\/
" SOŽITJE-
Ze nekaj časa sem, čimbolj se bližamo sestanku velilcili štirih , lj11dje_ veliko piše jo, bere jo in govorijo o "miroljubnem sožitju", o ko eksistenci dveh nasprotujočih si miselnih svetov. Medtem ko so to ge= slo zapisali komunisti na .svoje prapore z najbolj kričečo barvo, na Za rjadu mnogi z njim dolgo časa niso vedeli, kaj početi. Upravičeno so se bali, da je to snet nova potegavščina komunistov, na so ga zato v na= Prej odklanjali. Toda čim bolj so zanadnjaki bili besedne boje okoli tega "sožitja", tem bolj so se jasnili Pojmi; končno, kakor marsikaj kaze, tudi ta beseda več ne predstavlja mrtvaškega strašila. Le emi e gracija se še ni znašla in še vedno kriče opozarja, da bo to privedlo do novega poraza nekomunistov..
Mnenja smo, da to sožitje samo po sebi ni nič strašnega amnak go la nujnost. Kajti ce izključimo vojno kot obliko reševanja zapletenih mednarodnih vprašanj, potem ni drugega načina.kot neka oblika soobsto ja, v katerem je treba.stremeti, da bodo vprašanja dobila tekom časa svoje odgovore, rešitve. Ali z besedami Adlai Stevensona: "Co-existen ce or Non~existence." Öerrav so to "sožitje" zagrabili komunisti “in ga vrgli v svet, niti njim saipim niti nekomunistom širom sveta ne pre ostaja drugega kot to, na kar je opozoril nekdanji Eisenhowerjev tek=
. _ To ^miroljubno sožitje", pa ima'seveda svoje dobre in slabe stra= Pl. 0.tem si moramobiti na jasnem. Pbav gotovo ni mogoče obstati ob komunistu, ce si sam slab. Le ce izhajamo iz moči in če stojimo stal= Po na preži, lahko uspemo. Predpogoj pa je, da s.e“problema ne lotimo kot da bomo_bitko gotovo izgubili, ker imamo nač posla s komunisti, lo usoden, značilen primer manjvrednostnega kompleksa in v takem Paznoložepju je bitka res v naprej izgubljena. Ako pa izhajamo iz lastne samozavesti, da ražnolagamo z boljšimi' idejami, da smo dosegli 2 manjšimi žrtvami večje usuehe kot komunisti, potem imamo možnost,da Bitko dobimo. Seveda pa bo treba na naši strani veliko modrosti,potr = Pljenja, moči in stalne budnosti, pa'veliko mero iznajdi-jitfe domišlji je, da bodo napori končno kronani z uspehom.
" Upoštevajmo dalje, da ena sama konferenca ne more rešiti in ne bo rešila tako obsežnih vprašanj, ki zdaj tarejo človeški rod. Kancler dr.Adenauer je dalekovidno opozoril, da stojimo na pragu dolgotraj = Pih pogajanj z nasprotnikom, za katerega činitelj časa ne obstoja. Ob drugi priliki je Sir Anthony Eden tolmačil, da je uspeh v diplomaci= ji najpogostejše dosežen z - vztrajnostjo, öas odnese vse težave. To= da igro boš izgubil,“če še boš pogajal s človekom, ki“ima časa na pre tsk, tebi samemu, se pa mudi. Tole velja v polni meri prav za razgovo= Pe s komunisti.
Gotovo je vsa ta igra za svobodni svet neprimerno težja, ker fliora - nasprotno'kot komunistični glasniki - upoštevati različna mne= Pja svobodnih ljudi in svobodnih narodov. Toda prepričevanje je ven = dar en» od prvin demokratične zamisli življenja in kakor smo videli, je v odločilnih trenutkih to predstavljalo največjo vrednost, ko so Prepričani ljudje prostovoljno nosili žrtve in dosegli zmage, pred ka Perimi so.se stresle diktature.
Stran.2.
'	O.’	'it* *
W

• *
Svobodni svet'ätoji zdaj nred veliko preizkušnjo, če bo vzdržal tudi to veliko tekmo. Londonski ECONOMIST je pametno svaril, da bomo izgubili nevtralne narode, če bodo v bodoče zapadni državniki zavze= mali negativne in zgolj čbrambne noložaje. In ne samo nevtralne naro de; svobodni svet bö izgubil za^ranje.v samega sebe, če ne bo mogel postaviti proti’ komunistični sili ničesar uoaitivnega, če si ne bo mogel zamisliti boljšega sveta in vse storiti, da ga bo uresničil.Le tako bo Zapad dobil tudi - mir.
Svoboda je nalezljiva
Marsikaj kaže, da se verjetno bližamo dobi, kö še bodo udarile ideje z- idejami kot še nikdar doslej, ko se bodo sponadli milijoni v besedni vojni,"čije izid bo odločil us5dö~sveta. Do takega spouada naj bi namreč po vsej nuji slejkoprej pripeljala "aktivna koeksisten ca", če rabimo'to pot Titov uridevek. In takšna tiha bitka je lahko pogubna za komuniste.Svoj čas smo že omenili oxfordskega Dona A.J.P. Taylörja, profesorja moderne zgodovine, ki je odklonil takšno kunči= jo, po kateri naj bi'mi prenehali oznanjati demokracijo v zameno, če Rusi prenehajo s komunistično nronagando. r'Svoböda ’ sama je najbolj'u ničujoča oblika urouagande!" Ne obsodimo rusko prouagando na ža^adu; nasurotno: zahtevajmo, da bo tudinaša nronaganda legalno v Rusiji tako,kot je komunistična na zanadu. Podobno predlaga^filozof Bertrand RUaaell: treba je obnoviti"svobodo, ki je obstojala pred letom 1914., pred nrvo svetovno vojno, posebej še svobodo potovanja in~kroženja knjig in časopisov; odstraniti je treba ovire, ki preprečujejo šifje nje idej preko državnih meja. Evo, tu imajo komunisti svoje "miroljub no sožitje"!
Odpreti je treba meje, dovoliti je treba'komunistom; da vidijo naš svet, in nekomunistom, da vidijo^komUnističnega; Združene narode je treba narediti dostoune slehernemu človeku, da bo preko- njih zve del za idejo svobode. Nevtralni afro-azijški narodi lahko prav v tej idejni vojni odigrajo odločilno vlogo. Zapisali smo že, da tudi komu nisti ne morejo ostati brezbrižni do njih.
Toda vsa ta nesem o svobodi bo brez zvoka in brez lepote, doklef bodo milijoni stradali in trueli. Kajti vsa svoboda; pa "habeas cor = pus", demokratične volitve in samounrava itd. je lena stvar, toda naj prej morajo ljudje vendar - živeti, morajo jesti* biti oblečeni, mo= rajo imeti stanovanja in delo* Medtem ko je povprečni letni dohodelc na osebo v Združenih državah od 1400 do 1500 dolarjev, je...v Aziji rod 100 dolarjev. Tam je Še vedno prva misel: kaj bom jutri jedel. Drva misel ha Pest riža. Tu-je edinstvena prilika, da se pomerita Demokra cija in Komunizem, da pokažeta, koliko sta voljna storiti,da zmanjša ta .bedo. Na to smo mislili; ko smo zgoraj zahtevalij da mora Zanad postaviti nroti komunizmu pozitiven nrogram, ki bo Uresničil zanadne ideje. '	_	• ~•	t .	;• .
Zaključujemo z besedami Mlle.Klompe, ki jih je naslovila na ev= rospko skupščino v Strasbourgu: ’Zanad poseduje ogromne duhcrvne in moralne izvore. Toda strašno potrebujemo prepričanja, da nas more v današnji krizi rešiti nred popolnim pronadom samo korenito: In odločno uresničevanje naših idealov. Verujem v osnovno načelo kršČcj&stva,~ v ljubezen do bližnjega, ljubezen do soseda-kot svojega brata*v Bogu.V uresničitvi tega načela leži odgovor na vprašanje človekovega mesta v svetu.*
V WASHINGTON ALI MOSKVO ?
Na sam predvečer sedme obletnice, kb je Stalin izgnal Tita iz Ko minforma, so v Beogradu oznanili, da je uredsednik-republike’ sprejel povabilo, da bo obiskal Moskvo. In skoro v isti sapi, ta isti dan, so nrav tam objavili zaključke štiristranske konference med- zastopniki Jugoslavije in treh zanadnih velesil. Težko si je misliti, da ne bi bili v zanadnih rrestolicah v naprej obveščeni o 'sovjetskem povabdiu.
MED VZHODOM IR ZAPADCM - IH.
TITO V OČEH ZAPADA
(Od stalnih sodelavcev)
Kadar presojamo zadržanje zanadnih velesil do komunistične Jugo= slavij e no njeni izključitvi iz Kominforma, se moramo vživeti v razme re, ki so tedaj vladale v Evropi. Öasi so bili hndi za zapadne demo = ^racije. V Grčiji jje divjala državljanska vojna,ki so jo podpirali nje ni trije komunistični sosedje, in ni kazalo, da bi se kmalu končala. Ne pozabimo sovjetskega nritiska na Zapad z berlinsko blokado. Jugo = slovanski komunisti so delali preglavice v Trstu, kjer je moglo poči= ti vsak trenutek. Pomladi 1948. je Padla Češkoslovaška in Zapad se je z grozo zavedel, da stoji razorožen in nepripravljen na dogodke;ki so se napovedovali. Öe bi se sovjetski valjar tedaj pričel valiti proti Atlantiku, he bi bilo sile, ki bi ga zadržala.
Tedaj pa"je kot strela ž jasnega udarila vest, da je bila jugo = slovanska komunistična stranka izključena iz KÖminformü. To neuričako všno sporočilo je potrdilo še bolj nezaslišan unbr jugoslovanskih ko= munistov proti sovjetski dominaciji. Nastala je prva resna razroka v "monolitnem" komunističnem sistemu, dasi je bila vest sprva tako ne = verjetna, da so bili razumljivi sumi, đa'gre morda le za prevaro.Vide ti je, da se je zdela izkljugitev celo Jugoslovanom neverjetna, sicer ne bi še celo poldrugo leto u-nali ha Stalinovo intervencijo ali pa no skušali z notranjepolitičnimi ukreni, da'bi prišlo do'sprave. Ko je tudi ta možnost izginila, ni nreostalo Jugoslaviji drugega kot da se nasloni na Zapad.
Ta jo je sprejel z odprtimi rokami. Nekoliko tudi v upanju,da bodo Titu sledile ostale satelitske nartije& odnosno da bo prišlo do razkolov v zapadnih komunističnih strankah A Toda še'danes je'težko o= ceniti, koliko je Titov usneh v krivoverstvu imel vpliva na poznejšo
' '	. Jugoslavija je še vedno v veliki meri odvisna od Zapada in
takšna groba igra najbrž Titu ne bi koristila. Iz samega' komunikeja je razvidno, da so razgovori notekali v "medsebojnem zaupanju" in pod Pisniki se v imenu svojih vlad obvezujejo,da bodo še naprej sodelova= bi. Amerikanci so izrazili željo, da’bi imeli več vpogleda, kako Jugo Slovani uporabljajo vojaško nomoč. Jugoslovani pa so želeli, da bi Poleg Združenih držav tudi Anglija in Francija nadaljevali s pomočjo Jugoslaviji, s katero so sicer formalno nehali'koncem junija.Seveda vsega tega niso objavili v komunikeju; enako tudi ne, kako gledajo"Ju goslovahi na zadnje sovjetske korake. Tudi v tej Izjavi je bil uouda rek na pravici vseh narodov do neodvisnosti, enakopravnosti, do samo= obrambe in kolektivne varnosti v skladu £ listino Združenih'narodov . Obstoj močne in neodvisne Jugoslavije služi miru in varnosti, tako so Ugotovili. Po TIMES0VEM dopisniku je jugoslovanska vlada mnenja,da ni fiia Atlantska zveza napadalnega značaja, vendar pa Jugoslavija tega ne more ali noče objaviti 'javno; zato pred svetom še vedno napada "vojaš
ke bloke".	: ~	v
Sam Titov obisk Moskve ni preseneti j iv,ker je obisk pac "treba Vrniti",čeprav so v beograjskem zunanjem ministrtsvu koncem'maja trdi li,da hi govora o kakem obisku. Gotovo pa sam poset Moskve prija mar= šalu Jugoslavije,ki so ga še nedavno zmerjali'z izdajalcem,Prav ver = jetno pa je to tudi njegov odgovor Washingtonu,kamor ga niso hoteli Povabiti. Istočasna objava-vesti o obisku M0skve in sporazumu z zanad himi predstavniki utegne biti potrdilo nred javnostjo, da hoče biti
---------------------------------- Tito neodvisen na obe strani.Sedi
KLIC TRIGLAVA	na plotu med obema svetovoma in
57,Totland Road	gleda,kako bi od obeh iztisnil ter
LEICESTER	največ koristi zase in svojo drža
Izhaja l.in 3.uonedeijek v mesecu. vo.
politiko Moskve.	u	'	~	-
Kaj kmalu no nribližanjn Zanadii je bilo čutiti posledice novih odnosov. Prenehala je vojna vihra v Grčiji. Istočasno so se kaprla Rusiji vrata na'Jadrän in Sredozemlje; popustil je tako njen nritisk na Italijo in tudi Turčijo. Olajšal se je položaj v Trstu''in kasneje je prišlo do pomiritve z Avstrijo in z Italijo. Ge nič drugega,Zapad je bil razbremenjen za 10.000 vojakov, ki niso dosti veljali na sira teško tako nevažnem odseku,kot je bil Trst. Mimogrede se je uredilo tudi vprašanje odškodnine zanadnim državam za njihovo imetje,podržav Ijeno v Jugoslaviji.
Po drugi strani je Jugoslavija izven sovjetskega bloka znatno prispevala,'da je svetovna javnost dodobra spoznala sovjetsko oblasti zeljnost. Jugoslavija'je končno predstavljala simbol sovjetskega ne= uspeha. Vse to je krenilo Zanad.
Öe so zänadne sile'kdaj sploh unale, da se bo Tito~odrekel komu nizmu,_so mogle kmalu surevideti, da o tem ni govora. Jugoslavija je ostala še nadalje komunistična država, čerrav se je njen totalitarni režim ublažil in čeprav se je Jugoslavija odpovedala vsaki napadalni politiki, ki.jo je nrej v eni ali drugi obliki izpovedovala.
Kakor hitro Jugoslavija ni predstavljala za Zapad nevarnosti,je pričela dobivati vojaško in gospodarsko n0moč od njega, „ha ves ta problem Zapad ni gledal^z ideološkega vidika, v duhu kake križarske .vojne proti komunizmu. Slo je_samo za Politično Potezo.
Sovjetski pritisk na Jugoslavijo je bil po izključitvi izredno močan. Z.avzemel ni le obliko propagande in obstoja močne kÖminformi= stične pete kolone v Jugoslaviji ( aretirali so nad lO^kÖüiunistov!) am^ak tudi obliko gosuödarSke blokade in oboroženih spopadov na nje hih mejah. Ker pomeni Jugoslaviji po mnenju vojaških poveljnikov Za= pada uri obrambi balkanskega polotoka veliko, je obstojala torej ne= varnost za vso zanadno obrambo, če bi se podala Sovjetom. Kdo je te= daj mogel presoditi dejansko moč kominformovcev v državi in izključiti možnost, da ne bi rod videzom notranjepolitičnega udara prišlo do satelitske oborožene akcije'proti Titovemu režimu? Pri gospodarski blokadi , ki bi slejkoprej pospešila gospodarski zlom režima, bi Ti= tov bankrot bil popolnoma mogoč. Da bi to ne le vrnilo Jugoslavijo pod okrilje Moskve anmak tudi okrenilo sovjetske strateške pozicije, je bilo-ZaPadu jasno.
Trideset divizij -	. ,	_
Vse to je - kljub"komunističnemu režimu - narekovalo Zauadu, da pomaga Jugoslaviji gospodarsko in vojaško. Tako je demokratični*Zauad oboroževal komunistično Jugoslavijo. Ker s" sulicami ta ne more ured= stavi jati resnega oduora rroti satelitom, ki'so bili moderno oborože ni, so nudili pomoč v težkem, modernem orožju.
Toda koliko je vredno tistih trideset jugoslovanskih divizij,ko pa se morda Jugoslovani ne bi hoteli boriti? Zanad je razlagal,da' vsaj toliko, kot veljajo vojaki v satelitskih armadah. Eno'kot dhugo je končno vprašanje tveganja. A na Zapadu so mislili, da bi se Jugo= Slovani borili, če bi šlo za obrambo njihove zemlje, kot bi se ver = jetno borili Bolgari ali Madžari ali Albanci,da bi""osvobodili" svojo staro posest. Mar se končno niso borili tudi Rusi proti Nemcem, ko je šlo za sam obstoj Rusije in Rusov?
Vsa zapadna Pomoč po ameriških pojmih itak ni nekaj ogromnega . ^o je h.nr. šlo za 38 milijonov dolarjev pomoči, je neki član Kbngre sa pripomnil, da se o tem vendar ne splača prepirati, ko pä je pred= stavljal.ta izdatek "samo" 10 ur vojskovanja v zadnji vojni. Ali pa, da pomeni to.'feamd'lO modernih bombnikov. Oprema in vzdrževanje ene ameriške divizije telom enega leta stane 170 milijonov dolarjev.
Toda Tito bi lahko cez noc preskočil na stran Sovjetov in vse o rožje bi šlo po gobe. S tem si niso zau.adnjaki veliko belili*glave , kajti orožje brez stalne dobave nadomestnih delov, stalne izpopolnit ve in dovoza menicije in goriva ni dosti vredno. Za Jugoslavijo * je vprašanje standardizacije orožja že itak hud problem. Kaj so ji pome
nili ruski in nemški tanki ob rrelomu z Moskvo,ko na ni bilo rezerv= nih delov. Prav malo.	~ j
Ni dvoma, da bi Zapad rajši imel posla .z demokratično vladavi = no. Toda ali je v obstoječih prilikah mogel misliti na kaj takega?A= li je bilo mogoče Titu postavljati zahteve, naj demokratizira drža = vo? Zapadne sile so bile prepričane,da kaj takega ni mogoče. Videle so, da je Tito trmast, kar se tiče neodvisne politike, saj se je prav zaradi tega sprl z Moskvo. Ze zato so se hoteli nokazati na Zapadu bolj že in ga niso vznemirjali. Nadalje se jim je zdelo, da bi Jugo = slavija izgubila vso vrednost kot nrivlačen zgled za ostale sateli = te, če bi se pod nritiskom spremenila v demokratično državo. Moskva bi z uspehom lahko izrabljala novo rrilrtkoza pronagando in bi vpila đa je komunizem v resnici mogoč samo v objemu Sovjetov. Tretjič seje Zanadu zdelo, da za Tita ni druge alternative kot kofftinformistiČna. ’ Celo tisti, ki so nasprotovali romoči komunistični Jugoslaviji, niso mogli reči, da bi drugačna Jugoslavija obstojala'vsaj' v teoriji.Mno= Si so se tolažili, da na Balkanu še nikdar niso poznali demokracije in da je Titova trda roka"za Jugoslovane najboljša, ker.bi se sicer le preuirali ali na celo poklali med sabo. Bilo ni nobene resne neko munistične sile, ki bi lahko nadomestila Tita, ne da bi pri tem ne Prt šlo do. nevarne praznine, ki bi izzvala akcijo kominformovcev. Za= pQd računa z Jugoslavijo. Edino Tito je bil, ki je lahko ob zauadni ^omoci obdržal politično in vojaško zmogljivost države;
Zapadu ni nepoznano, da je s tenThote ali nehote utrjeval komu = nistični režim.Toda to je manjše zlo proti večjemu. Edino, kar nekaj Velja,, je jugoslovanska neodvisnost od Moskve.	~7~
Vsa ta pomoč ra je imela tudi drugo dobro stran. Železna zavesa za Trstom'- se je dvignila, Zarad je nazorno sroznhl blagodat rdeče ti manije, Jugoslavija ra je bila deležna vpliva zaradnih idej,kar more imeti na daljšo dobo ugodne posledice. Öe nič drugega, to je povzro= giI.o, da so jugoslovanski komunisti vsaj s skepso gledali v nezmot = ijivost marksizma. Brez njega namteč"drugod boljše in lažje živijo.
Ce torej na kratko Povzamemo: Zapad. je Vedel, da je Jugoslavija komunistična in da je gospodarsko na"tleh. Le zato in ne zaradi lju= bežni do demokracije je Tito iskal pomoči rri njem. Zapad je vedel, aa je Moskva čakala na plen in prežala,kdaj ga naskoči. Öe bi Zapad Postavljal pogoje, bi jih Tito ne mogel sprejeti, ne da 'bi okrepil kominformovsko frakcijo v partiji. Kajti Zarad je vedel, da so obsto Oala v^ sami jugoslovanski komunistični stranki'huda trenja. Rajši je imel neodvisnega Tita kot sovjetske hlapce. Druge izbira ni videl.Za bo je podpiral Tita. *
"Aktivna koeksistenca11
Toda.vendar obstoja nevarnost, ki se očita zlasti zadnje čase, odkar so se odnosi med Beogradom in'Moskvo normalizirali.Ali"mar ne olabi nevtralistična, neblokovska Jugoslavija Znrada, ko si prizade= Va za "aktivno koeksistenco" med različnimi"sistemi v svetu?'
Na Zapadu. menijo, da je v tem rravcu vrliv mal e. ..Jugoslavije na zarodu majhen. To dokazujejo vsa brezštevilna Potovanja žapadnjakov v Jugoslavijo In Jugoslovanov na zarad. Slednji ni zaradi "juvoslo = Kanskih idej" postal nič bolj nevtralističen. ali pa 1judskofrontaški. ^rej nasprotno: socialistične sile Zarada so prav zaradi katastrofal hih jugoslovanskih eksperimentov utrdile svoje prepričanje, da ni Resničnega napredka brez'svobode.	",	-	-
Öe politika "miroljubnega sožitja" pridobiva na svojem pomenu ; Potem to ni zaradi Jugoslavije amrak zaradi splošnega odpora ,strahu ^red vojno. Da more Moskva izkoristiti to politika "sožitja" v svoje hamene, ni za zaradnjake nič novega. Toda ob "modrosti in previdno = bti, ki jo narekuje modrost", kot se je izrazil prezident Eisenhower, prav "miroljubno sožitje" za Moskvo lahko dvorezen meč. Svoboda Je gotovo Ahilova Peta komunizma.
^ Tito se zelo moti, če misli da more sam igrati takšno vlogo ro= oiirjevalca, kot jo igra Nehru. Pomembna vloga Indije sloni na njeni
velikosti in njeni tradiciji PolitiSne svobode, ki izvira predvsem iz njene stare kulture. Samo moralno tako močna država lahko izvaja vnliv“na okolico. Komunistična Jugoslavija pa tega”prav zaradi svoje nestrpnosti in nasiljstva ne more. Öe more imeti Jugoslavija kakšen vpliv, ga ima lahko samo na države, ki so še slabše od nje. To na so le sateliti, ha Rusijo že ne, ker je prevelika.
Večja nevarnost bi uretila le, če bi nevtralistična Jugoslavija hote ali nehote igrala na skrite sovjetske karte. To pä za Zapad ni več vbrašanje nolitike do Jugoslavije, amuak potem že goada v območje obče politike do Sovjetske zveze.
(Prihodnjič:	TITOVI POGLEDI)
DENAR IN POLITIKA
Že od samega začetka "Dobrodelnega združenja svobodnih državlja nov Jugoslavije" je bilo predvideno,naj bi društvo imelo tudi svoj po svetovalni odbor. Öeurav je"šlo formalno le za to, da bi tak Svet vr= šil nekako posvetovalno in prizivno vlogo, je bilo dejansko mišljeno, naj bi "vidni javni delavci", ki bi ga sestavljali, v nekem pogledu nadomestili politični"forum, ki manjka jugoslovanski emigraciji; od= nosno, da bi vsaj priuravili ozračje ali"na teren za ustanovitev ta= kega nolitičnega odbora. To se je zdelo nred petimi leti možno že za to, ker so pozdravili ustanovitev DUSGJ vsi starejši politični lea= derji slovensko-hrvatsko-srbske emigracije brez izjeme. Toda do sa= me ustanovitve takega Sveta le ni moglo uriti. Raznih ovir je bilo vedno dovolj. Zato se ne zdi nič neosnovaho predvidevanje, da so po= litični voditelji nozdravili v neki meriwustanovitev Dobrodelnega združenja predvsem zato, ker je imelo društvo zagotovljena gotova de narna sredstva"in jih je bilo mogoče razdeliti med jugoslovanske emi grante samo s posredovanjem neke skupne socialne Ustanove. Da ne bi naziv "jugoslovanski" ali podobno dražilo gotove politike tako kot draži rdeča ruta bika, so zato pobudniki cele akcije izbrali tak na= ziv, ki ugotavlja le .dejstvo in ottšČa vsa ostala vprašanja odprta.Ta ko smo kot "svobodni državljani Jugoslavija" dobili "Dobrodelno zdru žen j e".	"	"
Letos pomladi na je nanredovalo tudi vprašanj e“samega Sveta.Te= ga naj bi namreč izvolili na izredni skupščini 17.junija.In to šele notem, ko se je dr.Maček odločil, da imenuje v Svet svojega pooblaš= čenča. Seveda notem ni mogel zaostajati tudi dr^Krek. Je morda to’nr vi znak spoznanja in priznanja dejstvaj da se jugoslovanskemu Titu hi mogoče zoperstavljati z razbito in Polomljeno fronto? Ö e so ‘šele no desetih letih prišli vodniki do tega"spoznanja, ali haj mar spet poteče deset let^ da bodo dojeli, da s predvojnimi formulami ni mčgo če tekmovati z jugoslovanskimi komunisti?	(ps)
VRAÖANJE BEGUNCEV:	Kakor hitro je v svet Prodrla resnica,da Italija
vrača jugoslovanske begunce"Titu,se je zganila vsa jugoslovanska emi= gracija In na razne načine protestirala proti takemu postopku,Zaradi tega in pisanja tujega tiska so v Vidmu namestili mešano komisijo za= stonnikov rifiske vlade in Visokega komisarja Združenih narodov za be= gunce. Tako"pride zdaj vsak begunec iž Jugoslavije'pred videmsko če = Ivorico,ki potem presodi, ali gre za politično"begunstvo.~ Med vsemi, protesti sta značilna predvsem d'va: Ko se je mudil b.italijanski pre= mier g.Scelba v Washingtonu,šo mu gg.Maček,Krek,Eotič in GaVrilovič. poslali združen"protest in apelirali,da Italija preneha vračati. beghn= ce. Tako je'skupna nesreča združila Slovence,Hrvate in Srbe. - Na Tred log Slov.ljudske stranke je zasedajoči kongres•"KršČansko-demokratške zveze za srednjo Evropo" sprejel'protestno resolucijo,ki jo je ražpo= slal vsem vidnejšim italijanskim demokrištijanom,raznim oblastem,pa tudi vsem krščanskim strankam v zap.Evropi.	(ps)
MED MOSKVO IH WAS EINGT ON QM
Od vseh komentarjev angleškega dnevnega tiska oh napovedanem Ti tovem ohisku Moskve je zanimiv predvsem -uvodnik MANCHESTER .GUARDIANA. Zanj ho to državni ohisk in ha je no svojem" znažaju vsekakor'po-liti=.L.. čen.Toda ni nujno, da~hi to nomenilo večje nrihližanje Tita Sovjetom. Sodeč"po besedilu komunikejev oh sovjetskem ohisku Beogvada in no se Stanku"treh zanadnih veleposlanikov v jugöslövanskem zunanjem mini = strstvu,je Jugoslavija še vedno hližje Zaoadu nego Moskvi.Na to kaže tudi razlika v tisku: medtem kö sovjetski vztrajno pisarijo "prija = teljstvu" z Jugoslavijo,hoteč nri tem dvoriti titovcem, jugoslovanski tisk niti malo ne gre tako daleč. Po GUARDIANU Jugoslovani čakajo, " kakšne hodo praktične posledice sovjetskih zagotovil v Beogradu 2.ju üija. Öe'jih ne ho, utegne Tito nozahiti na ohisk. Igra okoli hazna= ttilä je prozorna: medtem ko se "poluradna" agencija Jugopres spozabi in naznani,da je Tito sprejel povabilo, državno tajništvo zä zunanje zadeve "ne more vesti niti potrditi niti ne zanikati"* To hi kazalo, äa Jugoslovani čakajo na nekaj, da hi potem vest uradno potrdili ali Oo pa zanikali. Med> tem pa je Tito že dosegel majhen uspeh, toda to tot na zapadu: državni tajnik g.Dulles je zanikal sugestijo"g.Res to ta, darhi bil odklnil Titovo žel jo,, da obišče Was thngt oh, še preden so ga povabili Rusi. Najemu da kaj.takega ni znano. Pač pa je"dodal , da ho Tito dobrodošel,oe"želi res"pr"ti v Ameriko in sam g.Dulles da bo zadevo kar''le mogoče prijazno proučil. Oh tej vesti pa komentira GUARDIAN, da je g.Reston, dopisnik NEW YORK TIMESA, običajno boljši Jir informacij,kaj se dogaja v državnem tajništvu kot pa uradniki." Tako je mogoČe“gklepati, da sprva Tita niso želeli, zdaj pa so se po dali, ko ga snubi Moskva*
, V londonskem Poreign Officeu ao izjavili, da jim je bilo pred = hodno znano, da so Sovjeti povabili Tita,da"obišče MoŠkvo.Niso pa ve deli vso do obvestila-Jugopresa, če je Tito povabilo tudi sprejel."
(zps)
nova upravna razdelitev
Jugoslovanski Zvezni svet je sprejel zakon o ureditvi"občin in okrajev, to je zakon o komunah. Ta nova razdelitev države predstavlja v izvedbi velikansko in težavno halogo,ki bo terjala velike gmotne žrtve. Prebivalstvo je Po večini do nje dezinteresirano. odnosno gle= da novotarijo z nekim strahom,saj je doslej še vsaka novost prinesla Oamo nove težave. Ljudje se predvsem upravičeno boje spet nove mno = žične zbirokratizačije*Tako bo n.ur. v Ljubljani namesto enotnega a= barata Mestnega ljudskega odbora delovalo sedem"komunalnih aparatov. Ali vzemimo strokovno uradništvo: v sedanjem ljubljanskem MLO je‘se= daj nameščenih 21 pravnikov; vsi nameravajo zapustiti upravno službo, de jih bodo hoteli razdeliti po komunah. Ysi se boje novih komun.
Nova teritorialna razdelitev bo povzročila velike'stroške.Kaj bodo stale zemljiške knjige,ki jih bo treba prilagoditi zaradi spre= hemb katastralnih občin! Nove komune bi imele smisel samo v primeru, Ge se bodo iz njih odn. iz okrajev formirale neke samostojne gospo = darsko-politične enote z veliko samoupravo.Toda že ob tem se bo roja ■vila velika razlika med gospodarsko dobro stoječimi področji (komune ha Gorenjskem in Suodnjem Štajerskem)in pasivnimi predeli (Bela Kra= 3ina,del Dolenjske in Notranjske,Prekmurje).Toliko proslavijana go = abodarska tekma,ki^naj bi dvignila proizvodnjo ih s tem življenjsko haven, bo zamrla,čim bodo produktivnost komun skušali izravnavati z Administrativnimi ukreni (večji prispevki vvrepubliški proračun,rod= bore slabšimjšibkejšim'komunam in podobno).Šlo bo torej za nekak cir ohlus viciosus; dvig gospodarske storilnosti je mogoče doseči samo z decentralizacijo in čim širšo gospodarsko avtonomijo,ta pa zahteva v Jugoslovanskih prilikah s središča"ugmerjeno porazdeljevanje dohod = hov,kaj je v“ diametralnem nasprotju s. samoiniciativnostjo in gosuo = darsko samoupravo.	(ds)
PISMA UREDNIKU
"Vež luči!1': G.-urednik! V uvodnikn KT 165. ste omenili "Poveljnika slo venskih domobrancev", ki da molči na obtožbo generala Rupnika glede na pačne predstavitve Angležem. Ta molk je“tem bolj značilen, ker krožijo med resnimi ljudmi o polkovniku Krenerju govorice,da njegova vloga ob predaji ni bila brez nomena. Tako zatrjujejo,da je bil polkovnik Krenff klican na angleško komando,kjer so mu sporočili,da bodo domobrance vr= nili Titu in da on s svojo osebo jamči,da se bo to izvršilo, (kolkov = nik Krener je Pobegnil ob zadnjem transportu!) öe je to res, potem si je mogoče razložiti, zakaj je dal zapreti vrnivše se domobrance,ki so razkrili, da gredo transporti v Jugoslavijo. In v zvezi s tem bi bil potem pojasnjen tudi primer s tolmačevim dnevnikom. Obenem ostaja še odprto vprašanje,zakaj niso titovci zahtevali izročitve~polkovnika Kre nerja kot komandanta domobrancev.Ni govora,da bi mu to privoščil; toda le on sam je,poleg tolmača,zaenkrat v stanju, da"slovenski javnosti ja sno pove,kaj se je tedaj godilo z njim v Vetrinju. - V zvezi z i«ročit vijo se omenja tudi'kaulan Mazovec,ki da ga je poslal dr.Krek iz Rima na Koroško, da bi opozoril domobrance,kaj jih čaka. Govorice o tem pa“ se razlikuj ej6,kdaj je kaplan prispel v Vetrinj, Po eni verziji po dru gern transportu, pa drugi pa“pred začetkom vračanj. Kaplan Mazovec je potem,kot trdijo,“izročil sporočilo dr.Kreka članom Narodnega'odbora, ti pa so to vest Povedali nekaterim častnikom. -“Öe je eno ali drugo točno, potem bi število žrtev moglo biti vsaj neprimerno manjše,če je že sploh moralo Priti do njihl Na splošno pa ljudje «vračajo krivdo za izročitev na angleškega kapetana Jonesa. Prav bi storil oni,ki bi vse te stvari raziskal in vestno objavil.
Radovednost; G.urednik! Zakaj je g.B.(K(T 166)na dolgo obsojal molk KT o brošuri msgr.Skerbca,namesto da bi na kratko povedal,kakšna je vendar ta'brošura in o čem piše “. Res ni lepo od njega,da mi je zbu dil radovednost,ne da bi mi jo nasitil.	P.K.
Letalci v Moskvo: Šestčlanska des= Tegäöijä j^gösITletalstva,Pöd Vod stvom poveljnika Zdenka Uieuiča o bišče Moskvo na rusko povabilo
Smrt od glaclu; g.üredniklNa klinih ki v^Neaplju je umrl mlad sloven= ski izobraženec,Ljubljančan France Rugelj,Iz'zadnjega pisma,ki mi ga je pisal pred Veliko nočjo, je potožil,da dobesedno gladuje.Ni i mel nikakih sredstev. Nmri je za jetiko. XYZ.
Naročnike
prosimo oproščenja, ker so jim trudni tiskarji-rudarji v zadnji štev.KT.postavili 3.stran na glavo.
NEVTRALNOST: Vsako besedo zauadnih državnikov,ki je količkaj ugodna za jugoslovanski režim,emigracija po pravilu odkloni kot ne^ sprejemljivo.V takem a'nriori razpoloženju seveda ni mogoče misliti,da bi begunci ocenjevali nolitično smer,ki jo začrtavajo v Washingt onu'a^ li“Londonu, brez rredsodkamin da bi ob.izrečenih besedah'vsaj malo po^ skusili misliti z amerikanskimi ali angleškimi možgani,ki v gotovi meri določajo usodo sveta.“Tako je šla neopazno mimo nas Eisehhowerjeva izjava glede nevtralne Jugoslavije.In vendar skriva v sebi pomembno re snico.Predsednik Združenih držav jenamreč rekel, da se Amerika zato nič manj ne zanima za kakšno državo,če je ta.nevtralna.Opomnil je,da kaže^ jo Sovjeti več zanimanja za nevtralne države kot pa za'svojo satelite* Kajti ni jim treba skrbeti zaradi držav,ki so že itak povezane'z njimi' V Angliji je bil ustanovljen odbor, ki naj skrbi za bivše politične internirance v nacistični'Nemčiji,ki Čakajo na odškodnino za; svoje prisilno taborjenje v vartsvu Gestapa. Odškodnino naj bi sicer'izplačala Zaradna Nemčija,vendar mislim,da bi bilo za vsakega takega interniran^ ca,ki še životari'ro begunskih taboriščih Evrope, koristno, da se regi5* strira pri tajniku tega odbora (Erancoise C.Rigby,Hon.S ecretary, Adoption Committee for Aid to Displaced Per3ons;SeIlans,Vache Lane, Chalfont St.Giles,Bucks.England).	TiČ*
NAROČNINA ZA KLIC TRIGLAVA: za celo leto 24/-, za četrt leto 6/-