TEDEN SLOVENSKEGA FILMA Od 15. do 18. septembra bodo na& idnematografi imeli nit pro-gnunu tri slovenske fifane. Vsi trije po svoji tenutiki posegajo v našo novejšo zgodovino, to je obdobje po voini. Film »Rdeči boogie aii kaj ti je dcklica« posega v neposreden povojni čas. Prikazuje nam radij-ski orkester, kateri je po nalogu Agitpropa poslan na deželo, kjer bo dvigoval moralo delovnim Ijudem po vaseh, brigadah in za-drugah. Člani orkestra potujejo na tovomjaku in počasi spozna-vajo izvenmestno »resničnost« povojnega obdobja: zaostalost, prisilno kolektivizacijo, rekvizi-cije in mučenje kmetov. Njihova glasha in njihov nastop imata različne odmeve, od objekta do kar uspešne prireditve na večer pred organiziranim uničevanjem toforadsJčega hrošča. Vendar p"a glasbeniki kmalu občutijo, da se na podeželju odpirajo drugačni problemi kot je igrati v jazzovski improvizaciji »Kaj ti je deklica«, priče so surovosti, primitivizrau in metodam, ki jih poznamo že iz Pavlovičevega filma »Rdeče ktafe«. Film Karpa Godine go-vori različnim geneTacijam ra-zlično: tistim, ki so živeh ta čas, bo pokazal predvsem sliko, ki jih bo, čeprav nekoliko odmaknje-na, spomnila na težave, ki so jih tedaj preživljali. Mlajšim bo po-kazal neki čas, odmaknjen brez prizadetosti kot v filmu »Rdeče klasje«. Kot smo že omenili je film delo režiserja Karpa Godine po scenariju Branka Somna. V filmu nastopajo: Ivo Ban, Boris Cavazza, Jože Repoša, Peter Mlakar, Uršula Rebek in dmgi. Premiera filma je bila v Ljub-ljani 22. januarja 1983 v kino Komuna, kjer si ga je ogledalo 22.623 gledalcev. Film je zasto-pal slovensko kinematografijo na letošnjem Puljskem festivalu. Drugi film »Razseffeiia oseba« posega v malo kasnejše obdobje, nekako med šestdeseta in se-demdeseta leta naše zgodovine. Loteva se človeško in politično izrazito sodobne in aktualne teme — vprašanje današnjega brezdomovinskega tujstva, iz ka-trega kali potreba po človeški in nacionalni identifikaciji. Sin slo-venskega političnega emigranta, domobranca, se je rodil na tujem in se vrne v svojo »pradomovi-no«, Slovenijo, ki jo pozna le po izročilu in pripovedovanju svojih staršev. V tem srečanju in sooče-nju idejno in človeško intimno razpoznava korenmc svojega zdomstva, hkivti pa vse izraziteje doživlja tudi t -agiko človeka, ki je brez krivde kriv. V skupini ar-hitektov, ki laziskuje okna in svetlobne razmere v starih. gra-dovih na Slovenskem, se spopri-jatelji s svojim tukajšnjim vrst-nikom. Njuno prijateljevanje in konflikti se navezujejo tudi na refleksijo naše sodobnosti, ven-dar pa je v n jej navzoča tudi pre-teklost, ki je ni mogoče ne poza-biti ne preklicati. Iz čustvenih nagibov zrase konflikt, ki oplazi oba. Tudi v povsem intimnem območju, v Ijubezenskem ra-zmerju med »prišlekom« in štu-dentko arhitekture, ni izpolnitve, saj je njegov notranji razkol pre-globok, hkrati pa ga opredelju-jejo tudi spomini na otroštvo v tuji domovini. Te sekvence sicer predstavljajo preskok iz reali-zma v umetniško parabolo. Pri-jateljska in Ijubezenska razmerja ga v iskanju identitete naredijo povsod domačega, a nikjer dotna. Tako odprt je tudi zaklju-ček scenarija. Prišlek gre od »tod »tja« z novo resnico o stari in z "novo 3iTemo o novf domovinn Scenarij govori tudi o dilemah zmagovalcev in brezupu prema-ganih, vendvar je njegova te-meljna problematika v miselnem in čustvenem angažmaju današ-nje mlade generacije. Kijub temu, da govori o slovenski so-dobnosti in preteklosti, je v šir-šem človeškem okviru tema izra-zito nelokalna, svetovljanska, saj je zanimiva kot izpoved in pripo-ved o travmah, zablodah, stiskah in iskanjih sodobnih brezdomo-vincev sveta. In teh ni tako malo in spet ne tako malo tistih, ki sku-šajo najti v življenju svojo potr-ditev, svojo pripadnost, svoja identična tla in svoj človeški ek-sistencialni obstoj. Film je delo režiserja Marjana Cigliča po scenariju Draga Jan-čarja. V glavnih vlogah nastopa-jo: Niatjaž Višnar, Draga Potoč-njak, Miloš Battelino, Sandi Krošl, Ivo Ban, Polde Bibič, Vo-lodja Peer, Slava Maročevič. Film je bil izdelan leta 1982 in je istega leta tudi zastopal slo-vensko kinematografijo na Pulj-skem festivalu. Tretji Film" je film režiserja Boštjana Hladnika »Maikara-da«. Cenzurirana verzija filma je iz leta 1971. Premiera necenzuri-rane verzije pa je bila decembra 1982 v kino Sioga v Ljubljani, kjer si ga je ogledalo 31.300 gle-dalcev. Torej tokrat bomo videli precej daljši film od tistega pred leti, ki je bil do nerazumljivosti oskubljen. To se je seveda zgo-dilo zaradi zaslug neoporečnih. Ti so videli v filmu vse polno spodrsljajev režiserja, pohujšlji-vosti nasploh, da so kratko malo po svoji premodri presoji, po-stregli s cenzuriranimi škarjami in film dobesedno oskubll. Zato ni čudno, če smo takrat gledali oskubljenega pava. Ni mogoče vedeti, kateri angelus je sedaj vedril in oblačil, da so se uresni-čile pesnikove besede: Vre-mena bodo Kranjcem se zjasnila, jim tnilši zvezde... in tako dalje. Skratka videli bomo cel film, tudi z dodatkom tistega, kar je bilo pred dvanajstimi leti tako pregrešno, da je bil vesoljni slo-venski narod v dolini Šentflor-janski v strašni nevamosti, da bo moralno propadel ob gledanju takega filma. Skratka film ima po toliko letih večjo vrednost, ampak ne zaradi svoje kompletnosti, ampak zaradi časa iz izkustev, ki smo jih v njem pridobili, ko ga gledatno. Samo zgodba filma je dokaj netnogoča. Vendar v današnjih časih dobiva čudne pomenske nianse, ki gledalca pritegnejo. Kdo si ne bi želel videti gospodov Tovarišev, ki se spet vozijo z mercedesi brez bonov, uporab-Ijajo pa passeport T>rez pologa, streljajo v svojih vrtovih z uvo-ženira orožjem in strelivom, sede uvoženo oblečeni pod domala cerkvenimi lustri, uvoženih pija-čah itn. itn. Človek dobi skomi-ne, resnejši pa se nostalgično za-topc v dobre stare čase privilegi-jev in vsem rastočega standarda. Gre za čudovit čas porevolucio-narne vzenesenosti. Pa ne tiste dokaj krute, realistične, z briga-dami, prostovoljnimi akcijami, revolucionarnim duhom naše gimnazijske vzgoje, ampak takoj naslednji čas bogatih, polpisme-nih direktorjev in priviligirancev vseh sort lifbaz. Več~aE manj za-služni skrbno manevrirajo v novib časih in navadah, pritempa si svoje življenjske manire jem-Ijejo z zahoda. Od tam uvažajo v svoje družine tudi dolgčas, nemir v silni zaposlenosti in zaradi nje prepotreben oddih na mini safa-rijih. Ob obvezni naveličanosti struktur preživelega časa in ob-veznem iskanju užitkov. Nekakšen »STOU DELA-JET« trenutek je to, sredi socia-lizma in vseh realizmov. V tem je ves film. Ni mogoče reči, da je družbeno kritičen, saj to hoče biti. Kaže pa tiste usoje-nosti, iz katerih so stkani prav današnji problemi naše družbe, čeprav te dopovedi v filmu ni, se pa gledalcu vsiljuje. Hladnikov film ima toliko perfektnosti, da naravnost ne moremo mimo. V fdmu nastopajo Vida Jer-man, Igor Galo, Miha Baloh, Blanka Jerko. Tudi ta film je za-stopal slovensko kinematogra-fijo na letošnjem Puljskem festi-valu. V mesecu septembru si boste izven tega programa lahko ogle-dali še en slovenski fiJm in to film režiserja Franceta Štiglica »Boj na požiralniku«. Film posega v predvojni čas in prikazuje bedo in trpljenje našega malega kmeta — bajtarja in njegovo številno, vedno lačno družino v borbi za obstoj na majhni krpi skope zemlje. V glavni vlogi nastopa v tem filmu Bert Sotlar. Mišljenja smo, da je letošnji izbor slovenskih filmov v naš program dober in bo pritegnil še tako pasivnega kino gledalca.da si bo ogledal vse štiri in tako dobil vtis, da je današnji sloven-ski film globoko posegel takoLV naš bližnji in sedanji čas, iz vsSga tega pa se zrcalijo tudi problemi sedanjega trenutka naše družbe. Povečan obisk in izposoja v splošnoizobraževaini knjižnid Grosuplje Izposoja in obisk v Splošnoizobraževalni knjižnici Grosuple od 1, 1. 1983 do 30. 6. 1983 OBISK IZPOSOJA 1982 1983 1982 1983 GROSUPUE 9.852 14.229 18.818 29.386 STIČNA 392 1.019 1.182 2.352 ŠENTVID 253 192 412 395 VIŠNJAGORA 136 129 498 324 DOBREPOUE 59 72 134 120 KRKA 53 53 134 93 SKUPAJ: 10.745 15.694 21.178 32.670 ČITALNICA: 1.826 4.268 3.578 8.506 S poslovanjem Splošnoizobraževalne knjižnice povprečno 231 knjig, obiskalo pa nas je povprečno Grosuplje srao v letošnjem poUetju lahko zelo zado- 112 bralcev. voljni, saj nas je obiskalo kar 46% več bralcev kot Sttuklura bralcev. lani, izposoja pa se je povečala za 54%. Stctistično si dijaki in študentje: 2.929 ali 20,58% je vsak prebivalec občine izposodil na dom 1,3 knji- učend : 6.826 ali 48% ge. odrasli: 4.476 ali 31,45%% ..... ,. ... . ... . . ... . . K vse večiemu zanimanju za knjižnice so prav go- Ob.sk je razveselj.v predvsem v matičm knjižmci toVQ pnpom^e ^^ ceie knji Mj si jih bKralecBne Grosuplje nekohko shibse je v krajevnih knjižiucah. ^/^0^ se raje obrne na knjinico, kjer si za zjema je knjumca v Sačm, saj nam ,e v pmnerjav! z maIo ^- . ^ knji . joJ doma ^xt lanskim letom uspelo dvigmt, izposojo za 99% obisk Zato ¦ oJtno |,abavljan/e6knjižlih noVosti in stro- pa za 260%. Vendar upamo da se bo tud. v draph kovni naLet knjižničarke Jprvi ^^ da x bralec v krajevmh knjtzmcah stanje izboljsalo, ker je mati&a knjižnid dobrQ ^ in "^ t^fzJveseIjem ^^ knjizmca z dogovon^s krajevmmi skupnostmi pove- vL ^ ^ Iahko fc v ^ ^^ _ čala skrb za razvoj knjiznične mreže. ^ naših bra,cev in na$ bodo ^^^ ^^ V matični knjižnici Grosuplje smo izposodili na dan lepe besede.