že sam po sebi oster pred afero Gelli, dosega vse višjo raven, saj imajo kompromitirani generali ves interes, da škandal razširijo tudi na nedolžne in s tem prisilijo vlado, da bo ukrepala tako, da ne bo omadeževala ugleda oboroženih sil. Medtem so se za škandal začeli zanimati politiki, ministri in uredniki časopisov. Vsul se k’ plaz zanikanj. da bi ta ali črni veljak pripadal loži P2 in pa zahtev po razčiščenju afere, časniki in revije tekmujejo, kdo bo objavil čim-več in kar najbolj odmevnih imen, poslanci pa vlagajo parlamentarna vprašanja. Med izjavami, ki zanikajo pripadnost loži P2, nui omenimo tiste ministrov Sartija in Mance, generalnega tajnika zunanjega ministrstva Francesco Mal-fattija, podtajnika za obrambo Ban-diere, načelnika kabineta ministrskega predsednika Semperiniia, predsednika socialistične parlamentarne skupine Silvana Labriole in nekaterih drugih poslancev, pisatelja in publicista Roberta Gerva-sa in novinarja Maurizia Costan-za. Predvideti je, da bodo zanikanja sledila večjemu delu imen, ki bodo v prihodnjih dneh prihajala na dan. Kakorkoli že, »k jer je dim., ie tudi ogenj*, pravi ljudski pregovor, in dejstvo je, da že do sedaj znani podatki iz preiskav vzbujajo zaskrbljenost in da jejo ljudem, prepričanim v demokracijo, občutek prevaranosti, pa najsi gre za to ali ono ime, za tega ali onega ministra. Politična in gospodarska oblast, strnjena v centre moči in ozki interesi pri odločanju, so Italijo vodili že vsa povojna leta in jo preko neštetih škandalov pripeljali v položaj, ki ga danes na vse kriplje skuša preseči, predvsem z odpovedovanjem tistih ki so >'vo-je delo opravljali pošteno in brez pohlepa po neupravičenem zaslužku. Te delovne množice na danes bolj upravičeno kot kdajkoli pričakujejo da bodo krivci razkrinkani in kaznovani.