PRIMORSKI DNEVNIK »lSSCr„ijrn“' Cena 50 lir Leto XXIII. St. 97 (6681) TRST, torek, 25. aprila 1967 KATASTROFA Z VESOLJSKO KABINO «ZVEZA 1» PO USPEŠNI IZVEDBI POSKUSOV Tragična smrt sovjetskega vesoljca Komarova med povratkom vesoljske kabine na Zemljo Kabina je začela v višini 7000 metrov «prosto padati», ker se ni raztegnilo glavno padalo - Številna ugibanja o pravih vzrokih nesreče - Sožalne brzojavke predsednika Tita, Saragata, Johnsona in drugih državnikov j« in $ d i MOSKVA, 24. — Sovjetski vesoljec Vladimir Komarov, ki j Vo®l sovjetsko vesoljsko ladjo «Zveza 1» (Sojuz 1) je mrtev. kratko novico so uradno spo ročili v prvih popoldanskih u-ab v. Moskvi. veo^° “Zveza 1» so izstrelili m3^ °b 3. uri in 35 minut po vsKovskem času v Bajkonaru DnrSS™0 pot okoli Zemlje. Vsa rila la> ki so sledila, so govo-2v .° rednem poletu ladje. V rile^ S ^°. izstrelitvijo so se ši-stmigt?Vor'ce> da nameravajo iz-ali J11 še eno vesoljsko ladjo nai v s človeško posadko, ki Stilni?1 se združile v vesolju. skmT So bila uradna sporočila Ukr> a-ln 11150 nl° sporočili, ko-Vecni casa bo Komarov ostal v Hin ri?' Moskovski radio je sala ((o003*’ da je vesoljska lad- tivn?gromna»- Letela pa je rela. več °J!,lzko' ™ sicer je bila naj-oadaljena od Zemlje 224 ki- Vladimir Komarov tnetelrov’ naimanj pa 101 kilo- Zadnio obin,,i)-uradno sporočilo o poletu davi ob 6.12 po moskov-Javiij Sporočilo o nesreči so 'asu n; J-0- uri po moskovskem n° sporočilo, ki so ga pralni komite KP SZ, ftrski 'Lvdiovnega sovjeta in mini-i^ičnr, Pravi, da je Komarov "h W«mn pri izvrševanju svo-,Vss°ljskn i1' ®P°r°čilo pravi, da je , rbeKTfdja prenesla vse najne-3® dogori,, 6 Poleta. Katastrofa se ?®*91ii ii’ k° se je ladja bližala Sp vrvi višini 7.000 metrov so dPževati PadaIa. ki bi moralo za-Wle, L?a?ec vesoljske ladje, za-tela na^£adi česar je ladja prile-r^etlciio1^0 z veliko hitrostjo. SPdrobtin^- Tass Poroča naslednje ti «Sovjetski vesoljec !flstajoni K°marov je umrl med » koli6?., vesoljske ladje. Da-)??®rairi . Popolnoma zaključen Spdlagai, Poizkusnega poleta, so »i Preti,, Polkovniku Komarovu, p_ne SV°J Polet in naj pri-za® vseh potrebnih opera-j cMa ladt„et|k Pristajanja je ve-EP1! kočani8, “Zveza 1» izvršila naj-1 ib DfpP1 del povratka na Zem-Sa?te ter eieJe a Boste plasti atmo-Prvn“i em Popolnoma zmanj-►P ^ je v kozmično hitrost. Toda t^Padain v!?ini 7000 metrov glav-Se ni odprlo, se je raztegnilo, SKtle vr? razšinlo, ker so se za-■adia ' Z.aradi tega je vesolj-^ sŠNjJlfPnletela na Zemljo z J komitrostjo' To Je povzročilo i>9 Spoi^marova.» S ^r°v°ui° Pvavl zatem, da je Ko- • ILJ* £ h -na ladJi vse polžku-j(( V?u- b * predvideni po pro- ? f 1 vSb^^vjet je sklenil, da bo ‘8' DniM°skvi0ni?rova na Rdečem trgu « trnPOaii r>hTruplo pokojnika bodo «10 i &0Mci 7° kremeljskem obzidju v „ F ka beninn^^ov Sovjetske zveze 9 taJ0 Posm”! mavzolejem. Pokojnici f bS^ljo M?Ilno odlikovali z drugo ^ i S,0 hid^t*6 zastave. Postavili mu ■daJ j 6w°vai 5!oa?enMc- Za pogreb so ^ J k^tki f?1v ie Prvi sovjetski veso-*bblVe leti ^ Poslali v vesolje več , oF bjfJUsii i,P° zadnjem sovjetskem ‘Vi Vti 8rca 1965- Komarov je 'j* i,,. sovjetski vesoljec po za- ^ {"Jison povabil lr»arda v ZDA ... h i arJaSued&^b^n^ četku vesoljskih poletov leta 1961. Ladjo «Zveza 1» so izstrelili včeraj ob 3.35 po moskovskem času. Polkovnik Vladimir Komarov je že bil v vesolju 12. in 13. oktobra 1963 z ladjo «Voshod 2» skupno z Jegoro-vom in Feoktistovom. Sedanja njegova naloga je bila preizkusiti novo vesoljsko ladjo s človeško posadko, ki je bila verjetno mnogo večja od vseh dosedanjih. Moral je preizkušati aparate ladje in izvesti zdrav-niško-biološke poizkuse ter študij o vplivu vselojskega poleta na človeški organizem. Komarov, ki je imel 40 let, je bil najstarejši od sovjetskih vesoljcev in je bil tudi edini, ki je že drugič odšel v vesolje. Nedavno so zdravniki ugotovili majhne motnje na njegovem srcu. Verjetno je dolgo vztrajal, preden so ga določili za nov poizkus. Svoj čas je bil zelo spreten padalec in učitelj padalcev. Tragično je umrl tri mesece po tragični smrti treh ameriških vesoljcev Grissoma, Whiteja in Chaffe-ja, ki so 27. januarja zgoreli v kabini med normalnim vežbanjem na Zemlji. Komarov je torej prvi vesoljec, ki je zgubil življenje med vesoljskim poletom. Novica o tragični smrti Komarova je presenetila sovjetsko ljudstvo in tudi ves svet. V Moskvi se je zbralo na stotine ljudi pred sedežem «Izvestij» v upanju, da bodo dobili podrobnosti o nesreči. Opazovalci in strokovnjaki se sprašujejo, kakšen je bil pravi vzrok smrti Komarova. Domnevajo, da je Komarov umrl še preden je ladja priletela na tla. Uradno sporočilo pravi, da je ladja začela «pro-sto» padati z višine 7000 metrov. Zato se strokovnjaki sprašujejo, zakaj ni Komarov sprožil naprave za odskok z manjšo kabino. Zato domnevajo, da se je morda že prej onesvestil. Govori se tudi, da so nameravali v današn-jih prvih jutranjih urah izstreliti še eno vesoljsko ladjo in da so izstrelitev zadnji trenutek odpovedali, ker baje nekaj ni bilo v redu na ladji «Zve-za 1». To so seveda samo domneve in čakati bo treba izid preiz-kave, ki jo bo izvedla posebna preiskovalna komisija. Kakor poročajo iz kalifornijskega centra v Houstonu, so ujeli oddajo moskovskega radia v ruščini, v kateri je bilo rečeno, da se je Komarov trudil v času treh krogov okoli Zemlje, da bi obdržal nadzorstvo vesoljske ladje preden se je začel vračati na Zemljo. Težave so nastale med 15. krogom. Komarov je poročal o težavah, ki jih ima za nadzorovanje ladje, o preveliki porabi energije ter o neuspelem poizkusu za povratek med 16. krogom. Drugi poizkus po 18. krogu je imel uspeh, toda zaradi slabega delovanja glavnega padala je nastala katastrofa. Ladja je padla na neki kraj v osrednji Aziji. Vesoljski strokovnjak Joseph Zygielbaum, ki je poslušal moskovski radio, je izjavil, da je na podlagi prejšnjih podatkov, ki so jih sporočili v Moskvi, izračunal, da je ladja padla verjetno blizu mesta Sverdlovska ob Uralu. Nekateri ameriški strokovnjaki pravijo, da se je vesoljska ladja verjetno začela vrteti okoli sebe, kakor se je to svoj čas zgodilo z ameriško ladjo «Gemini 8». Zaradi tega so se vrvi glavnega padala zapletle in se padalo ni moglo popolnoma odpreti. Do sedaj je bilo izvršenih skupno z današnjim 25 vesoljskih poletov s človeško posadko na krovu. Od teh jih je bilo devet sovjetskih, ostali pa so bili ameriški. Skupno je pri tem sodelovalo 38 vesoljcev. Prvi je odletel v vesolje 12. aprila 1961 Jurij Gagarin. Vladimir Komarov se je rodil 16. marca 1927 v Moskvi. Po dokončanih študijah se je vpisal v vojaško letalsko šolo, zatem pa v višjo vojaško letalsko akademijo, kjer je diplomiral leta 1959. Zapušča ženo Valentino Jakovljevno in dva o-troka. Novica o tragični smrti Komarova je prispela v Washington v trenutku, ko komisija še nadaljuje preiskavo o požaru, ki je januarja uničil ameriško vesoljsko kabino in povzročil smrt treh vesoljcev. Ravnatelj NASA James Webb je takoj, ko je zvedel za smrt Komarova. pozval ZDA in Sovjetsko zvezo, naj sodelujeta na vesoljskem sektorju na realistični podlagi. Izjavil je, da je predsednik Johnson pripravljen delovati na podlagi sodelovanja, zlasti ker bi sodelovanje morda lahko preprečilo današnjo tragedijo in tragedijo s kabino «Apolon». Strokovnjak za sovjetska vesoljska vprašanja Charles Shelton je izjavil, da je smrt Komarova razlog za veliko žalost v vseh državah sveta. Sklicujoč se na smrt treh ameriških vesoljcev letošnjega januarja je Shelton dodal: «Vemo, da se bodo take stvari od časa do časa dogajale. Toda to je boleč precedent v vesolju, kjer seveda ne bi nihče hotel doseči rekorda.)) Zatem je Shelton izjavil, da bi moralo takojšnje sovjetsko sporočilo o smrti Komarova prepričati tiste skep- tike, da taki incidenti niso pogosti.)) Izvršilni tajnik posvetovalne u-stanove za vesoljske polete v Beli hiši Edward Welsh je izjavil, da ta nova tragedija znova poudarja, da je človeški vesoljski polet še vedno tvegano dejanje. Zatem je izjavil, da je Komarov letel z vesoljsko ladjo nove vrste. To kaže, da je program vesoljskih poletov v razvoju. Dalje je izjavil, da ni moč govoriti o visoko preizkušam posadki, dokler se ta ne preizkuša v vesolju. Zaključil je: ((Vesoljske tragedije se mnogo bolj dramatizirajo, ker je to področje popolnoma novo.» Ravnatelj v Jodrell Banku Lo-well je izrazil danes v imenu angleških strokovnjakov za vesolje sožalje zaradi smrti Komarova. Se-deminštirideset ameriških vesoljcev je poslalo sovjteski akademiji znanosti brzojavko, s katero izražajo globoko sožalje zaradi smrti Ko- marova in poudarjajo tovariške vezi med vsemi vesoljci. Sožalno brzojavko je poslal tudi predsednik Johnson predsedniku prezidija vrhovnega sovjeta Podgomemu. Jugoslovanski predsednik Tito je poslal prvemu tajniku CK KP SZ Brežnjevu in predsedniku prezidija vrhovnega sovjeta Podgomemu brzojavko, v kateri izreka v imenu narodov Jugoslavije in v svojem imenu globoko sožalje narodom So-vjestke zveze ob smrti Komarova. Sožalne brzojavke so poslali predsednik republike Saragat, predsednik vlade Moro in zunanji minister Fanfani. Papež Pavel VI. je dal nalogo apostolskemu nunciju v Italiji, naj sporoči sovjetskemu poslaniku v Rimu svoje sožalje ob tragični smrti Komarova. Sožalne brzojavke so poslali tudi bonski kancler Kiesinger, angleški zunanji minister Brown in številni drugi državniki. Na Rdečem trgu v Moskvi mladina navdušeno pozdravlja uspešno izstrelitev nove vesoljske ladje »Zveza 1» in nosi sliko Komarova. Nekaj ur kasneje pa je nepričakovano prišla novica o veliki tragediji miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiuiiimmiiiiniiiniiiiiuiniiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiipiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiuiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniriuimiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia VELIČASTEN ZBOR KOROŠKIH SLOVENCEV V CELOVCU Odločno postavljene zahteve v besedah obeh govornikov «Kdor hoče Slovence šele ugotavljati, zanika njihov obstoj in hoče samo še formalno potrditi Hitlerjeve krivice!» - Predstavnika koroških Slovencev sta bila pred dnevi pri kanclerju Klausu Krasen nedeljski dan je privabil v Celovec veliko število koroških Slovencev, ki so popolnoma napolnili obsežno dvorano v Domu glas be. Zbrali so se, da obude spomin na tiste strašne dni sredi aprila 1942, ko so nacistični biriči začeli iz slovenskih domov izseljevati cele družine, da bi tako izginil slovenski značaj Koroške. Poleg bivših izseljencev, njih otrok in sorodnikov sta prišla na proslavo tudi zastopnik deželnega glavarja Josef Guttenprunner, deželni poslanec in predsednik deželnega šolskega sveta, ter zastopnik celovškega škofa kanonik Aleš Zechner. Navzoč pa je bil tudi jugoslovanski konzul Željko Jeglič. Spominsko proslavo je pričel Mir- itX liflV- u v sredo žTOef Pa®?1/11'. zunanJi minister f. V1) P°S°vore " 1»19J SBatlCn' 1® j# ZunnJe- , n da ima edini na- 1 Položaj Ulbrichta. fiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiniiiiimmiiiiiimiiiimtimiiiimimiiiiiiiiiiimmiiiiiniimiiiiiiiiiiiiiiiiMtiiiiiiiiuiiimiimimiiiimiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii STANJE V GRČIJI JE ŠE VEDNO NEJASNO Grška monarho-fašistična vlada je ustanovila deset posebnih sodišč Ukinjena policijska ura in življenje v Atenah se je normaliziralo - Na tisoče zapornikov na stadionih, ki so jih spremenili v koncentracijska taborišča ATENE, 24. — Od zgodnjih jutranjih ur je ukinjena policijska ura v Atenah m drugih grških mestih in vojaki so se na splošno umaknili. Samo pred parlamentom je še vedno tank in nekaj vojakov je pred vhodi v ministrstva. Banke so odprte, trgovine redno delajo. Zadnjo noč so izkoristili, da so umaknili čete iz mesta, kot je pojasnil predstavnik nove vlade. Glede števila zaprtih pa ni hotel nič reči, razen generičnega zagotovila, da je njih število nižje, kot piše tuji tisk. Zjutraj so vojaška reakcijska letala preletavala Atene, kar naj bi bilo po uradnih vesteh očiten znak, da se tudi letalstvo strinja z vojaškim udarom. Zvečer je predsednik vlade izjavil, da se letalstvo in mornarica strinjata. V največjih grških mestih, so u-stanovili deset izrednih vojaških sodišč, ki bodo sodila vse zločine, ki jih predvideva izredno stanje. To vest je objavil obrambni minister. Koliko je zaprtih, ni moč točno izvedeti, na vsak način pa gre za tisoče oseb, saj so vse stadione spremenili v koncentracijska taborišča žalostnega spomina. Prve zapornike pa so že prepeljali na otok Jura blizu Krfa, kjer je bilo med grško državljansko vojno veliko taborišče. Z več strani prihajajo potrdila, da Je bil Andrej Papandreu hudo ranjen med aretacijo, kar je potrdila njegova žena. Vrata v stanovanje so vdrta, na stopniščih pa je kri. Hiša je sedaj zastražena in časnikarji niso mogli priti niti v bližino. Nejasno je, kako je s kraljem. Ministrski predsednik Kolias Je danes sporočil po radiu, da bo kralj predsedoval ta teden zasedanju no. ve grške vlade. Novi predsednik vlade tudi trdi, da Je življenje v Grčiji normalno, da bodo vse aretirane sodili in da je zdravstveno stanje vseh aretirancev odlično. Vendar pa je po drugi plati kaj čudno, da kralj do sedaj še ni izdal nobenega proglasa, da redki listi, ki so dane3 izšli, ne objavljajo kraljeve slike ln se omejujejo samo na sliko ministrov, ln končno, da celo na sliki novega ministrskega sveta ob prisegi ni kralja. Uradni predstavnik je v tej zvezi zanikal vesti, da bi kralj na kakršen koli način bil oviran v svoji svobodi gibanja. Po vsej verjetnosti je dokaj točna ocena, da kralj neposredno ni bil zapleten v zaroto, odnosno da je samo na splošno podpiral stališče, ki ga sedaj zavzemajo zarotniki, ter da skuša ohraniti neko ravnotežje med desničarskimi silami, ki niso vse v celoti na strani zarotnikov. O tem tudi priča dejstvo, da so odstavili številne generale. Ciprski list «Kypros» piše, da so telefonsko govorili z generalom Pa-takosom, ki je poveljnik šole za oklepne edlnice in za katerega menijo, da je med glavnima zarotniki. Patakos je izjavil, da so izvedli aretacije na osnovi načrta, ki so ga pripravljali dolgo časa in da se je načrt imenovali «Ierax» (sokoli. Dodal je, da je načrt predvideval aretacijo komunistov in vseh ((nevarnejših)) oseb. Po vesteh iz dobro obveščenih virov je državni udar izvedlo petnajst polkovnikov in en civilist, ki armade v celoti sploh niso obvestili. Nekaj sto oficirjev s čini do kapetana je prejelo ukaze v zapečatenih kuvertah ob 22. uri v četrtek in torej dve uri pred državnim udarom s podrobnimi navodili, kaj morajo storiti. Odšli so na policijska poveljstva s seznami, katere osebe je treba aretirati, in policija Je takoj poslušno vsa povelja izpolnila. Policija je aretirala skoro izključno komuniste in druge pripadnike levice. Politične voditelje pa so aretirali vojaki. Istočasno so prekinili tudi zvezo s kraljevo palačo. Položaj nove vlade Je nejasen tudi glede mednarodnih odmevov. Vlada uradno trdi, da se ni nič spremenilo, ker je prisegla kralju, in da glede mednarodnih odnosov ne more biti nobenih novosti, ker so tudi vsi tuji veleposlaniki predložili poverilnice kralju. Ameriško državno tajništvo je danes uradno sporočilo, da je bil a-meriški veleposlanik stalno v stikih s člani grške vlade in s kraljem in da je prejel zagotovilo, da z aretiranimi osebami ne ravnajo slabo. Isti predstavnik je tudi potrdil tezo, češ da ni v vprašanju priznanje grške vlade, češ da je prisegla kralju in je izrecno izjavil, da je kralj povsem svoboden. Angleška vlada je prav tako dobro obveščena, da je kralj svoboden, vendar pa je zunanji minister Brown glede priznanja opreznejši, češ da je stanje še zelo zmedeno in da je treba čakati. Iz vseh krajev sveta prihajajo vesti o ogorčenih obsodbah nove grške vlade. Danski list »Politiken« poroča, da se je ustanovilo grško odporniško gibanje med Grki, ki prebivajo na Danskem in ki se bo borilo proti «novi fašistični vladi v Atenah)). Gibanje je že stopilo v stik z grškimi skupnostmi na Švedskem in v Zah. Nemčiji. Miinchenski list «Siiddeutsche Zei-tung» piše, da se je grški kralj dogovoril v svojem avtomobilu s častniki o novem režimu in da je državni udar izvedla skupina mlajših častnikov, ki žele ustvariti režim, podoben Francovemu režimu v Španiji in Salazarjevemu na Portugalskem. Kralj se s temi načrti ni povsem strinjal. Deset od 30 generalov pa so upokojili. Odpovedana stavka zdravnikov RIM, 24. — Stavka zdravnikov zavarovalnih ustanov, ki bi morala biti v sredo, je odpovedana, ker so se danes po posredovanju ministra za delo Bosca dogovorili, da se pričnejo pogajanja v soboto ob 16. uri. Nadaljuje pa se stavka sodnih kanc-listov, ki traja sedaj že 21 dni. Minister za šolstvo Gui je odpotoval v Moskvo na vabilo sovjetske vlade in bo vrnil obisk sovjetske ministrice za ljudsko kulturo Fu-ceve. Po uradnih podatkih bo na Si- ko Isop, ki se je spomnil nesreče, ki je pred 25 leti prizadela koroške Slovence. Počastil je spomin tudi ! vseli drugih, ki so » zadnji vojni s trpljenjem in žrtvijo lastnega življenja pripomogli do svobode. Združeni pevski zbori Slovenske prosvetne zveze in Zveze pevskih društev so zapeli žalostinko «Žrtvam». Vodil jih je Folti Hartman, ki ga premnogi Slovenci poznajo še iz Dachaua. Spregovoril je nato predsednik Guttenprunner v imenu deželnega glavarja. Poudaril je, kako je bilo tudi izseljevanje barbarska kršitev najosnovnejših človeških pravic. Trpljenje in žrtve se ne morejo materialno povrniti, toda v naših rokah je, da preprečimo, da se taka grozna dejanja nikoli več ne ponovijo, je zaključil Guttenprunner. Potem se je pričel pevski spored. Slovenci niso nikoli opustili svoje pesmi, niti tedaj ne, ko so bili časi najhujši. Tako so tudi v nedeljo koroški Slovenci s pesmijo proslavili spomin na težke dni. Prej sta še študentki Milena Olip in Marija Inzko deklamirali dve pesmi Milke Hartman: Dom umira in Naša strma pot. Na velikem odru so se zvrstili zbori: moški zbor Zveze pevskih društev, nato še mešani zbor iste organizacije. Po obeh govorih in zelo lepo naštudirani zborni recitaciji dijakov Iz dijaškega doma Slovenskega šolskega društva, ki so recitirali Grudnovo Slovensko zemljo, je petje nadaljeval moški zbor Slovenske prosvetne zveze, ki mu je sledil še ženski zbor SPZ. Na odru so se nato zbrali združeni moški zbori SPZ in ZPD, na koncu pa smo imeli pred seboj mogočen združen mešani zbor vseh pevcev in pevk, ki so dotlej nastopili. Dirigirali so dr. Anton Feinig, ki se nam je predstavil tudi kot odličen solist, da ga je bilo veselje poslušati, Tomaž Holmar, Folti Hartman in Vladimir Prušnik. Kot solistka je nastopila tudi Lili Uggovvitzer. Posebej velja poudariti, da je bila na sporedu tudi Vrabčeva Zdravica, ki so jo zapeli združeni moški zbori Petje je bilo izredno ubrano, kot da so se hoteli pevci za to priložnost prav posebej potruditi. Glavna govora sta imela predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Valentin Inzko in predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem Franci Zwitter. Ko *e je prvi v uvodnih besedah spomnil dogodkov pred petindvajsetimi leti, je poudaril: ((Rojaki, ki so na. stopili pot v izseljenstvo, v taborišča, so bili prežeti ljubezni do slovenske besede in slovenskega naroda, da ne bi klonili nobenemu nasilju, bili so prej pripravljeni žrtvovati svoje življenje, kot pa zatajiti svojo narodnost. V borbi za osvoboditev izpod nacističnega jarma se je naše ljud stvo uprlo nasilju ter svoje pri spevalo k svobodi, ki smo je bili deležni leta 1945, ko je bila obnovljena avstrijska republika K tej borbi, v kateri med našim prebivalstvom ni šlo za uveljavitev kake določene ideologije, se koroški Slovenci v celoti priznavamo. Plod žrtev, ki jih je doprinašalo koroško slovensko prebivalstvo med drugo svetovno vojno v kateri koli obliki že, se zrcali v mednarodno zajamčeni manjšinski zaščiti člena 7 avstrijske državne pogodbe.« ((Priznamo, je rekel pozneje go-vorinik, da je bilo marsikaj storje. čiliji lahko volilo 11. junija na de- nega v dobro koroškim Slovencem ‘J”0' aa„. ,ja .ls“° za manjšino v želnih volitvah 3.002.334 volivcev. V Ako iznašamo kljub temu na da- Južnem lirolu kot za manjšino na (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 24. — Čeprav uradni rezultati včerajšnjih volitev še niso znani, kažejo nepopolni podatki, da je bila udeležba v večini volilnih enot nad 90-odstotna. Volivci so med 81 kandidati za zvezni svet izvolili 60 poslancev in med 425 kandidati za republiške svete republiških skupščin 325 republiških poslancev. Poleg tega je bilo izvoljenih nad 20.000 odbornikov za občinske svete občinskih skupščin. Po do sedaj prispelih podatkih volitve za zvezni svet in republiške svete ne bodo ponovljene v nobeni volilni enoti, volilnih enotah ponoviti volitve za medtem ko bodo morali v nekaterih odbomiške občinske svete, ker kandidati niso dobili po zakonu predpisane večine. V vseh volilnih enotah Slovenije, razen v Mariboru, je bila udeležba volivcev nad 90-odstotna V Sloveniji je bilo izvoljenih za poslance zveznega sveta pet poslancev. V volilni enoti Celje je Viktor Avbelj od 87.577 glasov dobil 81.254. V volilni enoti Kranj je Marjan Brecelj od 102.275 oddanih glasov dobil 92.842, oziroma 90,2 odst. V volilni enoti Ljubljana 1 je Janez Stanovnik od 118.130 oddanih glasov dobil 108.966, v volilni enoti Ljubljana 2 je Tine Remškar od 108.160 oddanih glasov dobil 91,3 odst. oziroma 98.171 glasov. V volilni enoti Maribor, kjer sta bila dva kandidata za poslanca zveznega sveta zvezne skupščine, je bil za poslanca izvoljen Marjan Dojčman, ki je od 137.992 glasov dobil 72.210 glasov. Kandidat za predsednika republiške skupščine Slovenije Sergej Kraigher je bil izvoljen za republiškega poslanca v Celju, kandidat za predsednika izvršnega sveta Slovenije Stane Kavčič v volilni enoti Koper. Kandidat za predsednika zveznega izvršnega sveta Mika Spiljak je bal izvoljen za poslanca zveznega sveta v volilni enoti Zagreb 2. Kandidat za predsednika republiškega izvršnega sveta Hrvaške dr. Savka ______ ________________ ________ . _____ __________ __j_________ _______ . . _ Dapčevič - Kučar v volilni enoti primerjavi z zadnjimi volitvami le- našnji dan resne pomisleke glede i Koroškem. Načela morajo biti ista, Trnje. Kandidat za predsednika sata 1963 se je število volivcev pove-1 načina reševanja manjšinskih vpra-. način je lahko prilagojen različne- bora Hrvaške Jakov Blaževič je bil čalo za 55.000. i šanj, potem je to zaradi tega, ker I mu in posebnemu stanju. Kakor ve-i izvoljen za poslanca v volilni enoti hočemo svariti pred sklenitvijo zakonov, s katerimi bi manjšina n» mogla soglašati in ki ne bi bili v skladu x določili in duhom državne pogodbe.« V svojem govoru je dr. Inzko tudi omenil, da je pretekli teden zvezni kancler dr. Joseph Klaus sprejel njega in dr. Zwittra na informativni pogovor v parlamentu na Dunaju. Ob tej priliki je poudaril kancler Klaus željo avstrijske vlade po vestni izpolnitvi določil državne pogodbe. Hkrati .ie sporočil, v kakšnem okviru namerava nadaljevati pogovore s predstavniki koroških Slovencev glede realizacije člena 7 državne pogodbe.« Dr. Zwitter je po začetnih besedah navedel izrek nekega filozofa: «Tisti, ki se ne spominjajo preteklosti, so obsojeni, da jo še enkrat dožive.« In prav zaradi tega in nikakor ne iz želje po maščevanju se je treba spomniti tistih strašnih dni pred 25 leti, je nadaljeval govornik. Trpeli pa niso samo izseljenci temveč vsi tisti, ki niso hoteli kloniti ln so s svojo podporo omogočili organizacijo na rodnoosvobodilne borbe na koroških tleh. «In naj gleda kdo na NOB že kakor koli — nihče ne more oporekati, da se imamo našim partizanom in njihovi junaški neustrašni borbi zahvaliti, da ni prišlo še do izselitve nadaljnjih stotin in tisočev naših družin, kakršna je bila v načrtu,« je poudaril dr. Zwitter Nihče ne dobi svobode in pravice zastonj na krož. nlku, in tako bi «brez naše borbe ne bilo člena 7 Državne pogodbe in v njem zajamčenih pravic, brez te borbe ne bi bilo obnove naših kulturnih in gospodarskih or. ganizacij, ne bi imeli naše srednje šole...« «Ne smemo dovoliti, da bi nas po poskusu naše likvidacije pred četrt stoletja poskušali likvidirati sedaj z navidezno demokratičnih sredstvom tako imenovanega ugotavljanja manjšine... Kakor so pred petindvajsetimi leti točno in jasno vedeli, kje živi naše ljudstvo in ga preganjali točno po zgodovinski narodni meji, tako tudi danes ne more biti nikomur neznano, kje živimo!« ((Generacija, ki je zaradi zvestobe svojemu ljudstvu prebila potoke krvi, solza ne more imeti razumevanja za razne formalno-demokra-tične mahinacije... Kdor hoče Slovence šele ugotavljati — zanika njihov obstoj in hoče samo še formalno potrditi Hitlerjevo krivico!« Govornik je dejal, da so koroški Slovenci od tega, kar je zagotovljeno v členu 7 državne pogodbe, prejeli bore malo. «Lepe besede o «toleranci» so premalo, je dejal dr. Zwitter. Toleranca pomeni samo strpnost — mi pa želimo polnopravno sožitje in soustvarjanje!« Tudi namesto lepih besed o «prijateljstvu do Slovencev« morajo nastopiti dejanja. «Dobri odnosi in pogovori čez mejo so tako dolgo brez haska, dokler ni mogoč miren, resnično prijateljski pogovor in sporazum v notranjosti meja! Smatram za potrebno, da to spet jasno in nedvoumno izpovemo in to zlasti sedaj, ko slišimo, da bo končno prišlo spet do razgovorov med predstavniki zvezne in deželne vlade in zastopniki manjšine o odprtih vprašanjih naše narodnostne skupnosti. Smatramo, da je pravo nedeljivo, da velja isto za manjšino v lja tam sama po sebi pravica kulturnih in duhovnih stikov z matičnim narodom, tako mora brez pridržkov veljati to načelo tudi pri nas.» Govornik je tudi poudaril pripravljenost manjšine za iskreno in konstruktivno pomoč pri iskanju poti za znosno rešitev vseh odprtih vprašanj. Dokler pa priznava država manjšini samo toleranco, ne more od nje zahtevati več kot lojalnost. «Mi vsekakor želimo, je zaključil dr. Zvritter, da bi prišlo končno do take ureditve naših vprašanj, da bi ideali naše odporne in uporne borbe pred 25 leti ne bili samo svetla gesla marveč vsakdanja praksa: resnično bratsko in mirno sožitje obeh deželnih narodov v enakopravnem tekmovanju za lepšo bodočnost skupne domovine!« WestmoreIand napoveduje še srditejše boje SAJGON, 24. — Ameriška letala so danes znova bombardirala dve severnovietnamski vojaški letališči in druge kraje. Severnovietnamska tiskovna agencija javlja, da je bilo sestreljenih devet ameriških letal, več drugih pa je bilo poškodovanih. Več ameriških pilotov so ujeli. Od 19. do 21. aprila pa je bilo nad Severnim Vietnamom sestreljenih 14 ameriških letal. Agencija dodaja, da je bilo do sedaj sestreljenih nad Severnim Vietnamom 1785 ameriških letal. Ista agencija obtožuje ZDA. da sistematično bombardirajo namakalne naprave in jezove v Severnem Vietnamu. Vrhovni poveljnik ameriških sil v Južnem Vietnamu general Westmo-reland je v New Yorku izjavil, da ni predvidevati konca vojne in da je pričakovati v prihodnjih mesecih najsrditejše boje. General je dodal, da so nasprotnikove izgube velike, toda njegovi voditelji so močni in njegovi vojaki vztrajni in odporni. Zatem je Westmoreland izjavil, da nasprotuje novim ustavitvam sovražnosti, češ da te «dajejo vojaške prednosti sovražniku«. Med generalovim govorom je bila pred hotelom Waldorf Astoria, kjer je govoril protestna demonstracija, ki jo je priredilo gibanje «Mla-dina proti vojni in fašizmu«. lllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUlllllllllllllllUllllllllllllllllllllllllIllilllllliiillH NEDEUSKE VOLITVE V JUGOSLAVIJI Udeležba na volitvah je bila povsod visoka V Sloveniji so izvolili pet poslancev zveznega zbora Gospič, kandidat za predsednika Izvršnega sveta Srbije Jojkič v Novem Sadu. B. B. Konferenca v Karlovih Varyh KARLOVI VARY, 24. — Danes se je v Karlovih Varyh začela konferenci evropskih komunističnih strank, na kateri bodo razpravljali o evropski varnosti. Začetni govor je imel prvi tajnik KP CSSR Antonin Novotny, ki je obsodil zahodnonemško politiko in ameriško vojno v Vietnamu. Novotny je v svojem govoru sporočil, da albanska in nizozemska komunistična stranka nista sprejeli vabila. KP Romunije, Jugoslavije, Norveške in Islandije so sklenile, da se ne bodo udeležile konference «kljub številnim pogajanjem«. KP Švedske pa je poslala samo opazovalca. Hkrati so objavili poziv vsem delavcem, socialistom in vsem, ki ljubijo mir in svobodo, naj skujmo delujejo, da dosežejo konec ameriške napadalne vojne v Vietnamu. Udeleženci poudarjajo, da bodo še jjovečali pomoč vietnamskemu ljudstvu bodisi s jx>litično kampanjo, kakor tudi z zbiranjem prispevkov in zdravil, in če bo Severna Vietnam zahteval, tudi s pošiljanjem prostovoljcev. Objavili so tudi izjavo o Grčiji, ki obsoja državni udar, katerega označuje za «odraz reakcionarnih naj>orov proti mednarodnemu jx>-mirjemju, evropski varnosti in miru.« Izjava dodaja, da je namen državnega udara okrepiti položaj ameriškega imjierializma v tem delu Evrope in njegove napadalne organizacije, kakor je NATO. Izjava protestira proti množičnim aretacijam, prepovedi j>olitičnih strank in jjonovnemu dvigu fašizma v Grčiji ter izraža solidarnost z grškimi demokrati. Danes je govoril tudi prvi tajnik KP SZ Brežnjev, ki je ostro kritiziral politiko Kitajske, Vreme včeraj: najvIJJa temperatura 13.6, najnižja 7.9, ob 19. uri 10 stopinj, vlaga 44 odst., zračni tlak 1009.2 stanoviten, veter 18 km na u-ro, sunki 30 km, nebo 5 desetink po-oblačeno, morje rahlo razgibano, tem. peratura morja 12.1 stopinje. r za d n e v Danes, TOREK, 25. aprila Marko Sonce vzide ob 5.03 in zatone oj* 19.03 Dolžina dneva 14.00. Luna vzide ob 20.43 in zatone ob 5.28. Jutri, SREDA, 26 aprila Zdeslav OB PRAZNIKU ODPORNIŠKEGA GIBANJA V ITALIJI Formalna priznanja in častitve žrtev naj se spremenijo v konkretna dejanja Poziv ANPI in proglas občine - Položitev vencev ob spomenike in na grobove padlih - Ob 10.30 zborovanje partizanov v Miljah - Rižarna danes odprta ves dan Danes so po vsej Italiji slovesne proslave dneva odporniškega gibanja, 25. aprila. Pokrajinski odbor Združenja italijanskih partizanov bo imel danes ob 9.30 v dvorani v Ul. Zonta 2 slavnostno sejo. Ob 10.30 bo delegacija partizanov v imenu združenja položila venec v Ulici Ghega, od koder bo nato šla polagat vence še v Ulico Massimo D'Azeglio, spominski park. Rižarno ter na civilno in vojaško pokopališče, Na partzanske spomenike na Krasu ter v miljski občini bodo položile cvetje tamkajšnje sekcije ANPI. V Miljah bodo na pobudo občinskega odbora ANPI položili vence na grobove padlih partizanov na pokopališču, ob 10.30 bo na Trgu Marconi zborovanje, na katerem bosta govorila podpredsednik deželnega sveta sen. Giacomo Pellegrini in partizan Miro Kenda. Poklonili se bodo tudi pred spomenikom odporniškemu gibanju, kamor pojdejo miljski partizani v povorki. Pokrajinski odbor ANPI vabi u-deležence osvobodilnega gibanja, naj gredo v Rižarno, kamor pride delegacija ANPI okrog 11.30 in kjer bodo simbolično počastili spomin žrtev Rižarne. Danes bo ostala Rižarna ves dan odprta, da se bodo lahko prebivalci poklonili spominu žrtev nacističnega terorja. Pokrajinski odbor ANPI je za današnji dan naslovil na prebivalstvo sledeči poziv: «Leta, ki so doslej minila, niso u-blažila pričakovanj in nad, ki so vzplamtela med prebivalstvom, skupno z navdušenjem in zaletom na politični in socialni pozornici v državi, po dolgoletnem fašističnem zatiranju. Udeleženci odporniškega gibanja pričakujejo, da bo zalet, ki je bil osnova vseh naporov in trpljenja^ v osvobodilni borbi, ki so ga prenašali vsi, od najbolj skromnega prebivalca do najvišjega političnega voditelja, danes ponovno zajel vse politične sile, ki se borijo za boljšo bodočnost naroda. Zato je treba, da se iz dosedanjega formalnega priznanja in častitve žrtev drugega preporoda preide v konkretna dejanja. Država se mora na vseh ravneh in v vseh svojih birokratskih strukturah enkrat za vselej otresti zakonodajne dediščine in miselnosti. ki izhajata iz poraženega režima, in zagotoviti novo sodobno družbo. Danes obstajajo za ta odločujoči korak vsi pogoji. Hkrati pa pripadniki italijanskega odporniškega gibanja ne morejo mimo tega, da ne bi izrazili svojega ogorčenja za nesmiselno vojno v Vietnamu, kjer imajo samo Vietnamci pravico, da branijo svoje koristi in ne marajo nobenega tujega vmešavanja. ZDA bi napravile veliko uslugo zahodni civilizaciji, če bi u-maknile svoje čete. Razen tega pripadniki odporniškega gibanja vidijo v atentatih v Gornjem Poadižju izzivalni izraz nemškega revanšizma. Ponovno je treba poudariti, da za ohranitev miru, državne meje, ki so nastale po drugi svetovni vojni, ne morejo biti spremenjene. Vprašanja v Gornjem Poadižju morajo biti rešena z odpravo vsake oblike prenapetega nacionalizma in rasistične miselnosti, ter z dokazom, da civilizacija dobiva svoj življenjski sok iz demokracije, strpnosti, antifašizma in spoštovanja narodnosti. Ob letošnjem 25. aprilu izraža ANPI svoje obveznosti in zahteve ter se obrača na vse resnično demokratične sile, naj najdejo pot sprave, ki bo omogočila državi, da uresniči mnogo stvaritev, ki so jih vedno obljubljali, a nikoli izvršili.* V imenu deželnega sveta bo položil njegov predsednik de Rinaldi-ni danes zjutraj tri vence v čast padlim: ob 8.30 v Rižarni, ob 9.15 na openskem strelišču in ob 9.45 k spomeniku, posvečenemu padlim borcem odporniškega gibanja pri Sv. Justu. Ob 9.30 pa bo položil v imenu deželnega odbora prav tam venec deželni odbornik za načrtovanje Stopper. Ob 8.30 bodo položili pri Sv. Justu lovorov venec v imenu vladnega komisarja dr. Cappellinija. Jutri bodo začeli prodajati pri gledališki blagajni vstopnice za sedmi koncert simfonične sezone, ki bo v nedeljo ob 18.30. Orkester bo dirigiral Franco Mannino, kot solist pa nastopi pianist Garrick Ohlsson. Na sporedu so skladbe Weberja, Tur-chija, Liszta in Beethovna. Tudi tržaška občina se bo udeležila današnjih praznovanj 25. aprila. Občinski odbor je sklenil, da bodo župan, odborniki in predstavniki sve- LEPA PRIDOBITEV ZA OPČINE Hranilnica in posojilnica ima zdaj svoj nov sedež Slavnostna otvoritev je bita v nedeljo - Hranilnica in posojilnica, ustanovljena leta 1908, ima 700 članov Novi sedež Hranilnice in posojilnice na Opčinah V nedeljo je bila na Opčinah slovesna otvoritev novega sedeža Hranilnice in posojilnice, katere se je udeležilo lepo število članov in predstavnikov sorodnih ustanov in organizacij. Nova zgradba je v zelenem parku na vogalu cest Trst-Ljubljana in Opčine-Bazovica. Zgradili so jo po načrtu ing. Milana Sosiča. V pritličju je velik glavni u-rad ter 5 manjših uradnih prostorov, v prvem nadstropju je glavna sejna dvorana ter stanovanje za čuvaja, v kleti pa je velik prostor za arhiv. Goste in člane je najprej pozdravil predsednik Jože Podobnik, nato pa je imel kratek nagovor podpredsednik ing. Milan Sosič. Omenil je najprej, da je bila Hranilnica in posojilnica na Opčinah ustanovljena leta 1908. Med pobudniki so bili Andrej Vidau-Čebanov, Janez Sosič-Štepek, jurist Andrej So-sič-Sosičev, Anton Sosič-Storko itd. V tisti dobi se ji zelo širilo zanimanje za gospodarska vprašanja in so se ustanavljala konsumna društva, posojilnice itd. Zanimivo je na pr., da je Bazovica prav pred prvo svetovno vojno odprla prvo avtobusno progo Trst-Bazovica s svojim lastnim avtobusom. Začetek prve svetovne vojne je ustavil take koristne pobude. Tudi openska Hra; nilnica in posojilnica je šla skozi hude težave, toda opomogla si je in se ohranila zaradi skrbnosti in požrtvovalnosti zaslužnih članov. Kmalu po drugi svetovni vojni so preuredili prostore blizu cerkve, to-da spričo vedno večje dejavnosti Hranilnice in posojilnice, ki ima sedaj 700 članov, je bilo treba misliti na nov večji sedež. Lotili so se priprav in dela, ki ni bilo lahko. Zdaj ima Hranilnica in posojilnica na Opčinah svoj sedež v lastni stavbi, ki je prostorna, lepo urejena in opremljena. Po nagovoru ing. Sosiča je dr. Magnani, podpredsednik vsedržav- nega združenja hranilnic in posojilnic čestital za lepo pridobitev ter želel openski Hranilnici in posojilnici še mnogo uspehov. Nato je bil ogled prostorov in mala zakuska. tovalskih skupin položili vence v ■ spominskem parku, v Ul. Massimo d’Azeglio, Bazovici, na openskem strelišču, v Ul. Ghega in Rižarni. Ob današnjem dnevu pa je občinski odbor izdal sledeči proglas, ki je bil nalepljen po mestu: «Meščani! 25. april nas ponovno spominja na slavne dneve zgodovine naše domovine, na žrtve in trpljenje ter na neizčrpen polet naroda, ki se je uprl nemškemu okupatorju in fašistični diktaturi. To je bila zadnja in ena najbolj trpečih strani našega preporoda. Trst se je udeležil te borbe s svojimi najboljšimi sinovi in se danes klanja njihovemu junaštvu in spominu tistih, ki so padli v vrstah odporniškega gibanja ali pa kot žrtve sovraštva. Proslava 25. aprila v Trstu naj spominja vse, zlasti pa mladino, kako draga je svoboda in s kakšno ceno se plača vsako popuščanje. Trst časti borce osvobodilne vojne in jim priznava, da so odločujoče prispevali pri ustvarjanju demo kratične države, kar predstavlja odločujoči pogoj, da bo naše mesto vršilo, v korist vsega italijanskega naroda, svojo zgodovinsko vlogo stične točke med različnimi narodnostna, ki so združene in pomirjene v duhu svobode.* Na sinočnji seji pokrajinskega odbora, na kateri so sklenili, da bo prihodnja seja pokrajinskega sveta 28. t.m., je predsednik dr. Savona govoril o pomenu 25. aprila. Pokrajinski odbor je sklenil, da bodo predstavniki pokrajinske uprave položili venec v Rižarni in »v spominskem parku. Lepak PSI-PSDI ob 25. aprilu Za 25. april je pokrajinska federacija združenih PSI-PSDI dala nalepiti lepak, v katerem pravijo, da v ozračju dosežene združitve proslavljajo 25. april, ki pomeni zmago nad nacifašizmom ter uveljavljenje svobode, demokracije in socialne pravičnosti, ki so temelji naše republike. Za tržaške socialiste pomeni odporniško gibanje nadaljevanje idealov preporoda in dosego najgloblje politične zavesti v državi. Socialisti so zato v Italiji in po sVef- j tu vedno na strani tistih, ki se bo- ‘ jujejo za mir ter z pravico narodov do svobode in neodvisnosti. Danes zjutraj bo zastopstvo socia- i listov položilo venec k spomeniku' odporniškega gibanja pri Sv. Justu. Podrl je pešca in se zaletel v avto Ko je v nedeljo ponoči okrog ene ure 24-letnl delavec Luciano Mon-zond iz Ul. Udine 42 izven zebraste-ga prehoda prečkal zelo temno Ul. Ghega blizu vogala z Ul. Martiri della Liberth, ga je z avtom fiat 600 TS 36026 podrl 22-letni Raffaele Sanvitale iz Ul. Trissino 31, ki je vozil proti Trgu Liber ta. Santivale je pešca zagledal in se mu skušal izogniti v zadnjem trenutku. Zato je zavil na levo, toda vse je bilo zaman, ker je treščil v Monzonija, katerega je vrglo na prednji del avta, da je z glavo razbil vetrobran, potem pa trčil še v nasproti vozeči avto «renault 16» TS 84272, ki ga je vozil Nereo Vatta. Ponesrečenega Monzonija so nemudoma odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na nevrokirurški oddelek s prognozo okrevanja v dveh tednih zaradi ran po glavi in nogah. škem oddelku se bo moral zdraviti od 20 do 30 dni. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA vabi na II. BRATSKO SREČANJE KOROŠKIH IN PRIMORSKIH SLOVENCEV, ki bo v nedeljo, 30. aprila, v KULTURNEM DOMU v Trstu, ob 17. uri z nastopom koroških in naših pevskih zborov Vstopnina za koncert, 500 lir. V prodaji bodo vstopnice samo za parter, ker je balkon rezerviran za pevce. Rezervacija vstopnic od jutri dalje na sedežu zveze v Ulici Geppa 9, tel. 31-119, ter v soboto in nedeljo pri blagajni Kulturnega doma Po kulturnem sporedu bo v zgornjih prostorih Kulturnega doma družabnost s plesom do 24. ure (vstop prost) PROSIMO PEVCE, DA PRIDEJO V KULTURNI DOM ŽE OB 15.30 ZA SKUPNO VAJO Danes zasedanje FILCA-CISL Danes ob 9.30 bo v Ul. S. Pellico št. 2 pokrajinsko zasedanje FILCA-CISL. Udeležuje se ga 200 delegatov gradbene, lesne, cementne in o-pekarske stroke. Na zasedanju bo glavni tajnik Ravizza orisal sedanji sindikalni položaj v gradbeni industriji. Na koncu bodo izvolili delegate FILCA za kongres pokrajinske sindikalne zveze CISL v Trstu. ....mm,umu.iiiiiii.......................umi.........* VČERAJ PO TRŽAŠKIH ULICAH Oster protestni pohod proti vojni v Vietnamu Nastop pevske skupine «Nuovo canzoniere italiano» Včerajšnjega miroljubnega, toda istočasno ostrega protestnega pohoda, so se udeležile številne politične in druge organizacije našega mesta. Sprevod, ki se je vil po mestnih ulicah, od Trga sv. Antona po Ul. S. Spiridione in potem po Kor-zu proti Trgu Garibaldi, je že s samo številčno udeležbo tržaških antifašistov zgovorno pričal o globokem prepričanju prebivalstva, da je treba zastaviti pot vsem silam, ki bi še enkrat hotele zanetiti nevarna žarišča vojne v svetu. Opazili pa smo tudi, da so mimoidoči, meščani vseh slojev in stanov, ki so prisostvovali pohodu, resnobno doživljali to protestno pobudo. Mnogi izmed njih so se namreč spominjali grenkob in strahot zadnje svetovne vojne, ki je hudo prizadela tudi naše mesto. In zato je bilo verjetno, zelo posrečeno geplo, ki so ga prireditelji pohoda napisali na transparent: ((Vietnam ni daleč«. Ni daleč torej dežela, kjer se bije strahotna borba med ameriškimi zavojevalnimi silami in vietnamskimi partizani, borba, ki bi se utegnila spremeniti v kratkem času v splošen spopad. V sprevodu so nosili napise v italijanščini in slovenščini. Značilno za včerajšnji mirovni po hod za svobodo in mir v Vietnamu je bil nastop skupine «Nuovo canzoniere italiano«. V skupini so sodelovali Gualtiero Bertelli, Tiziano Bertelli in Luisa Ronchelli. Pevska skupina se je peljala pred sprevodom in pela «protestne pesmi», ki so vse odločno obsojale imperialistične posege v Vietnamu in drugod. Veličastna povorka je krenila iz Ul. Carducd po Ul. Coroneo v Ul. Zanetti ter se zlila na Trg sv. Frančiška. Tu so prisotni prebrali poslanico predsednika Hošiminha italijanskim demokratičnim gibanjem. Na zaključnem zborovanju so govorniki omenili tudi odgovornost italijanske vlade glede vojne v Vietnamu ter poudarili potrebo, da italijanski parlament zavzame v tej zvezi lastno neodvisno staliče. n iiiiiii mn nun umi im im mm »min inmm n mi miiiiinnminiiiiiiiHliiiliiiliiiliiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiniiiiii OB XII. RAZSTAVI CVETJA, SADJA IN P0VRTNIN Cvetličarstvo in vrtnarstvo Tržaškega skoraj prezrti Kdo je kriv? • Interpelacija dr. Škerka V drevo je treščil Ko se je sinoči na motornem kolesu po Ul. Gommerciale peljal proti domu, je 41-letni elektroinšta-later Josip Skerlič z Opčin, Dober-dobska ulica 8, na nekem ovinku blizu stavbe št. 170 izgubil oblast nad motornim kolesom, zavozil na desno, treščil v drevo in se prevrnil. Pri nesreči se Je ranil po obrazu in levi roki. Na prvem kirur- IIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimilltlllllllllllllMIIIIIIIIIimilllllllllUllllllllllllllllllllllllllllUUllllllllllllll Z AVTOBUSOM DVA DNI V SLOVENIJI Koristen in prijeten izlet akademikov kluba «Jadran» Ogledali so si razne zanimivosti na Dolenjskem, samostan v Pleterjah, «Formo vivo» v Kostanjevici, tovarno papirja v Krškem itd. V nedeljskih nočnih urah se je vrnila iz Slovenije večja skupina članov slovenskega tržaškega akademskega kluba «Jadran», ki je bila skupno s tržaškimi akademiki, ki študirajo v Ljubljani, na dvodnev-izletu po Dolenjski. Naši akademiki so si po krajšem postanku v Ljubljani ogledali v soboto kartuzijanski samostan v Pleterjah, kjer so jih zelo prijazno sprejeli. Predstavnik samostana jim je razkazal samostanske prostore, jim opisal način življenja in običaje v samostanu ter jih seznanil z zgodovino reda. Omenimo naj, da so kartuzijanci tega samostana med vojno sodelovali z osvobodilnim gi; banjem in da so se tudi po vojni znali vključiti v novo slovensko življenjsko stvarnost. Iz samostana je akademike vodila pot v Kostanjevico, kjer so si ogledali tamkajšnjo osnovno šolo, ki jo krasijo dela številnih jugoslovanskih kiparjev in kjer imajo na najmodernejši način urejen nazorni pouk prirodoslovja in sploh vseh osnovnih ved. Tu je akademike pozdravil predstavnik krajevne turistične u-stanove, ki jim je bil za vodiča bo- disi v šoli sami, kot tudi pri ogledu «Forme vive», to je znane in originalne razstave kiparskih del iz lesa, ki jih v Kostanjevici vsako leto izdelujejo umetniki iz vseh krajev sveta, ki prihajajo na povabilo združenja jugoslovanskih likovnih umetnikov. V Šmarjetskih toplicah so izletniki večerjali in prenočili, v nedeljo pa so se nekateri odpravili na ogled papirnice v Krškem, kjer so se seznanili z načinom proizvodnje papirja. Za vodiča jim je bil inženir kemije, Tržačan po rodu, ki je šele pred nekaj leti doštudiral kemijo na ljubljanski univerzi in je sedaj zaposlen v papirnici. Po povratku na kosilo v Smarjet-ske Toplice, ko se v popoldanskih urah izletniki razvedrili ob igranju nogometa, ping-ponga, malega golfa itd., nato pa so se skozi Ljubljano vrnili v Trst polni prijetnih vtisov s tega izleta, ki je potekel vse prehitro v koristnem spoznavanju in v prijetnem razpoloženju, h kateremu je pripomogel tudi pristen dolenjski cviček. u. k. Kakor smo že pripomnili v članku ob otvoritvi, je na 12. mednarodni razstavi cvetja, povrtnine in sadja tržaška pokrajino najbolj revno zastopana, tukajšnje cvetličarstvo in vrtnarstvo pa šibko prikaza; ni. Res je sicer, da ni zdaj najbolj ugodna letna doba, da bi lahko naši cvetličarji in vrtnarji razstavljali svoje najlepše pridelke. Ta ugotovitev velja tudi za goriško in vi; demsko pokrajino, vendar sta ti dve pokrajini lepše zastopani. Tisti, ki se zanimajo za naše vrtnarstvo in cvetličarstvo, dobijo ob tej ugotovitvi mučen vtis. Ali se ustanova za preporod kmetijstva (Ente Rinascita Agricola), ki prireja to mednarodno razstavo, tega ni pravočasno zavedla? Tudi tržaška pokrajina, posebno odbornik za . metijstvo, bi se morala za stvar bolj zanimati, saj omenjena ustanova deluje pod njenim pokroviteljstvom. V zvezi z 12. mednarodno razstavo cvetja je vložil svetovalec dr. Škerk (Slovenska skupnost) pri predsedstvu deželnega sveta naslednjo interpelacijo: «22. aprila 1967 je bila v Trstu slovesna ceremonija otvoritve 12. razstave cvetja, povrtnin in sadja. V obširnih prostorih, namenjenih za povrtnino in sadje, je stand, namenjen tržaškemu ozemlju zelo reven in pust. Maloštevilni pridelki, ki jih razstavljajo samo trije vrtnarji, vzbujajo zelo reven vtis o resnično zelo številni in kakovostni krajevni proizvodnji. Naši vrtnarji in sadjarji imajo vsekakor pravico, da jim zlasti na razstavi priznajo njihove proizvodne in trgovinske sposobnosti, ki so znane celo v inozemstvu. To nadležno dejstvo škoduje tržaškemu kmetijstvu, zlasti pa pridelovalcem, ki so skoraj v celoti slovenskega jezika. Zato je treba ugotoviti upravne, politične in 'ruge odgovornosti. Me- nim, da je treba pripisati te resne diskriminacije tudi dejstvu, da ni nobenega funkcionarja in strokovnjaka slovenskega jezika v odbor-ništvu za kmetijstvo in gozdove, kakor tudi ne v uradih in ustanovah, ki so mu podrejene. Zaradi tega sem se že večkrat pritožil. Zato nujno vprašujem gospoda predsednika deželnega odbora: 1. da bi zvedel, kakšne takojšnje posege namerava storiti, da bi stand primerno in dostojne prikazal proizvodne in trgovinske sposobnosti vrtnarjev in sadjarjev na tržaškem področju; 2. da bi zagotovil, da bodo zaposlili primerno število funkcionarjev in tehnikov slovenskega jezika pri odborništvu za kmetijstvo in gozdove, kakor tudi v uradnih in ustanovah, ki so odvisne od njega.* Na mednarodni razstavi cvetja, povrtnin in sadja je vse živo. V nedeljo ob 11. url je v velesejem-skem avditoriju prof. Diego Henri-quez, ravnatelj vojnega muzeja, predaval o temi: ((Rastline v napadu in obrambi«. Predavatelj je prikazal, kako se tudi rastline bojujejo, napadajo in branijo, pri čemer razpolagajo tudi z orožjem: z bodicami, trni, strupi itd. Med predavanjem je predvajal tudi diapozitive. Popoldne in zvečer se je nadaljevalo predvajanje filmov mednarodnega festivala kmetijskih filmov kakor tudi turističnih filmov. Razstave se udeležuje tudi tržaška občina z vrtom s površino 120 kv. m. Vrt je posejan s kraškimi skalami, med njimi pa rastejo kraške rastline in cvetlice. Občina je tudi prispevala 1 milijon lir za razstavo. Dala je na razpolago tudi zlat mestni pečat, ki ga bodo dali enemu izmed razstavljavcev, in 10 srebrnih pečatov, ki jih bodo razdelili učencem, ki so se udeležili natečaja za risbe cvetja. Občina bo kupila od razstavljavcev tudi za 200.000 lir rastlin, ki jih bo zasadila v svojih parkih. Počastitev spomina Gramscija ob 30-Ietnici njegove smrti Ob 30-letnici smrti ustanovitelja Italijanske komunistične partije Antonia Gramscija je tržaška KPI priredila v nedeljo v dvorani kina «A-labarda« spominsko svečanost. Svečanost sta odprla federalni tajnik prof. Šema v italijanščini in poslanka Marija Bemetič v slovenščini, nakar je o Gramsciju govoril njegov sodelavec in bivši ravnatelj «11 Lavoratore« sen. Riccardo Ra-vagnan. Govornik je poudaril predvsem popolno istovetnost Gramscija kot moža velike kulture, misleca in filozofa, ter partijskega voditelja. O-menil je tudi velik pomen vsega Gramscijevega dela ne samo za komunistično stranko, marveč za vse delavsko in demokratično gibanje. Po končani proslavi so predvajali film Ivensa in Hemingwayja, «Španska zemlja«. Med komemoracijo je delegacija KPI nesla venec v Ul. Ghega v počastitev spomina tam umorjenih talcev. R. P. THALLER BO RAZSTAVLJAL V «BARISI» Dunajski rojak slikar R.P. Thal-ler, ki živi in deluje v Trstu, bo razstavljal svoja dela v galeriji Borisi v Ul. Rossetti 8. Svečana otvoritev razstave, ki bo odprta do 12. maja, bo v soboto, 29. aprila, ob 18. uri. Vsem, ki so ml kakor koli pomagali, ali se me spomnili ob moji 60-letnici s številnim cvetjem, darili in čestitkami, posebno pa starim soborcem, najlepša hvala. Posebej se za-hvaljujem SKGZ, ki je za jubilejno razstavo dala pobudo in jo tudi omogočila JOŽE CESAR EBIBHni HOJS I’V A. SMRTI IN POROKE Dne 23. ta 24. aprila 1967 se je v Trstu rodilo 18 otrok, umrlo je 18 oseb. UMRLI SO: 78-Jetna Giuseppina Sblatero v d Benvenutl, 68-letna Irene Radacich vd. Panelll, 78-letna As-sunta Cucolo vd. Peratello, 74-letna Antonia Brazzatti por, Giassi, 71-let-na Antonia Tebescef, 60-letnl Vittorio Angelini, 87-letna Giuseppina Gher-sinich vd. Sirosich, 61-letna Orsola Soave por. De Lorenzi, 67.1etni Gio-vanni Biggio, 71-letna Santina Trampuš vd. Debemardi, 77-letni Glusep pe Steffe, 65-letni Giuseppe Atena, 73-letna Santina D’Agostinl vd. Zo-ratti, 64jletni Renato Cortese, 81-let-rai Federico Piedimonte, 55-ietni Bruno Braccl, 76-letna Valentina Zaccal vd. Cipolat, 73-letni Dante Bosco. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16 ure) Barbo-Carniel, Trg Garibaldi 4; Cr Croce Azzurra. Ul. Commerciale 26; Vieilmetti, Borzni trg 12; G. Papa, Ul. Felluga 46 (Sv. Alojz), NOČNA SLUŽBA l.EKARN (od 19.30 do 8 30) AlTAlabarda, Istrska ulica 7; Al Gadeno, Ul. S. Cillno 36 (Sv. Ivan); de Leltenburg. Trg S. Giovanni 5; Mizzan, Trg Venezia 2. Trst od 22. aprila do 7. maja 1967 - Velesejemsko razstavišče na Montebellu XII. MEDNARODNA RAZSTAVA CVETJA, POVRTNIN IN SADJA Filatelistični Izbor — Ikebana Show Mednarodna zaščita prirode - Garden center Izžrebanje zlate cvetice med obiskovalci Urnik: ob delavnikih od 8-30 do 13. in od 15. do 22.30; ob praznikih od 8.30 do 22.30 Vsr'< dan od 18. do 21. predvajanje filmov o cvetju In turizmu Slovensko gledališče v Trstu Danes, 25. aprila, ob 17. url v dvorani «A. Sirk« v SV. KRIŽU LUIGI PIRANDELLO SAJ NI ZARES (Ma non e una cosa seria) komedija v treh dejanjih Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni dvorane. V KULTURNEM DOMU V sredo, 3. maja ob 21. uri (Premierski abonma in a-bonma I. ponovitev) v četrtek, 4. maja ob 16. uri (abonma okoliški in nedeljski popoldanski) v nedeljo, 7. maja ob 16. uri (invalidski abonma) Alfred Neocles Hennequin MOJE DETE komedija v treh dejanjih Prevod: NADA KONJEDIC Scena: DEMETRIJ CEJ Kostumi: ANJA DOLENČEVA Režija: Adrijan Rustja Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. Rezervacije na tel. 734265. Slovensko gledališče v Trstu Kulturni dom V soboto, 29. aprila, ob 21. url IZREDNI NASTOP SLOVITEGA PLESNEGA ANSAMBLA M O R E Š K A S KORČULE Dalmatinske pesmi izvaja oktet Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni Kulturnega doma. Rezervacija na tel. 734265. Nazionale 14.00 «Wanted» Eastmanc lor. Giuliano Gemma Teresa pera. Prepovedano mladini po« 1 j letom. ,, Excelsior 14.00 «L’>immorale» ugo > gnazzi, Stefani« Sandrelli. Prepo dano mladini pod 14. letom. Fenice 14,30 «A noi piace FlinD) ve De Luxe. James Coburn. Eden 14.30 «La guerra e rinita« Montand, Ingrid Thulin. Prepon dano mladini pod 18. letom. Grattacielo 15.00 «Quelli della » Pablo« Barve de Luxe. — McQueen, Candice Bergen. Ritz (Ulica San fraucesco 10* 14.00 «Matt Helm... non perdon Technicolor. Ann Margret. Martin, Karl Malden. , Alabarda 14.00 «La resa del , Colorscope. Lee Van Clee, Tiiom” Millian. Filodrammatico 15.00 «Fersona (<£ ne folili)» Bibi Anderson. PreP®’ | dano mladini pod 14. letom. -Moderno 16.-21. Sandra Mondalm Antonella Steni v reviji «La , donna«. Nastopajo Se Ave N'"' Ivy Holzer, koreograf Don režija Eros Mačehi. Prepovedi mladini pod 18. letom. Cene: 3000, 2000, 1000 lir. Cristallo 15,30 «Colpo maestro a* ? vizio di Sua Maesta Britann'1 Technicolor. Richard Harrisom Garibaldi 14.00 «Signore e slgn^ Gastone Moschin. Prepovedano v [ dini pod 14. letom. Aurora 15.00 «L’uomo del banco . pegni« Prepovedano mladini 18. letom. , Capitol 14.30 «Non stuzzicat« 1* žara« Technicolor. Rita Pa''j"j Peppino De Filippo, Mita Med* Impero 14.00 »Perdono«. a Vittorio Veneto 14.00 «1 proffess^ sti» Technicolor. Burt Lancas Claudia Cardinale. Ideale 13.45 «1 cacciatori del d’argento» Technicolor. Vera Astorla (Ulica Zorutti rilobus st ,, 14.00 «1 onoriturl« Marlon Bran Ytii Brymner. Astra 15.30 «Frankle e Johnny». . Abbazia 14.30 «Gambit, grande m' al Semiramlis« Technicolor. SD“ Mac Laine, Michael Caine. Razstave Na pobudo kulturne komisije i SKGZ Je v Kulturnem domu SPD Trst vabi člane in prijatelje na predavanje, ki bo v mali dvorani Kulturnega doma v petek, 28. t. m. točno ob 20.30. Predaval bo prof. A. Rebula o temi «DR. KLEMENT JUG — ČLOVEK — PLANINEC — INTELEKTUALEC* SAK — JADRAN prireja dialog, ki ga bosta imela BORIS RACE in DRAGO LEGISA o temi: PREDSTAVNIŠTVO SLOVENSKE MANJŠINE V ITALIJI ki bo v sredo, 26. t.m. ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma. spektivna razstava tržaškega shjjj Razstava bo odprta do 14. ^ Jožeta Cesarja ob njegovi KROŽEK ABSOLVENTOV SLOVENSKE TRGOVSKE AKADEMIJE prireja dne 4. maja maj9® pic-nic z avtobusom v BeneŠ#1 Slovenijo. Cena 1000 lir za člane, nečlane 1300 lir. — Prijave^ sprejemajo vsak dan v Trza**' knjigami od 18. do 19. Mali oglasi * o s1*! MLAD Intelektualec z nepopoln®.)! nješolsko izobrazbo ln per(»“vi! znanjem slovenščine in srDOhr ne ter pasivnim znanjem angl®^: in irancaščiine išče primerno 2*^)1 tev v Trstu ali Gorici. Ponud“c naslov: podružnica PD, Goric®' 24. magglo 1-1, tel. 33-82. VAJENCA za pekarno sprejmeš-1< karna Via!« Miramare 151. Tel. ~ Darovi in prispevki Ob 23. obletnici smrti sina E , daruje družina Škabar 5000 (f spomenik padlim partizanom n Cinah. Razna obvestila * Mladinski krožek ZKM z Opčin priredi danes, 25. aprila od 16. do 21. ure v dvorani Prosvetnega doma mladinski ples. Tržaški filatelistični klub iL. Košir« bo imel v sredo 26. t.m. redni sestaneK od 19. do 20. ure v prostorih kluba, Ul. dej Montecchi 6. Ljudska prosvetp Prosvetno društvo v Skednju vabi na večer slovenskih barvnih filmov, ki bo v petek, 28. 4. 1967 ob 20,30 v društvenih prostorih, Skedenjska ul. 124-1, Na sporedu je film «Gorenjska ohcet« in drugi. Vabljeni vsi. ZDRAVNIK V NABREŽINI Dr. G. GRUDEN bo odsoten od 23.4 do 30.4.67, nadomešča ga dr. DELAMI • j om ni ZAHVALA Vsem sorodnikom, vaščan®1®, znancem, ki so z nami soi ,J vali ob bridki izgubi naše J Cecilije De Loreni se iskreno zahvaljujemo. DRUŽINA DE LO#1 d Pred letom dni, 25. nas je zapustila naša nei mama Antonija Bukovec Globoko užaloščena se je s s n j ata SIN IVANJO Z ŽENO SlhV\j Sporočamo žalostno vest, da nas Je za vedno zapu* naša draga mama in stara mama JOSIPINA RAUBER vdova SOSIČ Pogreb bo v sredo, 26. aprila ob 16. uri iz hiše ži Opčinah, Ulica Refosco 9 na domače pokopališče. al®sd Žalujoči: hčere Marija, lvAP^. Marta z možem, Pepka z moze'0 vnuka Edi In Anica ter drllf in Anica sorodstvo Opčine, 25. aprila 1967 Po dolgi bolezni nas Je za vedno zapustila naša d®9** mama, nona ln tašča MARIJA BABUDER vd. ČAČ Pogreb nepozabne pokojnice bo danes, 25. t. m. ob lz mrtvašnice glavne bolnice na katlnareko pokopališče. Žalujoči otroci z družinami Lonjer, 25. aprila 1967. 25. pprila 1567 VEST! Z ONSTRAN MEJE Tudi na Primorskem so izvolili predstavnike v skupščinska telesa Povsod priprave za prvomajske praznike - Občinski praznik v Postojni livci državi so tudi vo- lili DrBriofPril^0rskem včeraj izvoliš« P vwfii vmke v skupščinska te-vsod Vio^?na udeležba je Wla po-k.n ^toka. Po neuradnih podat-bliški vo“'° Poslance za repu-Pfaviče^01 90,6 odst- volilnih u-tborcnf”o.ev’„ odbornika občinskih t'aoev ".odst. volilnih upravi-tijstva q?R Zbornike skupine kme-cov pvii” odst. volilnih upravičen-l='Jbliškpm0rs^0 1x1 zastopalo v re-AI ko je skupijo in „an.skib minerjev vdrla v dišče ha^ZPzgala sovražnikovo skla. novega predsednika ob- V Rovinju pa so se zbrali dijaki italijanskih srednjih šol iz Istre in Reke. Nastopili so z raznimi folklornimi, dramskimi, baletnimi in pevskimi točkami. Po daljšem času je društvo prijateljev glasbe v Kopru priredilo koncert. Tokrat se je občinstvu predstavila ljubljanska pianistka Tatjana Bučarjeva. Izvajala je dela Bacha, Saint-Saensa, Škerjanca in Chopina. S svojimi razgibanimi interpretacijami je navdušila občinstvo ter je morala na koncu dodati še dve točki. * * * Vse kaže, da bodo tudi letos odprli cesto čez Vršič ob prvomajskih praznikih. Vsaj tako sta se dogovorili obe zainteresirani občini, to je Jesenice in Tolmin. Cim prejšnja izročitev tega pomembnega cestnega prelaza prometu, je pomembna zlasti letos, ko je mednarodno turistično leto. O S M I C A Antonija Alberti (Pri Cepki) Bo-Ijunec 320, je odprla osmico in toči izvrstno domače belo in čmo vino. Vljudno vabljeni na obisk. Poslabšanje vremena -»uio sicer nekoliko v ceirJ^a-nizator-le’ da niso mo- ” lZVASti nrnorflvna niovr bencina cfef^dno -ie h. Proslavo programa. Glav- t JLA ava_-le bila v dvorani Do-^Sinska ! Po?t°jni. kjer je imela u »odrart ^up^čina slavnostno sejo. o,»nskih dneh med nar0dt;0. tbiik c?° v°Jno je govoril pred-«1 je na kupš«ne Miran Fajdiga, at° orisal tudi povojni raz- voj občine. Družbeni bruto proizvod je na primer znašal leta 1958 okrog 8 milijard starih dinarjev, zdaj pa znaša že nad 30 milijard. Najhitrejši razvoj so napravili v turizmu, gostinstvu in v trgovini. Narodni dohodek na posameznika se je povečal v zadnjih devetih letih od 163.000 starih dinarjev na blizu 700.000. Po končanem govoru predsednika skupščine, so odborniki sklenili u-stanoviti nagrado «23. april«. Iz posebnega sklada bodo namreč vsako leto ob občinskem prazniku nagradili najzaslužnejše kolektive in posameznike, ki so največ prispevali k napredku komune. * * * Radio Koper je dosegel pomemben uspeh v Tednu jugoslovanske radijske igre v Novem Sadu. Odnesel je kar tri prve nagrade — igro «Slon pred magistratom« so ocenili kot najboljše otroško delo, za režijo te igre je dobila prvo nagrado Majda Skrbinšek, za najboljšo interpretacijo v tej igri pa je prejela prvo nagrado Lidija Kozlovič, članica SNG iz Trsta. * * * V Porečju so priredili festival italijanskih osnovnih šol Istre in Reke. Organizirali so razstavo otroških risb in številne druge prireditve. ________ liilifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiBiiiiiiiiIsttU|l|||||||nl,,iap,|ll,,tl,II,lllll|||||||||||||t||||||tv VČERAJ SO GA PREDSTAVILI NOVINARJEM Novi avtomobil «Fiat 125» stane skupno 1.380.000 lir V četrtek bo predstavljen občinstvu in bodo začeli sprejemati prva naročila Na sedežu tržaške filiale FIAT so . vitimi ploščniml zavorami s servo včeraj predstavili časnikarjem no- ----------------- vi model osebnega avtomobila «fiat 125», ki po zunanji obliki spominja na model «124», le da je bolj bogato in luksuzno opreml jeno, še posebno v notranjosti. «Fiat 125» je opremljen z motorjem 1600 kubikov. Tovarna je pri-novem vozilu vnesla nekatere novosti, še posebno pri pogonskem motorju, pri katerem je do skrajne meje zmanjšan ropot. Novi model «125» dosega 160 km na uro s porabo 10 litrov goriva na 100 km. Razen tega ima tri osnovne odlike dobrega in varnega vozila: hiter pospešek, zelo dobro «dr-ži» cesto in je opremljen z učinko- OB DNEVU VSTAJE ITALIJANSKEGA LJUDSTVA Svečanost pred ploščo na Gradu ki spominja na ustreljene talce Govor predsednika deželnega sveta Berzantija *UN« «IRI8» PROSEK Predvaja danes, 25. t. m. oh 16. utf barvni film: tstajo: 1L VENDICATORE Dl KANSAS CITY (MAŠČEVALEC IZ KANSAS CITYJA) PRED CANOW, PAUL PIAGET in BARBARA NELLY Kine na Predvaja a filaj. Ja danes, 25. t. m. ob 15. uri Eastmancolor . Ultrascone I GRINGOS NON PERDONANO lgrajo: (GRINGOS NE ODPUŠČAJO) brad HARRIS, TONY KENDALL, THOMAS MOORE, HELGA SOMMERFELD in HORST FRANK napravo. Jutri popoldne bodo novi «fiat 125» predstavili predstavnikom oblasti, nato bo sledila zakuska v hotelu «Excelsior», v četrtek pa si bodo novo vozilo lahko ogledali vsi, zastopstva bodo začela sprejemati naročila. «Fiat 125» stane milijon in 300.000 lir, k temu je treba dodati še 80.000 lir za IGE in registracijo. Podrobneje bomo novi avtomobil opisali v prihodnji nedeljski številki. danes. 25. t. 1 1] PROSEK-KONTOVEL m. ob 16. uri barvni film: (LEOPARDOVI SINOVI) Igrajo: FRANCO FRANCHI in CICCIO INGRASSIA Prijeli so tihotapce Dva tihotapca s cigaretami sta v nedeljo ponoči padla v mrežo finančnih stražnikov v Drev. Čampi Elisi. Financarji so namreč blokirali avtofurgon, v katerem so našli za približno 750.000 lir pretihotapljenih cigaret. Prijeli so dva tihotapca, ostala dva pa sta zbežala. Nista se ustrašila strelov, ki so jih financarji sprožili v zrak, da bi ju prestrašili. Bilo je približno ob dveh ponoči, ko so se financarji postavili v zasedo, ker jim je prišlo na uho, da bo po omenjenem drevoredu vozil avtofurgon s tihotapskim blagom. Zadnje čase se je tihotapstvo s cigaretami ponovno razširilo, zato je finančna straža pomnožila nadzorstvo, da prepreči nedovoljeno trgovino. Ob tisti uri je privozil avtofurgon in ob znaku, naj se ustavi, je šofer zavrl, toda ko so se financarji približali, so iz avtofurgona skočile tri osebe in se spustile v beg. Beg ni uspel četrtemu tihotapcu, katerega so financarji zadržali v vozilu. Trije tihotapci so zbežali in finan-carji so se zapodili za njimi ter ustrelili nekajkrat v zrak, da bi jih prestrašili. Nič ni koristilo. Prijeli so samo enega, medtem ko je ostalima dvema uspelo zbežati. Po pregledu avtofurgona so financarji našli škatle iz lepenke s cigaretami «Kent», «Winston» in «Marlboro». Blago so zaplenili, tihotapca pa odpeljali na zaslišanje. Finančni organi niso sporočili imena prijetih tihotapcev, ker je preiskava v polnem teku in še vedno iščejo ostala dva, ki sta zbežala. iiiiiiiiiiiHiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiinini SINOČI V TRŽIČU Hudo je povozil pešca V Ul. Volta v Tržiču je sinoči 19-letni skuterist Gianfranco Buffolini iz Ul. Smareglia 1 podrl 44-letnega pešca Alda Dorio iz Ul. Galilei 6. Pri nesreči si je Doria verjetno prebil lobanjo, začel je krvaveti iz desnega ušesa in . e pobil po tilniku. Tudi Buffolini se je pri padcu s skuterja pobil in ranil po obrazu in spodnjih udih ter izgubil spomin. O-ba ponesrečenca so odpeljali v civilno bolnišnico v Tržiču, kjer so si zdravniki za Dorio pridržali prognozo, medtem ko so Buffolinija sprejeli na opazovalni oddelek s prognozo okrevanja v dveh tednih. Na zunanjem dvorišču goriškega gradu, kjer so nacisti ustrelili številne slovenske partizane in proti-fašiste, je bila včeraj popoldne spominska svečanost ob 25. aprilu, dnevu vstaje italijanskega ljudstva v severni Italiji. Ob plošči, ki jo je pred dvema letoma občinska upra va vzidala v grajsko obzidje, okrvavljeno s plemenito krvjo slovenskih in tudi italijanskih partizanov in protdfašistov, so se včeraj popoldne zbrali številni predstavniki oblasti naše pokrajine, med katerimi so bili poslanec Raffaele Franco, predsednik pokrajine Chientaroli, župan Gorice Martina, podpredsednik deželnega sveta Devetag, odbornik Tripani, deželna svetovalca Ber-gomas in Cocianni, številni občinski odborniki občine Gorice in pokrajinske uprave, prefekt Princivalle, msgr. Diodato, kapetan karabinjerjev Zilli, šolski skrbnik Baiocchi in drugi. Pred ploščo, h kateri je goriška občina položila svoj venec, je imel uradni govor predsednik deželnega odbora dr. Alfredo Berzanti, ki je opisal razmere, v katerih je nastal upor italijanskega ljudstva. V tragičnih razmerah, okupaciji, pomanjkanju hrane, zatiranju, deportiranju in streljanju so se vsi sloji italijanskega ljudstva, moški, ženske in mladina po 8. marcu uprli okupatorju. K temu koraku so doprinesle svoj delež stranke, še bolj pa so to odločili notranji nagibi, želja po svobodi. Protifašistična borba je i-mela za cilj radikalni preokret v državi, vključitev Italije v sklop demokratičnih in svobodnih narodov Evrope. Braniti moramo tega duha epične borbe, ki je ljudstvo stimuliral k izvrševanju svojih dolžnosti, k velikim žrtvam. Seme, ki ga je takrat zasejalo, dobro rodi. Ustvariti moramo pravično družbo, kjer ne bo mesta za sebičnost. Iz tega semena je zrasla tudi naša dežela, ki je dobro sredstvo za izboljševanje našega gospodarskega in kulturnega položaja. Po govoru sta dva goriška mladinca prebrala več pisem na smrt obsojenih protifašistov. Ob 18.30 je župan Martina priredil v prostorih županstva sprejem. zbornica pripravila potrebne sezname, bo pričela razdeljevati lastnikom motornih vozil zgoraj omenjenih vasi tudi bencinska nakazila, ki bodo prav tolikšna kot za lastnike Zaprta cesta v Starancanu Pokrajinska uprava je odredila zaporo ceste Pieris — Tržič na odseku Ul. 6 Giugno v Starancanu, zaradi napeljave občinskega vodovoda. Cesta bo zaprta od 26. do vključno 29. aprila do 18. ure. Med zaporo bodo usmerili promet po Ul. Slataper in De Amicis. Uprava medobčinskega vodovoda je dolžna postaviti ustrezne prometne znake, vozil na področju proste cone. Pri- Današnje proslave 25. aprila po slovenskih občinah Slovenska kulturno gospodarska zveza, bivoi partizani in mladinci bodo položili vence na partizanska grobišča na glavnem pokopališču danes ob 10. uri; udeleženci svečanosti naj se zberejo četrt ure poprej na trgu v Štandrežu. Ob 10.30 bodo položili vence na Gradu, k plošči v spomin ustreljenim talcem. V Doberdobu bo ob 17.30 v prosvetni dvorani priredila proslavo 25. aprila sekcija ANPI. Na sporedu so nagovor, petje in recitacije. Dopoldne ob 10.30 bo občinska uprava v Doberdobu položila vence k ploščam in na grobove padlih. Zupan bo ob 10.30 govoril pred spominsko ploščo padlim v Doberdobu ter položil venec; enake svečanosti bodo sledile pred ploščo padlim na Poljanah in na pokopališčih v Dolu in Jamljah. Povsod bo svečanost povzdignilo sodelova- naši deželi že nekaj let neprestano nje domače godbe na pihala. Sve-1 Itrči. tako da si mladi ljudje, stro- VPRAŠANJE POSLANCEV KPI Mladini naj se omogoči zaposlitev v podjetjih IRI Povprečna starost delavcev v podjetjih z državno udeležbo presega 48 let • Naša mladina se zaposluje izven naše dežele Komunistični poslanci Raffaele Franco, Marija Bemetač in Mario Lizzero so vprašali ministre za državne udeležbe, industrijo, trgovino in obrt ter za delo in socialno skrbstvo, kaj nameravajo ukreniti, da bi se ohranil dosedanji stalež v podjetjih IRI naše dežele z zaposlitvijo novih mladih delavcev, da bi se nadaljeval dosedanji visok proizvodni proces. Podpisniki vprašanja u-gotavljajo, da znaša povprečna starost zaposlenih v podjetjih z državno udeležbo 48 let, da se število delovnih mest v podjetjih IRI v čanostim bo prisostvovalo tudi zastopstvo ANPI, ki bo prav tako položilo vence. Občinska uprava iz Sovodenj bo zadete bomo pravočasno obvestili, položila venec k spomeniku padlih kdaj bodo seznami pripravljeni. I za svobodo danes ob 11. uri. kovno in poklicno zelo usposobljeni, v njih ne morejo služiti kruha ter se morajo zaposlovati drugje. Obenem podpisniki vztrajajo, da se tem podjetjem zagotovijo tolikšna naročila, ki bi sprostila gospodar- Vsa občina Sovodnje prejme bencinska nakazila Občinska uprava iz Sovodenj je razdelila trgovcem bone za kavo in sladkor za potrošnike z Vrha, Gabri j in Rubij. Ko bo trgovinska PROSVETNO DRUŠTVO IZ ŠTEVER.'ANA iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ŠE ENO MNENJE 0 GORIŠKIH MEJNIH PREHODIH V Gabrijelovi ulici najbolj neposredna povezava med Gorico in Novo Gorico Njena izvedba bi bila v obojestransko korist ter bi poživila trgovino v severnem delu Gorice ski napredek naše dežele Furlanije-Julijske krajine. Cepljenje otrok jutri v Konkah Pred časom smo pisali, da sta deželna svetovalca Bergomas In Jarc poslala deželnemu odboru interpelacijo glede otvoritve novega mejnega prehoda v Ul. Sv. Gabrijela v Gorici. Na eni zadnjih sej deželnega odbora je podpredsednik dr. Giaoometti odgovoril na to interpelacijo. Dr. Giacometti je dejal, da je zunanje ministrstvo, upoštevajoč važnost tega ukrepa s trgovskega in turističnega gledišča, smatralo ta problem povezan z dokončno razmejitvijo na goriškem področju, kar pa je zadeva posebne mešane razmejitvene komisije. Govornik je še dodal, da so se trgovinski krogi, predvsem krajevna trgovinska zbornica, izjavili proti odprtju novega obmejnega prehoda v omenjeni ulici, ker da so se v zadnjem času trgovinski odnosi med obema področjema precej spremenili in bi odprtje tega prehoda prineslo škodo goriški trgovini. V zadevi nam je dal goriški ka-varnar Rudi Bratuž, ki je bil svoj «BRIŠKI GRIČ» čas občinski in pokrajinski svetovalec ter je takrat dal za slovensko oddajo tržaškega radia tudi posebno izjavo glede prehoda v Ul. sv. Gabrijela, še eno izjavo, v kateri ponovno poudarja potrebo in korist odprtju tega mejnega prehoda. «Argumenti trgovinske zbornice I nikakor ne držijo,« je poudaril g. Bratuž. Poudaril je predvsem, da bi bila to najbolj neposredna in najboljša povezava med Gorico in Novo Gorico. Prebivalci severnega dela Gorice, predvsem trgovci in gostinci, so že poslali pristojnim organom več vlog, v katerih poudarjalo potrebo odprtja tega mejnega prehoda, vsaj za prepustničar-je. Trgovina med jugoslovanskim in italijanskim mejnim področjem nikakor ni enostranska in še manj v škodo Gorice, zlasti če izvzamemo bencin. To priznavajo tudi številni goriški trgovci, ki imajo precej poslov z odjemalci z druge strani meje. Dovolj je tudi ogledati si v Standl, kdo so kupci in kaj vse kupujejo. V resnici hodijo nekateri, zlasti manj imoviti ljudje iz Gorice, za nekatere nakupe, zlasti v živilih, na drugo stran meje. Po drugi strani pa precej prodajo tudi goriški jestviničarji odjemalcem z jugoslo- priredi pri gostilni «DVOR» vanske strani. Da sploh ne govorimo o raznih industrijskih artiklih in gospodinjskih strojih. Vsekakor je reciprociteta v trgovini med Gorico in Novo Gorico mnogo večja kot pa med Gorico in Vidmom, ki je v škodo Gorice. če bi odprli prehod v Ul. sv. Gabrijela, bi omogočili obisk tudi tistim mejašem, ki nimajo avtomobi la, peš pa se jim zdi predaleč. Prav-tako bi tistim Goričanom, ki ljubijo sprehode, približali Kromberk, Kostanjevico, Panovec in druge izletne točke, ki so jih meščani pred vojno tako radi obiskovali, če torej gledamo s trgovskega in turističnega stališča, bi morali priti do zaključka, da Gorica nikakor ne bi imela škode, če bi odprli omenjeni prehod, pač pa bi zlasti za severni del mesta, vse tja do Travnika, pomenilo to važno pridobitev in nov življenjski sok za njegovo trgovino in promet na splošno. «Spričo teh in še drugih dejstev ne morem razumeti,« je zaključil g. Bratuž svoje modrovanje, «zakaj trgovinska zbornica nasprotuje odprtju tega prehoda in tesnejši povezavi med obema mestoma, ki imata med sejo bolj kot konkurenčne, komplementarne trgovske odnose in izmenjave.« Občinski zdravstveni urad v Ron-kah sporoča, da bodo jutri, 26. in v četrtek, 27. aprila z začetkom ob 11.30 uri začeli s spomladanskim cepljenjem otrok proti kozam in da vici. Cepljenje bo v občinski ambulanti v Ul. Duca d’Aosta. V poštev pridejo otroci, ki so v drugi polovici leta 1966 dopolnili eno leto in starejši, ki še niso bili cepljeni. V primeru stavke občinskih u-službencev bodo cepljenje, ki je določeno za 27. t.m. opravili v soboto, 29. t.m. Ponovno cepljenje otrok, ki so dopolnili osem let v drugi polovici 1966, bodo opravili po posameznih šolah in bodo datum še določili. Cepljenje je obvezno in bodo star. ši otrok, ki ga ne bodo opravili, morali plačati predvideno globo. PROSLAVO I. MAJA z naslednjim sporedom: Od 29. aprila do 4. maja: V nedeljo, 30. aprila ob 16. uri: 1. maja ob 16. uri: 4. maja ob 17. uri: VINSKA RAZSTAVA ki jo prireja odbor vinogradnikov iz števerjana in z Oslavja TEKMOVANJE V BRIŠKOLI: I. nagrada: živo tele; II.: pršut in več manjših nagrad KONCERT nastopajo: godba mestne milice iz Ljubljane in harmonikarji iz Karlovca NAGRADNO TEKMOVANJE ANSAMBLOV «BEATS» VSAK VEČER BO PLES NA PROSTEM OD 19. DO 1. URE PO POLNOČI. IGRAL BO LOVSKI KVINTET IZ LJUBLJANE Motorni tricikli 40 litrov, lažji tovornjaki 60, motocari do 5 stotov CP 80, CT 140, od 6 do 10 stotov CP 140, CT 220, nad 10 stotov CP 240, CT 360; giardinette in vozila za mešan prevoz do 11 konjskih sil 280. iiiHlliiillliilililliiiiiliillllliiiiiiiiiii||iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiii|iiiiiHiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiii||||,iliii,,iilillii,iilll|iliiHii|l|l|l||lll|tInlll|l|ll|llllll||l|ll|( DELOVAL BO TUDI DOBRO ZALOŽEN BIFE’ Z DOMA-CIMI KLOBASAMI PEČENIMI NA ŽARU IN S ČEVAPČIČI SPOROČILO TRGOVINSKE ZBORNICE Razdeljevanje bencinskih bonov lastnikom tovornih vozil Lastniki osebnih vozil so prejeli bone pred tedni Trgovinska zbornica sporoča, da ( od 12 do 13 HP 400, nad 13 HP 440 bodo v sredo, 26. aprila pričeli raz-' litrov; tovornjaki do 5 stotov CP Emilio Primossi razstavlja v pasaži V razstavišču Pro loco v goriški pasaži bo jutri razstavil svoje slike in kipe Emilio Primossi iz Trsta. Njegova samostojna razstava obsega 29 slik in štiri kipe. Razstava bo odprta do 5. maja. Dve nesreči na delu Včeraj ob 12.30 so pridržali za 16 dni na zdravljenju v goriški civilni bolnišnici 20-letno Gabrijelo Komic iz Gradiškute št. 15. Ko je delala pri stroju v podjetju SILES, kjer je zaposlena kot vajenka, ji je potegnilo roko med kolesje, ter ji odrezalo kos kazalca na levi roki. Ob 15. uri pa so prav tako za 15 dni pridržali na zdravljenju 63-let-nega občinskega delavca Ernesta Chersovanija iz Gorice, Borgo Ca-tello 13. Ko je nekaj po 14. uri cepil drva v občinskem skladišču v Ul. Barzellini, se je usekal na levem kazalcu. deljavati bencinske bone proste cone za tovorna vozila (motoma trikolesa, tovornjake in vozila za mešan prevoz), ki so last podjetij ali zasebnikov živečih na področju občin Gorica in Sovodnje. Lastniki vozil bodo prejeli predujem za štiri mesece. IZ GORIŠKE BOLNIŠNICE SUPERMARKET Uibljam , pasaža na Ajdovščini VAM NUDI ZA POMLAD IN IZLETE V LEP! IZBIRI IZ USNJENEGA VELURJA NE POZABITE: DAMSKE PLAŠČE, KOSTIME, JOPICE V KLASIČNIH IN ŠPORTNIH MODELIH. MOŠKE SUKNJIČE V KLASIČNIH IN ŠPORTNIH MODELIH. FANTOVSKE KRATKE HLAČE. 1)0 6. MAJA tudi pri tem nakupu nagrajevanje potrošnikov Huda nesreča dveh skuteristov v nedeljo v Grojni in v Pevmi Oba so pridržali z rezervirano prognozo - 85-letna ženica je sredi noči padla doma po stopnicah V nedeljo popoldne se je v Grojni ponesrečil 34-letni Jožef Stanič iz Števerjana, Križišče št. 11. Ko se je peljal na mopedu od doma navzdol proti Gorici, je na tistem delu ceste, ki spada pod upravo go-riške občine, ter so jo posuli z gramozom, izgubil nadzorstvo nad svojim vozilom In padel. Ljudje, ki so videli nesrečo, so takoj poklicali rešilni voz Zelenega križa, ki je Staniča odpeljal v goriško civilno bolnišnico. Tam so mu zdravniki ugotovili močan udarec na lobanjo in so ga pridržali na zdravljenju s pridržano prognozo. V nedeljo zvečer okrog 19. ure pa se je ponesrečil blizu pokopališča v Pevmi tudi 24-letni delavec Aleksander Blažič iz Gorice, Ul. del San-ton 62. Ko se je ob tisti uri peljal z vespo iz Števerjana preko Oslavja proti Gorici, je iz nepojasnjenih razlogov izgubil nadzorstvo nad vozilom, ki je zašlo s ceste, ker je Blažič zletel z vespe in treščil z glavo ob zid pri pokopališču. Z re- šilnim vozom Zelenega križa so ga odpeljali v goriško civilno bolnišnico, kjer so mu zdravniki ugotovili močan udarec na lobanjo s pretresom možgan. Pridržali so ga na zdravljenju; njegovo stanje je precej resno in zdravniki se trudijo, da bi mu rešili življenje. Včeraj ponoči okrog 1.15 so še enkrat poklicali avto Zelenega križa, tokrat na Trg Cavour 7 v Gorici, kjer se je ponesrečila 85-letna Anna Lusin vd. Brunelli. Odpeljali so jo v bolnišnico, kjer so jo zdravniki pridržali na opazovanju. Zenica je namreč padla doma v temi po stopnicah, ko je vstala, da bi šla na stranišče ter se pri tem močno udarila na glavi in prsnem košu in si zlomila tudi nekaj reber. Požar na podstrešju v Ul. Ascoli Včeraj zjutraj ob 8. uri so poklicali goriške gasilce na pomoč v Ul. Ascoli št. 20 v Gorici, kjer je na stal požar v podstrešnem stanova nju Gaetana Mrakiča. Gasilci so se morali truditi tri ure, da so popolnoma pogasili ogenj. Uničenih je bilo okrog 30 kv. metrov strehe in 5 kv. metrov poda. Škodo cenijo na okrog 250.000 lir. Krita je z zavarovalnino pri Splošni zavarovalnici. Lastnik hiše je Bruno Chiopris iz Krmina. Iz tržiške bolnišnice Včeraj popoldne okrog 15. ure se je ponesrečil pri delu v Portorosega 33-letni Romildo Vitter iz S. Pier dTsonzo. Ko je razkladal hlode v pristanišču, mu je spodrsnilo in z vso težo je z razprtimi nogami padel na neki hlod. V bolnišnici so mu ugotovili poškodbe na spolovilu ter so ga pridržali za 20 dni na zdravljenju. Prvo pomoč so dali 7-letnemu Ne-viu Zanolli iz Tržiča, Ul. 1. maja št. 7, ki se je pri igranju opekel na desni roki ter si prizadejal opekline prve in druge stopnje. Okreval bo v osmih dneh. 280, CT 400, od 6 do 10 stotov CP 480, CT 720, od 11 do 20 stotov CP 680, CT 1.000, nad 20 stotov CP 860, CT 1.300 jitrov. Bone bodo razdeljevali na trgovinski zbornici, lastnik pa bo moral pokazati avtomobilsko knjižico; brez nje bonov ne bo prejel. Razde-Ijevalni urad je odprt vsak delavnik razen ob sobotah od 9. do 12. ure. Sedanje razdeljevanje se ne tiče lastnikov zasebnih vozil. In se prejeli bone med 20. marcem in 14. aprilom. KLUB .SIMON GREGORČIČ* priredi jutri, 26. aprila ob 20.30 v PROSVETNI DVORANI v Gorici — Verdijev korzo 13 GLEDALIŠKI VEČER Na sporedu sta dve enodejanki poljskega dramaturga S. Mrožka .STRIP TEASE* in «CAROBNA NOC* Vstopnina po 300 lir za odrasle in po 150 lir za dijake. Prodaja vstopnic na sedežu SPZ v Gorici, Ul. Ascoli 1/1., tel. 24-95, ter eno uro pred predstavo pri gledališki blagajni. V Gorici ukraden avto so našli pri Doberdobu Karabinjerji iz Doberdoba so na svojem službenem obhodu našli na neki poljski poti zunaj vasi zapuščen avto. Ker so bili že prej obveščeni, da je bil ponoči dne 16. aprila ukraden v Ul. Ascoli v Go rici avto giulia sprint z evidenčno tablico GO 21411 svetlomodre barve, so takoj zasumili, da gre morda za ukradeno vozilo, ker je barva in tip vozila odgovarjal popisu u-kradenega. Zato so obvestili okradenega trgovskega potnika N.S., ki stanuje v Donatijevi hiši na vogalu Ulic Ascoli in Brass, ki si je takoj prišel ogledat vozilo ter ugotovil, da je prav njegovo. Obenem pa je tudi ugotovil, da so mu avto tatovi precej pokvarili; med drugim so odnesli evidenčno tablico, radio ter še nekatere notranje dele, vključno njegov potni list. Na prvi pogled so povzročeno škodo ocenili na okrog 200.000 lir. Policija in karabinjerji iščejo sledu za neznanimi nočnimi tatovi. Darovi in prispevki Za krvno banko v Gorici so v spomin pokojnega Antonia Turus darovali svojci 5000 lir. Mario Vinci v počastitev spomina Michela Claria 2000 lir in uradniki podjetja SAFOG v spomin na pok. Emilija Fumata 7000 lir. (i ort ca VERDI. 15.15: «La hlsbetica doma-ta», E. Taylor in R. Burton. Ki-nemaskopski tilm v barvah. CORSO. 15.00: «Fantasia», Walt Disney; barvni film. MODERNISSIMO. 15—22: «Rapina al sole«. CENTRALE. 15.00: «Non stuz- zicate la zanzara«, R. Pavone in G. Gianninl. Italijanski barvni film. VTTTORIA. 17.15: «Trappola per sette spie», J. Bastien in E. Fa-yardo; italijansko-španski film; mladini pod 14. letom prepovedan / riič AZZURRO. 14—22: «La capanna dello zio Tom», O V Fischer in E. R. Drago. Barvni film. EXCELSIOR. 14—17.30—21.30 «11 dottor Zivago«, A. Sharif, A. Guin. nes, G. Chaplin. Kinemaskope v barvah PRINCIPE. i4—22: «Posta grossa a Dodge city», H Fonda in J. Wodword. Barvni film. S. MICHELE. 14—22: «Una pištola per un vile«, F. Mc Murray in J. Hunter, (tanke EXCELS10R. 15—22: vRita la figlia americana», Rita Pavone in Toto. RIO. 15—21.30: «Tigre in agguato*, Barvni film Walt Disneya. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna «A”Angelo» dr. Olivetti - Via Rora 22, tel 72393. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan ln ponoči je odprta v Gorici lekarna PONTONI-BASSI, Raštel št. 26, tel. 33:49. LEKARNA V TRŽIČU Ves dan ln ponoči je dežurna lekarna «Alla salute« dr. Fabris — Panzano, Via Cosulich 103. tel 72480, LUNA POSTAJA VEDNO BOLJ ZANIMIVA.. Lunina površina je zelo porozna Mnenje sovjetskih strokovnjakov se ujema z mnenjem njihovih ameriških kolegov Lani, 23. in 24. septembra je bilo v Zagrebu in Samoboru na obisku pri svojih hrvatskih tovariših 1500 italijanskih bivših partizanov, predvsem iz Lombardije, nekaj pa iz Romagne in Furlanije. V nedeljo pa je proti Milanu in drugim središčem Lombardije potovalo skozi Trst 1350 hrvatskih bivših partl-nov, ki vračajo obisk svojim italijanskim tovarišem. Dolga kolona 28 avtobusov in več osebnih avtomobilov je okoli 13. ure, vsa okinčana z jugoslovanskimi in italijanskimi zastavami in napisi, potovala skozi blok pri Fernetičih. Ameriška vesoljska postaja «Surveyor — 3», ki je pred dnevi blago pristala na Luni, dobro deluje. Na Zemljo je poslala že veliko fotografij. Tudi njena druga in najpomembnejša naloga — kopanje v Lunino površino — zadovoljivo poteka. Po poročilih iz Pasadene je njena «lopatica» skopala v Lunino površino kakih 40 do 50 centimetrov dolgo in 8 cm globoko «brazdo» in pri tem «ugo-tovila*, da je Lunina površina dokaj trdna. Kakor je sporočila angleška agencija «Reuter», so znanstveniki v kontrolnem središču tega ameriškega vesoljskega poskusa v Pasadeni videli na televizijskem zaslonu sliko, ko je «Surveyor 3» potegnil svojo ročico z lopatico in napravil na površini Lune brazdo. Eden izmed funkcionarjev ameriške ustanove NASA, ki je iz kontrolnega središča opazoval ta proces, je izjavil, da je Lunina skorja na tem mestu dokaj stabilna. «Surveyor — 3» bo poslal na Zemljo tudi podrobnejše slike vzorcev tvarine, iz katere je sestavljena Lunina površina. Po nekaterih trditvah je Lunina površina sestavljena iz enakih sestavin, kakor površina Zemlje. Ker pa je to še vedno domneva, ki jo povezujejo s teorijo, da je Luna nastala s tem, da se je pred davnimi milijoni, celo milijardami let od Zemlje «odtrgal» večji kos, se .....................................................................................mil........................................................... POZITIVEN PROCES, KI VODI K ENOTNOSTI FRANCOSKE LEVICE Mitterand vsekakor mora iti naprej vendar bo preizkušenj še precej Federacija socialistične in demokratske levice naj bi se spremenila v politično organizacijo, katere politična struktura bi bila enotnejša, kot doslej - Vztrajno dokazovanje, da je bodočnost lederacije samo v združeni levici - Vloga in naloge Mendes ■ Franca PARIZ, aprila. — Zadnje tedne so se Francozi precej ukvarjali z dogajanji v Elizejski palači. Čeprav je znano, da general de Gaulle ne menja rad sodelavcev, je vendarle zbujalo radovednost in pritegovalo pozornost vprašanje, kdo bo prišel v vlado in kdo bo moral iz nje. Zdaj pa, ko se ve, da velikih sprememb ne bo, so pogledi spet uperjeni na to, kar se dogaja v nasprotnem taboru — med opozicijo. Kaj bo z njeno enotnostjo? Bo politično vodstvo opravičilo ali razočaralo pričakovanja članstva? Neposredno po volitvah je Mitterand — sicer sramežljivo — napovedal reorganizacijo federacije socialistične in demokratske levice. Toda iz te napovedi ni bilo moč ničesar natančnejšega zaključiti. Šele na nedavnem sestanku izvršnega komiteja Federacije je bilo ugotovljeno, da gre za spremembo Federacije v politično organizacijo, ki bi po svoji notranji strukturi bila enotnejša kot je bila doslej, ki bi nadalje imela enoten politični * program in enotno vodstvo, torej vse ono, kar označuje neko stranko. To nedvomno predstavlja dogodek, ki bo imel — če se bodo stvari razvijale kot si je zamislil Mitterand — velik pomen za vso levico. Federacija je že od svoje ustanovitve (oktobra 1965) bila zelo »nežna* politična tvorba, a elementi enotnosti v njej so stalno bili pod pritiskom različnih političnih struj in tendenc. Sleherni od njenih treh delov — Socialistična stranka (SFIO), radikali in Konvencija republikanskih inštitucij — je sestavljen od dveh kril, levega in desnega, ta krila pa so potem še razcepljena na manjša krila. Tudi to je, med drugim, bil razlog, da Federacija ni imela bolj jasnega programa in da je svojo politično usmerjenost pogosto zavijala v nekakšne splošne deklaracije, v katero okvirih so morale stati tako težnje klasične radikalne politike kot revolucionarne ideje kluba Konvencije republikanskih inštitucij. In prav tako je bila Federacija malone nepretrgano izpostavljena tudi nevarnemu tekmovanju med posameznimi ambicioznimi političnimi osebnostmi, ki se v njej nahajajo. Eno od ključnih vprašanj, v zvezi s katerim je Federacija morala polagati svoj «zrelostni izpit*, je bil odnos do Komunistične partije Francije. Dokler se je Mitterand nagibal h komunistom in Valdecku Rochetu, je desni socialist Defferre gledal proti centru in Leeanuetu. Prišlo je do ostrih diskusij, dolgih razpravljanj in tudi sporov. Vtem pa sta Mitte-randova in še bolj komunistična potrpežljivost polagoma ali gotovo utirali pot zavesti, da je bodočnost Federacije samo v enotnosti levice, h kateri že po naravi sodi tudi Komunistična partija Francije. Mitterandu je sicer z velikimi težkočami in zapletljaji končno le uspelo skleniti s KPF volilni sporazum, ki je Federaciji omogočil rezultate, katerih niti sam Mitterand ni pričakoval. Ta sporazum s komunisti pa je Mitteranda privedel v dokaj zapleten položaj. Le-ta je namreč pred članstvom obvezan iti naprej, a ta riti naprej* lahko po- meni samo imeti skupen program. Toda, kako sestaviti skupen program s komunisti, ko pa > ga še sama Federacija nima? Zakaj to, kar obstaja, ne more biti program, pač pa le nekaj posplošenih političnih deklaracij, ki ne predstavljajo nobene politične rešitve, sprejemljive kot alternativa degoliz-mu. Mitterand je torej nekako primoran storiti vse, kar je v njegovi moči, da najprej uredi stvari v družini sami, če se hoče zatem pogajati z zavezniki. Spričo tega, se zdi, nimajo prav oni, ki v Mitterandovih naporih za okrepitev ter utrditev Federacije vidijo samo željo za uresničenjem nekaterih osebnih političnih ambicij. Da to ni tako, lahko potrde tudi stališča Guy Mol-leta in Defferrea, katerih mnenja glede preraščanja Federacije v stranko so danes povsem različna od onih, ki sta jih o tem imela še včeraj. In čeprav se je ta Mitterando-va zamisel šele pojavila pred vod- stvom Federacije, pa vendarle vse kaže, da bo to pot naletela na mnoge manjši odpor, kot bi to bil primer pred volitvami. Verjetno zato, ker se po volitvah nihče v Federaciji ne bo mogel — in bržčas tudi ne ob hotel — upreti procesu združevanja levice, a tudi zaradi tega, ker je zdaj vsem jasno, da bodo pozicije Federacije v morebitni bodoči levi koaliciji predvsem odvisne od stopnje enotnosti v njej sami. To, seveda, ne pomeni, da ne bo težkoč. Nasprotno, tako enotnost Federacije kot enotnost levice bosta izpostavljeni še marsikateri preizkušnji, ki jima lahko dosego te enotnosti ne samo upočasnijo, marveč celo resno ogroze. Pa vendar niso levi optimisti še nikoli imeli toliko razlogov za svoj optimizem, kot jih imajo danes. Kot je bilo pričakovati, se je tudi Mendes-France že od začetka ločil posla okrog združevanja. Njegova osebna želja je — tako se vsaj zdi — da bi se angažiral iiiiimiiiimmimiiiiiiiiiiiiiHiHiiiiiiiniumimmmmHiinHiiinnuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiHiiiHHimi'*1” Tudi za zapahi ne bodo varni NEW YORK, 22. aprila. — Tukajšnje sodišče je na razpravi proti znanemu predstavniku zločinskega podzemlja, Johnu Fran-zeseju, imenovanemu tudi «Son-ny», obsodilo na dokaj mile zaporne kazni tudi tri razbojnike, ki so bili izvršili vrsto roparskih vlomov v razne banke v številnih federalnih državah. V tem smislu je federalnemu sodniku, Jacobu Mishlerju, predložil prošnjo sam namestnik državnega pravdnika, Michael Gillen, ki je po čitanju razsodbe, na osnovi katere so bili trije obtoženci obsojeni na pet let zaporne kazni in pet let pogojne prostosti — vtem ko je četrti bil oproščen — izrazil sodišču svojo zaskrbljenost za življenje obsojencev. «V nobenem zaporu ne bodo povsem na varnem,* je dejal Gillen, «za-kaj pregrešili so se zoper zakon varovanja tajne »Cosa nostra* in njihovo življenje je v nevarnosti. Kar pa so storili oni,* je pristavil, «bi utegnili storiti tudi dru gi. Toda, če bi se to zgodilo, bi organizirano zločinsko podzemlje bilo obsojeno na propast.* S svojimi izjavami in pričevanji so namreč James Smith, John Cordero, imenovan tudi «Blue boy», Richard Parks in Charles Zaher v dokajšnji meri prispe vali, da so lahko federalne sodne oblasti zbrale zadostno število dokazov za obsodbo Franzeseja kot voditelja številnih bančnih vlomov. Trenutno se Franzese na haja na začasni svobodi, zakar je moral položiti kavcijo 150 tisoč dolarjev, pričakuje pa še neko drugo razpravo, na kateri bo ob tožen umora Ernesta Rupola, imenovanega «Jastreb*. Omenjeni štirje vlomilci pa bodo po vsej verjetnosti še enkrat poklicani na pričevanje proti Franzeseju. Prihodnji ponedeljek, 1. maja, bodo svečano otvorili v Bariju laboratorij za razsoijevanje morske vode. Otvoritvi novega znanstvenega centra bo prisostvoval tudi predsednik vlade Aldo Moro. To delo spada v okvir sedmih specializiranih programov ustanove CNR, katerih osnovni namen je, posvetiti se posebnim problemom gospodarskega značaja v nacionalnem okviru. Omenjeni laboratorij za razsoijevanje morske vode ima nalogo proučiti, kako bi se dalo čimbolj naglo rešiti vprašanje, ki zadeva dobavo pitne vode, seveda v odnosu na proces izkoriščanja morske vode. Medministrski odbor je izvedbo tega programa poveril državnemu svetu za raziskovanja v septembru 1964. Laboratorij so zgradili v Bariju in njegova naloga je najti najprimernejši in najcenejši način razsoljevanja morske vode, to se pravi spreminjanje slane vode v pitno. na izdelavi skupnega programa. Zavrnivši pred nedavnim neko delo v skupščini, je Mendes-Fran-ce dejah-«Ne morem sprejeti, ker bi me to polno zaposlilo, mene pa čakajo druge stvari!* Te «druge stvari* zadevajo prav skupni politični program združene opozicije. V kolikšni meri bo Mendes-Fran-ceva prisotnost pospešila sporazumevanje okrog omenjenega programa, se bo šele videlo, vendar sodeč po tem, kako se stvari zdaj razvijajo, je vsekakor moč zaključiti, da bo njegov prispevek zelo pomemben. M. BESLAC Prekrižala sta sablji Zgodba se čuje nekoliko romantično v tem našem času, ko razum in račun prevladujeta v vseh ukrepih in namenih ljudi, pa se — lahko rečemo — tudi čustva in strasti nekako umirjajo, se ne izražajo več v tistem obsegu in s takšno vsebino, kot nekoč. Pred kratkim pa je prišlo do dvoboja, do pravega dvoboja na sablje po vseh, danes že sicer nekoliko pozabljenih pravilih. E-dina izjema je bila ta, da se ni vršil ob zori, kot je to bil od nekdaj običaj, temveč opoldne. Jutro sta nasprotnika namreč izkoristila, da sta se nekoliko seznanila s sabljami in sabljanjem. Ostri jekli sta prekrižala Gaston Defferre, župan Marseilla, in Rene Robiere, degolistični poslanec. V teku neke žolčne parlamentarne debate je Defferre Robiera imenoval »topoglavca*, nakar je ta menil, da je takšno žalitev moč oprati samo s krvjo. Zgodilo se je nasprotno. Močnejši, če že ne spretnejši, Defferre je nasprotnika dvakrat s sabljo opla- Inlm /4 n oftlrimrion. zil po roki, tako da so sekundam ti morali dvoboj prekiniti. S tem je bila zadeva končana, ostalo pa je dejstvo, da so še vedno na svetu ljudje, ki kaj dajo na svojo «čast in moštvo*. LIBRI E RIVISTE DTTALIA. Ras-segna bibliografica mensile. No. 205. Anno XIX. Maržo 1967, Pre-sidenza del Consiglio dei Ministri. Servizi Informazioni e Proprieta Letteraria. Roma. z nestrpnostjo pričakuje, kaj bo točnega povedala sedanja analiza ameriškega satelita. Ta poskus je, kot je bilo iz ustreznih krogov povedano, napravljen zato, da bi se na Luni «konkretno» ugotovila trdnost tal in da bi Američani končno določili kraj, na katerem naj bi njihovi prvi astronv/ti pristali v smislu programa NASA, da bi prvi Američan prispel na Luno okoli leta 1970 ali po najnovejših napovedih 1971. Vtem ko iz Pasadene poročajo o delovanju znanstvene postaje «Sur-veyor — 3», prihaja iz Sovjetske zveze poročilo agencije «Tass», ki tudi govori o Lunini površini. Iz sovjetskega mesta Gorki ob Volgi agencija «Tass» prinaša vesti o novih rezultatih sovjetskih znanstvenikov, ki se ukvarjajo s to panogo znanosti. «Snov gornjega sloja Lunine površine je iz med seboj slabo povezanih delcev, katerih povprečna velikost ne gre čez 0,2 milimetra,* — je izjavil dopisniku agencije «Tass» sovjetski profesor Vsevolod Trojicki, ki je tudi. povedal, da «površina stika med posameznimi delci znaša komaj de-settisočinko, včasih komaj stoti-sočinko premera posameznih delcev*. Iz tega sledi, da «odkrite pore med posameznimi delci tvorijo skoraj polovico obsega odnosno volumena snovi, povprečni premer posameznih delcev pa nikoli ne gre čez 0,2 ali 0,3 milimetra*. Od kod sovjetskim znanstvenikom tako točna in podrobna poročila? Po «ugotovljenih dejstvih* porozna snov, o kateri je govora, pokriva Luno s skorjo, ki je «v povprečju debela kake 4 metre*. Postavili smo vprašanje, od kod sovjetskim znanstvenikom tako podrobni podatki. To vprašanje smo postavili zato, ker je znano, da se sovjetski znanstveniki doslej še niso neposredno preizkusili s kako «lopatico», kakršno so poslali na Luno ameriški strokovnjaki. Toda iz omenjenega poročila a-gencije «Tass» zvemo, da so «po-datke o mikrostrukturi porozne snovi, ki pokriva površino Lune, velikost in obseg porov, premer delcev in tudi trdnost njihove medsebojne povezave*, ugotovili sovjetski radioastronomi, ki imajo svoj znanstveni inštitut v mestu Gorki ob Volgi. Predolga bi bila razlaga, kako se dado takšni podatki dobiti na tolikšne razdalje, zato bomo navedli le to, da so si sovjetski znanstveniki pomagali z radijskimi napravami in sicer s centimetrsko ali celo milimetrsko dolžino. To metodo je obdelal in izpopolnil prof. Vsevolod Trojicki, ki se že 15 let ukvarja z raziskovanjem Lune. Njemu je pred nedavnim uspelo določiti »gostoto* snovi, ki prekriva Luno, njeno prevodnost toplote, kemično sestavo in tudi moč absorbiranja elektromagnetnih valov. Prof. Vsevolod Trojicki je agenciji «Tass» dobesedno dejal: «Se-daj je pojasnjeno, kako se te lastnosti Lune — lastnosti absorbiranja elektromagnetnih valov — menjujejo v odnosu in odvisnosti od temperature. Ugotovljeno je, da velikansko kolebanje temperature na površini Lune, kolebanie, ki gre od 120 stopinj nad ničlo čez dan do 175 stopinj Celzija pod ničlo ponoči, vodi k tako imenovanemu dopolnilnemu segrevaniu porozne snovi na globini od 7 do 15 centimetrov. «Pri ogromnih razlikah v temperaturi od polnoči do poldne se prevodna sposobnost porozne Lunine snovi poveča povprečno za 60 do 70 odst. «Novi podatki o mikrostrukturi in debelosti tega poroznega sloja na Luni nas prepričujejo, da je površina Lune do neke meje trda. O tem nas prepričujejo tudi podatki, ki smo jih dobili z avtomatičnih postaj, ki so pristale na Luni,* — je zaključil prof. Vse volod Trojicki. Kakor vidimo, se trditve sovjetskih strokovnjakov glede trdnosti Lunine površine ujemajo z ugotovitvami, do katerih so prišli njihovi ameriški kolegi. Vtem ko je pred leti, celo še lani veljalo mnenje ali vsaj domneva, da Lunino površino prekriva tanjši ali debelejši sloj prahu, velja sedaj prepričanje, da je Lunina površina do določene meje trda, kakor iz haja tudi iz tega, kar je rekel prof. Vsevolod Trojicki in da je torej pristanek na Luni možen, da tore; ni nevarnosti, da bi se nekoč, čez kako leto, vesoljska ladja z astronavtom vred pogreznila v «pepel», to je v zelo droben pesek, ki naj bi prekrival Lunino površino in ki naj bi bil posledica velikih temperaturnih sprememb, ki po navadi privedejo do drobljenja snovi. IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Črnogledi P. Marani in sanjavi Cassetti sošolcem. STRELEC Za slehernega ljubitelja slik, ki jih ne zbira le z namenom, da bi povečal vrednost vloženega denarja z večanjem umetnikove slave, je obisk prve razstave še neznanega likovnika, poseben užitek, tak, kot da bi stal ob izviru bodočega umetnost napajajočega veletoka. Podoben doživljaj nam nudita razstavi absolventov umetniške šole Paola Maranija in Marina Cassettija v krožku ENDAS, kjer je Marani že na novoletni razstavi vzbudil pozornost z delom «Vietnam 66». V tem ni več ne ljudi ne mer in ne prostora, ki naj bi pomagali umeti vsebino, in vendar jo grenko občutimo, kot ob gledanju s krvjo oskrunjene svečeniške halje pestre orientalske lepotnosti. Poleg tega platna je tu še devet drugih platen, v katerih žene impulzivni slikar valovje svojih obtožb proti raznim pojavom sodobne družbe. Tako to visoko pljuska v bolj geometrični abstraktnosti slike «Semaforska obsedenost», v ponočnem prividu «Industrijsko središče* in v platnu Ijavili. Tokrat prihaja na Pr™ Mestne galerije novo ime. J Milena Luznar — Straškem mlada slikarka. Rodila se je. leta v Selcih pri stom i*; koder se je 1955. leta P'^ v Piran. Umetnica je že od ^ nosila v sebi občutek za ost . povezan s talentom za izrazne nosti. Dolgo je to svoje naS^u t prikrivala, nato pa se je ”1 mila in si uredila improvid'^ telje, v katerem sedaj išče ^ umetniško pot pri oblikovani.: nega stila in tehnike, ki % . bila primerna za njeno 1 izživljanje. Ti poskusi so 1r do prvih rezultatov. tol Osnove slikarstva si je la pri Pavlu Zamarju, k' jjj vpeljal v risbo, tempero, j rel, olje in tudi druge tehnik' V oddelku stalne razsta^ Mestni galeriji v Piranu ^ sedaj 4 njene slike, njejjjjm To je njen prvi stik z jfll Naslovi slik so «Piranskifjj jala v aktivnem delu n ja, da se bo torej temeljit «c !Zl V se je zahvalila Mestni gal°r ji je s svojo gostoljubnosti0 gočila stik občinstvom, f OVEN (od 21.3. do 20.4.) Zberite vse svoje moči, da bi zmogli nalogo, ki ste si jo zastavili. Nekdo bo v vas zanetil ljubosumnost. BIK (od 21.4. do 20.5.) Da bi se odločno lotili nekega načrta, počakajte na ugodnejše razmere. Potrudite se, da bi z ženskami bili bolj spretni. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) V« še pobude bodo zelo upoštevane. V i čustvenih zadevah se pač prilagodi j te okoliščinam. HOROSKOP RAK (od 22.6. do 22.7.) Bodite nepopustljivi in za vsako ceno ohranite to, kar ste si že ustvarili. Raz očarani boste nad nekim prijateljem. LEV (od 23.7. do 22.8.) Ugoden ZDC nih uradnih stikov. Uspešen vazgo- vor z nekim tekmecem v ljuoezni. DEVICA (od 23.8. do 22.3.) Pogumno se spoprimite s težkočami, ki vam jih bo povzročil nevaren poslovni tekmec. V dveh boste lepše dosegli to, kar si najbolj želite. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Z odločnim ukrepom se utegnete še rešiti iz zagate. Prijeten večer v družbi z veselim dekletom. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Zvezde vam napovedujejo izreden uspeh na nekem novem področju. Presenetljivo srečanje z nekdanjim (od 22.11. do 20.12.) Vaše poslovne zamisli bodo pri predstojnikih naletele na ugoden odmev. Rešite čimprej neko vprašanje svoje vesti. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Napredek vam je zagotovljen, če ne boste preveč neučakani. Odpovejte se nekaterim svojim načrtom, če bi ti ogrožali enotnost tistih, ki jih ljubite. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Volja in vztrajnost vam bosta nadomestili srečo. Manjše spremembe na čustvenem področju. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ste že na poti k sreči, za gotovo jo boste že v kratkem dosegli. Pobotali bo ste dva sprta prijatelja. Radio Trst A TOREK, 25. APRILA 1967 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 - Poročila - 8.00 Koledar - 8.30 Orkestri - 9.00 V prazničnem tonu - 10.00 Rižarna v Trstu - 10.15 Samospevi o odporništvu - 10.45 Karakteristični ansambli - 11.15 Klavirski duo Ferrante Teicher - 11.30 Tržaški motivi - 12.00 Lelja Rehar: «čjer suo uotruoci je veselje jen srječa* - 12.30 Za vsakogar nekaj 13.30 Glasba po željah - 14.45 Izbor motivov iz operet - 15.30 «Bernardek», radijska komedija -16.20 V tričetrtinskem taktu - 16.45 Glasba za transistornik 17.25 Dallapiccola: Canti di liberazione 18.00 Veseli motivi - 18.30 Violinistka F. Selvaggio, pri klavirju R. Lantieri - 19.10 Plošče za vas 19.30 Zvoki, uglašeni na tčmo • 20.00 šport - 20.30 Rossini: «Otel lo», melodrama - v odmoru: Opera, avtor in njegova doba - 23.05 Motivi, ki vam ugajajo. ročila - 8.30 Pevci lahke glasbe -9.10 Zvočni trak - 10.05 Plošča za poletje - 10.30 Obletnica osvoboditve - 11.00 Triptih - 11.30 Mozart, Verdi in Puccini - 13.28 Pisan program - 14.40 in 15.10 Glasbeni spored - 16.00 Program za najmlajše - 16.30 Nove francoske plošče - .7.20 Pogovorimo se o glasbi - 18.15 Lahka glasba - 19.30 Luna park - 20.20 R. Ruggeri v Pirandellovi «Tutto per bene » -21.45 Simf. koncert. II. program 9.25 Jurij zeleni se z mavrici, še... - 9.40 «Iz glasbenih s0.j,l 10.15 Iz oper G. Puccinija 'Jj Turistični napotki - 11.15 ^ zvoki - 12.00 Na današnji %■/ 12.10 Dva ansambla - 12.30 i tijski nasveti - 12.40 Brazilski^ datelj Mignone 13.30 Prip^fV vam... - 14.05 J. Bitenc: NujlJ ^ Godrnjavček 14.25 Veliki °r jj! JJl - 15.20 Zabavni intermezzo ' ^ « V torek na svidenje - 16.00 j rij dan za vas - 17.05 L. M. ške«7 ^ Preludij, Arija, Finale - 18-|'M u,, tualnosti - 18.15 Iz naših postaj 18.50 Na medna1^ 12.05 Lahka glasba - 12.25 Tretja stran - 13.15 Zbora Montasio in Grion - 14.(M) Zafredova Simfonija v čast odporniškega gibanja - 14.40 Tenorist S, Rosolen. 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 -Poročila - 8.45 Plošča za poletje -9.35 Glasbeni album 10.00 E. Roda: «Mademoiselle Docteur* - 11.00 Filmske novosti - 11.45 Pesmi desetletja - 14.00 Juke box - 15.15 Violinist J. Menuhin - 16.00 Plošča za poletje - 16.38 Cassieri: «Pensione Scilla* 17.30 Glasba in šport - 18.35 Vesele harmonike - 20.00 «Pozor na ritem* - 21.00 Poljudna enciklopedija - 21.10 Jazz - 21.40 Plesna glasba. križpotjih - 19.00 Lahko noCjuf, 6r, ci - 19.15 Glasbene razglej (1 20.00 Slovenski oktet • 20.|L J* Š| premiere do premiere - 21 •*"A JJi sem godal - 21.35 Iz fonote*"J ') dia Koper 22.15 Jugoslo'' J ?e glasba - 23.05 Orkester El*in % Ital. televizijo ^ ^ 15.00 Avtomobilske dirke • S u* zi - 16.30 Program za najd'W ic 17.00 Konjske dirke - 17.38 .^ji ^ 17.45 Program za rtjjjjtot hi1 nik lil. program 18.45 Bartok, Rusch in I* 19.00 Nabožna odda ja - '8- . i ta, ljudna znanost 19.45 S; Koper 6.30, 7.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.30 - Poročila - 7.15 Jutranja glasba - 8.15 Vesela glasba 10.35 Orkester - 11.00 Otroški ko tiček 11.30 Današnji pevci - 12.00 in 14.00 Glasba po željah - 13.40 Operna panorama - 15.00 Za oddih in razvedrilo - 15.45 Slov. narodne - 16.00 Program za mladino 16.20 Krešimir Baranovič - 17.00 Tretja stran - 17.40 Pevci - 18.00 in 19.30 Prenos RL - 19.00 Trobentač J. Jones - 22.15 Orkester. Nacionalni program 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 - Po- 10.15 Mozartove simfonije - 12.20 Na sporedu Čajkovski - 12.55 Violinist Izak Štern - 14.30 Iz Mozartove «Apolon in Hijacinta* - 15.30 Nove plošče resne glasbe - 16.25 Debussyjevi simfonični fragmenti - 17.00 Skladbe, posvečene odporniškemu gibanju 18.45 Nevv Orleans: Un’epopea, una leggenda -19.15 Vsako večerni koncert - 20.30 Corrado Alvaro: Deset let po smrti - 21.00 Liszt — romantika -22.40 Prejeli smo. Sloveni/o 6.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 — Poročila - 8.05 Glasbena matineja - 8.55 Radijska šola - ijuuiut 4iirtiii/cii lu.n.j op«' .gmi? sti in ital. kronike 20.30 21.00 Zinnemannov film jJ ^ i - 22.50 Pojdimo Dnevnik. kino II. kanal •M 18.30 Francoščina 21-08 nik - 21.15 Športni teden, ^ rj Slovstvo in umetnost lijan v srednji šoli. Jug. televizijo 18.25 in 22.25 Poročil« Torkov večer s Henčkovim .umov večer s nencKuv*-18.50 Jugozahodna Afrik« . (J JV obzornik 20.00 Drevo J, f TV obzornik - 20.U0 Drevu \ Sanje — ameriški film -turna panorama. BREG-UNION 1x1 (ltO) Podlonjerci zasluženo odvzeli točko neučinkovitim Brežanom v Druga obletnica delovanja Sd Brega PRIMORJE-CRETTA 4:0 (1:0) Dve toebf vredni naslova Že v nedeljo odločilna tekma Primorje - Vesna za naslov prvaka? V nedeljo je proseško Primorje prišlo do pomembne zmage: v zadnji tekmi prvenstva je z gladkim 4.0 odpravilo enajsterico Grette in s to zmago dohitelo Vesno na vrhu lestvice. Za določitev prvaka I. skupine bo tako potrebna odločilna tekma med Primorjem in Vesno, ki bo predvidoma že v nedeljo. Da je bila zmaga Primorja zaslu- žena ni nobenega dvoma. Prosečani so v prvem delu dobro zaigrali in gradili akcijo za akcijo. V drugem polčasu so sicer nekoliko popustili; a so imeli vseeno vedno premoč nad tekmeci. Obramba je solidno držala, le Stinko se nam je zdel kot prosti nekoliko negotov in včasih preveč grob. V napadu pa je posebno ugajal živec ter tu pa tam tudi Verginella. Problem Primorja pa še vedno ostane sredina igrišča. V nedeljo sta na tem mestu igrala 0 Množica gledalcev zapušča po tekmi Breg — Union boljunško igrišče v s^a *elo dobrem igrišču v Boljuncu ter v lepem vremenu sta se steviinVens^em derbiju spoprijeli ekipi Brega in Uniona. Vendar so namrgl- nav'iači Brega zapustili igrišče še enkrat razočarani. Breg je Izidi nedeljskih nogometnih tekem III. AMATERSKA KATEGORIJA SKUPINA L Teenoferramenta - Coop 1:2 Gretta - Primorje 0:4 Primorec . G. Viani 3:3 lab. Prosek - Roianese 3:4 Aurisina - Lib. Barcolana 2:1 SKUPINA M Breg . Union 1:1 Esperia - Muggesana 0:0 Flaminio - S. Anna 0:1 Campanelle . S. Sergio 1:3 P°d svojimi zmožnostmi ter si je pustil večino tempo od nasprot ga pa so vsi igralci najslabših na igrišču) zapravil še l ni l; - zrnedeno in brez volje. Edi, i Sp -io______i --- rešil ;Se. je Pted splošno puščobo Po i'J6 Metlika, ki je zaigral kot bega ata- Vzroki ponovnega sla- p°l aast°Pa Brega so tokrat po-Ringi a Jajni: predvsem so tre- se S6dPreveč površni in igralci se čan0 a}’ ko je prvenstvo že kon-W ie bilaniso uigrali, poleg tega pa J šču Dnr^?zvr'st'**'ev igralcev na igri-^ Utoon-n°ma zSrešena. ■ Sv°jeSa Je nagnal najlepšo tekmo taslJL prvenstva ter je popolnoma > • SO - ° OdnPRPl frtnlrn Vci icfrnlrn au odnesel točko. Vsi igralci 1*2 borbp„„ , topo, požrtvovalno in te- O konca. E ST’ medtom ko je Čok zaigral t -I Prvem polčasu. Ovali Tut™ 'kUiica. z,iasti so se od-Caiiiajj,. oraliit0. Gombač ter brata SREg- 7 Union i:i (uo) tar0j z?sici Kozina, Metlika; Pe-deiia Maver, Bartezina; Ro-tar0s’ ^ ^uš, Švara, Bubnich, Pe- ^ON; 'ffft A/r vdlllaSOu C IVIdL" A.-’ Ayrlorabit°, Gombač, Carpassa V zar« 7?Ver> Čok, Nadlišek, Baz- K°TJE:CnVatin- Union f5 za Breg' * lepitniJe, ^oj začel hitro ter je rg P^amiv, vnašal zmedo v % fcšejH* Brega, že v 3’ si je Nad-t i® s ugodno priložnost, ko 'Gj Jadel VIa., Mim strelom iz bližine *°rsiralt ■ °- Gostje so še naprej G 0ti daw'n Morabito je v 5’ streljal fl ' srp,i lzredno močno, a preveč ^av i.u”’ tako da je Sosič brez 'j. -‘•av ni. „ ” ua Jo oosic uie/ f Slavil ,,^'oa. a Mačehi si je za- j) ,ag°dno priložnost z glavo. 1 Rnr.J? oe le lo „ _______________ dPoči Sa je le s težavo rešil pre-jdraj^ ,ter začel Počasi, a "S U!,aV0 nSati- --30’ je-“- Ki »O’ V 36 M v kot močan strel pa je Švara pre- z glavo out Petarosa V. Podal naravnost Rodelli, eno priložnost, ko je iz ugodnega položaja v voleju poslal v out. V drugem polčasu ni bila igra več tako povezana in je temeljila zgolj na pobudah posameznikov. Čok pa je v 7’ izkoristil veliko luknjo v obrambi Brega ter je z roba kazenskega prostora nemoteno streljal v mrežo. Žoga je zadela prečko in se odbila v vrata nemočnega Sosiča. Brežane je gol presenetil, kar je izkoristil Union, ki bi 1’ kasneje skoraj povedel, če se ne bi Sosič v zadnjem trenutku vrgel Nadlišku pod noge. Breg je nato začel besno napadati, Union pa se je posluževal hitrih protinapadov, da je stalno ogrožal vrata Brega. V 12’ je izvedel zelo lepo osebno akcijo Rodella, ki je prodrl po desni strani v kazenski prostor ter izvabil iz vrat Furlana, vendar' pa je njegov predložek na sredo prestregel . Motabito, &„ ieJoesJežav rešil. Brežani so še naprej, oblegali Furlanova vrata, Union pa se je lefftPfh 'ffiheipllnirano brani! brez grobe igre. V 28’ je Bubnich zaključil v out ugodno priložnost. V 30’ pa se je poškodoval Bertesina, ki je moral zapustiti igrišče in se ni več vrnil. V 31’ pa je Furlan odbil v kot oster strel Petarosa V., Švara je bil sicer lepo postavljen a ni pravočasno posredoval. Zadnjo priložnost za Breg je imel Bubnich, ki je v gneči v 35’ zadel drog, a obramba Uniona je tudi tokrat rešila. Tekma se je tako zaključila neodločeno, kar popolnoma odgovarja stanju na igrišču. K. V. !efjii %. Puicasa je Bubnich (eden V soboto je ŠD Breg praznovalo drugo obletnico obstoja. Brežani so pokazali, da se držijo načel, ki so jih vodili ob ustanovitvi društva, saj so, 'kar je nadvse hvale vredna pobuda, določili izkupiček nedeljske tekme za postavitev doprsnega kipa S. Gregorčiča, s čigar imenom se ponaša dolinska šola. 1,1................................................................................................................ ITALIJANSKO PRVENSTVO Slaba igra in porazi baških predstavnikov IlliaillniiiKVAiiitiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiaiikttiiriiK d i(Tiiciaiiiiikiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitii«iii^i«iiiii|ir(|i| GORIŠKI NOGOMET Zopet zmaga Juventine 2:1 v tekmi s Serenissimo JUVENTINA: Tomasin, Ožbot, Rosolen, Paškulin, Tabaj E., Fer-folja, Ghiotto, Klaučič, Montico, Petejan SERENISSIMA: Bravi, Visentini, Juri, Mantovani, Galiussi, Pa-tocco, Regis, Dorlini, Mian, Miani, elemente. KOTJE 4:3 za Juventino. STRELCI Dorlini v 42’ p.p., Ferfolja v 44’ p,p., Montico v 43’ d.p. Juventina je začela igro in jo je v začetni pol uri prvega polčasa tudi vodila in vsiljevala zelo hiter tempo tudi nasprotnikom. Tem se je šele v 15’ posrečil prvi prodor in št. 8, Dorlini, je streljal v vrata, a Tomasin je žogo odbil v kot. Nato je spet Juventina napadla in prenesla igro pred vrata gostov. V 21’ je Klaučič streljal le za las previsoko. Nevarne akcije s strani domačinov sp si naglo sledile. V 26’ je strelMppgtejan in nastal ^bi furlanske ekine_ ustavil žoge z roko. Sodnilč^efe* ni mogel videti, ker so vmes stali igralci in mu omejevali pogled, in ni prisodil e-najstmetrovke. Igra se je nadaljevala nekoliko manj živahno, kar so izrabili gostje, da so v 42’ izvedli protinapad. Pred vrati je nastala zmeda in Serenissimi je sodnik prisodil kazenski strel, ki ga je točno streljal Dorlini. Štandre-ški vratar je sicer met prestregel, a žoga se mu je izmuznila in isti Dorlini jo je znova poslal v vrata in s tem dosegel prvi gol igre. Dve minuti kasneje nov kazenski strel, tokrat za Juventino, ki se je ponovno pojavila v napadu. Petejan je streljal in branilec gostujoče ekipe je zopet ustavil usnje z roko. Tokrat je sodnik pravilno prisodil enajstmetrovko, ki jo je z veliko točnostjo streljal Ferfolja in izenačil. Drugi polčas se začne s hitro igro. Pri igralcih obeh ekip pa se pojavi živčnost, ki onemogoči vsako realizacijo. V 34’ je Collini imel žogo, Patocco ga je ustavil in se maščevalno zakadil vanj. Sodnik je oba izločil iz igre. Malo kasneje v 43’ iz trikota Klaučič - Ferfolja-Montico nastane gol, ki privede Štandrežce v vodstvo za 2:1. To stanje je ostalo neizpremenjeno do konca, čeprav je Serenissima z zadnjimi močmi, a neurejeno poskušala doseči izenačenje. Juniorjem Juventine gostovanje v Ločniku ni prineslo sreče, so tam izgubili tekmo 2:0. O. R. Sanrocchese Sovodnje 3 2 Danes nastop Borisa Košute v I. kategoriji li A (Od našega dopisnika) *rM fc’HajTuPE’ 24. — Državno prvenstvo v namiznem *. ItftUi V(-era.i in Hnnoe « irvr»lTlin TVO rn 7.0 ml?/) SO st tenisu se Je na- ^Včeraj In danes s polno paro. Za mizo so že stopili vsi najbolj-38o J?« teralch Tekmovanje drugokategomikov se je zaključilo z - G Je h v^erate ProU glavnemu favoritu Triulzlju, potem ko Je sled- PRIJATEUSKI NOGOMET V nedeljo, 30. t.m. PRIMOREC-TABOR V nedeljo, 30. t m. bo ob 16. uri na občinskem igrišču v Boljuncu prijateljska nogometna tekma med športnim društvom Primorec iz Trebč in enajsterico sežanskega Tabora. ’rem "loS? kolu 511 naklonjen, že v teKeJ nfka. pP°Wočl za našega pred-j* Vra3Zauav, slabo so igra- „ u^Vrsm0 1:d Crechlel. Slednji Puji* kloni, Peto mesto, potem ■ Stavbo G.^agovalcu Macerati, ,h' 'j* Je bil še slabši. Slaba * SR 1P nadaljevala _ „ ih. že v ne- Edi Bole klonil v Proti povprečnemu v v ^linv se Je na iril^i Jtategorijah. 0 $1 kol Je m Bole lgdijl pOVpicuiromu ti=V pjub dobri igri lž v ?J». J za tiw !i’ ^ mladl že Vrte ’i Ni naporno tekmova- to kategorije Je Slo Comlni iz Rima, i^ V^laPnama8al faVOrlta Pe' ]>: , neuspehih smo ve- dv°Jlc- *»1 se N k to rf.?Va'to Po starem. Edi & sta ^razzan° sta dala iz I V saJ Sta klonila pa >5 NSffi slahfe,nturl 'z Rima bblj ' m i Gtffbtoovb l*rt, kot po zaslugi fl* h* N v Prvenstvo zaključilo , t P Jein prvokategornikov. E-4 T-ar DANES V SOVODNJAH Mladinsko športno srečanje Sovodenjci-Oijaški dom Danes bo v Sovodnjah mladinsko športno in prijateljsko srečanje, ki ima namen zbližati našo učečo se in delovno mladino. Srečanje bo v dopoldanskih in popoldanskih urah. V dopoldanskih urah je na sporedu samo namizni tenis, ki so ga mladinci iz Sovodenj začeli ponovno igrati. V tej panogi, ki se bo začela ob 9. uri, bosta zaigrali dve ekipi: v prvi igrajo 4 člani, v drugi pa dva začetnika, ki se bosta pomerila z dvema dekletoma. Ob 1. url bodo dvoboj prekinili, prisotni pa bodo prisostvovali polaganju vencev, ki bo ob isti uri pri spomeniku padlim. Nato se bo turnir nadaljeval In zaključil. Ob 4. url se bodo nastopajoči zbrali na igrišču, kjer bo najprej nastopila otroška ekipa v tekmi med dvema ognjema. V isti panogi se bodo pomerila dekleta. Sledila bo odbojka, ki jo bo sodil že uradni sodnik Jelko Petejan, ki je še nedavno zastopal vrste go-riškega «Doma». Kot zadnja bo nogometna tekma: Dijaški dom bo nastopil z vsemi najboljšimi silami, medtem ko bodo Sovodenjci poslali na igrišče enajsterico naraščajnikov. Po športnih srečanjih bo v dvorani kratek nagovor in pomenek za določitev povratnega srečanja ter na možno tradicijo srečanja. Srečanje se bo zaključilo ob veselih zvokih. Na to srečanje vabimo vso mladino z Goriške. Vodstvo mladinske sekcije športnega društva «Sovodnje», ki srečanje prireja, sporoča, da bodo v sla. bem vremenu popoldanska srečanja kasneje. Vsi prijatelji mladine ln športa vljudno vabljeni! V nedeljo se je na sovodenjskem igrišču pomerila domača ekipa z gostiteljico San Rocchese Zmagala je sicer San Rocchese, vendar so si Sovodenjci banalno zapravili obe točki. Temu je pripomogel sodnik, ki bi moral prisoditi vsaj še eno enajstmetrovko. Po lepem začetku so si Sovodenjci priborili gol prednosti, v drugem polčasu pa je Lo-viscek (S. R.) prevaral Tomažiča in izenačil. Kmalu nato je srednji branilec belih premočno podal svojemu vratarju in povedel nasprot> nike, kajti vratar žoge ni zaustavil. Tretji gol za San Rocchese je realiziral Lovišček, medtem ko so Sovodenjci, gostje na lastnem igrišču, dopuščali strel. Sfiligoj je 10 minut pred koncem znižal rezultat z enajstmetrovko. Končno stanje San Rocchese . Sovodnje 3:2. Omenimo še, da je Sfiligoj v p.p. pogodil prečko, sodnik pa bi moral prisoditi enajstmetrovko na prekršek branilca S. R., ki je zaustavil Flo-reninov strel z roko. Odsoten je bil tudi najboljši v ekipi juniorjev Fajt Damjan zaradi diskavilifikar cije. J. V. Bagatin in Pertot. Prvi je dobro o-pravil svoje delo in je pokazal tudi sposobnosti strelca. Mladi Pertot je vzdržal le v prvem polčasu, v drugem pa je postopoma zmanjkal. Tako je Bagatin ostal osamljen na sredi, a mu je Verginella večkrat prišel v pomoč, zaradi česar je ostala praznina v napadu, kjer je bil žužič preveč osamljen. To pomanj. kljivost bo treba popraviti, ker je znano, da se akcije gradijo v sredini igrišča, kjer pa Primorju danes manjka režiser. Enajsterici sta nastopili kakor sledi: GRETTA: Petroncelli, Radovič, Co-lombetta, Fasano, Savarin, Umek, Bianchi, Mamillo, Lupiš, Rizzi, Trom. PRIMORJE: Seheriani, Babudri, Delise, Stinko, Bartole, Pertot, Fras-sinelli, Bagatin, Zužič, Verginella, 2jvec STRELCI: v 22’ Zužič, v 15’ d.p. Stinko iz enajstmetrovke, v 36’ Živec, v 42’ Frassinelli. Prvi napad nosi podpis Grette in to v 2’ igre, ko je prisilila Babudri-ja, da je v kazenskem prostoru u-stavil žpgo z roko. Sodnik je prisodil enajstmetrovko, ki jo je Bianchi zastreljal visoko nad prečko. Dve minuti kasneje je Stinko zagrešil napako in dal možnost Lu-bisu, da je prešel v napad, vendar je bil prepočasen in Seheriani je z lahkoto rešil. Po teh dveh prodorih je Primorje prevzelo vajeti igre v svoje roke in že v 5’ je Verginella prodrl skozi gosto obrambo Grette ter silovito streljal. Petroncelli je bil premagan, a žoga se je odbila od vratnice zopet v polje. V 10’ je Verginella skušal s prostim strelom presenetiti nasprotnega vratarja, vendar je tokrat njegov strel končal za las nad prečko. V 16’ lepa akcija Bagatin - živec, ki ni rodila uspeha. Bagatin je skušal takoj za tem z močnim strelom presenetiti Petroncellija, ki mu ie še pravočasno ustavil žogo. V 22’ prvi gol Primorja: prosti strel s središča igrišča z žogo do Verginelle, ki jo je podal Pertotu. Ta se je rešil branilca in predložil v sredino, kjer je Zužič s krasnim stre- lom premagal vratarja gostiteljev. V 30’ je živec na predložek Verginelle streljal, vendar Je našel Petroncellija na mestu. Takoj nato protinapad Grette s hitrim Bianchi-jem, kateremu pa je Seheriani s skokom pod noge preprečil strel. V drugem polčasu je Primorje nekoliko popustilo, vendar je v 15’ podvojilo rezultat z enajstmetrovko, ki jo je realiziral Stinko. Enajst minut kasneje je Bagatin predložil popolnoma prostemu živcu žogo in mreža Grette se je tretjič zatresla. In še zadnji gol, ki ga je v 42’ dosegel Frassinelli po lepem prodoru celotne prednje vrste Primorja. B. R. MOŠKO PROMOCIJSKO PRVENSTVO Danes prvo kolo Štiri slovenske šesterke ob mreži Danes GRDA - Bor ob 10.00 Sokol - Zarja ob 10.00 30. apr. CRDA 1. maja Bor -4. maja Zarja Breg -7. maja Sokol Zarja 14. maja Bor -Breg -Povratno kolo: 21. maja Bor -Zarja - Breg Sokol . GRDA Bor ■ CRDA - Breg Zarja Sokol ob ob ob ob ob ob ob ob 10,00 10.00 10.00 15.30 10.00 10.00 10.00 10.00 CRDA - Sokol ob 10.00 ob 10.00 25. maja Breg - CRDA Sokol - Bor 28. maja CRDA - Zarja Bor - Breg .2. jun. CRDA - Sokol Breg - Zarja 4. jun. Zarja - Bor Sokol - Breg ob 10.00 ob 10.00 ob 10.00 ob 10.00 oblO.OO ob 10.00 ob 10.00 ob 10.00 CRDA bo igrala v telovadnici v Ul. Zandonai št. 4, Sokol in Bor na stadionu «Prvi maj» Zarja in Breg pa na domačih igriščih na prostem v Bazovici oz. v Dolini. NA MEDNARODNIH ODBOJKARSKIH TURNIRJIH NA REKI Ženska šesterka Bora tretja borovci pu no drugem mestu iiiinmtmiimi m n iiii iiiii um m immiiimiiti Danes, 25. aprila se bo začel plezalni tečaj SPDT v Glinščici. Tečajnike opozarjamo, da se morajo zbrati ob koči Premu-da točno ob 9. uri aiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiii TEKMA REPENCEV ZA SMEH IN DOBRO V0U0 NA VELIKI R0VNI V nedeljo sta moška in ženska šesterka Bora gostovali na Reki, kjer sta se udeležili .prijateljskega turnirja, ki ga je organiziralo odbojkarsko društvo Rijeka. ženske so osvojile tretje mesto, medtem ko so bili moški nekoliko uspešnejši, saj so si na tem turnirju priborili častno drugo /mesto. Nedvomno je ta športna' manifestacija tehnično služila obema šester-kama in predvsem Borova dekleta so prišla v stik res z odlično od bojko. ženska ekipa Rijeke namreč solidno nastopa v I. jugoslovanski ligi in je do sedaj osvojila 2 zmagi (dvakrat pa je bila poražena). Trenutno je v sredini splošne lestvice. Rečanke več kot solidno obvladajo odbojkarsko tehniko, poleg tega so tudi taktično pokazale povsem moderno igro (najboljša podajačica iz druge linije je stalno igrala v prvi liniji, visoko dvignjene žoge, obramba itd.). Torej res lepa izkušnja za igralke Bora. Reški odbojkarski turnir se je odvijal na dveh igriščih. Ločeni sta bili ženska skupina ekip in moška skupina. To pa zato (tako nam je povedal organizator manifestacije), ker je bilo igrišče, kjer bi se moral odvijati turnir preoddalje-no od mesta in bi se občinstvo le maloštevilno udeležilo srečanja. «ženski turnir* (ker je bil kvalitetnejši) je bil torej v mestu. Udeležilo se ga je 5 ekip (Izola je v zadnjem trenutku dala forfait), ki so jih razdelili v dve skupini ln sicer: I. SKUPINA — Partizan Rijeka, Bor Trst. II. SKUPINA — Poreč, Pula, Rijeka II. Borovke so v prvem srečanju premagale Izolo p.f., morale,pa so kloniti močni šetserki Partizana z Rijeke, ki, kot smo omenili, uspešno nastopa v prvi jugoslovanski zvezni ligi in ima kar dve reprezentant- ki republiške lige (Stojlčevo in šču-lac) in eno v zvezni mladinski re- prezentanci (Dukičevo). Naloga naših predstavnic je bila torej izredno težka. Plave pa se nikakor niso vdale in bi z bolj umirjeno Igro lahko tudi žele skoro nemogočo zmago. V prvem setu so namreč klonile s 15:10, v drugem nizu pa so podlegle le po 6. set žogah z rezultatom 20:18. Nedvomno bi z večjo mednarodno izkušnjo ln s popolno sestavo (Švabova je bila namreč odsotna) lahko dosegle nekaj več. Vsekakor pa niso razočarale. Partizan Rijeka — Bor 2:0 (15:10, 20:18) BOR: Pavletič, Zavadlav, Hmeljak, Lučka in Sonja Bare j, Kenda in Mijot. V četrtfinalni tekmi pa so borovke premagale Poreč z 2:1 in s tem tudi osvojile končno tretje mesto turnirja. Ta zmaga je toliko bolj pomembna za Borove predstavnice, ker so igralke skoraj popolnoma opustile športno aktivnost že pred dvema mesecema in zato gotovo niso bile v najidealnejši kondiciji za tako zahtevna srečanja. Zaradi pomanjkanja fizične kondicije so bile skoro vse precej statične in jim je napor onemogočil vsakršno dobro tehnično In taktično igro. Torej zmaga je tembolj zaslužena. (Zadnji set so Borove predstavnice zmagale s 15:0, ker so nasprotnice morale predčasno z igrišča zaradi takojšnjega odpotovanja). Bor — Poreč 2:1 (10:15, 15:12, 15:0) BOR: Pavletič, Zavadlav, Hmeljak, Lučka in Sonja Barej, Kenda in Mijot. iiiiumiiiiiuiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiimiuiiitinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiMiiiimiii ODBOJKA ZENSKA B LICA Pomembna zmaga borovk nad FARI 3:1 za slovenska dekleta V nedeljo je mlada ženska šesterka Bora prišla do tretje zmage v letošnjem prvenstvu B lige. Nepričakovano in povsem zasluženo je premagala FARI iz Trsta, ki je do nedelje vodil skupno s Sacilom na čelu lestvice. Uspeh Bora je tembolj pomemben, ker so dekleta pokazala na igrišču izredno borbe-nost in voljo do zmage. Pripomniti Mladi 3 - Stari 2 Velik obisk gledalcev - Potreba po športnem društvu v Velikem Repnu Prireditelji nogometne tekme med poročenimi in neporočenimi Iz Velikega Repna si gotovo niso pričakovali takega uspeha športno-zabavne prireditve. Propaganda po vasi in občini je bila sicer dobra in vaščani so se živo zanimali za spopad, vreme pa se je v soboto tako skisalo, da je pretilo najhujše: odpoved; tekme. K sreči se je vse obrnilo na dobro, sonce in veter sta zadovoljivo posušila igrišče na Veli- ki Rouni pri Proseku Igralci so se pred tekmo psihološko pripravljali v slačilnicah v Velikem Repnu, kjer je na glavnem trgu stal zanje pripravljen poseben... tovornjak z velikimi plakati in zadnjimi poročili o tekmi. Med plakati smo med drugim opazili enega z napisom: «Ej, ko bi Igrali na našem igrišču!* Igralci so pritekli na trg, se vkrcali na tovornjak, ki jih je v spremstvu dolge kolone avtomobilov kot živino pripeljal skozi Briščke na igrišče. Sodniku Živcu iz Zgonika sta se moštvi predstavili takole: STARI: Slavko žeštkov, Lucijan Pekičev, Bine Metevžinov, Rjno, Egon, Karlo od Vide, Ninko Tevčev, Milko Lazarjev, Milan Repcev, Egi-dio, Stanko Jemačev, Nini Brščev, Mario žjenčev (tudi rezerve!). MLADI: Francko Mulič, Branko Guštin, Alojz Škabar, Edo Škabar, Zmago Ravbar, Branko Hrovatič, Emil Škabar, Dušan Guštin, Vešter Purič, Emil Škabar, Alojz Škabar. Začetek je bil za stare zelo uspešen. Močno so pritisnili ln obramba mladih Je imela veliko dela, po 10 minutah igre pa je po lepi akciji napadalne vrste, Egidio, najstarejši mož na igrišču, prisebno prehitel branilca in vratarja mladih, ter povedel svojo ekipo v vodstvo. Malo kasneje je malo manjkalo, da bi se ista akcija povsem ponovila. Mladi so končno organizirali svoje vrste in Branko Hrovatič je izenačil. Sledila je še ena nevarna akcija mladih, katero pa je zelo okrogli vratar Slavko res mojstrsko ustavil s skokom pod noge mladih napadalcev. V prvem polčasu se je rezultat še dvakrat spremenil. Naj- prej je z lepo osebno akcijo povedel v vodstvo stare Milan Repcev, kateremu je sodnik nekaj nato razveljavil lep gol, Zmago Ravbar pa je z močnim diagonalnim strelom že drugič izenačil za mlade. V drugem polčasu sta vstopila za stare dva rezervna igralca, iz igrišča pa je moral nevarni Egidio, ki zaradi poškodbe ni mogel nadaljevati igre. Stari so še vedno napadali vendar njihove akcije niso bile več tako nevarne. Veliko priložnosti za gol je imel Milan Repcev, kateremu pa je vratar Mulič z mojstrskim skokom odbil v kot oster strel od blizu. V obrambi mladih sta gospodarila Branko Hrovatič in Edo Škabar. Prvi se je večkrat tudi spuščal v napad in tudi dosegel gol tekme. Proti vratom je v paraboli poslal žogo, ki je bila verjetno namenjena soigralcem, končala pa je za hrbtom presenečenega vratarja Slavka, ki ji ni bil kos. Do konca ni bilo več dramatičnih momentov. Zmagovalce Je v vasi sprejelo veliko ljudi in zabavljanje na račun starih, ki so veljali za favorite, se verjetno še danes ni poleglo. Tekma med poročenimi in neporočenimi vsekakor ni bila cilj sami sebi. Mladina iz Velikega Repna je jasno povedala, da potrebuje svoje športno društvo, ki bi dalo vasi večji ugled in bi predvsem nudilo mladini zdravo razvedrilo. Poleg športnega društva v Velikem Repnu tudi vneto pričakujejo, da bodo končana dela na športnem igrišču in da bodo prihodnje leto tradicionalno tekmo odigrali na domačih tleh, kot je bilo napisano na enem od plakatov. —lin- pa moramo, da je italijanska ekipa nastopila brez svoje najboljše tol-kačice. Kljub temu pa mislimo, da bi vseeno zmaga pripadla plavim, ki so s svojo igro povsem prekašale nedeljske nasprotnice. Že v prvih zavrtljajih je Bor pokazal svojo premoč, ko je povedel celo z 11-0. Tedaj je prišlo do lažjih poškodb dveh igralk in ekipa se je nekoliko zmedla. Tako je FA RI zmanjšal razliko na štiri točke, dalje pa ni mogel, ker so njegov odpor strli dobri servisi (dva zgrešena servisa skozi celo tekmo) in dobra graditev igre, ki je omogočala uspešno tolčenje. Drugi set je bil bolj izenačen, ker je bila Borova postava primorana nastopati z rezervnimi igralkami. Te pa so dobro odigrale svojo nalogo in kmalu tudi osvojile set. V začetku je Bor krepko vodil, nato pa je dopustil, da so ob veliki zmedi v svojih vrstah, nasprotnice nadoknadile in izenačile. Stanje je tako stalno nihalo. Bor je imel na razpolago kar dve set-žogi, ki pa ju je ne žalost zapravil. To so izkoristile igralke FARI in si v razburljivem finišu osvojile set pri nevsakdanjem rezultatu. Tretji in četrti set sta bila spet plen Borovih deklet, ki so spet zaigrale kot v prvem setu. FARI je v tretjem delu osvojil tri točke, nato pa pri treh ostal in predal set. Tudi naslednji niz je imel glavnega protagonista v slovenskih dekletih, ki so neovirano ln gladko zmagale. Bor je tokrat zadovoljil. Po dveh zaporednih porazih je tako osvojil še dve dragoceni točki za svojo lestvico. Dekleta pa je treba predvsem pohvaliti, ker so znale v najbolj težkem trenutku, ko so bile prisiljene igrati na njim neobičajnih mestih, obvladati svoje živce in zaigrati zadovoljivo in si tako zaslužiti zmago. BOR B — »FARI Trst 3:1 (15-7, 16-18, 15-3, 15-7) FARI Trst - Angiletta, Elia, Koch, Motka, Pollo, Sairna, Sanzin, Zor-roni. BOR B — Silva in Sonja Pernarčič, Škerlavaj, Bezeljak, Rogelja, Bandelj, Pahor, Švab in Rauber. Sodnika: Canciani (Pordenone) in Torre (Trst). f. v. Prvo mesto je. osvojila šesterka Partizana, ki je v finanlni tekmi premagala ekipo Pule. Tekma je bila na visoki tehnični ravni, saj so igralke prikazale način Igranja, ki se nikdar ni oddaljil od moškega načina (močno tolčenje, bloki, točne podaje, povaljke vnaprej in nazaj, močni servisi itd.). Skratka, res pravo finalno srečanje. Po štirih izenačenih setih je le uspelo bolj izkušenim reškim igralkam o-svojiti zmago in s tem pokal turnirja. Partizan Rijeka — Pula 3:1 (18:16, 12:15, 15:4, 15:9) Končna lestvica ženskega turnirja. 1. Partizan Rijeka 2. Pula 3. Bor 5. Rijeka II. Borovi fantje so dosegli drugo mesto. Objektivno pa moramo povedati, da bi naši odbojkarji lahko mirno dosegli prvo mesto, če jih ne bi sodnik «namerno» oškodoval v direktnem srečanju za končno zmago z domačo šesterico 3. maj. Ni športno, toda ponovno se moramo sklicevati na sodnike, bolje na tega sodnika, ki je delno pokvaril manifestacijo, ki se je drugače res prijetno odvijala. Drugo mesto sicer ni nikako razočaranje, reška šesterka pa ni mogla ne tehnično in ne individualno konkurirati tudi z okrnjeno Borovo ekipo (odsotni so bili namreč Vodopivec, Walter Veljak, Orel in Vitez), in je zato poraz toliko bolj grenak. Na turnirju so nastopila štiri moštva, ki so se medsebojno pomerila za sestavo končne lestvice, ki naj bi dosodila zmagovalca Ekipe so bile: 3. maj z Reke. Nafta z Reke, Uljanik iz Pule in Bor V prvi tekmi so borovci s sorazmerno lahkoto odpravili odbojkarje iz Pule z rezultatom 2:0. Nasprotniki niso bili nikoli kos plavim, ki so vedno uspešno prodirali v njihovo obrambo z močno tolčenimi žogami Plesničarja, Jurkiča, Fučke in Uršiča. MOŠKA C LIGA Nedeljska tekma moških šesterk zgoniškega Krasa in goriških gasilcev je odpadla zaradi odsotnosti sodnikov. Bor — Uljanik (Pula) 2:0 (15:7, 15:10) BOR: Jurkič, Plesničar, Fučka, Uršič, Mijot, Šušteršič, Klavdij Veljak in Lakovič. V drugem srečanju s «favoritom» turnirja pa je plavim šlo vse narobe. Sodnik je z neprimernim «žvi-žganjem* vidno oškodoval Borove odbojkarje, ki so se popolnoma vznemirili in tako še krepkeje izgubili. 3. maj — Bor 2:0 (15:8, 15:5) Nato pa so se plavi oddolžili za prejšnji poraz in so po sorazmerno izenačeni tekmi odpravili domačo šesterko Nafte. Bor — Nafta 2:1 (11:15, 15:10, 15:10) Borova postava pa je bila naslednja: Jurkič, Plesničar, Fučka, Uršič, Mijot, Klavdij Veljak, Šušteršič in Lakovič. Končna lestvica turnirja: 1. 3. maj (Rijeka) 2. Bor 3. Uljanik (Pula) 4. Nafta (Rijeka) iiiiiMiiiiiiiuiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiitisiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiim V ZENSKEM ODBOJKARSKEM PROMOCIJSKEM PRVENSTVU Prepričljiva zmaga nabrežinskega Sokola Poraz bazoviške Zarje na tujih tleh V nedeljo sta se v dvorani na stadionu «Prvi maj» spoprijeli ekipi nabrežinskega Sokola in tržaške FARI. Sokol se je takoj vživel v igro in gladko v treh setih odpravil nasprotnice. Kljub premoči Sokola se je tekma odvijala precej razgibano. Če- prav sta v nabrežinski ekipi manjkali dve igralki in so nekatere nastopile prvič v letošnji sezoni, se je ekipa takoj znašla na igrišču. Tudi nasprotnice so se dobro odrezal* in so pokazale napredek v prstni tehniki, vendar glede na neurejeno skupno igro in neučinkovito obrambo popolnoma upravičeno zasedajo zadnje mesto na lestvici. V prvem setu je Sokol takoj povedel in brez posebnih težav osvojil set, kije bil najlepši. Nabrežinkam namreč velika prednost ni povzročala nervoznosti in so se zato lahko bolj umirjeno poslužile podaj in napada. Drugi set se je začel z veliko serijo servisov, ki jih igralke FARI niso mogle ubraniti. Pri sta nju 14:2 v korist Sokola pa so Tržačanke trdo poprijele in realizirale kar devet točk, preden se je Sokolu posrečilo zaključiti set v svojo korist. Zadnji del igre pa je bil v bistvu ponovitev prvega, le da je bila igra nekoliko bolj razgibana in neurejena. Sodnik je opravljal svojo dolžnost bolje kot to delajo njegovi kolegi, vendar je uporabljal preblag kriterij pri piskanju nošenih žog. Prihodnjo tekmo bo Sokol odigral v nedeljo ob 9. uri, ko bo na igrišču v Dolini nastopil proti Bregu. Položaj na lestvici se je nekoliko spremenil. Sokol je z dvanajstimi točkami v vodstvu, bazoviška Zarja pa ima dve točki manj, ker je v nedeljo doživela v Šempetru poraz s Corridonijem s 3:1, do katerega je nedvomno pripomogel tudi sodnik. Izid Sokol (Nabrežina) — FARI B 3 0 (15:4, 15:11, 15:5) Postavi SOKOL: Caharija M., Caharija N., Filipčič, Kosmina, Faletič, Batti-gelli, Maganja, Gabrovec. FARI: Lunder, Zornada, De Val, Pucillo, Forchiasin, De Grassa, Fedrico, Cassoni, Carlovatti, Bi-siaki. Sodnika: Canciani (Pordenone). Torre (Trst). A SLmJL& A, BLIG Ji IZIDI IZIDI •Atalanta — Milan 0-0 •Catania - - Messina i-i Bologna — ‘Brescia 2-0 •Catanzaro — Arezzo 1-0 ‘Cagliari — Napoli 0-0 Genoa — Savona Sampdoria — ‘Livorno 0-0 1-0 *Fiorentina — Torino 1-0 •Novara — Alessandria 0-0 •Inter — Lazio 0-0 •Padova — Palermo 1-0 •Juventus — Venezia 2-1 •Reggiana — Piša 0-0 •Mantova •Reggina - - Modena 1-1 — Vicenza 2-0 Verona — Salemitana 1-0 •Roma —- Foggia 0-0 •Varese — Potenza 2-0 •Spal — Lecco 2-1 LESTVICA LESTVICA Sampdoria 30 15 13 2 39 16 43 Inter 29 19 7 3 56 17 45 Varese 30 16 9 5 36 17 41 Juventus 29 15 12 2 38 14 42 Catanzaro Modena 30 12 10 8 30 10 13 7 36 33 34 34 34 33 Napoli 29 15 8 6 38 18 38 Potenza 30 10 12 8 27 27 32 Fiorentina 29 13 10 6 48 26 36 Reggiana 30 11 10 9 26 27 32 Bologna 29 14 8 7 41 25 36 Palermo 30 9 13 8 24 20 31 Cagliari 29 12 11 6 31 13 35 Messina 30 9 13 8 31 29 31 Torino 29 8 16 5 26 23 32 Reggina 30 8 14 8 27 22 30 Novara 30 10 9 11 23 24 29 Milan 29 9 13 7 29 27 31 Catania 30 9 11 10 25 25 29 Roma 29 9 11 9 30 31 29 Genoa 30 9 10 11 21 21 28 Mantova 29 5 19 5 19 20 29 Savona 30 10 8 12 34 36 28 Atalanta 29 8 11 10 24 36 27 Livorno 30 9 10 11 25 29 28 Brescia 29 6 13 10 19 34 25 Verona 30 8 12 10 24 28 28 Spal 29 7 10 12 2? 31 24 Padova 30 7 14 9 24 28 28 Lazio 29 4 15 10 16 29 23 Piša 30 6 14 10 16 21 26 Vicenza 29 5 12 12 21 38 22 Salemit. 30 9 7 14 21 33 25 Foggia 29 6 7 16 22 45 19 Arezzo 30 7 8 15 29 37 22 Venezia 29 4 9 16 24 46 17 Alessand. 30 6 10 14 27 39 22 Lecco 29 1 10 18 17 49 12 Prihodnje tekme (30. t.m/ Prihodnje tekme (30. t.m.) Alessandria - Genoa, Arezzo - Sa- Bologna - Atalanta, Cagliari - In- lemitama, Catania - Catanzaro, ter, Fiorentina - Spal, Foggia - Na- Messina - Modena, Piša - Pado- poli, Lazio - Mantova Lecco - va, Reggiana - Livorno, Reggina- Brescia. Milan - Juventus, Tori- Verona, Sampdoria - Potenza, Sa- no - Roma, Venezia - Vicenza. vona - Novara, Varese Palermo. KOŠARKA ITALIJANSKA MOŠKA b liga V predzadnji tekmi zmaga tržaške peterke Lloyd Adriatico - Faema 66:53 (31:23) LLOYD ADRIATICO: Krecich, Zovatto, Brumatti 15, Schergat 4, Fortunati 15, Bianco 13. Biccl, Tarabocchia 7, Apostoli 4, Narder 8. FAEMA (Casale Monferrato): Braghetto, 1, Prigione 4, Rosa-Brusin 2, Briga 12, Ogliaro 8, Comeglio, Scienza Carossa 14, Sala 12, Motto. V nedeljo je srečanju Lloyd A-driatico — Faema prisostvoval tudi trener milanskega Simmenthala Rubini, ki si je hotel od blizu ogledati najboljšega predstavnika tržaškega moštva Pina Brumattija. To je znatno vznemirilo odličnega Brumattija, ki nikakor ni mogel sproščeno zaigrati in zablesteti, kar se je nasprotno vedno zgodilo v prejšnjih srečanjih. Delno je torej odpovedal Brumatti, delno je odpovedalo tudi celotno moštvo, ki je proti Faemi prikazalo precej slabo igro. Nasprotniki niso bili nikaka sila in zato bi lahko pričakovali od Tržačanov obilnejše zmage kot samo za 13 točk razlike. Končni rezultat je namreč bil 66:53. IlllllllUllIllllllllllllllllllllllllilllUlllllllllllllllllllllll TRIESTINA - LEGNANO 1:0 (0:0) Po dolgem času zopet igra in obe točki Več zamujenih priložnosti - Beorchia strelec gola lepa TRIESTINA: Colovatti, Da Rola, D’Eri, Sadar, Capitanio, Ferrara, Ridolfi, Scala, Ive, Beorchia, Filipaz. LEGNANO: Castellazzi, Talarini, Melgrati, Lamera, Amadeo, Val-dinocci. Capelazzo, Marchioro, Mascheroni, Tomy, Brenna. SODNIK: Magnani iz Firenc. STRELEC: v 62’ Beorchia. Približno 4000 gledalcev. Kotov je bilo 8:1 (5:0) v korist Triesti-ne. Sodnik je opomnil Ferraro. Triestina je končno zopet dosegla zmago in si vsaj začasno znova opomogla pri že dokaj nevarnem položaju na lestvici. Tržačani so z lepo in duhovito, čeprav kot vedno neučinkovito igro, nadkrilili nevarnega nasprotnika, ki si jih je v prvem delu prvenstva pošteno privoščil. Nedeljska tekma je bila ena najlepših Triestine. ki bi lahko dosegla še Izdatnejšo zmago, ko bi tudi tokrat napadalci, in predvsem Ridolfi, ne zatajili pri zaključkih. Treba je takoj poudariti, da je Legnano zaigral odlično, kar samo še potrjuje dober nastop domačinov V vrstah Legnana sta namreč nastopila dva najboljša strelca C lige (Tomy in Brenna, 14 oziroma 15 izdatkov), kar je povzročilo nekoliko skrbi glede na obnašanje tr-žaške obrambe. Sadar, Capitanio in D’Eri pa so popolnoma onemogočili nasprotnike, tako da je Colovatti večji del tekme le stal in gledal. Sicer pa se je tokrat najbolj izkazal med gosti Capelazzo, na katerega je v začetku zaigral Da Rold, ki pa je zašel v slab dan in ga je uvidevno prepustil razpoloženemu D'Eriju. Triestina je zagospodovala nad nasprotnikom predvsem zaradi dobre igre na sredini igrišča. Beorchia, Scala in Ferrara so zaigrali odlično (kar se malokdaj dogaja) in stalno spodbijali k napadu prednjo vrsto, ki pa je kljub številnim prilikam še enkrat zatajila. Razumljivo torej, da je edini gol dosegel prav Beorchia, ki je z nedeljskim nastopom izbrisal slabe vtise iz prejšnjih tekem. Ridolfi in Ive sta tudi tokrat zapravila obilno priložnosti, mladi Filipaz pa je na svojem drugem nastopu še potrdil svojo neizkušenost, čeprav je predvsem v prvem delu tekme zaigral z veliko dobre volje. Legnano je do Beorchievega zadetka skušal obdržati tekmo pri nerešenem rezultatu, v nadaljevanju pa ni bil zmožen reagirati za- radi dobre igre domačinov. Na vsak način se gosti niso posluževali skrajne obrambne igre in so s hitrimi in uspešnimi prodori še sami pripomogli k zanimivemu poteku tekme. Sodnik je bil tokrat dober, ni pa imel veliko dela, ker so se igralci spoprijeli zelo korektno. Začetek je potekal v znamenju zmešnjave. Najprej je obramba gostov že bila na tem, da kloni zaradi nesporazuma med Castelazzijem in Capelazzom. katerega Ive ni znal izrabiti, nato pa je Marchioro ponovil isto napako pred tržaškimi vrati. V IT je imel Filipaz lepo priložnost, toda streljal je naravnost v vratarja. V nadaljevanju lepi priložnosti za Ridolfi ja: najprej v obratu oster strel tik nad prečko, nato pa, po lepi akciji in predložku Filipaza, za las prepozen. Tudi Ferrara je proti koncu poskusil srečo, toda Castelazzi je ustavil silovit strel. V drugem polčasu je Triestina trmasto nadaljevala z napadi in v 62’ je končno prešla v vodstvo: Ridolfi je prodrl na desni, Filipaz in Ive sta zaman skočila in Amadeo je odbil izven kazenskega prostora: tedaj je pritekel Beorchia, ki je z močnim strelom presenetil Castelazzija. V nadaljevanju je Triestina izvedla še nekaj napadov in v 75’ je Filipaz celo dosegel drugi gol, katerega sodnik ni priznal zaradi prekrška istega igralca. Tudi Legnano je izvedel nekaj napadov, toda Colovatti je bil vedno na mestu. uk Mislimo, da je to najnižji, kar so jih želi Tržačani na lastnih tleh. Tudi ostali tržaški igralci niso zaigrali kot običajno: Fortunati je izgubil nekdanji elan, Schergat tako tako, Biancu se poznajo leta itd. In če upoštevamo da tudi košarkarji Faeme nikakor niso bili na višini, si lahko predstavljamo tehnično kvaliteto srečanja. S to zmago so si tržaški košarkarji priborili peto mesto na lestvici, ki še vedno ne ustreza tehnični, taktični in individualni moči Lloyda, ki si je od tega prvenstva obetal nekaj več. Igalci imajo namreč res solidno individualno tehniko in za to gre vsa zasluga trenerju Marini ju, katerega so tržaški navijači toplo pozdravili po koncu tega zadnjega srečanja na lastnih tleh. REZULTATIB LIGE •Ramazzottd — Smeg •Fides — Algor Snaidero — ‘Benati *Lloyd Adriatico — Faema Becchi — “Ital sider Elettroplaid je počival. LESTVICA 77:64 69:58 83:77 66:53 59:41 Ramazzotto 19 15 4 1257 1064 30 Becchi 19 15 4 1403 1213 30 Fides Bol. 19 13 6 1308 1169 26 Snaidero 19 13 6 1331 1293 26 Lloyd Adr. 19 10 9 1357 1301 20 Algor Var. 19 9 10 1306 1258 18 Faema 20 9 11 1267 1323 18 Italsider 19 7 12 1129 1199 14 Benati 19 6 13 1158 1372 12 Smeg R.E. 19 5 14 1234 1300 10 Elettroplaid 19 3 16 1038 1276 6 ITfH« SOFIJA, 24. — Enajsterica Inter-ja je danes prispela v Sofijo, kjer bo v sredo odigrala povratno polfinalno tekmo za pokal evropskih prvakov proti CSKA. V nedeljo ne bo prvenstvenih tekem. JUGOSLOVANSKA NOGOMETNA PRVENSTVA Enajsterica Nove Gorice z 2 točkama iz Maribora Koprčani še vedno na vrhu lestvice ZCSL MEPNAPODNI NOGOMET V prijateljski tekmi Madžarska - Jugoslavija 1:0 Tudi jugoslovanski mladinci poraženi MADŽARSKA: Tarnaš. Kaposzta, Meszoly, Sziics, Ihasz, Varga, Albert, Rakosi, Molnar, Bene, Farkaš. JUGOSLAVIJA: Pantelič, Fazlagič, Damjanovič, Brnčič, Rašovič, Holcer, Melič, Bečejac, Hasanagič, Lamza, Djajič. STRELEC: Bene v 25’ p.p. BUDIMPEŠTA, 24. — Jugoslovan- ska nogometna reprezentanca je v nedeljo izgubila, pa čeprav s pičlo razliko, prijateljsko tekmo z Madžarsko Domačini so imeli več od prvega polčasa. Pokazali so boljšo igro, s katero so si pripravili več ugodnih priložnosti, a so si jih sproti zapravljali. Njihova premoč je dobila nagrado v 25’ ko je francoski sodnik Helies prisodil prosti strel z roba kazenskega prostora. Tega je izvedel Bene, ki je poslal žogo z močnim strelom tik pod vratnico, s čimer je prevaril tako zid jugoslovanske obrambe kot tudi vratarja Panteliča. Jugoslovani so sicer skušali ogrožati nasprotnike, vendar zaradi raztrgane igre se jim je to le redkokdaj posrečilo. Isto lahko rečemo tudi za domače napadalce, ki niso znali izkoristiti številnih, brez dvoma bolj ugodnih prilik. Tekma je postala zanimiva šele v nadaljevanju, ko so Jugoslovani sicer bolj urejeno zaigrali, vendar premalo učinkovito, da bi lahko presenetili obrambo Madžarov. Tu- Po daljši krizi je Nova Gorica spet našla samo sebe. V nedeljo so Goričani prijetno razveselili svoje pristaše in premagali Kovinarja na njegovem igrišču z 2:1. Igra sicer še ni bila na zadovoljivi ravni, vendar je važno, da so se napadalci «prebudili» in izkoristili redke zrele priložnosti. Upajmo, da ne gre samo za eno lastovko in da bo Nova Gorica v nedeljo dobro igrala tudi proti Triglavu na domačem igrišču. V zahodni skupini druge republi- ----------------— ške lige je Koper prepričljivo premagal Tolmin s 3:0. Domačini so nastopili v močno oslabljeni postavi brez Ivankoviča, ki verjetno ne bo več igral v Kopru ter brez Mal-koča in Klecina. Tolminci so prejeli zadetek že v prvih minutah, nato pa ves čas igrali v obrambi s sedmimi ali celo z osmimi igralci, šele v drugem polčasu je Koprčanom uspelo razbiti «bunker», ko so se začeli posluževati podaj s kril. Dokler so namreč hoteli priti skozi po sredini, so vse njihove akcije gladko propadle. Izola je zaigrala dobro proti Hrastniku samo v prvem polčasu, ko je tudi dosegla vodstvo 1:0. Prav. zaprav bi lahko izolski napadalci odločili srečanje že v prvem polčasu, če bi izkoristili številne zrele priložnosti. V nadaljevanju pa so gostje prikazali boljšo igro in zasluženo izenačili. Imeli smo občutek, da so posamezni igralci Izole slabo kondicijsko pripravljeni. Primorje je gostovalo v Kamniku in gladko izgubilo z 1:3. Domačini so bili iznajdljivejši v prvem delu igre, pozneje pa je Ajdovce spremljala smola, saj so iz ugodnih položajev dvakrat zadeli prečko. Tabor je dosegel neodločen izid v Litiji 4:4. Gostje so vodili že s 3:1, vendar so bili na koncu lahko zadovoljni, da so rešili točko. Borbeni domačini so namreč proti koncu nevarno napadali in ni dosti manjkalo, da bi obe točki ostali doma. Položaj na lestvici je zdaj dokaj zapleten. Hrastnik je najbolj nevaren Kopru in že v nedeljo preti Koprčanom, da ne bodo več sami na vrhu. Igrajo namreč v Zagorju, medtem ko igra Hrastnik doma z Litijo. Tudi borba za obstoj se bo zaostrila. V nevarnih vodah sta se znašla tudi Tolmin in Primorje. Zato bosta v nedeljo napela vse sile. Primorje ima lepo priložnost v srečanju pa domačem igrišču z Izolo, medtem ko ima Ti »min zelo rnalo upanja v srečanju s Taborom v Se-1 žani. DANES OB 16. URI Koper v gosteh S. Gio vanilija Danes popoldne ob 16. uri bo na igrišču v Drevoredu R. Sanzio prijateljska tekma med enajsterico Kopra, ki vodi v lestvici prvenstva zahodne slovenske nogometne lige in moštvom S. Giovannija. Ker so Svetoivančani v prvi tekmi klonili gostiteljem, se bodo skušali danes oddolžiti, zaradi česar so najavili najboljšo postavo in sicer Tappan, Doz. Billia, Russo, Petelin, Pittoni, Del Ben, Modolo, Pelin, Vouch in Fonda (Protti). SLOVENSKA LIGA IZIDI Rudar — Slavij a 0:3 Triglav — Svoboda 2:2 Kovinar — Nova Gorica 1:2 Mura — železničar 1:2 Celje — Branik 6:1 Slovan — Ljubljana 0:7 LESTVICA železničar Slavij a Ljubljana Mura Celje Rudar Svoboda N. Gorica Kovinar Triglav Slovan Branik di domačini so imeli še nekaj prl- ...................................mm............................| vendar zaradi dobre igre j jugoslovanske obrambe niso mogli V nedeljo v Trstu PLAVANJE Tržaška reprezentanca premagala slovensko Plavalna reprezentanca Trsta je v nedeljo premagala predstavnike Slovenije s 93:71. Omeniti je treba, da je bil dvoboj za pla- povečati rezultata. Tudi v tekmmi mladinskih reprezentanc je Madžarska premagala Jugoslavijo in sicer z 2:1 (1:1). i BUKAREŠTA, 24. — V tekmi šeste i skupine nogometnega turnirja za j evropski pokal narodov je romun-j ska reprezentanca premagala Ciper s 7:0 (3:0). V tej skupini, kjer trenutno vodi Romunija, nastopata tudi Italija in Švica. valke in plavalce rojene 1953. in A SKUPINA LESTVICA Monza 30 18 8 4 46 14 44 I_I H = Como Treviso 30 M 16 15 11 11 3 4 47 19 33 27 43 41 IZIDI Udinese 30 12 11 7 40 31 35 Biellese 30 12 10 8 29 28 34 •Biellese — Rapallo 1-0 Verbania 30 12 9 9 29 24 33 •Como — Udinese 2-2 Rapallo 30 9 12 9 23 22 30 CRDA — Verbania 2-0 Legnano 30 11 7 12 45 40 29 •Kntella — Treviso 1-1 CRDA 30 8 13 9 21 27 29 Marzotto — ‘Mestrina 1-0 Trevigl. 30 11 6 13 33 32 28 Monza — »Piacenza 5-0 P. Patria 30 9 9 u 33 38 27 Pro Patria - Solbiatese 1-1 Entella 30 7 13 10 20 25 27 •Trevigliese — Cremonese 0-0 Piacenza 30 9 9 12 25 32 27 Triestina — Legnano 1-0 Marzotto 30 8 10 12 24 32 26 * * * Triestina 30 5 15 10 19 32 25 V nedeljo 30. t.m. prvenstve- Solbiatese 30 7 10 13 22 26 24 nih tekem C 'lige zaradi premora Mestrina 30 6 9 15 15 27 21 ne bo. Cremonese 30 6 5 19 24 52 17 1954. leta. Domačini so zabeležili 10 zmag, Loredana Poberi na 200 m prosto ženske, Sergio Iredento na 200 m prosto moški, Renzo Co-lautti na 100 m prsno moški, Franco Lugnani na 66 m hrbtno moški, Giuliana Zoba na 133 m mešano ženske, Mauro Astolfi na 133 m mešano moški, Sergio Iredento na 66 m prosto moški, Giuliana Zoba na 66 m delfin ženske, Mauro A-stolfi na 66 m delfin moški in v moški štafeti 4 x 66 m, gostje pa 4 in sicer z Lidijo Švare na 100 m prsno ženske, Jano Herzog na 66 m hrbtno ženske, Slavico Kramberger na 66 m prosto ženske in z žensko štafeto 4 x 66 m v 4 slogih. V tekmi v vaterpolu je Triestina premagala kranjski Triglav s 5:4 (1:1, 1:0, 2:2). iliiuiiiitiiiiiinimiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiimiiiiMiiiiiiiiimiiiiiiuiiimimimiiiiiiiHiiiiiiiiiiii JUGOSLOVANSKO KOŠARKARSKO PRVENSTVO Nepričakovana poraza Zadra in Olimpije Veliko presenečenje prvenstva prve jugoslovanske zvezne lige je poraz leaderja lestvice Zadarja v Splitu (57:62). Nedvomno je Skansi-jeva vrnitev v moštvo znatno pripomogla, da so Splitčani želi to zares prestižno zmago. V vrstah je poleg Skansija zablestel tudi državni reprezentant Rado Tvrdič. medtem ko sta se med Zadrčani izkazala Atalanta — Milan (0-0) X L — 1. Quenone Brescia — Bologna (0-2) 2 2. Palladio Cagliari — Napoli (0-0) X 2. — 1. Celeo Fiorentina — Torino (1-0) 1 2. Qulnterio Inter — Lazio (0-0) X 3. — 1. Vendicatore Juventus — Venezia (2-1) 1 2. Giancarlo Mantova — Vicenza (2-0) 1 4. — 1. Juist Roma — Foggia (0-0) X 2. Irace Spal — Lecco (2-1) 1 5. — 1. Apricotine Livorno — Sampdoria (0-1) 2 2. Cortigiano Reggina — Modena (1-1) X 6. — 1. Zedel Piacenza — Monza (0-5) 2 2. Tasman Taranto — Bari (0-0) X KVOTE KVOTE 13 — 1.199.300 Ur 12 — 66.600 » 12 — 11 — 10 — 109.040 lir 15.312 » 2.458 » Djerdja in Troskot. Tudi Olimpija je izgubila. Ljubljančani očividno preživljajo krizo. Kot opravičilo pa lahko navajajo dejstvo, da so morali igrati pod dežjem, kar je seveda znatno prikrajšalo tehnične Ljubljančane. Rezultati 8 kola: OKK Beograd — Radnički 78:74 (40:32) Borac — Olimpija 50:47 (23:23) BSK — željezničar 68:72 <35:38> Split — Zadar 62:57 (29:33) Lokomotiva — Rabotnički 66:62 (31:29) LESTVICA Zadar 8 7 1 C. zvezna 7 OKK Beograd 8 Lokomotiva 8 željezničar Olimpija Partizan Radnički Borac Split Rabotnički BSK 658:503 576:475 637:593 627:585 523:532 527:475 530:528 600:649 538:593 469:504 6 481:600 8 526:657 (l>:f