SLOVENSKEMU LJUDSTVU V PODUK IH ZABAVO.
■ ■■arati aa •prejemajo po elevatiti «anali: Enoatopna petlt?retx «aatlna „Domoljubove" »Irina 14 mia) itene ga enkrat IO e. Pri »eS-kratnai ob)a7l|anJn primere» pc-sni po dogovora. - Pcias au Številka ■■ prodajajo po 10 *. Itimi promet poitno-hranllnliaaga ■rada Ctt ». 824.707.--—
Ste«. 44.
V IMnd, dne 31. oktobra 1907.
Leto n.
Ko] je z zemlllšHim davkom?
Tri vrste nasvetov imamo, kaj naj zahteva kmet od države glede na zemljiški davek. Nakratko jih opisuje naš današnji članek:
1. Najpohlevnejša zahteva pravi, naj se sklene nova postava, po kateri se bo res samo od čistega dohodka plačeval davek, in naj se pri cenitvi ozira na vknjižene dolgove, na kraj, kjer leži posestvo in na način gospodarstva. To je najmanj, kar mora vsak kmečki poslanec z vso odločnostjo zastopati. Slovenski poslanec Pišek je v zvezi s svojimi tovariši dne 19. julija stavil v državni zbornici tak predlog. Da bi se že to izpeljalo, bi se manjša in srednja posestva znatno razbremenila.
2 Drugi zahtevajo to-le : Določi naj se neka primerna vsota dohodkov. Kmet, ki ne doseže te vsote, naj ne plača nobenega zemljiškega davka. Poljski poslanci v državnem zboru so predlagali, naj se določi 600 kron dohodkov v ta namen. Jasno je, da bi bili mali posestniki splošno prosti zemljiškega davka, ko bi to obveljalo. Pravzaprav bi bil pa kmet še vedno
na slabšem nego kapitalist. Ta plača šele dohodninski davek, če mu dohodki presegajo 1200 kron. Kar je za enega, mora veljati tudi za drugega. Na vsak način je primerno, da se tudi za kmeta določi neka za življenje potrebna vsota dohodkov, ki mora ostati neobdavčena.1) Kako je to potrebno, naj pojasnijo naslednje številke: L. 1905. je bilo v naši državi 5.362.7*8 oseb, ki so plačevale zemljiški davek. Osebni dohodninski davek je pa plačevalo samo 95d.599 oseb (z družinami vred 2,905.381). Iz tega se jasno vidi, kako ogromno število ljudi, ki plačujejo zemljiški davek, nima 1200 K letnih dohodkov. Pri tem ne smemo prezreti, da jih je zelo mnogo takih, ki plačujejo dohodninski davek, pa nimajo nobenega posestva.
J. Najdalj gredo tisti, kateri naravnost zahtevajo, da se mora zemljiški davek popolnoma odpraviti iz cesarskih davkov. Močna krščansko-socialna stranka je v tem zmislu dne 23. julija vložila v državnem zboru poseben predlog. Naša država bi ne bila prva, ki bi to sklenila. Na Pru-
') Tako vsoto imenuje postava eksistenini minimum. To ime je vzeto i1 latinskega. Eksistenca pomenja življenje, minimum pa najm»n) ; oboje skupaj torej: najmsnj, kar Je 2a življenje potrebno.
če
je, Mi za-
skem že od 1. 1893. ni zemljiškega davka več med drž. davki. Splošno se priporoča, naj bi se zemljiški davek smel nalagati samo od dežel ali občin. O ti zadevi pa danes še ne govorimo, ker se opiramo le na državni gruntni davek, ne pa na to, kako naj se za-getove potrebni dohodki deželam in občinam, samo to pravimo, da bi kmetu ne bilo mnogo pomagano, bi se zemljiški davek, kakršen prepustil deželam in občinam tukaj le poudarjamo, da se nam hteva, naj se zemljiški davek sploh odpravi iz cesarskih davkov, zdi popolnoma utemeljena in opravičena. Kmečkemu stanu z lepimi besedami ni nič haska, treba je dejanj, in sicer takih, ki pomnože njegove dohodke in mu zmanjšajo izdatke. V tem oziru bi bil odprava zemljiškega davka in s tem tudi vseh doklad, ki se ga drže, gotovo izdatna pomoč.
Kako naj se pa nadomesti potem zemljiški davek? Kje naj dobi država tiste milijone, ki ji pri tem odpadejo? To je važno vprašanje, ki se pa da tudi izlahka rešiti. Te-le nasvete imamo v tem oziru:
1. Dohodninski davek naj se primerno zviša. Namesto, da zdaj davčna mera ostane pri štirih odstotkih, naj gre lepo naprej, magari do 25°/0-
Kdor ima 50.000 kron dohodkov, ga bo 12.500 kron davka piecej manj bolelo, nego kateregakoli malega in srednjega kmeta sedanji zemljiški davek.
2.	Uvede naj se stopnjevani ded-ščinski davek, zlasti na dedščine, ki jih dobe daljni sorodniki.
3.	Naloži naj se stopnjevani davek na ogromne dohodke, ki jih imajo odborniki (ali kakor se jim pravi, upravni svetniki) velikih delniških družb. Ti dohodki se imenujejo tantieme,
4.	Naloži naj se davek na divi-dende, to je : na tiste dohodke, ki jih vlečejo delničarji od svojih delnic. Pri železarski obrti so n. pr. koncem leta 1906. spravili delničarji po 37 V, % dobička. Tu naj nastavi država svoj sveder, pa se bo dalo brž še več izvrtati, nego znaša sedaj zemljiški davek.
Shod „Kmečke zveze" no Brezovici.
V nedeljo, 20. t. m. popoldne ob 3. uri se jc vršil shod »Kmečke zveze« v šolskem poslopju za občini Brezovica in Log ob udeležbi 225 posestnikov, kmetov.
Shod je otvoril g. župnik Ant. Zgur ter pozdravil navzoče može in predlagal Andreja Remškaria predsednikom shoda. Soglasno izvoljeni predsednik je predstavil komerc. svetnika, državnega poslanca g. Franca Povšeta, ki je prišel na ta shod naravnost z Dunaja, da poroča o namenu »Kmečke zveze« in o delovanju državnega zbora.
G. Fr. Povše, burno pozdravljen, je v več ko poldrugo uro trajajočem govoru jako po-ijrdno pojasnil namen »Kmečke zveze«, potrebo združenja in posvetovanja kmetijskega stanu v obrambo njegovih pravic. O svojem poročilu je povdar.ial. da je bil dozdaj kmečki stan še najmanj združen, zato se njegov glas ni dosti vpošteval v parlamentu, a sedaj je vsled volivne reforme ravno agrarna, kmečka stranka v državnem zboru najmočneje zastopana po svojih poslancih. Našteval je podrobno rane, na kojih trpi kmečki stan, ki jih hoče Slovenska Ljudska Stranka po svojih poslancih zaceliti, opozarjal je zborovalce na ogromne dolgove kmečkega prebivalstva, ki so vknjiženi na kmečkih zemljiščih, na krvni davek, triletno vojaško službo, v današnji dobi, ko kmet niti posla proti visoki plači ne more dobiti, na razne uime, ki zadenejo kmeta vse huje kot razna industrijska podjetja, na visoke pristojbine ob premembi posestva, na razne kužne bolezni pri živini itd.
Poročal je o novi nagodbi z Ogrsko in nje pomen, s številkami pojasnil, kaj in koliko se iz Ogrske uvozi v Avstrijo in obratno; o novi železnici, ki ie zasluga poslancev Slovenske Ljudske Stranke, to je zveza Ljublja-na-Karlovec, kar bo za prebivalce, zlasti za kmete ljubljanske okolice velike važnosti in koristi, dalje o potrebi razdolženja na kmeč-
kih zemljiščih vknjiženega dolga, o dosegu znižanja pristojbin, o projektovanem osuševanju ljubljanskega Barja in njega bodoči koristi. Priporočal ie tudi domača mirovna sodišča po zgledu Švice. — Zbrani kmetje so zanimivemu poljudnemu govoru pazno sledili, pritrjevali in odobravali vsestransko natančno poročilo in se potem, ko se jc izrekla po predsedniku še zahvala gospodu poslancu in zaupnica poslancem Slovenske Ljudske Stranke. razšli z vidno zadovoljnosijo na svoj dom. Shoda so se udeležili le kmetje, ki so večinoma že vpisani v »Kmečko zvezo«, a se jc isti dan še več novih udov zglasilo.
Po končanem shodu si je g. svetnik Pr. Povše v spremstvu odbora še ogledal našo parno mlekarno ter se je jako pohvalno izrazil o njej in odbor zagotavljal, da hoče svoj vpliv zastaviti na merodajnem mestu za potrebno podporo.
Polititeli pregled.
DRŽAVNI ZBOR. NAŠI POSLANCI V DRŽAVNEM ZBORU.
Tudi v tem tednu so naši poslanci vložili nekaj predlogov v korist svojim volivcem. Tako je dr. Susteršič vložil nujni predlog za podporo prebivalcem v Iški vasi. — Dr. Ben-kovič. Grafenauer in Pišek so prijeli trgovinskega ministra glede jezikovnih razmer pri poštni direkciji v Gradcu. — Poslanec Demšar je predlagal državno podporo za okraj Kranj. — Gostinčar pa je predlagal podporo za posuševanie eirkniškega jezera in doline Planina.
NAGODBA.
Strašno trd oreh je nagodba za vse narodnosti in za vse stranke. Čudno to ni, pač pa sitno. Odločitev za ali proti je težka. Gotovo je, da nagodba ni taka, kakšne bi si mi Avstrijci želeli. Sicer nekateri politiki kažejo na dobičke, ki jih dobi Avstrija po kvoti, po železniških tarifih, konverziji ogrskega dolga, po Dalmatinski železnici itd. — Vendar vse to še nikakor ni toliko, da bi mogli avstrijski poslanci kar meni nič tebi nič podpisati pogodbo. Mnogo je namreč še vprašanj, ki so ostala še nerešena, o katerih bi pa mi želeli, da bi se bila rešila obenem z nagodbo, seveda v našo korist. Zlasti tri stvari so ostale še neodločene: carina, armada in zalaganje armade. Avstrija je leta 1905, v skupno vrečo vrgla 118 milijonov carinskih dohodkov, Ogrska pa le 22 miljonov. Ali je to dobiček za Avstrijo? Kakšne obljube pa je dobila Ogrska glede armade, pa ni niti še znano. Vendar je gotovo, da bi boljšo nagodbo, kakor je v sedanjem načrtu, mogli Ogrom narekovati le z orožjem v roki. To vedo tudi poslanci, zato se jim je težko odločiti. Ce je nagodba slaba, iz tega še ne sledi, da je kratkomalo nesprejemljiva. Kdo je pa porok, da bi nagodba mogla biti boljša? Ze iz našega kmečkega stališča moramo biti zoper to, da se nagodba kar tako odkloni, ali da se Avstrija gospodarsko loči od Ogrske. Poslušajte! Ce bi se ločila Avstrija od Ogrske, bi nastala v tem tudi carinska meja med obema državama! Carinska meja bi seveda največ škodila Ogrom, toda tudi nam. Mi dobivamo sedaj 15 milijonov me-terskih centov žita z Ogrskega. Na to žito bi prišlo po našem avtonomnem tarifu 45 milijonov na leto. Za toliko bi bila dražja moka in kruh. Podobno bi bilo tudi z živino. Mi pa stojimo na stališču, da se moka ne sme po-
dražiti. Zato bi bila v obstoječih razmerah ločitev od Ogrske velika nesreča.
VELIKI PRIJATELJ LJUDSTVA.
Veliki prijatelj ljudstva poslanec Hribar se pa seveda ne briga zato, kaj poreče kmet, marveč v svetem ogniti zahteva ločitev od Ogrske. Podpisal ie zadnje dni nujni predlog za to ločitev. Ta (lični poslanec ljubljanskega mesta je v zadnjem času ustrelil že dva kozla. Najprej je romal v Budimpešto, hoteč, da bi se o njem govorilo, kot o človeku, od katerega je odvisna rešitev nagodbe. In kak uspeh je imel? Spravil je v nevarnost Belokranjsko železnico, dalmatinsko paroplovbo in še mnogo drugih za Dalmacijo važnih stvari! To so uspehi. Sedaj pa podpisuje predlog za ločitev od Ogrske, to se pravi dela pot po-draženju moke! Za podiranje tega. kar naši poslanci s težavo dosežejo, je res že vsak človek dober.
NEJASNOST GLEDE NAGODBE.
Nejasnost glede nagodbe je povzročila, da mnoge stranke hočejo z raznimi predlogi kolikor mogoče odložiti debato o nagodbi. Proti taki taktiki je nastopil v zbornici dunajski župan krščanski socialec dr. Lueger, ki ki je izjavil, da njegova (kršč. soc.) stranka ne bo glasovala za nujnost nikakega predloga. marveč da se mora pričeti takoj z reševanjem nagodbe. Mnogo poslancev je res nato umaknilo svoje nujne predloge na kar se je pričelo prvo branje nagodbe. Kakor hitro bo to vprašanje rešeno, lahko izprevidimo že iz tega. da se je oglasilo »samo« 36 poslancev. ki bodo o tej stvari govorili.
Prvi je govoril češki radikalec Choc, ki izjavlja, da morajo češke državnopravne stranke nasprotovati nagodbi z državnoprav-ttih in gospodarskih razlogov. Predvsem se morata spraviti češko ljudstvo in Avstrija.
DR. LUEGER O NAGODBI.
Vsa zbornica ie napeto poslušala, ko je nastopil dr. Lueger. da govori o nagodbi. On povdarja, da se kršč. soc. stranka danes še ne more odločiti za nagodbo, ne proti nji. Vlada mora prei dati pojasnila o raznih sumljivih točkah, zlasti kaj se je dovolilo Ogrom glede armade, kaki so bili dogovori glede balkanske politike, itd. Od Ogrske se nečemo ločiti, pravi govornik, če pa Mažari le hočejo boj tiai ga imajo!
Soc. demokratom je nagodba še precej všeč, ker nagodba podpira veliko industrijo, katero ti zastopajo. Vendar se poslanec dr. Ellenbogen to pot še ni preveč izdal, temveč jc navajal razne pomisleka, ki naj jih vlada razprši s povoljnitni pojasnili.
KAJ BO TOREJ Z NAGODBO?
Dasi so si stranke doslej še zelo ria nejasnem, kaj naj poreko o nagodbi, vendar si tipamo trditi, da bo avstrijski državni zbor odobril nagodbo; to pa že zato. ker nobena stranka noče prevzeti odgovornosti z!a nepregledno krizo, ki bi nastala, če bi se nagodba zavrgla. Za nas Jugoslovane je največjega pomena železniška zveza Ljubljane z Dalmacijo preko Novega mesta, zatb iriiaSb naši poslanci dosti razloga, da glasujejo za nadrobno razpravo.
NEEDINOST V ČEŠKEM TABORU.
Voda in ogenj sta si stara nasprotnika. Tudi klub, v katerem bi lepo mirno sedeli ljudje raznovrstnih prepričanj in nazorov je nemogoč. To skušajo sedaj Cehi. Agrarci, realisti, radikalni naprednjaki, mladočehi in
katoliško-barodna stranka so razvili pred casoni Skupen klub, ki nai bi vsaj v narodnih vprašanjih nastopal skupno. Sedaj sc jc pokazalo. da klub ne more uspevati. — Dan na tlaii še Češki poslanci posvetujejo, kako stališče' naj žaštopajo nasproti vladi, pa 8c nc morejo zediniti.
Mladočehi zahtevajo od vlade, naj jim pted razpravo o iiagodbi zagotovi tri zahteve: dfugo vseučilišče, notranji uradni jezik in podržavljenje nekaterih žoležnic. Ker pa ministrski predsednik odklanja vsako koncesijo, zahtevajo nestrpni člani,- naj odstopita češka ininistra-rojaka Fort in Pacak. Ta dva sta bila nazadnje že tudi sita vednih podajanj, zato sta sklenila odstopiti in sta že podala baronu Becku svojo demisijo. — Sodijo pa. da krona začasno ne sprejme demisije. ali pa da počaka toliko časa, da se nanovo sestavi celoletno ministrstvo, kar se zgodi po rešitvi na godbe z Ogrsko. Sodijo, da bi se položaj na ta način olajšal. Glede na svoja ministra bi v tem slučaju mladočehi ne nastopali, tudi češki ag-rarci bi iz političnih razlogov glasovali za na-godbo .»Češko Slovo« piše, da so češki poslanci vsled teh homatij izgubili na Dunaju ves svoj ugled.
MAGARI IN HRVATJE.
Komaj se je polegla prva razburjenost, ki so jo povzročili Mažari s svojim samogoltnim nastopom proti Hrvatom, že pripravljajo nov napad. Iz Zagreba se namreč poroča, da hoče mažarska vlada Hrvatom vsiliti novo prag-inatiko za uradnike. Prvi pogoj za sprejem službe bo v tej pragmatiki znanje mažarščinc.
OGRSKI PRORAČUN.
Ogrski ministrski predsednik je vložil pretečeni teden v zbornici proračun za leto I908. Vsi dohodki so proračunani na 1397 milijonov, izdatki pa za 22.000 K manj. VVe-ckerle je obenem vložil tudi začasni proračun za prve štiri mescce leta 1908.
KAKO SODI SLAVNI NORVEŠKI PESNIK O MAZARIH?
Björnson, najslavnejši sedaj živečih norveških pesnikov je slovesno povzdignil svoj glas in ožigosal ogrsko vlado, ki tako kruto zatira pravice nemažarskih narodov ogrske krone. Označil je za kruto ironijo počenjanje Mažarov, ki se na zunaj zelo strastno pote-zajo za svetovni mir. doma pa vsiljujejo na nemažarskih šolah mažarščino kot učni jezik, in tudi po železnicah in uradih dajejo mesta le mažarščini. — Mažare je zapeklo v srce. ko so slišali to bridko a resnično očitanje in so se skušali izgovarjati. Toda dejstev ne morejo prikriti. Vnovič se je oglasil Björnson in vnovič obsodil mažarsko početje. Pridružil se mu je tudi slavni ruski pisatelj grof Tolstoj, in izrekel prav tako sodbo. Mažarski listi točijo krokodilove solze in se izgovarjajo — zraven pa hvalijo novo tako krivično službeno pragmatiko.	.
« ' '.. «
CESARJEVA BOLEZEN.
Cesarske pisarne nič več ne izdajajo uradnih poročil o cesarjevi bolezni, tudi množice ne hodijo več tako pred cesarski grad Schönbrunn — znamenje, da se je cesarjeva bolezen znatno izboljšala. In res, mrzlica je vladarja popolnoma zapustila, kašelj tudi ponehava. spanje je boljše — skratka obrnilo se je znatno na bolje. Cesar se vsak dan že sprehaja po nalašč za to prirejeni galeriji, ven seveda še ne more. da se mu bolezen nc povrne.
ITALIJANSKO VSEUClLIŠKO VPRAŠANJE.
Na Dunaiu in v Trstu so priredili italian-ski visokošolci shode, kjer so sklenili, da hočejo odločno delati na to, da se ustanovi italijansko vseučilišče v Avstriji, oziroma, da se priznajo v Avstriji izkušnje na italijanskih vseučiliščih.
ODKRITA ZAROTA V SRBIJI.
Čudne vesti prihajajo iz Srbije. Komaj se je pozabil strašen umor prejšnje kraljeve dvojice, sc že zopet govori o zaroti proti kralju Petru. Policija je odkrila zaroto med vojaštvom, ki je imela namen uvesti vojaško diktaturo, pahniti kralja s prestola in pregnati prestolonaslednika. Prijeta sta bila radi vele-izdaje artlljerijski poveljnik Stojanovič in polkovnik Kollč. Postavljena bosta pred vojno sodišče.
TRGOVINSKA POGODBA SRBIJE Z AVSTRIJO.
Srbsko časopisje, ki je obveščeno po vladi, prinaša sedaj pogoje, pod katerimi bi bila Srbija pripravljena skleniti trgovinsko pogodbo z Avstrijo. So pa sledeči:
1.	Ne sme se določiti množina mesa za izvoz ;
2.	izključeno mora biti nadzorstvo srbskih klavnic po avstro-ogrskih živinozdravnikih;
3.	ne sme se omejiti mesni izvoz le na gotove avstro-ogrske trge.
ITALIJA POMNOZl ZOPET BRODOVJE.
Italijanska vlada namerava pomnožiti svoje brodovje. dasiravno se od italijanske strani to zaniknje. Zgraditi nameravajo štiri ladic za 18 do 19 tisoč ton s hitrostjo 23 vozlov na uro. Ladje oborože z 10 do 12 najtežjimi topovi. Nadalje dvoje oklopnih križaric. ki bodo prevozili na uro 28 vozlov. Tudi torpedov kc in rušilce torpedovk pomnože. Število mornariških novincev povišajo od 25.000 na 30.000 mož. — Mornariški minister namerava predložiti zbornici predlogo, po kateri zahteva 260 milijonov lir za nove ladje. Vsaka ladja bo stala 50 milijonov lir.
OBČINSKE VOLITVE V BELGIJI.
V Belgiii so se vršile občinske volitve. Kakor povsod, so se tudi tu v dvomljivih občinah združili socialni demokratje in liberalci in rés tudi mnogokje prodrli, zlasti v delavskih krajih. Po deželi so pa liberalci popolnoma poraženi. Po krajih z meščanskim značajem se kompromis po večini ni obnesel. V glavnem mestu belgijskem. Bruselju, ostane stanje neizpremenjeno; izvoljeni so 4 katoliški, 4 socialistični in 4 liberalni občinski svetniki. Niti socialisti, niti liberalci z izidom volitev niso zadovoljni.
Volitve so prinesle razburjenje celo na kraljevi dvor. Temu vzrok je zlasti dejstvo, da kralja ni v Belgiji. Belgijski kralj že od nekdaj ni na posebno dobrem glasu; kot vladarju mu ne moremo posebnega očitati, a kot katoličan ne vživa posebnih simpatij. Tudi sedaj se ie menda vsled »družinskih razmer« odstranil iz Brusel.ia, kar dvoru sedaj ob volitvah ni nič kaj prijetno.
VSEUČILIŠČE V BOLGARIJI.
Ker obiskuje vseučilišče sofijsko, kakor smo zadnjič poročali, le sedem dijakov, je vlada prisiljena, da podaljša rok za vpisovanje. Vlada upa, da otvori vseučilišče začetkom novembra. — Opozicijska stranka priredila je v nedeljo protestni shod glede na vse-učiliško vprašanje.
ŠPANSKI KRALJ NA FRANCOSKEM.
Španski kralj in kraljica nameravata obiskati Pjiriz, ko se povrneta z Angleškega.
NEMIRI V MAROKO.
Vsi upi, da se bodo marokanske razmere uredile mirovnim potoni, so šli po vodi. Zadnja sobota zaznamuje nov boj med Maročani in Francozi. Muley Hafidove prednje straže so napadle dve francoski stotniji; pri tej priliki so Francozi izgubili dva moža, ranjen je pa en kapitan in šest vojakov. — Maročane pa je preganjal general Drude in jim prizadjal velike izgube.
Še ob neki drugi priliki se je vršil spopad med Maročani in Francozi. Neki mož iz rodu Uled-Said je ubil 4 kilometre od tabora Francozov Kuntzera. Ta se je branil in ubil dva nasprotnika. Ko je francoska patrulja hotela vzeti mrliča, je nanjo streljalo 60 Maročanov in jo zasledovalo do Tadderta, kjer je nastala nevarnost, da obkolijo Francoze. Nato je general Drude došel z ojačenji in zbegal Maročane. Ubitih je bilo več Maročanov. Francozi so nato sledili sovražniku v smeri proti Me-diumi.
ŠVEDSKA POMNOŽI ARMADO.
Glede na ločitev Norveške od Švedske pred dvemi leti je predložila švedska vlada zbornici predlogo, po kateri naj bi se pomnožila švedska pehota za 24 bataljonov po 1000 mož, ustanovi naj se lahka artiljerija, ki obstojaj iz 12 baterij s strojnimi puškami poleg topov. Ustanovi se tudi zrakoplovni. ženij-ski in brzojavni oddelek. Proračun se pomnoži vsako leto za 24 milijonov kron. Mornarica nai dobi dve veliki vojni ladji, dve oklopnici, dve obrežni obrambni ladji, osem rušilcev torpedovk in osem podmorskih čolnov. Za mornarico bo izdala Švedska vsako leto 80 milijonov kron več.
KITAJSKA UVEDE DEŽELNE ZBORE.
Pekinška vlada je ukazala, da morajo takoj sestaviti okrožne, okrajne in deželne zbore. Vlada hoče pripraviti tako ljudstvo na parlamentarno delovanje. Deželni zbori bodo sestavljeni iz zastopnikov uradništva in veljakov. Deželni zbori bodo imeli le posvetovalni glas.
Listek.
Sreča in vera.
(Tirolska povest. — Raimmichl.) (Dalje.)
4. »Jurij, ti postajaš izdajalec našega Gospoda !«
Drugi dan je zavladala velika žalost pri Ooričanu. Zena Cilka je kakor mučenica postajala po hiši, Jurij pa je ves potrt hodil semintja. Izguba lepe staje in krav je težila njegove misli. Še boli ga je bolel v srcu pogled na ženo. Kako nežno ljubezen in požrtvovalno vdanost mu je ona izkazovala doslej! Kako mu je ona s svojo prisrčno, milo nravjo lepšala in sladila dneve življenja! Kadar je bil žalosten in potrt je prišla Cilka in ga razvedrila s svojim lepim smehom. Zdaj pa se plazi ona kakor senca okrog. V polu pijanosti in jezi je do smrti užalil njeno ljubezen. Kadar je stopil v sobo in videl, da manjka njegova fotografija v okvirju, ga je vselej zbodlo v srce. Rad bi postavil svojo fotogra-
fajo na prejšnje mesto, a tega ni dopuščal njegov ponos. Cilka bi mislila, da jo natihem prosi odpuščanja — a tega on noče, ker je mož in gospodar hiše!
Zena Cilka je po onem nesrečnem večeru vedno mrzlo srečavala Jurija in ga ni skoraj nikdar pogledala v obraz. To je moža še bolj vznevoljilo. — Večkrat je odhajal z doma: ostajal je cel dan kdovekje in prišel zvečer ves pijan domov. Jernej, veliki hlapec, ki je bil kmetov bratranec in je že dvajset let služil pri Goričanu, ga je neki dan pošteno oštel zaradi njegovega čudnega vedenja. — To je bilo Juriju že preveč. Hotel je Jerneja spoditi iz službe, a ga ie pregovorila Cilka. Tako je postajalo življenje pri Goričanu vedno temnejše.
Toda naenkrat je prišlo veselje in živahnost v hišo. Čudovita množica tujih gospodov, turistov in izletnikov, je prišla k Goričanu. Dr. Liške in dr. Kiibert sta bila znana z vsemi in sta jih zabavala na neprisiljen način. Tuji gospodje so se; pohvalili z jedjo in pijačo ter so obžalovali, da se ne morejo za dalje časa nastaniti pri Goričanu. Jurija je to zelo veselilo: ves iz sebe je bil zavoljo zadovoljnih gostov, ki so še prihajali dan za dnem. — Toda popolnoma je zanemarjal tačas poljsko delo. Cel dan je presedel v stekleni dvorani pri tujcih. Gostil se je in pil z njimi; oni so se sladkali, on pa je pritrjeval njihovim brezverskim nazorom.
Naslednjo nedeljo je že navsezgodaj prišlo na hrib par ducatov tujih gospodov in gospa. Goričan niti mislil ni na to, da bi šel ta dan k maši. Prisilil je tudi ženo, naj ostane doma in streže gostom. — Veliko veselje je že zavladalo v verandi, a naenkrat ie vse utihnilo. Dr. Liške vstane in začne prebirati dnevni evangelij. Goričan obstrmi. — Nekega gospoda lahno potegne za suknjo in vpraša, kai to pomeni. Ta mu zašepeta na uho, da je danes nedelja in bo pastor Liške opravil kratko božjo službo. Tedaj se je Juriju zasvitalo v umu. Postal je rdeč kakor kuhan rak in tolkel je z nogami ob tla. Rad bi bil ugovarjal, prepovedal tujeversko službo božjo, a ni imel poguma. Vest njegovo je premagoval strah pred ljudmi in želja po dobičku. Z veliko pozornostio je poslušal, ko je dr. Liške pričel svojo pridigo. Gladko in sladko je pastorju tekla beseda. Tako prepričevalno je govoril, da Goričan niti opazil ni grdih brezverskih misli v njegovem govoru. Nehote ga je ganila pridiga. Izkušal je umiriti vzbujajočo vest, češ. saj pastor ni izgovoril nobene brezverske besede. Vsak katoliški duhovnik bi lahko tako govoril.
Dr. Liške je že skoraj končal svojo pridigo. ko stopi žena Cilka v verando. 2ena. s svojim živovernim življenjem in zdravim verskim čutom, je zapazila precej, kaj se vrši tu notri. Izpoznala je tudi duh. v katerem govori pastor. Zakričala je in jokajoč tekla v hišo. — Jurij je odšel za njo in io izkušal pomiriti, toda zaman. Žena je jokala v eno-mer in klicala:
»O Jurij, Jurij — ti postajaš izdajalec našega Gospoda!«
Zeno Cilko ni nobena reč mogla pripraviti do tega, da bi le z enim korakom stopila v verando. Zunaj se ie zopet pričelo živahno razveseljevanje in Jurii je moral sam streči obilnim gostom. S seboj je vzel svojega štiriletnega sinčka Matijčka.
V verandi so medtem odstranili stole in mize; eden izmed tujcev je igral na citre in razvil se je živahen ples. Cilka je z jeznimi očmi zrla skozi kuhinjsko okno na čudno službo božjo. Rdečica ji je oblivala lice, ko je videla, kako gospodje in gospe zaupno občujejo med seboj. Naenkrat vzame ena izmed razbrzdanih žensk malega Matijčka v na-
ročje, smehlja se otroku in ga poljublja po celem obrazu. — Cilka 112 more več krotiti svoje jeze, iztrga Matijčka ženi iz rok in ga po-križa 11a čelo, usta in prsi. Tuja gospa prične kričati na glas; v istem hipu začuti Cilka krepek udarec 11a licu. Mož njen stoji z razgretim obrazom pred njo — 011 jo je udaril. Zadaj je začni hripav smeh dr. Kilberta. Tudi drugi gostje zasmehujejo Cilko, ki stoji kakor pribita in se ne gane; žareča rdečica ji sije z obličja, telo njeno trepeta. Otroka stisne krčevito k sebi, nato beži v hišo. Potoki solz ji lije.io iz oči. Matijčka nese v spalnico in joka na glas. Vse njeno življenje je ni kaka stvar bolela bolj kakor ta udarec njenega moža. Matijček položi svojo glavico mami na lice in jeclja :
»Ne jokaj, mamica! Ata je hud; ata tepe
— Čakaj, bom popihal--Kajne, zdaj
ne boli več?«
Zena pritisne otroka na svoje srce in ga poljublja na rdeče ustnice. Ko mu pogleda v oči, zajoka še krčeviteje. Tudi otroku gre na jok. Mati ga posadi na stol in tnu da v roke nekaj igrač.
Čimbolj premišlja o sramoti, ki jo je ravnokar pretrpela, tembolj se dviga v njej ženski ponos, tem hujše ji valuje kri k srcu. Prihaja ji na misel, da bi zapustila hišo in se ločila od mo2a — toda vztrepeta pred to mislijo. Na otroke misli, misli na moža. na prva srečna leta po poroki in precej si izbije iz glave vsako misel na ločitev. — Na svojo fotografijo na steni gleda. Srbijo io prsti, da bi io skoraj vzela doli — toda ne! In žena obrne svoje proseče oči na Kri-žanega v kotu in vzdihne:
»Moj Dog, dai mi moči in glej 11a otroka!«
Čez nekaj časa so se osušile njene oči in šla je pripravljat kosilo.
Veliki hlapec Jernej ie medtem prišel iz cerkve domov. Videl jc Cilkine objokane oči in izpraševal ie, kai se ie zgodilo. Cilka ni odgovorila ničesar. Jernej s» je pomešal med tuje goste in kmalu izpoznal ves položaj, da se je namreč Cilka zaradi pridige dr. Liška tako razburila in io je Jurij udaril. Jernej je postal ves rdeč od ieze. Najrajše bi bil kmeta javno ozmerjal, a se ie premislil. Vrgel si je nedeljsko kamižolo čez pleča in še pred kosilom odšel v vas — naravnost k staremu gospodu župniku, s katerim je imel daljši razgovor.
Jurija Goričana ni bilo cel dan na izpre-gled. Kakor Kajn je bežal pred ljudmi in ženo, ki ii je napravil toliko sramote. Popolnoma ie pretrgal zadnjo vez ljubezni. Cele ure ie hodil po gozdu in premišljeval. Čimdalj je premišljeval, tembolj se je sramoval samega sebe. Tolkel se je s pestjo po čelu in si ruval lase od žalosti in kesanja. Sklenil je, da ponižno poprosi zvečer ženo odpuščanja. Ali mu bo mogla še odpustiti? — In ako mu bo odpustila, kako bo z ljubeznijo in zvestobo vse popravil, kar je zagreši! — Toda ni si upal ta dan stopiti svoji ženi pred oči. "Zunaj v svislih je prespal noč . . .
5. Dobri pastir.
Drugo jutro se ie Jernej boječe splazil v hišo. Cilka ga je pozdravila prijazno, a n.ien obraz je bil žalosten. Ze jo je mislil prijeti za roko in poprositi odpuščanja, pa mu ni hotela nobena beseda iz ust. Težko mu je bilo doma. Sklenil je da gre v mesto in ondi poravna mesečne račune pri mesarju peku in raznih trgovcih. Toda spoznal je, da ima denarja premalo. Vkljub veliki množici leto-vičarjev in vkliub velikim dohodkom so se pokazali dolgovi namesto dobička. — Ako bi Goričan znal računati, bi ga to ne bilo presenetilo. Niti 011 niti žena nista imela pravega razuma za gostilniško obrt. Vse sta
prodajala preveč poceni; marsikaj nista znala prav pripraviti in se jima je skvarilo. S cenim računom ie Jurij mislil privabiti vedno več gostov; pomislil pa ni, koliko stanejo nosači in seli na hrib. Sam ni več delal na polju, mlajši hlapci so bili leni, najemati je bilo treba vedno več dninarjev in tako je šlo gospodarstvo rakovo pot. Goričan je tuhtal svoj položaj in prišel do napačnega zaključka, da ie kmetija kriva velikih izgub. Kmetija nič ne nese in obenem požre velike dobičke, ki mu jih donašajo tujci.
Sklenil je dati drugo leto večino travnikov in njiv v naiem. Živine, ki jo je ubila strela ne bo treba kupiti, povrhu tega pa mu bo precej nesla najemnina. Juriju je ugajal ta načrt; vendar ga je jezilo nekaj, sam ni vedel kaj. — Nekdo potrka na duri.
»Notri!« zakliče kmet.
Stari gospod župnik vstopi. Častitljiva je njegova postava in lasje beli kakor sneg. V potezah na obrazu se druži globoka resnost z nežno milino. Vsa njegova zunanjost ima velik vpliv na ljudi. Kogar pogleda s svojimi globokimi očmi. temu prodre do srca.
»Dober večer. Jurij!« dč župnik. »Naj nekoliko sedem; težka .ie pot navzgor, in stare so že moje noge.«
Goričan pobledi. S tresočo roko ponudi župniku stol. Sivolasi starček si otrè% pot s čela in pogleda Jurija s svojimi živimi, ka-rajočimi očmi. Čez nekaj časa prične pogovor.
»Jurij — tako govori — težka mi je bila današnja pot sem gori. da še nikoli tako. Večkrat sein že bil tukaj, ko sta ležala tvoj oče in mati tvoja na smrt bolna — oba sem spravil z Bogom, ki jima dodeli srečno večnost!
Vedno sem rad prišel k Goričanu. danes pa ne. Jurij, lahko si misliš, zakaj ne. Nerad nadlegujem ljudi na domu, .toda tebe ne dobim nikjer, da bi ti iz oči v oči povedal, kar ti gre. Ako se pastirju izgubi ovčica. mora iti pastir za njo in io iskati. — Jurij, ti si se zadnji čas zelo odtujil cerkvi. Niti v nedeljo ne prihajaš več k maši.«
»Moram iti večkrat s tujci na hribe.« odvrne Goričan.
»Jurij — nadaljuje sivolasi župnik — nedelja je sveta! Kdor ne posvečuje nedelje, ni več pravi katoličan. Služba božja je več. kakor postrežba tujcev! Sest dni v tednu ti je dal Bog, da si pridobivaš časno bogastvo; en dan ni preveč, da ga daruješ Bogu. V nedeljo ravno deli Bog svoj blagoslov, od tega blagoslova je odvisen uspeh celega tedna. Vedi, Jurij: Bog lahko dà in lahko vzame, vzame v četrt ure lahko več. kakor si moreš ti pridobiti leta in leta — ti si že nekoliko poizkusil. Jurij, kako jemlje Bog svoj blagoslov. — Pri Goričanu so vedno visoko spoštovali vero. Tako dobrih in vernih ljudi, kakor so bili tvoji stariši. ni daleč naokrog; zelo vesel sem bil, ko sem tebe s Cilko poročil pred oltarjem. Mislil sem, da bo še trdna ostala stara vera in pobožnost pri Goričanu, upal sem, da boš ti, Jurij, vzgled vsej župniji, pa sem se zmotil, bridko sem sc zmotil. — Skoraj bi jokal, ker so se pri Goričanu tako izpremepile razmere. Tvoje življenje in vedenje je javno pohujšanje za moje verne ovčice. Ko sem prišel danes pred tvoje hišne duri, ine je zabolelo srce. — Jurij, kje je stara, častitljiva podoba Marije? — Proda si Mater Božjo zavoljo goljufivega zaslužka. — Jurij, ako bi danes ostali tvoji stariši iz groba o Bog, kako hi vzdihnil tvoj oce, kako bi jokala mati tvoja!«
Goričanu je silila rdečica v lice; z nogami je brskal po tleh. Stari gospod pa je nadaljeval:
»Jurij, preteklo nedeljo — včeraj — sl tudi Našega Gospoda zatajil. — Kar se je
tukaj godilo, me je zbodlo kakor z mečem v srcc. Koliko pohujšanje za vso faro! Vso noč nisem zamižal z očesom, tako žalosten sem bil. — Jurij, pomni, kaj delaš. Ako se sovražniki vere naselijo v naši župniji, si ti odgovoren zato.
»Že vem — dé Jurij razjarjen — žena moja me je počrnila pri vas!«
»Tvoja žena ni niti besedice izpregovo-rila z menoj,« odvrne župnik resno; »tvoja žena je angeli in zasluži, da boljše ravnaš z njo, kakor si doslej . . . Tuji gospodi; so vse izklepetali in povedali tudi, kako si včeraj ravnal z ženo . . . Jurij, Cilka je tvoj edini angeli varuh; ako si odtujiš tudi njo, potem si izgubljen.«
Župnik je prenehal; Jurij si je grize! ustnice. Cez dolgo časa je zopet pričel župnik — njegov glas je bil kakor goreča prošnja .. .
»Jurij — tako je govoril — kot tvoj duševni pastir, kot tvoj očetovski prijatelj te prosim: spravi zapeljivce iz svoje hiše!
Goričan je bulil v tla z divjimi očmi in ni zinil niti besedice. - Župnik ga pogleda s prosečimi očmi, nato ga vpraša:
»Jurij, ali ti e moreš izpolniti moje prošnje?«
»Imam ženo in otroke — odvrne Ooričan kljubovalno — denar moram iskati tam, kjer se dobi.«
»Nobenega blagoslova ni na tem bogo-izdajalskem denarju.« opomni župnik; »na tridesetih srebrnikih Judeževih tudi ni bilo blagoslova.«
»Gospod župnik — zakriči Goričan razburjeno — ne pustim, da bi me zmerjali v lastni hiši.«
»Tega nisem storil, Jurij — odvrne župnik mirno — samo opominjal sem te in to je moja dolžnost, ker sem dušni pastir.«
Zopet sta molčala oba. Cez dolgo časa vpraša župnik z žalostnim, očitajočim glasom :
»lurij, ali sem zastonj prišel sem gori na hrib?«	1
»Kaj mi mari!« odvrne Goričan jezno. Sivolasi, stari župnik se dvigne pokonci. Njegove besede done veličastno in mogočno: »Jurij, svojo dolžnost sem storil ... Še eno nalogo imam: da svarim svoje tarane pred tvojo hišo . . . Težko mi je in rad bi bil videl, da bi ne prišlo tako; a zdaj ni nobene druge poti. Sam me siliš k temu. — To ti še rečeni v slovo: Slabo se bo izteklo pri Goričanu!«
Jurij je skočil pokonci. Mrtvaško bled je bil njegov obraz. Grabila ga je dvoja jeza; nobene besede ni spravil iz ust. Samo s prstom je žugajoče kazal sivolasemu župniku vrata.
Starček je mirno odšel. Zunaj so ga oblile solze . . .
Razgled po domovini.
Belokranjska železnica v nevarnosti. Veliko veselje je zavladalo po vsej Kranjski, ko se je izvedelo, da se je našim vrlini državnim poslancem osobito dr. Šusteršiču in Šukljeju posrečilo pripraviti dunajsko in ogrsko vlado do tega, da sta sprejeli v nagodbo tudi belokranjsko železnico. Vse je bilo v najboljšem tiru. Toda Hribarju ni dalo miru. Pretečeni teden se je peljal z nekaterimi liberalci v Budimpešto k hrvaškim poslancem posvetovat se, kako bi preprečili nagodbo in s to tudi belokranjsko železnico. Vsled tega Hribarjevega koraka ie nastalo silovito ogorčenje med našimi poslanci, ki so zbrani v »Slovenskem klubu«. Sam ministrski predsednik se je izrazil proti uskoku dr. Ploju in dr. Ryba'ru, da je vsled tega nepremišljenega koraka Hribarjevega v nevarnosti belokranjska železnica. A Hribar se ne zmeni za vse to, on je calo podpisal na Dunaju neki predlog rusinskih poslancev, ki naravnost meri na to, da se z obstrukcijo prepreči nagodba, on je torej pripravljen prizadeti smrtni udarec belokranjski železnici. Kaj naj rečemo o tem človeku, ki vedno in povsod išče le samega sebe! Kaj porečejo liberalci v Metliki in drugod, ki so mu ob izvolitvi pošiljali čestitke, da sedaj nastopa tako razdiralno. Belokranjska železnica je velikanskega pomena za vso našo deželo, osobito pa za Ljubljano, a sedaj pa pride ljubljanski župan Hribar in jo hoče preprečiti. Kaj porečejo ljubljanski liberalni volivci, ki so se tako pehali za Hribarja, ki take kozle strelja po Dunaju. Vsa Belokrajina bi se morala vzdigniti kot en mož in izraziti ogorčenje nad postopanjem liberalnega poslanca Hribarja. Pri prihodnjih de-želnozborskih volitvah naj se pa korenito obračuni z razdiralno liberalno stranko.
Katoliško tiskovno društvo so ustanovili naši somišljeniki v Trstu. Pristopilo je takoj 50 članov, večinoma kot ustanovniki. Društvo si bo nabavilo riovo tiskarno in izdajalo tudi slovenski katoliški list, ki je zelo potreben. Tržaška »Edinost« je postala popolnoma liberalna in dela reklamo edinole za ljubljanskega Hribarja in njegovo stranko. Katoliški duhovnik in tudi katoliški posvet-njak ne moreta več z mirno vestjo naročena biti na ta liberalni list. Odbor novega društva se je tako sestavil: predsednik Ukmar. tajnik Cok, podpredsednik Kalac, odborniki pa so: Velharticky, Tul in Guštin. Sedaj pa na delo! Društvu pristopijo lahko tudi lajiki, ki plačajo 2 krone na leto.
V Trstu so otvorili v »Narodnem Domu« pretekli teden slovensko umetniško razstavo. Naši kranjski slikarji so izložiii več krasnih slik.
Lepa žival. Iz Zirov se nam piše: Posestnik Ivan Kavčič v Zireh, po domače Pe-tron, je prodal tukajšnjemu mesarju Andreju Demšarju bika simentalske pasme, ki je živ tehtal 980 kg (17*/« q). Žival je dolgo časa bila krotka, a zadnji čas je postala hudobna, zato ga je moral g. Ivan Kavčič še tako mladega, komaj dve leti in osem mesecev starega, prodati.
Romarska cerkev na Žalostni gori pri Mokronogu je dobila letos šamotni tlak in pretečene dni so pripeljali kamenito obhajilno mizo, krasno delo gosp. Vurnika iz Radovljice. Tudi od zunaj je cerkev vsa prenovljena. Romarji bodo gotovo še rajše hodili v lepo cerkev opravljat svojo pebožnost.
Človek umrl na steklini. Pretekli teden je v ljubljanski dež. bolnici umrl na steklini orožnik v pokoju g. Ivan Kaplja. Pred tremi leti ga je ugriznil stekel pes. Kaplja je pred svojo smrtjo v bolnici ugriznil nekega stre-žaja, katerega so morali poslati v Pasteurjev zavod na Dunaj.
Smrtna kosa. V Gutštajnu na Koroškem je umrl g. župnik Vencel Valeš vsled mrtvo-uda. Pogreb je bil v četrtek ob 4. uri v Gu-štanju.
Črnomaljska deputacija na Dunaju. Črnomaljski mestni zastop je poslal štiri svoje člane na Dunaj, v zadevi belokranjske železnice. Dr. Šusteršič jih je peljal k ministrskemu predsedniku Becku in železniškemu ministru Deršati. Cuje se, da so dobro opravili.
Dobro obiskana vinska sejma sta se vršila pretekli teden v Krškem in Novemmestu. Prodalo se je mnogo izvrstnega vina.
Štajerski veleposestnik Brumen v Le-
skovcu je zadel pri oranju njive na lonec, poln starih denarjev Ti so iz čistega srebra iz časa rimskega cesarja Antonina, ki je vladal okrog 140 leta po Kristusu. Gotovo bo dobil najditelj lepo vsoto pravega denarja za starinske srebrnjake
Tifus še sedaj ni ponehal. V Postojni je zopet več novih slučajev. Tudi ni pričakovati, da bolezen preneha, dokler se ne urede vodne razmere. Ljudstvo je ogorčeno proti Arkotu, Dietrichu in »Notranjcu«, ki so koli-kortoliko krivi teh žalostnih razmer, ki vladajo v Postojni. Vsled njihovega gospodar-
stva je trg in bližnja okolica oškodovana za tisoče denarja. — Tudi v Zatičini so nekatere osebe nanovo obolele. Na Virju je umrla pred tednom neka bolnica za to boleznijo. Zdravniku dr. Repiču se je bolezen tako shujšala, da je malo upanja, da okreval Kakor se čuje, bo zopet prepovedan semeni Sv. Katarine v Zatičini.
Dr. Tavčar se boji, da ne bi pri prihodnjih volitvah izgubil mandata dolenjskih mest, zato je v »Narodu« spisal članek, v katerem neposredno udriha po Hribarju, ki je spravil v nevarnost belokranjsko železnico. Dr. Tavčar priznava odkrito v »Narodu«, da liberalna stranka ni prav nič storila za to železnico in da se ji še sanjalo ni, da pride ta železnica tako hitro na dan. — Zato moramo toliko bolj hvaležni biti našim neumorno delavnim državnim poslancem, ki so storili vse mogoče. da se ugodno reši to za Belokrajino ve-levažno življensko vprašanje.
»Slovenska krščansko-sociaina zveza« za Koroško. Dné 20. t. m. se je v Celovcu ustanovila zveza slovenskih krščanskih nepolitičnih društev. Kar po ustanovitvi je pristopilo tej zvezi 11 društev.
Cast, gospod prošt v Dobrlevasi operiran. Iz Gradca-nam prihaja tužna vest, da so v bolnišnici tamošnjih usmiljenih bratov morali odrezati nogo nad kolenom preč. gospodu proštu v Dobrlivasi Matiji Randlnu. Upanje je, da počasno okreva.
Slovenci v Ameriki. V Allegheny (Pa.) je umrl Slovenec Nikolaj Berkopec. — V Cla-ridge (Pa.) je bil ubit rojak Josip Šalohar. — V Bringhamu Canyon Utah se je ponesrečil Slovenec Anton Somrak iz Mirne peči. Nahaja se v bolnici. — Na Calumetu se je ponesrečil Matija Brozovič. — Zgradba slovenske cerkve sv Jožefa v Calumetu dobro napreduje. — Poroči se v Calumetu g. Peter Fink z Terezijo Matkovič iz Jerneje vasi pri Črnomlju. — Rojak Andrej Muha je dné 27. septembra hotel skuhati zajutrek svojim sostanovalcem. Na neumeven način je hotel podkuriti ogenj, a tu se je vnelo in naenkrat je bilo vse v plamenu. Hiša je pogorela do tal. — Dné 29, septembra je šel Anton Strie na lov. Na potu mu je spodrsnilo, puška se sproži in cel strel ga zadene v roko. Ponesrečenca so pripeljali v bolnico, kjer mu bodo odrezali prste. — V Brocklynu je umrl Josip Kocjančič, star 38 let.
Shod slovenskih perotnlnarjev se je vršil v nedeljo 27. t. m. v ljubljanskem »Mestnem
Domu«. Vršilo se je več zanimivih predavanj. To je bil prvi slovenski shod te vrste.
V	Dravo je padia v torek 22. t. m. ob eni uri popoldne pri Radinovi usnjariji v Mariboru osemletna deklica Angela Sparowetz. Pri umivanju čevljev je izpodrsnila in takoj utonila. Otroci, kateri so to videli, so začeli kričati, a za rešitev je bilo že prepozno. Tam Drava ni zagrajena, čeravno pelje cesta tik mimo. Zunaj na deželi se kmetje kaznujejo, če nimajo majhne mlake ob cesti zgrajene, tukaj pa mestni očetje tega ne vidijo.
Zadružni tečaj v Mariboru. Zadružna zveza v Ljubljani namerava prirediti zadružni tečaj v Mariboru, v katerem se bode poučevalo knjigovodstvo in vse za vodstvo posojilnic in drugih zadrug potrebno. Kdor se za ta tečaj, ki bo trajal več dni, zanima, naj pošlje svojo prijavo Zadružni zvezi v Ljubljani in obenem naj naznani, kateri čas se mu zdi najprimernejši; po večini prijav se bo določil čas. Priporoča se, da se tega te-čaia udeležijo po možnosti ne le gospodje duhovniki, ampak tudi inteligentnejši kmečki mladeniči, katerim se bodo najbrž podelile podpore za obisk tečaja.
Rafaelova družba za izseljence ima občni zbor U. novembra v »Unionu« v Ljubljani. Na to velepomembo družbo se še povrnemo.
V	Ljubljani se je vršil v nedeljo, dne
t. m. trgovski shod. katerega sa je udeležilo do 300 trgovcev. Navzoči so bili zastopniki trgovskega stanu iz Celja, Gorice in Trsta. Shod je pozdravil trgovinski minister dr. Fort pismeno. Govorili so: dr Majaron o vlogi trgovine v narodnem gospodarstvu, osobito slovenskem; o pomenu Trsta za naše narodno gospodarsko življenje je govoril li-beralno-socialistični goriški advokat dr. Turna; o slovenskem trgovstvu na Štajerskem in Koroškem je poročal posojilnični knjigo-dja Smrtnik iz Celja; Josip Ulčakar iz Trsta ja razpravljal o slovenski trgovski in o višji trgovski šoli v Ljubljani; o koristi trgovske organizacije sta poročala gg. Leopold Fiir-sager iz Radovljice in občinski svetnik Karol Mcglič iz Ljubljane; o novem obrtnem redu in njega vplivu na našo trgovino je poročal dr. Franc Windišer. Prav neumesten je bil in je na mnoge udeležence skrajno slabo vplival oni nepremišljen govorček liberalca dr. Maiarona, ki je opravičeval liberalno ob-strukcijo v deželnem zboru. Naj zavijajo liberalci kakor hočejo, tega ne bodo nikdar utajili, da hočejo z obstrukcijo preprečiti razširjenje volivne pravice, po kateri bo prišel naš slovenski kmet, ki redi tudi trgovce, do veljave.
Ženska bolnišnica cesarice Elizabete v Novem mestu je dozidana in pokrita.
Katoliška tiskarna v Ljubljani dobi novo krasno poslopje, ki bo imelo tri nadstropja. Stavba je že zgrajena do vrha. Ta teden bodo betonirali streho. Prihodnje leto v avgustu se prične vse delo v novi tiskarni. — Tudi »Ljudska posojilnica« dobi novo, elegantno poslopje nasproti hotelu »Union«. Hiša je že zgrajena do strehe.
Framasoni na delu. Poročali smo v »Domoljubu« o framasonskem shodu v Pragi, na katerem je bilo tudi nekaj slovenskih liberalcev. Na tem shodu se je sklenilo zapričeti najhujši boj proti cerkvi. Framasoni so že začeli to delo. Izdajajo nesramen, bogotajski list »Svobodna Misel«, ki ga razširjajo tudi po nekaterih krajih Kranjske. A ne samo v listih grdé in sramote Boga in cerkev, tudi dejansko kažejo svoje sovraštvo do resnice. V Pragi je imel pretečeni teden nekaj dni jezuit Jemelka cerkvene govore, v katerih je omenjal tudi framasonskega shoda v Pragi in protestiral proti bogokletstvom, ki so se cula na tem shodu. To pa seveda ni bilo všeč framasonom, ki ne marajo resnice. In kaj so
naredili ti lopovi! Pretečeno nedeljo so polili cerkvena tla z žvepljeno kislino. Vsled neznosnega, silnega smradu, ki je nastal v cerkvi, se je več oseb onesvestilo in morale so iti iz cerkve. — Pred cerkvijo se je zbralo nad sto framsonov, ki so sramotili iz cerkve prihajajoče osebe in patra. Konečno je vendar prihitela straža in prijela 31-letnega urednika Kalina, ki je grozil in zasramoval patra jezuita. Razven tega je bil prijet rudar Berg-man, katerega so takoj obsodili v osemdnevni zapor. — Taki so torej prijatelji naših slovenskih liberalcev, za katere se potegujejo v »Narodu«. Na shod takih ljudi je šel Lotrič iz Železnikov, Hribarjev prijatelj Aškerc in idrijski Kristan. Lepa družba to!
Shodi »kmečkih zvez«. V tem mesecu se je vršilo več shodov. V nedeljo 20. t. m. je bil shod »Kmečke zveze« na Brezovici pri Ljubljani in še prej v Št. Jerneju na Dolenjskem. Na prvem shodu, katerega se je udeležilo nad 200 kmetov-posestnikov in mu je predsedoval vrli posestnik Remškar je govoril komerciialni svetnik in državni poslanec Povše, ki je razjasnil poslušalcem nagodbo in delo »S. L. S.« v državnem zboru. — Mnogo posestnikov je priglasilo svoj. vstop v »Kmečko zvezo«. — V Št. Jerneju je na dobro obiskanem shodu govoril državni poslanec dr. Janko Hočevar. Na obeh shodih so odobrili volivci izvajanja poslancev in izrekli »Slovenskemu klubu« na Dunaju zaupnico. Preteklo nedeljo 27. t. m. jc bil shod volivcev v Škofji Loki. Govorila sta tu državni poslanec Demšar in dr. Pegan. — V Medvodah je govoril na političnem shodu državni poslanec Gostinčar. Tudi na teh shodih se je izrekla zaupnica poslancem »S. L. S.«
Osebna vest. Knczoškofiiski duhovni svetovalec je postal č. g. Simen Zupan, župnik na Ježici. Čestitamo! Bivši dekan v Ospu in istrski deželni poslanec Josip Kompare jc odšel z istrskimi izseljenci v Ameriko.
V	Borovnici je zmagala pri občinskih volitvah v vseh treh razredih »S. L. S.« Liberalci in socialisti se niso upali nastopiti, ker so vedeli, da propadejo. Živeli naši volivci!
Kreditna zadruga obrtnikov se je ustanovila v nedeljo 23; t. m. v Ljubljani. G. An-žič je otvoril dobro obiskano zborovanje obrtnikov. Gospod Rašica, vodja »Zadružne zveze« je prebral in raztolmačil pravila kreditne zadruge, ki bo imela uradne ure vsak torek in petek od 11. de 1. ure popoldne v »Zadružni zvezi« Miklošičeva cesta. Deleži »Kreditne zadruge« so po sto kron, ki se pa tudi lahko izplačujejo v tedenskih, oziroma mesečnih obrokih. Posojila dobe samo člani zadruge. Opozarjamo naše obrtnike na to novo podjetje, ki bo gotovo v veliko korist obrtnemu stanu. Pristopite, obrtniki, k tej važni zadrugi!
Javno predavanje. Prihodnji torek točno ob pol 8. uri zvečer bo v prostorih »Slovenske krščanskosoc. zveze v Ljubljani (Frančiškanske ulice) predaval g. Slavko Ravnihar. Vstop vsakemu prost. Predavanja se vrše vsak torek. Ljubljanske naročnike »Domoljuba« vljudno vabimo k tem predavanjem!
Presvitlemu cesarju se je zdravje že zboljšalo v toliko, da se ni bati nevarnosti. Gotovo je k zdravju mnogo pripomogla molitev avstrijskih narodov, ki so pošiljali vroče prošnje k Vsemogočnemu, da nam ohrani dragoceno življenje našega ljubega, sivolasega vladarja Franca Jožefa.
V	Ljubljani se je ustrelil mladi trgovec Emil Schuster, star 23 let. Zmešalo se mu je!
Angleški časnikarji, ki so napravili letos izlet tudi na Bled in v Bohinj, jako laskavo pišejo o naši Gorenjski in o sprejemu, katerega so jim priredili naši vrli Blejci in Bohinjci.
Ljubljanski občinski volivci so pozvali v »Slovencu« občinski odbor mestni, da takoj skliče občinsko sejo in se izreče za belokranjsko železnico, proti kateri ie Hribar nastopil.
Ravnotako so zahtevali svetniki obrtne iu trgovske zbornice za to za obrtnike in trgovce velevažno železnico.
Občinske volitve v občini Grahovo so se končale s hudim porazom liberalne stranke. V III. in II. razredu so zmagali naši možje, v I. so z enim glasom večine zmagali nasprotniki. ker so naši štirje volilci vsled brezbrižnosti ostali doma.
Pošiljale v denarja v Amerko. C. in kr. avstrijski konzul v New Yorku opominja po-šiljalce denarja v Ameriko na to, da ameri-kanske pošte ne izročajo poštnih nakaznic v roke ljudem, ki se jim denar pošilja, zato dobiva c. kr. konzul večkrat denarje s pošto, pa ne ve komu in zakaj ga naj obrne. Zato prosi, naj se denar na c. kr. konzulat vedno pošilja v čekih ali menicah, ki so v pismu zapečatene, kjer je zapisano, kak namen ima dopo-slani denar.
Občinske volitve v Cerknem na Goriškem se bližajo. Liberalci pravijo, da se jih ne bodo udeležili. Ne smemo jim zaupati, radi bi nas prevarlli. Zato vsi do zadnjega moža na volišče!
»Slovenija« se imenuje list, ki ga je začela jzdaiati liberalna stranka kot svoje glasilo. Ze v prvi številki jc znani pročodrimovei: dr. Triller udaril prav ostudno po papežu in cerkvi, napadi se bodo ponavljali tudi v drugih številkah. Ta list se torej ne bo razlikoval od »Naroda«. Zato smo trdno prepričani, da ga ne bo nikdo izmed naših somišljenikov naročil. Kdor ga dobi po pošti, naj ga vrne ali pa porabi za kurjavo peči, ko se bliža zima.
Vipavski dekan in kanonik veleč, gospod Matija Erjavec jc obhajal pretekli teden 25-letnico dekanovanja. Ves trg je bil ta dan v zastavah, skoro vse hiše so bile na predvečer slavnostno razsvetljene. Priljubljenemu gospodu dekanu kličemo: Še mnoga leta!
Iz Postojne. Dne 20. oktobra se je ustanovilo katoliško slovensko izobraževalno društvo. G. Luka Smolnikar jé v prijaznih besedah povedal mnogo o pomenu teh društev. Do sedaj ie pristopilo k društvo 65 oseb. Novi člani še vedno pristopajo. Društvo ima žc nekaj'lepih knjig, katere društveniki lahko berejo v društveni sobi ali pa si jih izposodijo za domov. Drugo nedeljo, to je 10. novembra bo predavanje in sicer takoj po večernicah.
Župnijski izpit so delali v Gorici od K. do 10. oktobra čč. gg.: Grilauc Josip, kurat v Kobjiglavi, Sebastijan Tognon, kurat v Topo-gliano in Karol Piciulin, kaplan pri Sv. Ignaciju v Gorici.
Čudna moč strele. Dne 17. oktobra zvečer se je lokvarski župnik peljal v grozni nevihti skozi trnovski gozd domov. Blizu Nemcev je treščilo nedaleč od voza; luč je ugasnila, konji so hipoma obstali na cesti kakor pribiti; župniku in vozniku se je zdelo, kakor da plavata, vendar — hvala Bogu — hujše nesreče ni bilo; le to je drugi dan zapazil župnik, da je postal njegov žepni nožič — magnetičen.
Osebne vesti. C. kr. okrajni živinozdrav-nik gospod Ivan Rajar je prestavljen iz Litije v Krško. c. kr. okrajni živinozdravnik g. Ivan Demšar pa [z Ljubljane v Litijo. — Za c. kr. cestarja v Št. Petru na Krasu je imenovan upokojeni orožniški postajevodja. gosp. Anton Gaspari, za cestarja pri Ljubljani pa g. Jožef Scanda. Deželnovladncmu tajniku g. Zupneku jo poverjeno vodstvo okrajnega glavarstva v Črnomlju.
Smrt na morju. Bivša hišna posestnica v Gaberju pri Celju, A. Zirger, se je v Trstu
vkrcala v parnik, da bi se prepeljala v Ameriko k svojemu možu. Med potjo pa jo je zadela kap in je umrla. — Našla je svoj grob v globokem morju. — Zeno, ki je bila že poprej bolna na srcu, je v Trstu razburilo še to, da se ji je izgubil sin, katerega je šele s pomočjo policije našla. Zapustila je na morju štiri otroke, med njimi tri nepreskrbljene, kateri so se sami peljali naprej v Ameriko.
+ Udeležencem na VI. avstrijskem katoliškem shodu na Dunaju. Pisec teh vrstic je govoril te dni s predsednikom pripravljalnega komiteja za VI. avstrijski katoliški shod (predsednik je sedaj Slovencem izza III. katol. shoda v Ljubljani dobroznani g. dr. Albin baron Spinette, ki ima pisarno za katoliški shod v svojem stanovanju, Dunaj I., Fleischmarkt 15). Pri tem katol. shodu se bo po izjavi barona Spinette izvajal princip, da je katoliški shod splošno avstrijski in na njem vsi avstrijski udeleženci enakopravni. Zato ie sklenil komite, da so po poslovniku pri debatah po referatih dovoljeni govori v vseh jezikih, ki se govore v Avstriji. Pri ne-nemških govorih mora govornik samo predloge, ki jih stavi s kratko utemeljitvijo podati v nemškem jeziku spisane predsedstvu. Vsi oni, ki se bodo vozili s slovenskim posebnim vlakom iz Ljubljane na Dunaj, naj se nemudoma naznanijo uredništvu »Slovenca«, da si pravočasno preskrbe stanovanja.
Posebni vlak na Dunaj. Vse, ki se nameravajo peljati na Dunaj h katoliškemu shodu s posebnim vlakom, prosimo, da to takoj naznanijo svojemu župniku, ki potem sporoči na dopisnici uredništvu »Slovenca« v Ljubljani. Priglasila se sprejemajo samo še do prihodnjega torka. V vsaki župniji naj se vzdigne na to pot kak zaveden mož ali mladenič. Vožnja za tja in nazaj bo veljala samo 16 K. Kdor sf 'namerava kdaj ogledati Dunaj naj to stori sedaj, ker bo za vodstvo izvrstno preskrbljeno.
+ Belokranjska železnica in deželni odbor. Dež.elni odbor kranjski je poslal vsled soglasnega sklepa v današnji seji ministrskemu predsedniku baronu Becku sledeče zahvalno pismo: »Vaša ekscelencija! Povodom obravnav v avstrijsko-ogrski nagodbi je bilo po vplivanju Vaše ekscelei-cije zagotovljeno tudi podaljšanje Dolenjskih železnic iz Novega mesta na Hrvatsko. Dežela Kranjska, ki že dolgo vrsto let stremi po uresničenju tega načrta, je vzela vest v izpolnitvi te v njenih najvitalnejših interesih utemeljene želje z najodkritosrčnejšo radostjo in globoko zahvalo na znanje. Podpisani deželni odbor kot tolmač teh čustev si jemlje čast, izreči Vaši ekscelenciji za uspešno posredovanje v prilog napominjane železnične zveze najiskre-nejšo zahvalo.«
+ Vesela vest za Dolenjsko In Ljubljano. Iz najverodostojnejšega vira smo poizvedeli, da se belokranjska železnica prične vsekakor drugo leto graditi. Poroča se nam, da je v Novem mestu štirideset inženerjev.
— Krava padla v prepad. Iz Velikega Repna: Dnč 15. t. m. je 8-leten fantič, sin Frana Skabajn iz Velikega Repna hiša št. 42 na senožeti, na kateri je velik prepad, pasel živino. Prepad je zaraščen s travo in je 15 metrov globok. Krava se je pa preveč približala prepadu in je zdrsnila v prepad. Ko je fantič prignal drugo živino domov, je povedal, da se mu je krava izgubila, kajti ni vedel, kaj se je zgodilo ž njo. Si: so jo iskat, ali zastonj. Slučaj pa je hotel, da se je neko dekle približalo prepadu in je čulo, kako krava stoče v prepadu. Vse prestrašeno je dekle prihitelo v vas naznanit dogodek. Na to so vaščani hiteli na lice mesta in so vzlic slabemu vremenu — tla so bila vsa razmočena — z veliko težavo izvlekli kravo
iz jame. V splošno začudenje je krava, ko so jo izvlekli iz jame, skušala celo hoditi. Živa je sicer še, ali bati se je, da pogine. Pozor torej, ljudje, na kraške prepade. Ravno v naših krajih skoro ne mine leto, da ne bi si kaka žival zlomila noge ali se drugače poškodovala.
Podržavljenje idrijske realke. Pretečeni teden ie bila deputacija iz Idrije na Dunaju zaradi podržavljenja idrijske realke. Gg. Šepe-tavca in Kristana je seveda vodil ljubljanski župan Hribar. Prišli so tudi v zbornično poslopje, kjer so govorili z Gostinčarjem in dr. Šusteršičem. Naučni minister je deputaciji sporočil, da se ie dr. Šusteršič z odločnostjo zavzel za podržavljenje in da je vsled njegove intervencije cela stvar v teku. Po tej izjavi naučnega ministra je jasno, da so vse nade, ki so jih stavili liberalci v Hribarja šle po vodi, On sam nima na Dunaju pri ministrih nikake veljave. Ce bodo hoteli liberalci kaj doseči, se bodo morali hočeš nočeš obrniti vedno le na naše poslance.
Maščevanje kurjega tatu. Iz Trsta se 20. t. m. poroča: Grozovito zločinstvo se je dogodilo v sosedni občini Digna. Tam so našli umorjeno 60-letno Tomažino Pinezič, ki je živela od milih darov. Glavo je imela vso razbito in na telesu je imela mnogo sunkov z nožem. Kot umora sumljive so zaprli kmeta Jadrinoviča, njegovega sina in snaho. Sodi se, da je zločin storil kmet, njegov sin in snaha pa sta pazila. Vzrok tega čina je najbrže maščevanje. Jadrinovič ie bil namreč pred nekoliko dnevi naznanjen od starke radi kurje tatvine pri oblastvu.
Tudi Svobodna Misel. Kakor znano, je dr. Tavčar v letih svoiega političnega cveta s svojim koncipiientom dr. Konradom Vo-duškotn, priredil pod zaščito dičnega Brceta shod v Sori, ker so takrat mislili, da se bo dalo morda narediti v Sori kako Ricmanje. Tedaj se je obljubilo, da bosta od državnega pravdnika tožene Sorce zastonj zagovarjala pred sodiščem. Ubogi ljudje so verjeli, bili obsojeni — in zdaj so dobili poziv, da naj plačajo pravdne stroške. To je gotovo tudi svobodomiselno!
Važna opozoritev! Opozarjamo vse zadruge in zadružnike, da se glasi naslov stare zadružne zveze, koie načelnik je g. dr. Janez Fv. Krek, »Zadružna zveza v Ljubljani« in naj se ne zamenja z liberalno »Zvezo slovenskih zadrug«, koie duševni oče ie vrhniški Lenarčič.
Dvoboj dr. Benkovič—dr. Sernec. Častno sodišče dunajske lige proti dvoboju je 25. t. m. pod predsedstvom grofa viteza Madejske-ga izreklo, da je bilo častno postopanje dr. Benkovičevo v aferi dr. Benkovič—dr. Sernec popolnoma častno in s to razsodbo daje dr. Benkoviču zadoščenje. Dr. Sernec, katerega imenujejo na Štajerskem doktor pasji bič, se bo moral za svoje junaštvo še zagovarjati pred sodiščem.
Nesreča na Savi. Med Sevnico in vasjo Log na Kranjskem se prevažajo ljudje in živina čez Savo z velikim čolnom. Prevoz se vrši tako, da je čez Savo napeta močna železna vrv, ki po nji drči škripec, na katerem je privezan čoln z drugo vrvjo. Ker je zadnje dni vsled obilega dežja Sava močno narasla, je bila vožnja radi nevarnosti ustavljena, oziroma prepovedana. Vkljub temu je v nedeljo, 20. t. m., proti poldne hotel stari brodnik Kirin, ki se je bil najbrže prej že nekoliko napil, dobremu znancu izkazati uslugo in ga prepeljati iz kranjske na štajersko stran, kar se je tudi srečno zgodilo. Ko se je pa brodnik hotel zopet vrniti na desni breg in ie iz nasprotnega toka, ki ga nareja voda ob levem
bregu, po neprevidnosti s počez obrnjenim čolnom zavesijal v deroče valovje, je čoln s sprednjim koncem zajel vodo. Brodnik se je v tem hitro oprijel klopi v čolnu, a je z njo vred zdrknil v valovje in utonil.
Rojaku v Ameriki odtrgalo roko in obe nogi. V Newburgit (Cleveland) se je v Steani-burg tovarni ponesrečil 231etni rojak Matevž Molek. Pri porivanju kar se mu je izpodrsnilo in pri tem je padel pod karo, ki ga je za seboj vlekla kakih 20 korakov. Ko so ljudje prihiteli, hoteč ponesrečenemu pomagati, so videli, da je Molek bil brez ene roke in brez obeh nog. Ko so ga izvlekli izpod kar, je bil že mrtev. Pokojnik zapušča stariše in dve sestri.
Povodenj na Notranjskem. Po pivški dolini na Notranjskem okoli Knežaka stoji še sedaj velikanska povodenj. Poljski sadeži so vsi uničeni, ker so pod vodo. Vsled gnitja zlasti zelia se razširja velik smrad. Bati se je, da ne izbruhne še kaka bolezen. Postojinsko okrajno glavarstvo še do sedaj ni nič precenilo škode. Menda čaka na poročilo orožnikov čez kakega pol leta. Res, pravi škandal!
Smrt v tujini. Nagloma je umrl 29-letni Ivan Urh v Clevelandu. Pokojni je bil doma iz Kamnika na Gorenjskem. V Ameriko je prišel meseca maja t. 1.
Zvišanje žitnih cen. Silno naglo stopa cena žitu. Budimpeštanska in praška borza sta hkrati zaznamovali veliko dviganje. Cena pšenici je poskočila za 27/81 kg 1175 do i2 50. Tako gredo kvišku tudi druga žita.
Cerkvenim organistom priporočamo izborite preludile za orgije, ki so pred kratkim izšle pod naslovom: 800 Orgelkompositionen in den Dur- und Moll-Tonarten zum Gebrauch beim katholischen Gottesdienste, herausgegeben von Aug. Weil, Pfarrer. Cena 9 K 60 v. Prijatelji cerkvene glasbe, ki so naročeni na strokovne liste, so gotovo že brali o teh kompozicijah jako pohvalne ocene, mnogi za cerkveno glasbo vneti čč. gg. duhovni in organisti, ki so si to delo po našem posredovanju nabavili, so tem ocenam popolnoma pritrdili in izjavili, da je ta skladba za naše razmere in moči tako porabita, da presega vse dosedaj znane tozadevne kompozicije. Pripravljeni srno. poslati čast. župnim uradom kompozicijo na ogled, da si sami prepričajo o porabi te skladbe. Dobiva se v Katoliški Bukvami v Ljubljani.
Gorenjske novice.
Bohinjske novice.
g Bistrica in mlinarji. Odkar je zgrajen bohinjski predor, opazujemo, da je potok Belca glede vodne množine vedno večji, potok Bistrica pa čimdalje manji. — Po vsej pravici sklepamo, da si je potok Mala Bistrica izbral drugo pot v gorovju in krenil v predor, kjer se izliva v širokem kanalu v Bejco. In res! Struga Belce je preozka, preplitva, premajhna. Dočim potok Bistrica postaja vedno manjši. Zla posledica temu je, da mlinarjem in strojarjem, pi imajo že desetletja svoje mline ob potoku Bistrica, primanjkuje ob času suše poleti in pozimi vodne moči in da niti mleti ne morejo. Z bojaznijo gledajo v prihodnost, kako da bodo. preživeli sebe in otroke, ako ne bodo mogli vsled pomanjkanja vodne moči izvrševati svojega poklica. Po pravici zahtevajo od države odškodnino. Potom županstva so po svojem priljubljenem poslancu gosp. Jos. Pogačniku pri ministrstvu vložili prošnjo, naj jim podeli primerno od-
škodnino za izgubljeno vodno moč. Sedaj ima država priliko pokazati svojo očetovsko skrb za mnoge rodbine v Bohinju.
g Orgije v župni cerkvi sv. Nikolaja na
Bistrici sta leta 1884. izvršila brata Zupan iz Kamne gorice. Bile so sedaj postavljene še v nedovršeni cerkvi; od tlej je minulo 23 let. Trpele so mnogo po zaprašenju in vlagi; zi-dovje šo ni bilo osušeno.. Ni čuda, da so se izrabile. G. Ignacij Zupan iih je prenovil, na novo intoniral, registre lepo egaliziral, tako, da so značaji registrov povsem umerjeni predpisanim zahtevani. Orgije imajo 19 peva-jočili registrov; razpodeljene so na dva ma-r.uala in en pedal. Zistetn je na stošce. Konstruirane so tako, da so razdeljene na dva dela, in sicer tako, da igralnik stoji popolnoma samostojno v središču kora. — Delo samo hvali mojstra.
Iz kamniškega okraja.
g Moravče. V nedeljo, 20. oktobra t. 1. se je vršil v šolskih prostorih izredni občni zbor mlekarske zadruge. Udeležba je bila jako pičla. Fr. Bizilj je otvoril zborovanje ter dal besedo tajniku, gospodu nadučitelju Tomanu, ki je poročal o zadružništvu: Povedal je med drugim: Razmere naše mlekarne so se zadnji cas tako izpremenile, da je bilo načelstvo pri-morano sklicati občni zbor. Letošnjo jesen se mlekarni slabo godi: dobiva na dan komaj 300 litrov mleka. Izginilo pa je 40 kg masla, nevede kam, vrhutega smo izgubili dva najboljša odjemalca. Predlaga, naj se dobi izkušen mlekar. Načelnik: »Kdor je proti predlogu, naj dvigne roko!« Nobeden se ne gane. Sprejeto. Nato se je razvila živahna debata. Načelnik izjavi, da se odpove načelstvu. Blagajnik, Fr. O.: »Voli naj se nov načelnik!« Zadružnik M. Klopčič predlaga: »Prosi se, naj načelstvo ostane pri starem, ker je že navajeno.« Načelnik se brani: »Kar sein rekel, sem rekel, ena beseda ali sto.« Končno vendar sprejme načelstvo pod pogojem, da pri drugem obč. zboru odstopi. Nato zaključi zborovanje.
g Odbor »Kmečke zveze« za kamniško dekanijo se je sledeče sestavil: Benkovič Valentin, posestnik v Kamniku, načelnik; Orel Franc, posestnik in župan v Mengšu, načelnikov namestnik. Cerar Pet., posestnik v Domžalah, drugi nač. namestnik. Pavlič Anton, posestnik v Podgorju, blagajnik in tajnik. Pirnat Anton, posestnik in župan na Homcu, blagajnikov namestnik. Perne Anton, posestnik v Stranjah, tajnikov namestnik; Mejač Andrej, posestnik in župan v Komendi, odbornik. Zar-nik Boštjan, posestnik v Dobu, odb. Hribar lanez, posestnik in župan v Špitaliču, odb. Tavčar Fran, posestnik v Vodicah, odbornik.
Iz kranjskega okraja.
g Iz Št. Jurja pri Kranju. Matija Vidmar, posestnik v Št. Jurju pri Kranju, ima jako dobrega in lepega plemenskega merjasca. Plemena je Štajerskega. Toliko v pojasnilo na razna vprašanja.
g Nova hranilnica. Pravila hranilnice in posojilnice v Kranju je višja oblast v Ljubljani že potrdila. jJrvikrat bo nova hranilnica poslovala v ponedeljek, 4. novembra; poslej pa vsak ponedeljek od 9.—12. ure in od 2.—3. ure, ter vsak petek od 9.—12. ure. Obresti bo dajala po štiri in pol od sto, ter bo tako najugodnejša prilika za varčevanje. Možje, ki so posojilnico ustanovili, so ustregli vroči želji naših somišljenikov; zato pričakujemo, da tabla ne bo zastonj izobešena. — Svoj prostor ima hranilnica v župnišču tik mestne župne cerkve. —
g Potujočo razsvetljavo je dobil napredni Kranj. Dekleta namreč, ki hodijo po vodo.
morajo seboj jemati laterne. Nekaj Kranjcev je vendar še, ki pijejo vodo (vsai za prikuho), zato smemo upati, da bo slavni Kranj vsaj od 7. do 9. ure zvečer razsvetljen. Ta bakljada da bo ne le poceni, ampak tudi moderna in praktična. Za razsvetljavo šolskih ulic itak skrbijo obrtni učenci s svoiiini cigaretami. Tako bo konečno rešeno vprašanje razsvetljave prosvetl.ienega Kranja.
g Priznanje. Z vso vnemo se trudi že nekaj dni par delavcev ter ureja mestne kanale. Policaji delo nadzorujejo, po potrebi tudi pomagajo, zato naj cenjeni meščani, če med tem tudi vagabundi izvršujejo svoj posel, ne zamerijo - — Trud mestnih očetov vendarle hvaležno priznavamo in cenimo.
g Obrtna šola ima svoj učni čas dvakrat na teden zvečer, enkrat pa ob nedeljah zjutraj. Vselej pa tako pripravno, da je učiteljem in učencem na potu. Morda je veleslavnemu šolskemu svetu že znano, tedaj nečemo več govoriti.
g Korajžni »Gorenjec« je dvakrat pokal kot fant mimo ušes mestnih gg. očetov. V soboto je pa naenkrat nekaj po francosko zastokal, potem pa rep med noge stisnil. Kako že pravijo: »Pa pri nas je korajža, pri vas je pa ni...!«
g »Gorenjčev« šolmašter iz »Radovljice« se norčuje iz veronauka. Pravi: vprašali so me če znam računiti. pisati, brati, a če znam krščanski nauk, me niso vprašali. — So pač prav imeli. Da namreč možje okrog »Gorenjca« ne znajo krščanskega nauka, že davno vemo, da pa učenci, ki pridejo iz njihovih šol, ne znajo ne brati, ne pisati, ne računati, pa tudi radi verjamemo. Zatorej vprašanje ni bilo tako neopravičeno. - Kdo pa nauke »vtepa«
—	rajši nikar ne govorimo; je že itak preveč
—	znano.
Dobrovske novice.
g Posledice povodnjl. Poleg Josipa Zorca e zadnja povodenj napravila tudi posestnikoma Janezu Marinku, st., in Francetu Velka-vrhu, št. 26, oba iz Švice, prav občutno škodo. Prvemu je popolnoma uničila eno njivo in del travnika. Raz njive mu je odnesla vso rodovitno zemljo ter jo z delom travnika globoko zasula s prodom. Drugemu pa je zabla-tila celo njivo repe ter mu deloma zasula drugo njivo detelje s prodom. Oba sta izdatne podpore zelo potrebna. Ta nesreča — škoda -- opazila se je popolno še le, ko je voda odtekla.
g Hranilnica in posojilnica. Ta prekorist-na naprava, prišla je, hvala Bogu, odkar je nje poslovanje prevzel p. n. gospod Valentin Kajdiž, v zares spretne roke in je pričela na splošno korist domače občine že pošteno delovati. Bog daj najobilnejšega blagoslova.
g Naš lov. S tem se pa dela prav po mačehovsko. Ze meseca julija t. 1. bil je potekel zadnji obrok zakupa. Občinski odbor naš je bil sklenil, da se da lov po javni dražbi v zakup, Okrajno glavarstvo je svojeglavno zakup iznova podaljšalo na ime ljubljanskega župana Hribarja. To je bila prva nepoštenost od strani okrajnega glavarstva, ker je zakup pod roko oddalo drugi osebi, nego je bil oddan pri zadnji dražbi »lovskemu društvu ljubljanskemu.« Proti temu nepostavnemu postopanju okrajnega glavarstva se je bila naša občina meseca avgusta t. 1. pritožila na visoko c. kr. deželno vlado. Dva moža iz naše občine sta se pred kratkim informirala pri deželni vladi glede našega lova ter vprašala, kaj je z našim prizivom proti postopanju okrajnega glavarstva. In — izvedela sta, da pri deželni vladi o preporni stvari ni došel še noben priziv. No, lepa nepostavnost je zopet to, da okrajno glavarstvo nujni priziv toliko časa
pridržuje in ga ne odstopi na merodajno mesto v rešitev. Med tein pa lovijo ljubljanski lovci kar brez vsake pravice po naših lovskih revirjih, in, — kakor se čuje, so njihovi lovski čuvaji dobili zatikaz, da naj streljajo vse od kraja. No, ta je pa zopet lepa! Ko bode vse izstreljeno, potem pa prevzame občina lov brez skrbi, ker bode popolno vničen in brez vsakega pomena. Ali jc okrajno glavarstvo res le čuvaj gosposkih športov, ne pa tudi pravic davkoplačevslcev? Prosimo odgovora v takojšnji rešitvi našega rekurza.
Iz raznih krajev Gorenjske.
g Iz Šmarce. Naše »Katoliško, slovensko izobraževalno društvo« kaj izborno deluje. Dne 29. septembra so moški člani uprizorili igri »Krčmar pri zvitem rogu« in »Kmet fotograf«. Igrali so izborno. Sodelovali so iz posebne prijaznosti člani niekinjskega tambura-škega zbora »Planinka«, katerim je za tako izborno zabavo vse hvaležno in katere bomo zopet naprosili za 17. november, ko bodo naši fantje igrali znano velezabavno igro »Doktor Vseznal.« Na to igro se pripravljajo s hvalevredno vztrajnostjo. Dekleta nam bodo pa 3. novembra priredile igrokaz »Pri gospodi«: moški zbor pa bo dodal nekaj narodnih pesmi. Vse igre se zopet vrše pred mlekarno na dobro pokritem prostoru. K najobilnejši udeležbi vabi odbor.
Dolenjske novice.
Iz litijskega okraja.
d Št. Vid pri Zatlčini. Zopet se je pri nas pojavil tifus, ki je zadnje čase že ponehal, ne sicer tako močno kot poprej, vendar se dobe še nevarni slučaji. Za tifusom je umrla te dni na Virju osemnajstletna Alojzija Kova-čič in okrožni naš zdravnik gospod dr. Repič je že drugič zbolel za to boleznijo.
d Kotredež pri Zagorju. Po dolgih bitkah in bojih so vendar v Kotredežu enkrat izvolili za župana gospoda Mihaela Ino, vrlega moža iz Potoške vasi.
d Polšnik. Dne 20. oktobra je našel neki ribič v Savi in sicer v Renkah, župnije polš-niške, nekega utopljenca. Spoznali so v njem bivšega krojača, ki je prei stanoval v Zagorju ob Savi, nazadnje pa na Savi. Izginil je bil že junija meseca. Najbrže je truplo ležalo v bilii, pa ga je močno narasla Sava dvignila. Pokopali so ga v Polšniku. — Pretekli teden so opazili v Savi še neko drugo, črno oblečeno moško truplo plavati. Utopljenec je Janez Pire, krojač, ki je bil 9. junija na Savi. Tam je pil, se prepiral in rskel, da gre v Savo. Pa je res šel. Brez klobuka in suknje je dirjal proti Savi, skočil vanjo in utonil.
dLItija. Po Litiji se zadnji čas mnogo govori o gospodu nadkomisarju Kleinu in njegovi čudni usodi. Bil je dober uradnik, a zdaj bi bil moral po pravilih postati glavar. A st.i dva od njega mlajša bila povišana, on pa nc. To je vplivalo na njegovo duševno stanje, da se mu je pomračil duh. Odšel je v Trst, odkoder je pisal svoji soprogi, da bo on že mrtev, ko dobi ona pismo od njega. Hitela ie za njim in ga našla v Opatiji, kamor je prišel iz Reke zjutraj s parobrodom. Tam je vzel malo ladjico in veslarja ter se odpeljal po morju. Ko sta bila že precej od kraja, odloži A. Klein klobuk na ladjico in zakliče »Z Bogom!« ter skoči v morje. A veslar je bil uren ter je gospoda Kleina, ko se je pokazal na vrhu, prijel za lase in klical na pomoč, ki mu je tudi prišla. In tako so ga rešili. Gospoda Kleina so pripeljali na policijski urad in tam pre-oblekli. Pač je bilo težko videti gospo so-
progo vso objokano, ki ga jc potem odpeljala v hotel. Cndcn slučaj to na vsak način.
Prestavljen je tukajšnji živinozdravnik g. Ivan Rajar v Krško; semkaj pa pride gospod Ivan Demšar iz Ljubljane.
d Vače. Učiteljska služba je razpisana do 15. novembra. C. kr. okrajni šolski svet litijski sedai slepe miši lovi med Vačami in Savo. Kako, pa povemo prihodnjič.
d Zagorje ob Savi. Povišanje plače je dosegel zagorski župan. Prva seja, ki jo je sklical v ta namen, je bila nesklepčna. Tudi pri drugi ni šlo vse gladko. Bilo je precej vrišča. Najbolj se je še upiral Cobal. Naposled je večina sklenila, da se županu zviša plača za 200 kron. — Brce in Zrjav sta prišla skup zbirat razvaline zagorskega liberalizma. Sedaj za enkrat pod varstvom sv. Cirila in Metoda. Ce ne bosta dva svetnika dovolj. treba še tretjega poklicati na pomoč.
Iz Zagorja.
d Občina Kotredež je vendarle enkrat prišla do župana. Izvoljen je vrli posestnik Mihael ino iz Potoške vasi. Svetovalci so: Fr. Drnovšek iz Potoške vasi, Jurij Cebin iz Zaviti, Valentin Učakar iz Kotredeža in Jože Pire iz Rov, tudi vrli možje. Zdaj pa le pogumno po poti, ki ste jo neustrašeno hodili med volitvami!
d Prav dobro je posvetil »Slovenčev« dopisnik v žalostne razmere, ki vladajo v tukajšnjem rudniku. Prišel je semkaj pred nekaj meseci nov inženir Tieč. Mož goni rudarje pri delu kakor bi šlo za življenje in smrt; dobička od tega seveda nima nihče drugi ktkor judje tamkaj na Dunaju. Za varnost se seveda nič ne briga; pravijo, da v jami vse križem leži les. Tako je zmiraj: ko se bo zgodila zopet kakšna velika nesreča, bodo pa seveda delavci sami krivi! Takrat bodo seveda gospodje šele začeli misliti, da bi bilo dobro za silo zopet kaj popraviti. — O kakšni deputaciji, ki bi bila šla k ravnateljstvu, da o pravem času še zabra-ni nezgodo, se nič ne sliši. Sicer je Cobal na zadnjem shodu govoril vse različne stvari, o mleku, o županu, o klerikalcih, zaradi lepšega tudi o razmerah v jami, ali bile so to le besede. Dejanj; pokažite! Ganite se vendar, gospod Mihael, stopite v grad, da vas bodo tudi tamkaj slišali; saj vedno kričite, da so delavci vsi vaši, torej zanje tudi kaj storite. Ker drugače bo le res tisto, kar je nekdo zinil: Zunaj je Cobal kakor lev, v gradu se drži kakor božji volek. Pa ne da bi se gospodov tako — na tihem — bali?!
d Sicer pa so, kakor slišimo iz državnega zbora, rdeči prijatelji delavstva povsod enaki: doma in pa pred volitvami vpijejo, da hočejo le oni delavcu dobro, ko naj bi se pa za delavca res kaj storilo, ga pa izdajo. Ker vemo. da gospod Miha to pred svojimi ovči-cami skriva, hočemo mi to povedati ljudem. Dunajski župan Lueger — torej vodja krščanskih socialcev — ie predlagal 100 (reci sto) milijonov kron za starostno zavarovanje delavcev. Kdo je bil zoper? Najbrž poslanec Povšc? O ne, ampak ti ljubi delavski prijatelji — socialnodemokraški poslanci. V državnem zboru je prišel na vrsto predlog, da se podržavijo rudniki na Češkem. Kdo je bil zoper? Seveda, gotovo spet Povše! O ne, ampak zopet tisti socialni demokrati, ki se vedno ustijo — pri volitvah seveda — da naj država prevzame rudnike v svojo roko. — Prišel je na vrsto predlog, da se zboljšajo razmere železničarjev. Gotovo so stavili tak predlog socialni demokratje! O ne, dragi moji zagorski sodrimi! Predložil ga ie češki oo-slancc Buržival, podpisal pa — strah božji! — grajščak Šusteršič, duhovnik Krek, delavec Gostinčar. Pa so bili tega socialiisti vsaj
veseli? Motite se. bratje sodrugi, eden prvih rdečih |>oslancev dr. Ellenbogen je izjavil, da jc predlog nepotreben in samoljtiben in da bo socialna demokracija glasovala proti; drugi rdečkar je pa delavce imenoval celo nerazsodno maso!! Ali se je mogel kdo kedaj še bolj norčevati iz bratov sodrugov?! Zato pa možje, ki ste slišali, kako so ob volitvah lagali naši Cobalovci in obrekovali našega vrlega poslanca Povšeta, ki ste morali sami čutiti, kako so vas sramotili, ki ste vkljub vsemu strahovanju njega volili, shranite si to-le številko »Domoljuba« in pomolite jo vsakemu socialistu pod nos, če se bo še upal trditi, da ga more le socializem zveličati, ali če bo še kedaj lagal o naših vrlih poslancih!
d Začelo se je daniti tudi pri nas: ustanovilo se je dne 27. t. m. »Vzajemno strokovno društvo premogarjev v Zagorju«. Več prihodnjič. Za danes samo to-le: Vrli mo?je, ki .ste preorali ledino, le pogumno naprej! Brez laži in obrekovanja vas ne bodo pustili, pa nikar se ne bojte, kdor hoče zmagati, ta se mora vojskovati. Živeli!
d Lepo je dokončal svoje življenje rudniški pismonoša Ivan Janežič. Skoraj četrt stoletja je opravljal zvesto svojo službo. Še zadnji dan je bil v službi. Proti poldnevu se vleže, popoldne ob treh ga previdijo, čez nekaj minut je že izdihnil. Kako priljubljen je bil dobri starček, je pokazal lepi pogreb. Pred tednom so mu pokopali taščo.
Iz Št. Ruperta.
d Šesta žrtev nove železnice je bil Vincenc Zaman iz Hrastnega, ki je umrl v Kan-diji. Delal je na železnici, kjer se je prehladih Šel je v bolnišnico in čez devet dni umrl vsled vnetja možganov, star 21 let. Bilo bi pač bolj treba paziti na svoje zdravje!
d Radi mlekarske zadruge je bil prete-čeno sredo, to je 23. oktobra, razgovor v občinski hiši. Navzoč je bil mlekarski nadzornik gospod Legvart, grof Barbo in mnogo drugih z županom vred. Vsi navzoči so pritrjevali odkritemu dokazovanju gospoda Leg-varta glede mlekarstva in živinoreje. Jasno je, da se mora tudi nna tem polju začeti še živahnejše gibanje, nego dosedaj. Nekaterim politikom seve ni šlo v glavo, kako je mogoče se spustiti tudi na to »nizko stroko« kmetijskih koristi, menda zato ne, ker dosedaj liberalci niso imeli za nobeno zadrugo veselja, ampak samo zabavljanje. Treba to že pustiti na stran. Prav je rekel neki gospod: »Kronca je dobra, bodisi liberalna ali klerikalna.« Eno je gotovo: mlekarne danes nosijo velikega dobička kmetu, kjer se ravna previdno in brez strankarskih ozirov in strasti. To je spoznal grof Barbo. Cast mu zato! Naj bi mu sledili tudi drugi — saj vedo, da politika, ki so jo jeli ljubljanski liberalci sedaj z zadrugami, ne bo imela mleka, ker je pre-neumna in prenerodna. Torej veljaj grofova beseda: da delajmo vsi za mlekarno — brez strasti! Prihodnjič pa še!
Belokranjske novice.
d Radovlca. Dne 20. oktobra smo obhajali veliko slovesnost blagoslovljenja kipa Marijinega spočetja ter oltar mladeniške Marijine družbe. Kip so nam blagoslovili domači gospod župnik. Prihiteli so na to slavnost iz Metlike dva gospoda kaplana in mladeniči Marijine družbe. Prav lepo je bilo videti procesijo, ki se je pomikala precej daleč po vasi, pri kateri so štirje mladeniči nesli Marijino podobo na okrašeni nosilnici. Med petjem moškega zbora lavretanskih iitanij in drugih Marijinih pesmi in med slovesnim pritrkavanjem zvonov. Domača dekleta so nam pa prav okusno ozaljšala cerkev. Iskrena zahvala gre
domačemu gospodu župniku, ki se toliko trudijo za mladeniško družbo, in tudi obema gospodoma kaplanoma iz Metlike. Gospodu Petru posebe za tako ganljivi cerkveni govor, gospodu Stankotu pa. ker so nas po končani slovesnosti tako razveselili s tamburaši pod vodstvom gospoda Mihelčiča. V zadnjem času se je pri nas na Radovici ustanovila »Hranilnica iu posojilnica«. Bog ji daj dobrega uspeha! — Tudi bogato vinsko trgatev smo letos imeli, tako da ie ljudem sodov manjkalo. Ker je v tako lepem vremenu grozdje zorelo, bo tudi prav drrbra vinska kapljica. Torej kupci, le pridite, boste gotovo zadovoljni !
Iz raznih krajev Dolenjske.
d Iz Strug. Cujemo, da se načelnik cestnega odbora gospod Rudeš nekaj protivi naši cesti, kajti izrekel je javno, da naše ceste sploh treba ni. Mi Stružani pa trdimo ravno nasprotno, namreč da je bila naprava nove ceste ena izmed najnujnejših naprav, pa ne samo za našo občino, ampak tudi za sosedne, kakor je n. pr. hinjska občina, katera je navezana na postajo Dobrepolje. Znano je, da ob deževnem vremenu pridere voda iz bližnjih podzemeljskih jam ter poplavi polje in cesto, tako da ni nikakor mogoče skozi, kajti voda stoji včasih po cesti več metrov na visoko ter tako pretrga za več dni vsak promet s postajo in bližnjimi vasmi. Ali ni torej bedasta trditev, da ceste treba ni? Čudno se nam zdi, kako more on, bivši kandidat za državnS zbor, kaj takega trditi, saj vendar ve, da tudi mi plačujemo cestne naklade ravno tako kot drugi. Zares škoda, da ga nismo volili za poslanca, ta bi bil delal za nas.
d Iz Zatičine. (Sladkor se je podražil.) Več žensk je bilo nedavno zbranih v Št. Vidu. Tu je nek mož nakupil več različnih stvari, pa o raznih stranskih potih je prišel domov. Nekia oseba izmed njegove družbe mu je vzela pet kilogramov sladkorja. Prišel je F. S. domov brez sladkorja. Toda on in njegova žena obdolžita neko osebo tatvine. Na podlagi sodnijske razprave v Višnji gori sta morala to obdolžitev preklicati in zadovoljna biti, da sta ob sladkor prišla in velike stroške imela, tako da ju stane ena kila sladkorja osem kron. Ta sladkor je bil res drag!
d Iz Soteske se poroča: Približala se je žalostna ura. da nas zapuste naš dobri gospod župnik Janez Plevaneč. 23 let so delovali med nami. Niso imeli niti enega nasprotnika v celi župniji. Težko bomo preboleli ta udarec, toda tolaži nas to, da bo ostala med nami rajna mati gospoda župnika. — Opom-nja uredništva: Posestnik A. Z. nam je poslal pesmico, ki jo je speval na odhajajočega gospoda župnika. To pesmico priprostega kmečkega moža, ki jo je spevala ljubezen do ljubljenega duševnega pastirja, tu priobčujemo:
23 let ste nas učili In pred napakami svarili. Z veliko vnemo duše ste vabili. Na dobro pašo jih vodili. Mnogo novorojenčkov ste krstili, A veliko jih v grob spremili. Lepo ste naše otroke učili, Telo in dušo nam zdravili. O da b' od Boga plačilo Vi dobili! Nikakega se niste bali truda. In četud' je bila mnogo zima huda Veselo vedno šli ste Vi na delo. A pri tem zadela Vas je božja roka Izgovoriti nam je to težko brez joka. Mi radi smo Vas vedno poslušali. Četudi včasih malo smo dremali. Upajno, da nam ne bo zameril Bog, Ki ve, da mnogo ima kmet nadlog. Imeli mnoge ste pri nas težave A te naj Vam poplača Oče iz višave!
Notranjske novice.
Iz reške doline.
»Notranjcc« tolaži samega sebe, češ. da ■»»videvajo njegovi ljudje vsi potrebo glasila, a da bi se ganili in list podpirali z dopisi, agitacijo in prispevki, jim ne pride na misel.« Piše tudi, da se bo »odločilo glede njega« na shodu 10. novembra v Postojni. Ej, ti »prispevki«. kaj so že vsi pošli, ki so se nabrali za te ob zadnjih državnozborskih volitvah? Revšče pa se je vedno bahalo. koliko naročnikov ima. No, te lončene tvoje noge bodemo že kmalu ti razbili še. Lajaš pa kolikor ti je drago še lahko in uganjaš še najgršo hinav-ščino pred tvojo smrtjo; kdo pametnih in razsodnih ljudi se pa še zmeni za otročarije lističa »političnih tepcev?« Na raznih naših shodih bodemo že korenito posvetili tvojemu hriba rjanstvu.
O zanimivih javnih vprašanjih se bo govorilo v Postojni na shodu liberalcev. No. ini je danes lahko povemo na shodu liberalcev. No, mi danes lahko povemo spored njegov. Ata Žužamaža bode predaval o postojnskem vzornem vodovodu. Propali kandidat Dekleva o varstvu zajcev. Košomatov Tone o bi-gulah in podpredsednik političnega društva za Notranjsko, Fadguc. kako znajo liberalci prirejati protipostavno politične shode in imeti povrh še korajžo ulagati tožbe proti brani-teljem postav, trnovski učitelj Lampert pa o dopiso\anju v »Notranjca«. Liberalci ali pra\zaprav »neodvisni kmetje«, bobnajte kakor hočete; eno je gotovo: propadli bodete kakor ste široki in dolgi in poskrbeli bomo že, da bo ta padec še sramotneiši nego zadnjič.
+ Zakaj da ustanavljajo liberalci razne zveze brez zadrug, nam ie povedal »Notranjec«. Je to sicer čisto neškodljiv listič, ki po svoji naivnosti pospešuje prebavljanje, če se ga čita ravno po kosilu. Toda včasih igra vendarle vlogo enfant terrible-a, ki marsikaj izpove, kar liberalcem ni všeč. Lenarčič pravi, da ustanavlja zadruge iz gospodarske potrebe. Zato je seveda tudi »iz potrebe« ustanovil Zvezo mlekarskih zadrug, ki sploh ne more dobiti mleka, da bi ga v Ljubljani prodajala. Imenitno pa je priznanje »Notranjca« glede te mlekarske zveze. Le poslušate: »Dve zvezi mlekarskih zadrug imamo zdaj na Kranjskem. Notranjske zadruge so večinoma pri prvoime-novani zvezi, ki je v rokah naprednjakov. Vsakega moža, ki ga strankarstvo še ni oslepilo, želja je, da se zvezi združita. Seve mora biti popolnoma izključeno, da bi se zanesla politika v zvezo! Urediti se morajo že pravila tako, da bo enkrat za vselej nemogoče, da si klerikalci pci^voje zvezo v umazane svoje namene.« Va naj kdo reče, da Lenarčič ničesar ne zna! Najprej izve pri popcavkarju Pircu, da je poljedelsko ministrstvo vposlalo dopis, s katerim poživlja državnega mlekarskega nadzornika g. Legvarta in Zadružno zvezo v Ljubljani, da izvedeta ustanovitev mlekarske zveze za Kranjsko; zatem hiti takoj ustanoviti Zvezo mlekarskih zadrug, o kateri sam Notranjec priznava, da je liberalnega duha. Takoj potem vloži pri poljedelskem ministrstvu prošnjo za podporo, češ, da je 011 z njegovo zvezo ustregel vsem zahtevam, ki jih je ministrstvo stavilo do mlekarskega nadzornika in do Zadružne zveze, s katerimi pa — žal — iz raznih vzrokov ni mogel priti v dotiko. Ker pa vidi, da mora njegova mlekarska zveza brez zadrug, ki je po lastni izjavi naprednjakov osnovana edinole iz političnih nagibov, poginiti kot riba na suhem, bi jo pa rad združil z »Mlekarsko zvezo«. Ker ni g. Legvart kot državni mlekarski nadzornik mogel po-
tegniti z nepotrebno in politično mlekarsko zvezo Lenarčičevo, marveč se držal naloge, poverjene 11111 od poljedelskega ministrstva, mu sedaj liberalci groze, da »posežejo po jako vabljivem gradivu«. Le naprej Lenarčič. Pire in sodrugi? Ali se niste še dovolj osmešili? Ali želite, da pridemo mi na dan s še bolj zanimivim gradivom? Smešni so ti gospodje v svoji onemogli jezi, v kateri bi radi onemogočili vsako veliko in resno gospodarsko .akcijo. Seveda iih to boli, da nimajo oni vse komande.
+ Zmešane glave. Dr. Tavčar v »Narodu« piše za nagodbo, v »Notranjcu« pa neki mladiči čivkajo, naj tudi slovenski poslanci stopijo v opozicijo proti nagodbi Liberalna stranka je stranka zmešanih glav! Taka stranka ni sposobna komurkoli dajati kakih navodil, najmanj pa našim poslancem.
Iz Hotedršice.
d Občinske volitve so pred durmi. Nihče se bolj ne pripravlja zanje kot naši liberalci. Dobro znani agitator L., pisemski umetnik, dolgopetec N. in kovač B. agitirajo za volitve že deli časa. Nobena konjska muha ni tako sitna, kakor so ti agitatorji. Somišljeniki! Tudi mi bodimo pripravljeni, tudi mi ne držimo rok križem. Vsi kakor en mož volimo moža krščanskega prepričanja, moža, ki mu so najbolj znane občinske razmere in ta je gospod Ivan Petrovčič. In potem bo potrt liberalni sovrag, razbit bo njih načrt, ki ga kujejo že deli časa.
Liberalna učenost prve vrste. Resnicoljubni fant na Ravniku je zelo »kunštna« glavica. Fant je pridno zahajal v »barabsko šolo«, torej ni čudno, da je tako učen. Ravniča-nom bode še vsekako kaj koristil. Saj misli izpeljati vodovod na Ravnik. Po njegovem načrtu ga bode zelo lahko. V »Slov. Narodu« je namreč poročal, da ie neusahljiv studenec 80 metrov nad vasjo. Ravničani, vendar kje je ta studenec? Ce bi bil res 80 metrov nad vasjo, potem bi moral biti v cerkvenem stolpu. Živela liberalna učenost!
d Liberalna učenost druge vrste. Velik učenjak je tudi postal M. R. v Novem svetu. Liberalci naj bodo ponosni, da imajo to osebo v svoji vrsti. Odkar je poslal nekaj dopisov v »Notranjca«, ga liberalni štab povzdiguje na vse načine. Vsled svoje izvanredne modrosti in učenosti je postal tudi voditelj novosvetskih liberalcev. Čestitamo! Pred nekaj časom sta imela z njegovim »šribarem« S., ki mu klerikalizem leži tako v želodcu, da bi ga na.irajše kar čez noč utopil v žlici vode, ko bi le bilo mogoče, v gostilni »Novi svet« nekak shod. Udrihaja sta po »bogastvu« svetega očeta. Naj bi rajše učenjak R. govoril o tistem denarju, vsled katerega ima njemu najbližja oseba umazane roke.
d Nespametna misel. Nekateri stariši (imena za danes še zamolčimo) so pri nas tako zaslepljeni, da mislijo, da jim bosta godba in ples hčere pomožila. V gostilni A. A. se zberejo večkrat od alkohola razgreti mladeniči ter začnejo raztegovati harmoniko, ter biti ob pod, da se hudoba v peklu veseli. In stariši so tako »pametni«, da gonijo hčere na plesišča. Žalostno! O, da bi skoro že spoznali svojo zmoto!
d Krvav pretep. V nedeljo, dne 6. t. m., so se stepli fantje. Razume se, da niso bili brez bojnega orožja gnojnih vil in nožev. Enega so tako razrezali, da je bil ves v krvi. Tega pretepa še ni objavil »Notranjec«. — Vzrok pretepa: nesrečni alkohol!
d »Svobodna Misel« se dobi že tupatam v naši fari. Ta brezverski list razširja neka oseba okoliške vasi in pa idrijski Kristan. Qo-spodarji, varujte se tega lista, varujte se strupa, ki hoče umoriti vaše duše!! One, ki vam
usiljuiejo ta list, poženite iz hiše z mokro
cunjo
d »Notranjec« ima v naši fari menda 52
naročnikov. Usiljenega je pa ravno toliko. Saj se usiljuje ljudem, kakor nadležna muha ob slabem vremenu. Ata Arko v Postojni mora imeti mnogo tisočakov, kajti drugače bi tako ne usiljeval tega »nebodigatreba« ljudem, ki ne marajo nič zanj.
d Sadje so pri nas letos nekateri posestniki veliko pridelali. Opozarjamo jih na sadjarski semenj, ki se bo vršil od 30. novembra do 2. decembra tega leta v Ljubljani.
Iz Starega trga pri Ložu.
n Umrl je v Leskovi dolini oskrbnik g. Bydlo v 56. ietu svoje starosti. Zadela ga kap. Služboval je pri šneperski graščini okrog 30 let. Vsled svojega ljudomilega obnašanja je bil splošno priljubljen, zlasti še pri nižjem ljudstvu. Kdor je imel s pokojnim gospodom opraviti, ga ne bo kmalu pozabil. Mir blagi duši!
11 Povodenj. Ze več kot trideset let ne pomnijo ljudje take povodnji v ložki dolini, kakoršna je bila letos. Cele tri tedne je bila dolina podobna velikemu jezeru. Med mnogimi vasmi ie bilo občevanje mogoče le s čolni. Promet po glavni cesti je bil zadržan 3 tedne. Vozniki ta čas niso imeli pravega zaslužka, pota so razdria. Sploh se mora reči, da je škoda, katero je naredila povodenj velikanska. Žagarjem je za dalje časa ustavila delo. raznesla jim les, kolikortoliko pokvarila naprave pri žagah. Hudo prizadet je kmet. Ljudje so imeli po njivah še repo, peso, korenje. Če voda skoro mesec dni stoji po takem poliu, si lahko mislite, da ubogi kmet ne bo spravljal domov za prašiče skuhe, marveč — gnoj. Preceniti vso škodo do cela se bo dalo šele tedaj, ko se voda popolnoma umakne. Menda se ne varamo, ako pričakujemo od pristojne strani opravičene podpore.
11 Pomenljiv dan je bil na Križni gori dan 20. oktobra. Dopoldan se je vršil ob ninogo-trojni udeležbi običajni romarski shod na žeg-nansko nedeljo. Popoldan pa so priromale k sv. Križu dekliške Marijine družbe cerkniške dekanije. Lep je bil pogled na mogočno procesijo, v kateri so Marijine hčere z banderi iu zastavami po strmi poti hitele klanjat se sv. Križu. V romarski cerkvi je bil nato nagovor in litani.ie. Drugi dan so imele skupno sv. obhajilo, ua kar so se ob lepem vremenu razšle ua vse strani, Gotovo bo Marijinim družab-nicam ostal v prijetnem spominu skupni dekliški shod, kakor tudi prijazna božja pot na Križni gori.
11 Zlat poročni prstan ie izgubila pri zadnjem shodu na Križni gori neka romarica. Pošten najditelj ga je oddal na pristojnem mestu. Dobi se pri cerkovniku na Križni gori. kamor nai se blagovoli romarica zanj obrniti.
11 Jesenski in bližajoči se zimski čas nas kliče k živahnejšemu društvenemu življenju. Izobraževalno društvo hoče v to svrho zastaviti svoje moči. Člani in članice, ne pozabite, da nam bo v hladnih jesenskih in mrzlih zimskih dneh ognjišče blažilne izobrazbe postavljeno — v sobi izobraževalnega društva! Zbirajmo se okrog tega ognjišča prav mnogoštevilno! Prvo predavanje v letošnji jesenski sezoni bo dne 3. novembra, to je prvo nedeljo meseca novembra. Predavalo se bo o predmetu: »Ali se je človek razvil iz opice?«
Idrijske novice.
n Nova šola je pod streho. Sicer je res, da ima novo šolsko poslopje veliko lepih lastnosti, predvsem to, da je novo in da bo delalo kras naši vasi, vendar je dvomljivo, če
bo tudi ustrezalo svojemu namenu. Premajhna bo, pravijo.
n Gostiln pri Fari imamo že toliko, da si pač lahko vsakdo izpere tudi precej zaprašeno cesto svojega grla. Sicer se je bati, da pri letošnji dobri letini ne bo dobila vsa vinska kapljica prostora v dosedanjih kevdrih, vendar ie pri nas že lahko zadovoljna s tetn prostorom, ki ga ima in ni treba zavoljo tega novih gostiln, ki se nam obetajo in ponujajo. Zavoljo potrebe pa pač ne more nobeden trditi, da bi bile nove gostilne potrebne. Cini več bo gostiln v fari, tetn manj bo v njej denarja!
n Naše »Bralno društvo« namerava v kratkem prirediti veselico. Pri tem opozarjamo na to društvo še vse one, ki še niso udje. Tudi za one, ki so oddaljeni od fare, je to društvo velikega pomena. Ob nedeljah in praznikih, ko pridete v cerkev bi lahko porabili čas, ki vam preostaja, v to, da bi se oglasili v društvu. Ker ne veste, kam bi sc podali, greste v gostilno, toda ali bi ne bilo boljše, da bi šli tisti čas prebirat časopise? Tudi knjižnice bi se lahko posluževali, zlasti sedaj v jesenskih in zimskih večerih! Zato, mladi ljudje, v društvo! Tudi Kanomlja, Krnice in Masore naj bi bile zastopane v društvu. V slogi je moč!
n Ljudsko kuhinjo bo ustanovila idrijska občina s pomočjo erarja. C) tem se že dolgo govori, zato naj kmalu postane resnica.
n Skrbeti je začelo mestne očete, kako se bo našlo prihodnje leto pokritje za realko. Državna pomoč letnih 5000 K je seveda premajhna, zavod se mora popolnoma podrža-viti; do tega spoznanja ie prišel notar Pegau. Hvalevreden jc vsak korak, ki se stori v to svrho. Toda naš dični notar bi moral — če mu je stvar res pri srcu — se obrniti do ttie-rodajnih faktorjev — in ti so mondar vendar poslanci S. L. S. — in med temi predvsem do našega poslanca (jostinčarja. A predlagal je, naj se depntacija odpošlje na Dunaj in se zateče k naprednim in socialistiškim poslancem, a »Siovenskega kluba« niti ne omeni. Veste, gospod notar, to je grdo in neumno; grdo zato, ker ste nehvaležni našim poslancem za že početo akcijo, neumno pa zato, ker to strankarstvo vas ne bo prej dovedlo do cilja.
n K Hribarju torej in socialnim demokratom naj hodi idrijska deputaciia. Prvi je pokazal, kako zna naši stranki nasprotovati, kadar se ta trudi za belokranjsko železnico, socialistom na Dunaju je pa prebito malo mari idrijska realka.
n Lažn k. S tem naslovom rad časti Kristan svoje politične nasprotnike. Ker on vedno govori o lažeh in lažnikih, ie stvar sumljiva, kakor da ie Ante vzel laž v zakup. g. Kristan, vsak govori najraje o tem, s čimer se najbolj peča. Vi govorite najraje o lažeh. Kaj sledi iz tega? — Samo en slučaj naj navedem, koliko je Vam do resnice. Na shodu, dne 19. oktobra ste se zaganjali proti strokovnemu društvu rudarjev, češ, da je ono po 1. sep-.tembru poslalo resolucijo za povišanje rudarskih plač. To ni bilo res. Bomo videli, ali boste preklicali.
Rafaelova družba.
Ogrsko - amerikanska banka v New-Yorku. Ogrska daje leto za letom več izseljencev v Ameriko. Nekoliko tem v varstvo in pomoč, nekoliko pa v lastno korist, jc začela delovati »Hungarian Amerikan Bank« I. oktobra t. I. Kapitala ima dva milijona, ki pa se utegne pomnožiti. Glavno oporo išče
ta banka v ogrskih izseljencih, katerih ie že čez dva milijona v Ameriki, ki pošiljajo denar nazaj na Ogrsko po raznih potih. Ta promet hoče banka osvojiti in meni, da hi utegnilo biti okrog 300 milijonov kron, kjer bi .posredovala. Nastaviti hoče svoje agente po večjih krajih v Ameriki in stopiti v zvezo z raznimi tvrdkami v Evropi. Idea ta jc pametna iu zasluži, da sc tudi drugod posnema.
Razvoj italijanskega izseljevanja v I. 1904 in 1905. Enako silovito kot pri nas, narašča izseljevanje tudi v Italiji. Po statističnih izkazih jc zapustilo dom 1. 1905 skupno 726.331 ljudi leta 1904 pa le 471.191. Od te množice jih je ostalo v Evropi 266.982; leta 1904 pa 203.942. Največ Italijanov gre v Švico: 75.000, potem v Nemčijo 71.000, dalje v Francijo 58.000 in Avstro-Ogrsko 50.513. — V Egipet jih je šlo 4.509, v druge afrikanske kraje ( kroglo 9.000 mož. -— V Ameriko jih jc šlo največ 444.724 in sicer v Združene države 317.000, v Argentinijo 86.000, v Brazilijo 30.000, v Kanado 5.930, drugi so se razdelili po ostalih krajih Amerike. - V Azijo se jih je obrnilo 788 in v Avstralijo 756. — Ako primerjamo izseljence z onimi, ki so se vrnili tega leta iz tuiine v Italijo, imamo leta 1905 skupaj 104.902 proti 179.321 leta 1904. — Nekako tako podobo ima v primeru tudi naše slovensko izselicniško gibanje.
Nova železnica Kamnik=Celje.
Ko je imel pred dvema leti tedanji liberalni zastopnik gorenjskih mest shod v Kamniku, je zagotavljal, da ie zveza s Štajersko preko Kamnika gotova stvar. Toda ostalo je pri obljubi, kakoršnih smo bili navajeni — brez izpolnitve. Komai pa so vsled nove vo-livne reforme prišli v parlament delavni zastopniki ljudstva, se je jelo in sicer šele sedaj, resno pogajati z vlado o že tolik rat obljubljeni novi zvezi. Danes lahko trdimo, da je gradnja tc nove proge zasigtirana. Zasluga gre zopet, kakor pri belokranjski železnici, Slovenski Ljudski Stranki, predvsem našemu zastopniku dr. Kreku in dr. Korošcu. Pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Kamniku in Celju leži projekt v vpogled interesentom in v kratkem se vrše tudi uradni posveti z zastopniki občin o morebitnih izpremembah projekto-vane proge. Tu čaka novoustanovljeno kmet-sko zvezo prvo delo, zbližati zastopnike občin v njihovih željah.
Novopro.icktirana proga ie velikega pomena v strategičnem kakor zlasti v gospodarskem oziru. Le poglejmo na sedaj obstoječe železnice, ki vežejo jug s severnimi deželami. Poleg Rudolfove železnice prideta zlasti v po-štev Južna in Bohinjska železnica. Mislimo si slučaj mobilizacije. Južna železnica, dasi do meje Kranjske varna, zadene že pri Hrastniku skoro do Litije na teren, ki jo more v tako kritičnem času staviti v največjo nevarnost. Na eni strani strmi bregovi, na drugi k progi štrleče skale — kako malo napora in proga je pretrgana, ves promet ustavljen. Ravno taka je skoro v ccloti nova Bohinjska železnica, skozi obstoječa iz samih nevarnih objektov: predorov, mostov, viaduktov in to v največji bližini Italije. Tudi če ne verujemo vsem javno izraženim sumnjam o italijanski špijonaži za časa gradnje te železnice, moramo priznati, da bi jo mogli le težko ohraniti varno. Nova železnica bi postala v tem slučaju, da se ustavi na imenovanih progah promet, edino varna zveza.
Kako velikega gospodarskega pomena je nadalje novo projektovana proga! Kako sta
bila doslej zvezane Kranjska, zlasti Gorenjska, s Šta;ersko, po dolgem ovinku potom Južne železnice, ki se vsled tega niti vporab-Ijati ni mogla tako, da sta bila celo ob mejah gospodarsko popolnoma ločeni. Lesna trgo-\ ina more uspevati edino le ob ugodni prometni zvezi. Ker te ni bilo, so postali vsi bogati gozdi ob meji brez prave vrednosti. Le tako je bilo mogoče, da da je les iste kakovosti imel drugod 40 odstotkov, da, celo 100 < dstotkov višjo vrtv.iost, kakor v naših gozdovih. In to popolnoma naravno. Kaj mi pomaga les, ako ga ne morem spraviti lahko do odjemalca? Rad ali nerad moral se je udati posestnik gozdov diktiranju nizkih cen pre-kupcem, ki so morali z velikimi stroški spraviti les do železnice in poleg tega zaslužek imeti sami. Bolje prodati pod ceno, kot pustiti, da strohni. Koliko koristi bo prinesla že v tem oziru nova proga. Živinoreja ni imela v naših krajih nikakega napredovanja. O mlekarstvu skoro govoriti ne moremo. V celi ti hinjski dolini ie le ena .mlekarna in še ta komaj životari. Kako tudi ne! Zakaj naj bode mlekarna, ako ne more spraviti svojih zalog naprej. Odjemalec je za naše kraje predvsem jug, a mi nimamo stika ž njim. Se-li naj trudimo in preskrbujemo, ko pridejo naši pridelki že pokvarjeni do odjemaJca. In vendar mora biti mlekarstvo eden poglavitnih rednih kmetovih dohodkov. Nova železnica bo šele dala priliko, da se omogoči mlekarstvo. Kmet pa bo imel potem tudi smisel, zakaj mu je skrbeti za rejo dobre živine.
Štajerska je vinorodna dežela, a Šta.ierc s svojim pridelkom ni mogel postreči Gorenjcu, kakor bi mu rad, ker ni imel zveze ž njim. To pa mu bode odprla nova železnica.
Nova železnica pa bode dalje odprla pre-mogarstvo. Premog v Motniku je .po svoji sestavi veliko boljši od vseh drugih, ki prihajajo v naše kraje, ker niti eden izmed njih ne vsebuje ogljika 66 odstotkov, kakor ta. Brez dvoma bode to povzdignilo naše kraje, zlasti Motnik, kajti da se doslej ni kopal premog, ie vzrok edino le ovira v prometu.
Kako otežkočen je bilo dosedaj osebni promet, ki bo sedaj zbližal Kranjca s štajerskim sosedom.
J	2317
(HrrtUko) t- V- F,ll,r<« » Š tubici trg Eis. ,4
El»«.
arodno gospodarstvo
V varstvo domače živinoreje. Veterinarski svet je pri kmetijskem ministrstvu zboroval 14. t. m. in sprejel na podlagi obširne razprave o dokazanem vtihotapljanju srbskih volov sledeče sklepe: Cesarska vlada se nujno poživlja: 1. natančno zasledovati izvir tega vtihotapljanja in vse naredbe nemudoma izvršiti. da se v bodoče zabrani to vtihotaplja-nje govedi, katero je toliko večje nevarnosti, ker bi po njem se zainogle tudi v našo državo zanesti kužne bolezni. 2. Ce bo dognano, da se je potom Bosne to vtihotapljanje pustilo vršiti, potem naj se odredi, da se tudi bcscri-ski govedi prepove vhod v našo državo. 3. Vlado za Bosno in Hercegovino je prisiliti, da odredi ob meji srbski sestavo katastra vseh živali, govede in prašičev, da bo vsaka žival zap sena in z uradnim vžganim pečatom zaznamovana, to pa v omogočanje razglednosti,
Notranjske novice.
Iz reške doline.
»Notranjec« tolaži samega sebe, češ, da »»videvajo njegovi ljudje vsi potrebo glasila, a da bi se ganili in list podpirali z dopisi, agitacijo in prispevki, jim ne pride na misel.« Piše tudi, da se bo »odločilo glede njega« na shodu 10. novembra v Postojni. Ej, ti »prispevki«, kaj so že vsi pošli, ki so se nabrali za te ob zadnjih državnozborskili volitvah? Revšče pa se je vedno bahalo. koliko naročnikov ima. No, te lončene tvoje noge bodemo že kmalu, ti razbili še. Lajaš pa kolikor ti je drago še lahko in uganjaš še najgršo hinav-ščino pred tvojo smrtjo; kdo pametnih in razsodnih ljudi se pa še zmeni za otročarije lističa »političnih tepcev?« Na raznih naših shodih bodemo že korenito posvetili tvojemu hriba rjanstvu.
O zanimivih javnih vprašanjih se bo govorilo v Postojni na shodu liberalcev. No. mi je danes lahko povemo na shodu liberalcev. No. mi danes lahko povemo spored njegov. Ata Zužamaža bode predaval o postojnskem vzornem vodovodu. Propali kandidat Dekle-va o varstvu zajcev. Košomatov Tone o bi-gulah in podpredsednik političnega društva za Notranjsko, Fadguc, kako znajo liberalci prirejati protipostavno politične shode in imeti povrh še korajžo ulagati tožbe proti brani-teljem postav, trnovski učitelj Lampert pa o dopisovanju v »Notranjca«. Liberalci ali pravzaprav »neodvisni kmetje«, bobnajte kakor hočete; eno je gotovo: propadli bodete kakor ste široki in dolgi in poskrbeli bomo že, da bo ta padec še sramotnejši nego zadnjič.
+ Zakaj da ustanavljajo liberalci razne zveze brez zadrug, nam je povedal »Notranjec«. Je to sicer čisto neškodljiv listič, ki po svoji naivnosti pospešuje prebavljanje, če se ga čita ravno po kosilu. Toda včasih igra vendarle vlogo enfant terrible-a, ki marsikaj izpove, kar liberalcem ni všeč. Lenarčič pravi, da ustanavlja zadruge iz gospodarske potrebe. Zato ie seveda tudi »iz potrebe« ustanovil Zvezo mlekarskih zadrug, ki sploh ne more dobiti mleka, da bi ga v Ljubljani prodajala. Imenitno pa je priznanje »Notranjca« glede te mlekarske zveze. Le poslušate: »Dve zvezi mlekarskih zadrug imamo zdaj na Kranjskem. Notranjske zadruge so večinoma pri prvoitne-novani zvezi, ki je v rokah naprednjakov. Vsakega moža, ki ga strankarstvo še ni oslepilo, želja je, da se zvezi združita. Seve mora biti popolnoma izključeno, da bi se zanesla politika v zvržo! Urediti se morajo že pravila tako. da bo enkrat za vselej nemogoče, da si klerikalci prisvoje zvezo v umazane svoje namene.« Va naj kdo reče, da Lenarčič ničesar ne zna! Najprej izve pri popnavkarju Pircu, da je poljedelsko ministrstvo vposlalo dopis, s katerim poživlja državnega mlekarskega nadzornika g. Legvarta in Zadružno zvezo v Ljubljani, da izvedeta ustanovitev mlekarske zveze za Kranjsko; zatem hiti takoj ustanoviti Zvezo mlekarskih zadrug, o kateri sam Notranjec priznava, da je liberalnega duha. Takoj potem vloži pri poljedelskem ministrstvu prošnjo za podporo, češ, da jc 011 z njegovo zvezo ustregel vsem zahtevam, ki jih je ministrstvo stavilo do mlekarskega nadzornika in do Zadružne zveze, s katerimi pa — žal — iz raznih vzrokov ni mogel priti v dntiko. Ker pa vidi, da mora njegova mlekarska zveza brez zadrug, ki je po lastni izjavi naprednjakov osnovana edinole iz političnih nagibov, poginiti kot riba na suhem, bi jo pa rad združil z »Mlekarsko zvezo«. Ker ni g. Legvart kot državni mlekarski nadzornik mogel po-
tegniti z nepotrebno in politično mlekarsko zvezo L.cnarčičevo, marveč se držal naloge, poverjene mu od poljedelskega ministrstva, 11111 sedaj liberalci groze, da »posežejo po jako vabljivem gradivu«. Le naprej Lenarčič. Pire in sodrugi? Ali se niste še dovolj osmešili? Ali želite, da pridemo mi na dan s še bolj zanimivim gradivom? Smešni so ti gospodje v svoji onemogli jezi, v kateri bi radi onemogočili vsako veliko iu resno gospodarsko .akcijo. Seveda iih to boli, da nimajo oni vse komande.
-t Zmešane glave. Dr. Tavčar v »Narodu« piše za nagodbo, v »Notranjcu« pa neki mladiči čivkajo, naj tudi slovenski poslanci stopijo v opozicijo proti nagodbi Liberalna stranka je stranka zmešanih glav! Taka stranka ni sposobna komurkoli dajati kakih navodil, najmanj pa našim poslancem.
Iz Hotedršice.
d Občinske volitve so pred durmi. Nihče se bolj ne pripravlja zanje kot naši liberalci. Dobro znani agitator L.., pisemski umetnik, dolgopetec N. in kovač B. agitirajo za volitve že deli časa. Nobena konjska muha ni tako sitna, kakor so ti agitatorji. Somišljeniki ! Tudi mi bodimo pripravljeni, tudi mi ne držimo rok križem. Vsi kakor en 1110Ž volimo moža krščanskega prepričanja, moža, ki 11111 so najbolj znane občinske razmere in ta .ie gospod Ivan Petrovčič. In potem bo potrt liberalni sovrag, razbit bo njih načrt, ki ga kujejo že deli časa.
Liberalna učeno>t prve vrste. Resnicoljubni fant 11a Ravniku je zelo »kunštna« glavica. Fant je pridno zahajal v »barabsko šolo«, torej ni čudno, da je tako učen. Ravniča-110111 bode še vsekako kaj koristil. Saj misli izpeljati vodovod na Ravnik. Po njegovem načrtu ga bode zelo lahko. V »Slov. Narodu« je namreč poročal, da ie neusahljiv studenec 80 metrov nad vasjo. Ravničani, vendar kje je ta studenec? Ce bi bil res 80 metrov nad vasjo, potem bi moral biti v cerkvenem stolpu. Živela liberalna učenost!
d Liberalna učenost druge vrste. Velik učenjak je tudi postal M. R. v Novem svetu. Liberalci naj bodo ponosni, da imajo to osebo v svoji vrsti. Odkar je poslal nekaj dopisov v »Notranjca«, ga liberalni štab povzdiguje 11a vse načine. Vsled svoje izvanredne modrosti in učenosti je postal tudi voditelj novosvetskih liberalcev. Čestitamo! Pred nekaj časom sta imela z njegovim »šribarem« Š., ki 11111 klerikalizem leži tako v želodcu, da bi ga najrajše kar čez noč utopil v žlici vode, ko bi le bilo mogoče, v gostilni »Novi svet« nekak shod. Udrihaja sta po »bogastvu« svetega očeta. Naj bi rajše učenjak R. govoril o tistem denarju, vsled katerega ima njemu najbližja oseba umazane roke.
d Nespametna misel. Nekateri stariši (imena za danes še zamolčimo) so pri nas tako zaslepljeni, da mislijo, da jim bosta godba in ples hčere pomožila. V gostilni A. A. se zberejo večkrat od alkohola razgreti mladeniči ter začnejo raztegovati harmoniko, ter biti ob pod, da se hudoba v peklu veseli. In stariši so tako »pametni«, da gonijo hčere na plesišča. Žalostno! O, da bi skoro že spoznali svoio zmoto!
d Krvav pretep. V nedeljo, dne 6. t. m., so se stepli fantje. Razume se, da niso bili brez bojnega orožja gnojnih vil in nožev. Knega so tako razrezali, da je bil ves v krvi. Tega pretepa še ni objavil »Notranjec«. — Vzrok pretepa: nesrečni alkohol!
d »Svobodna Misel« se dobi že tupatam v naši fari. Ta brezverski list razširja neka oseba okoliške vasi in pa idrijski Kristan. Oospodarji, varujte se tega lista, varujte se strupa, ki hoče umoriti vaše duše!! One, ki vam
usiljujejo ta list, poženite iz hiše z mokro
cunjo!	, , .
d »Notranjec« ima v nasi fari menda 5.' naročnikov. Usiljenega je pa ravno toliko. Sai se usiljujc ljudem, kakor nadležna muha ob slabem vremenu. Ata Arko v Postojni mora imeti mnogo tisočakov, kajti drugače Iii tako ne usiljeval tega »nebodigatreba« ljudem. ki ne marajo nič zanj.
d Sadje so pri nas letos nekateri posestniki veliko pridelali. Opozarjamo jih 11a sadjarski semenj, ki se bo vršil od ,30. novembra do 2. decembra tega leta v Ljubljani.
Iz Starega trga pri Ložu.
n Umri je v Leskovi dolini oskrbnik g. Bydlo v 56. letu svoje starosti. Zadela ga kap. Služboval je pri šneperski graščini okrog ,30 let. Vsled svojega ljudoniilega obnašanja je bil splošno priljubljen, zlasti še pri nižjem ljudstvu. Kdor ie imel s pokojnini gospodom opraviti, ga ne bo kmalu pozabil. Mir blagi duši!
11 Povodenj. Ze več kot trideset let ne pomnijo ljudje take povodnji v ložki dolini, kakoršna je bila letos. Cele tri tedne je bila dolina podobna velikemu jezeru. Med mnogimi vasmi je bilo občevanje mogoče le s čolni. Promet po glavni cesti je bil zadržan .3 tedne. Vozniki ta čas niso imeli pravega zaslužka, pota so razdria. Sploh se mora reči. da je škoda, katero je naredila povodenj velikanska. Žagarjem je za dalje časa ustavila delo. raznesla jim les, kolikortoliko pokvarila naprave pri žagah. Hudo prizadet je kmet. Ljudje so imeli po njivah šc repo, peso. korenje. Ce voda skoro mesec dni stoji po takem polju, si lahko mislite, da ubogi kmet ne bo spravljal domov za prašiče skuhe, marveč
gnoj. Preceniti vso škodo do cela sc b<> dalo šele tedaj, ko se voda popolnoma umakne. Menda se ne varamo, ako pričakujemo od pristojne strani opravičene podpore.
11 Pomenljiv dan je bil na Križni gori dan 20. oktobra. Dopoldan se ie vršil ob ninogo-hrojili udeležbi običajni romarski shod 11a žeg-nansko nedeljo. Popoldan pa so priromale k sv. Križu dekliške Marijine družbe cerkniške dekanijc. Lep je bil pogled na mogočno procesijo, v kateri so Marijine hčere z banderi iu zastavami po strmi poti hitele klanjat se sv. Križu. V romarski cerkvi je bil nato nagovor in litaniie. Drugi dan so imele skupno sv. obhajilo, na kar so se ob lepem vremenu razšle na vse strani. Gotovo bo Marijinim družab-nicani ostal v prijetnem spominu skupni dekliški shod, kakor tudi prijazna božja pot na Križni gori.
11 Zlat poročni prstan je izgubila pri zadnjem shodu na Križni gori neka romarica. Pošten najditelj ga je oddal na pristojnem mestu. Dobi se pri cerkovniku na Križni gori. kamor naj se blagovoli romarica zanj obrniti.
11 Jesenski in bližajoči se zimski čas nas kliče k živahnejšemu društvenemu življenju. Izabraževalno društvo hoče v to svrho zastaviti svoje moči. Ciani in članice, ne pozabite, da nam bo v hladnih jesenskih in mrzlih zimskih dneh ognjišče blažilne izobrazbe postavljeno — v sobi izobraževalnega društva! Zbirajmo se okrog tega ognjišča prav mnogoštevilno! Prvo predavanje v letošnji jesenski sezoni bo dne 3. novembra, to je prvo nedeljo meseca novembra. Predavalo se bo o predmetu: »Ali se je človek razvil iz opice?«
Idrijske novice.
11 Nova šola je pod streho. Sicer je res, da ima novo šolsko poslopje veliko lepih lastnosti, predvsem to. da je novo in da bo delalo kras naši vasi, vendar je dvomljivo, če
bo tudi ustrezalo svojemu namenu. Premajh-na bo, pravijo.
n (Jostiln pri Fari imamo že toliko, da si pač lahko vsakdo izpere tudi precej zaprašeno cesto svojega Kila. Sicer sc je bati, da pri letošnji dobri letini ne bo dobila vsa vinska kapljica prostora v dosedanjih kevdrih, vendar ie pri nas že lahko zadovoljna s tem prostorom, ki ga ima in ni treba zavoljo tega novih gostiln, |<j se nam obetajo in ponujajo. Zavoljo potrebe pa pač ne more nobeden trditi, da bi bile nove gostilne potrebne. Cini več bo gostiln v fari, tem manj bo v njej denarja!
n Naše »Bralno društvo« namerava v kratkem prirediti veselico. Pri tem opozarjamo na to društvo še vse one, ki še niso udje. Tudi za one, ki so oddaljeni od iare, je to društvo velikega pomena. Ob nedeljah in praznikih, ko pridete v cerkev bi lahko porabili čas, ki vam preostaja, v to, da bi se oglasili v društvu. Ker ne veste, kam bi sc podali, greste v gostilno, toda ali bi ne bilo boljše, da bi šli tisti čas prebirat časopise? Tudi knjižnice bi se lahko posluževali, zlasti sedaj v jesenskih in zimskih večerih! Zato, mladi ljudje, v društvo! Tudi Kanomlja, Krnice in Masore naj bi bile zastopane v društvu. V slogi je moč!
n Ljudsko kuhinjo bo ustanovila idrijska občina s pomočjo erarja. C) tem se že dolgo govori, zato naj kmalu postane resnica.
n Skrbeti je začelo mestne očete, kako se bo našlo prihodnje leto pokritje za realko. Državna pomoč letnih 500(1 K je seveda premajhna, zavod se mora popolnoma podrža-viti; do tega spoznanja je prišel notar Pegau. Hvalevreden jc vsak korak, ki se stori v to svrho. Toda naš dični notar bi moral če mu je stvar res pri srcu — se obrniti do tne-rodainih faktorjev — in ti so mendar vendar poslanci S. L. S. in med temi predvsem do našega poslanca Gostinčarja. A predlagal ie, naj se deputacija odpošlje na Dunaj in se zateče k naprednim in socialistiškim poslancem, a »Slovenskega kluba« niti ne omeni. Veste, gospod notar, to ie grdo in neumno; grdo zato, ker ste nehvaležni našim poslancem za že početo akcijo, neumno pa zato, ker to strankarstvo vas ne bo prej dovedlo do cilja.
n K Hribarju torej in socialnim demokratom naj hodi idrijska deputacija. Prvi je pokazal. kako zna naši stranki nasprotovati, kadar se ta trudi za belokranjsko železnico, socialistom na Dunaju ie pa prebito malo mari idrijska realka.
n Lažn k. S tem naslovom rad časti Kristan svoje politične nasprotnike. Ker on vedno govori o lažeh in lažnikih, je stvar sumljiva, kakor da ie Ante vzel laž v zakup. g. Kristan, vsak govori najraje o tem, s čimer se najbolj peča. Vi govorite najraje o lažeh. Kaj sledi iz tega? — Samo en slučaj naj navedem, koliko ie Vam do resnice. Na shodu, dne 19. oktobra ste se zaganjali proti strokovnemu društvu rudarjev, češ, da ie 0110 po 1. septembru poslalo resolucijo za povišanje rudarskih plač. To ni bilo res. Bomo videli, ali boste preklicali.
Rafaelova družba.
Ogrsko - amerikanska banka v New-Yorku. Ogrska daje leto za letom več izseljencev v Ameriko. Nekoliko tem v varstvo in pomoč, nekoliko pa v lastno korist, jc začela delovati »Hungarian Amerikan Bank« 1. oktobra t. 1. Kapitala ima dva milijona, ki pa se utegne pomnožiti. Glavno oporo išče
ta banka v ogrskih izseljencih, katerih ic že čez dva milijona v Ameriki, ki pošiljajo denar nazaj na Ogrsko po raznih potih. Ta promet hoče banka osvojiti in meni, da bi utegnilo biti okrog 300 milijonov kron, kjer bi .posredovala. Nastaviti hoče svoje agente po večjih kraiih v Ameriki in stopiti v zvezo z raznimi tvrdkami v Evropi. Idea ta je pametna in zasluži, da sc tudi drugod posnema.
Razvoj italijanskega izseljevanja v i. 1904 in 1905. Enako silovito kot pri nas, narašča izseljevanje tudi v Italiji. Po statističnih izkazih jc zapustilo dom I. 1905 skupno 726.331 ljudi letu 1904 pa le 471.191. Od te množice jih je ostalo v Evropi 266.982; leta 1904 pa 203.942. Največ Italijanov gre v Švico: 75.000, potem v Nemčijo 71.000, dalje v Francijo 58.000 in Avstro-Ogrsko 50.513. — V Egipet jih jc šlo 4.509, v druge airikanske kraje ( kroglo 9.000 mož. - V Ameriko jih je šlo največ 444.724 in sicer v Združene države 317.000. v Argcntinijo 86.000, v Brazilijo 30.000, v Kanado 5.930, drugi so se razdelili po ostalih krajih Amerike. V Azijo se jih je obrnilo 788 in v Avstralijo 756. — Ako primerjamo izseljence z onimi, ki so se vrnili tega leta iz tutine v Italijo, imamo leta 1905 skupaj 104.902 proti 179.321 leta 1904. — Nekako tako podobo ima v primeru tudi naše slovensko izselieniško gibanje.
Nova železnica Kamnik=Celje.
Ko je imel pred dvema leti tedanji liberalni zastopnik gorenjskih mest shod v Kamniku, jc zagotavljal, da ie zveza s Štajersko preko Kamnika gotova stvar. Toda ostalo je pri obljubi, kakoršnih smo bili navajeni — brez izpolnitve. Komai pa so vsled nove volivne reforme prišli v parlament delavni zastopniki ljudstva, se je jelo in sicer šele sedaj, resno pogajati z vlado o že tolikrat obljubljeni novi zvezi. Danes lahko trdimo, da je gradnja te nove proge zasigurana. Zasluga gre zopet, kakor pri belokranjski železnici. Slovenski Ljudski Stranki, predvsem našemu zastopniku dr. Kreku in dr. Korošcu. Pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Kamniku in Celju leži projekt v vpogled interesentom in v kratkem se vrše tudi uradni posveti z zastopniki občin o morebitnih izpremembah projekto-vane proge. Tu čaka novoustanovljeno kmet-sko zvezo prvo delo. zbližati zastopnike občin v niihovili željah.
Novoproiektirana proga ie velikega pomena v strategičnem kakor zlasti v gospodarskem oziru. I-e poglejmo na sedaj obstoječe železnice, ki vežejo jug s severnimi deželami. Poleg Rudolfove železnice prideta zlasti v po-štev Južna in Bohinjska železnica. Mislimo si slučaj mobilizacije. Južna železnica, dasi do meje Kranjske varna, zadene že pri Hrastniku skoro do Litije na teren, ki io more v tako kritičnem času staviti v največjo nevarnost. Na eni strani strmi bregovi, na drugi k progi štrleče skale — kako malo napora in proga jc pretrgana, ves promet ustavljen. Ravno taka je skoro v ccloti nova Bohinjska železnica, skozi obstoječa iz samih nevarnih objektov: predorov, mostov, viaduktov in to v največji bližini Italije. Tudi če ue verujemo vsem javno izraženim sumnjam o italijanski špijonaži za časa gradnje te železnice, moramo priznati, da bi io mogli le težko ohraniti varno. Nova železnica bi postala v tem slučaju, da se ustavi na imenovanih progah promet, edino varna zveza.
Kako velikega gospodarskega pomena ie nadalie novo projektovana proga! Kako sta
bila doslej zvezane Kranjska, zlasti Gorenjska, s Štajersko, po dolgem ovinku potoni Južne železnice, ki sc vsled tega niti vporab-Ijati :ii mogla tako, da sta bila celo ob mejah gospodarsko popolnoma ločeni. Lesna trgo-\ ina more uspevati edino le ob ugodni prometni zvezi. Ker te ni bilo, so postali vsi bogati gozdi ob meji brez prave vrednosti. Le tako je bilo mogoče, da da je les iste kakovosti imel drugod 40 odstotkov, da, celo 100 ( dstotkov višjo vrednost, kakor v naših gozdovih. In to popolnoma naravno. Kaj mi pomaga les, ako ga ne morem spraviti lahko do odjemalca? Rad ali nerad moral se je udati posestnik gozdov diktiranju nizkih cen pre-kupcem, ki so morali z velikimi stroški spraviti les do železnice in poleg tega zaslužek imeti sami. Bolje prodati pod ceno, kot pustiti, da strohni. Koliko koristi bo prinesla že v tem oziru nova proga. Živinoreja ni imela v naših krajih nikakega napredovanja. O mlekarstvu skoro govoriti ne moremo. V celi ti hinjski dolini .ie le ena .mlekarna in še ta komaj životari. Kako tudi ne! Zakaj naj bode mlekarna, ako ne more spraviti svojih zalog naprej. Odjemalec je za naše kraje predvsem jug, a mi nimamo stika ž njim. Se-li naj trudimo in preskrbujemo, ko pridejo naši pridelki že pokvarjeni do odjemaJca. In vendar mora biti mlekarstvo eden poglavitnih rednih kmetovih dohodkov. Nova železnica bo šele dala priliko, da se omogoči mlekarstvo. Kmet pa bo imel potem tudi smisel, zakai mu je skrbeti za rejo dobre živine.
Štajerska je vinorodna dežela, a Štajerc s svojim pridelkom ni mogel postreči Gorenjcu, kakor bi mu rad, ker ni imel zveze ž njim. To pa 11111 bode odprla nova železnica.
Nova železnica pa bode dalje odprla pre-mogarstvo. Premog v Motniku je .po svoji sestavi veliko boljši od vseh drugih, ki prihajajo v naše kraje, ker niti eden izmed njih ne vsebuje ogljika 66 odstotkov, kakor ta. Brez dvoma bode to povzdignilo naše kraje, zlasti Motnik, kajti da se doslej ni kopal premog. je vzrok edino le ovira v prometu.
Kako otežkočen je bilo dosedaj osebni promet, ki bo sedaj zbližal Kraoica s štajerskim sosedom.
—f	23 j j
,,Elsa-kro£lijc^' i ii, .l?,,b,rb«r« krogli".
Naročite pri F v p,,.1™* Iranlt,, 4 k (Hriratako). ' V" Fel,tr»u » Štublci trg E|,i
Elsa.
arodno gospodarstvo
V varstvo domače živinoreje. Veterinarski svet je pri kmetijskem ministrstvu zboroval 14. t. m. in sprejel na podlagi obširne razprave o dokazanem vtihotapljanju srbskih volov sledeče sklepe: Cesarska vlada se nujno poživlja: 1. natančno zasledovati izvir tega vtihotapljanja in vse naredbe nemudoma izvršiti. da se v bodoče zabrani to vtihotaplja-nje govedi, katero je toliko večje nevarnosti, ker bi po njem se zainogle tudi v našo državo zanesti kužne bolezni. 2. Ce bo dognano, da se je potom Bosne to vtihotapljanje pustilo vršiti, potem naj se odredi, da se tudi besen-ski govedi prepove vhod v našo državo. 3. Vlado za Bosno in Hercegovino je prisiliti, da odredi ob meji srbski sestavo katastra vseh živali, govede in prašičev, da bo vsaka žival zap'srna in z uradnim vžganim pečatom zaznamovana, to pa v omogočanje razglednosti,
da za n K) rej« Ic tako vpisane in zaznamovane živali iz Bosne prestopiti mejo v našo državo. A B'.sansko vlado ie naprositi, da izvrši natančno štetje vseh živali v deželah Bosni m Hercegovini. Bosansko vlado je pripraviti do tega. da dovoli naši \ ladi nastaviti državna naša veterinarska nadzornika v Sarajeveni in Mosta rit, ki hodeta imela pravico po vsej deželi bosanski svobodno in neovirano nadzorovati ondi »ne veterinarno (ži\ inozdravni-ško) tiradovaiiie. 5. Ces. deželne vlade vseli kronovin, oziroma dežel naj kmetijsko ministrstvi. poveri z natančnimi poizvedbami, koliko govedi, konj, ovac in prašičev prihaja na leto v naše dežele na prodaj. Clan »Slovenskega kluba« poslanec Povše je stavil vprašanje na zastopnika bosanske vlade in skupnega finančnega ministrstva, ki se je te seje udeležil, kako je urejena v Bosni živinozdrav-niška služba, ali se zamore naša vlada zanesti na te organe, in če jc teh dovolj nameščenih. da zamorejo nadzorovati mejo proti Srbiji in Turčiji, to pa. ker je po živinskih trgovcih dognano. da prihaja v Bosno govedo ne le iz Srbije, ampak tudi iz Turčije, kjer je pravo ognjišče raznih živinskih kužnih bolezni, celo goveje kuge.
Na pojasnilo, dobljeno od delegata bosanske vlade, je apeliral na kmetijsko ministrstvo, da naj strogo skrbi za to. da bo o urado-vanju bosanske veterinarne oblasti obveščeno.
Tudi se je razpravljalo o odredbah kmetijskega ministrstva zaradi zabranitve prašičje kuge. katero zanašaio iz Rusije v Galicijo vtihotapljeni prašiči. Veterinami svet je te odredbe ministrstva odobraval in poslanec Povše je še posebno priporočal, da skrbi ministrstvo prav vestno, da se tudi iz Ogrske strogo nadzoruje od tam v naše dežele prihajajoče prašiče, ker jc prav ta panoga naše živin* reje posebno za našega malega kmetovalca naravnost vitalnega gospodarskega inamena, zato treba vestno paziti na to, da se naši presici obvarujejo okuženja. ker le tako je zagotovljen uspeh našim prešičorejcent.
Za nadaljno točko dnevnega reda, kako omejiti trgovino s konji, kakoršno pogosto cigani vrše, s tem na večkrat zanesejo konjske kužne bolezni, je načelnik odbora bil napro-šen, za to dobiti referenta, ki bo v prihodnji seji o tem poročal in stavil svoje nasvete.
Novo moč
dà Soottova emuizija, če odreko vsa druga sredstva. V« dno je nevarno poizkušati z dvomljivimi izdelki, če je v nevarnosti življenje in če se gre z>
Pristna Ic s to znamko - ribičem-kol po-roitvenim znakom za SCOTT-ov način.
kakršne opažamo pri prebolelih ali pa zaradi malokrvnosti , pljučnih bolezni ali prehudega napora. Kdor je pameten, poseže takoj po pomočku, ki se je v številnih slučajih vseh vrst slabosti izkazal uspešen in zanesljiv, in ta pomoček se zove
Soottova emulzija.
Izvirna steklenica 2 K 50 h.
Naprodaj po vseh lekarnah. 2173 IV
ALEXIN ZA POTICE
NAJFINEJŠE KOKOS-MASLO. POPOLNO NADOMESTILO ZA ČAJNO MASLO. ZA KUHO. CVRENJE IN PEKO, 250/c IZDATNEJŠE. NE POSTANE ŽARKO. KADI LAHKE PRE- , BAVE ZDR. PRIPOR. -v	^
PRISTNO LE S TO VARSTVENO ZNAMKO DOBIVA SE V VSAKI ŠPECERIJSKI TRGOVINI.--B
Izseljevanje iz Italije leta 1906. Leta 1906 je zapustilo 788.000 duš Italijo in se preselilo na tuje; to je najvišje število, kar se vrši izseljevanje. Denarja pošljejo domov ti izseljenci na leto 400 do 450 milijonov frankov, kolikor se da to ceniti. Leta 1906 se je vrnilo 170.000 italijanskih izseljencev domov.
Izseljevanje in trgovski izvoz. Industrijski svet v trgovinskem ministrstvu se je pečal v zadnji svoji seji tudi s jKijavont velikega izseljevanja v tem oziru. kako naj bi tudi izseljenci v tujini pomagali trgovino podpirati in domačim izdelkom kupcev pridobivati. Trgovinsko ministrstvo se je te misli poprijel« in tako se utegne tudi od te strani kaj v prid izseljencev ukreniti. Zdaj gre vse skozi tuje roke. Ali bi ne bilo mogoče z združenimi močmi pomagati izdatno izseljencem iu naši trgovini pri izvozu v tuje kraje? Priporočamo našim politikom to zadevo v podporo.
Delavske razmere v Ameriki Iz Cikage nam piše c. in kr. avstrijski konzul, da tam primanjkuje delavcev, najbolj na farmah, to je poljedel.iskih, potem na železnicah, v rudo-kopih in tovarnah. Mezde so pri začetnikih 1 dolar 75 cts. kar bi znašalo v našem denarju 8 kron 68 vin.. II K 40 vin. in 13 K 64 vin. To so visoke plače, pa tudi nevarno delo in draginja.
Prihodnja številka „DOMOLJUBA* Izide dné 7. novembra 1907.
Loterijske srečke.
Dunaj,	19. september	32	89	81	53	52
Oradec,	19 september	90	19	67	2t	20
Trat,	26 september	64	5	36	34	30
Une,	26. september	43	74	71	49 27
?noQl za most
popolno nadomestilo za jabolka in hruške v izdelovanje mošta. Dodatek za zboljšanje mošta. Razpošilja proti povzetju
Josip Racher
drožerija „pri črnem psu"
- Bruck ob M. _
Prospekte na zahtevo zastonj.
Odobrila c. kr. splošna presku-ševalnica za živila v Gradcu.
mmmmmmmmmmmmmk
Učenca » enega pomočnika
sprejmem takoj - GaftperCukjati
krojaški mojster, Trojane. 2120 1-1
lèfce ••
skladiščni hlapec
mlad, neoženjen, zdrav in močan. Plača dobra, po dogovoru s hrano in stanovanjem. Ponudbe sprejema iz prijaznosti upravništvo Uga lista, isti tam se sprejme tudi
uajcnce za p«Rei>sKe obrt
v starosti 15-16 let.	2458 2-1
v razvoju ali pri učenju za-
aianoini) ostali OIPOO}f ter siabo
krvni, otožni, nervozni, utrujeni, lahko vzburijivl in zgodaj oslabeli odrasli rabijo z velikim uspehom dr. Hommola Haematogen.
Slast so vzbudi, duševne in tolesna moči so dvigasjo, vso ftivòovjo so oja&i.
Zahtevajte izrecno pristni dr. Hommel-o » Haematogen In ne dajte «i usiliti nobeno izmej mnogih ponarejanj. Dobi se v lekarnah. 2170 5—4
JAX fe je cgodil nedavno v Budapeàti, wlinez ki je edini te vrste. T» čudef je učinil, da deielna zaloga suknenega blaga v Budapest! VII I. RuUenbillerg. 4|a razpošiljala
K IO kupon 3 metrov
finega jesenskega blaga ali kamgarna v črni temno-viànjevi, sivi in rujavi barvi za popolno obleko za go.spode (sukna, hlače in tolovnik). i973 15-8
<W6 « V**- —r-j.
(M^nevcjjimi Idi GOSia 06 zgrajenimi vaTihfnagimi pamilo
100ton.« . -•-*25000^
'IU
	
	
	
doktorja pi. Trnkócryja krmilno varstveno sredstvo se dobiva pristno pri trgovcih le pod imenom Mastin. Previdni kmetovalec ga primeša krmi vsaki domači živali. Najvišje medalje na razstavah in tisoči zahvalnih pisem pričajo o velikih uspehih, ki le dosežejo z mastinom. 187 26 19
Tovarniška zaloga: lekarnar Trnkdozy, Ljubljana.
Zabranite Izpadanje las!
Od stranjujie prhljaje i
■
N i
e a
a
Ojačite rast lasi
Oiivljajte živce !
Dr. Dralle=ja brezova voda za lase
najplemenitejša in najnaravnejša vseh voda za glavo In lase. Pazite pri nakupu izrecno na ime ,Dr. Dralle', ker se ponujajo češče manjvredna ponarejanja na škodo občinstva. Dobiva se v lekarnah, parfumerijah, droierijah in brivnicah. Olavna zaloga : M. Hoffmann & Co. Teiln v L.
5txj|«žne$t
Vsakomur brezplačno na-vnanim, kako sva jaz in moja mati ozdraveli dolgoletne bolezni v nogi.
Gospa vdova Jentsch
Niederwiesa b. Chemnitz, Saško 2444 2-1
TKolnlca za platno
Emil Fuchs, Hachod !.
Češko, Krkonoši.
Ponuja svojo zalogo :
Ostanki 8-20 m dolgi,
brez napake. Modni barhend za domačo obleko in bluze, flanele za srajce in bluze, cefir za obleko, nežni vzorci, okaford za srajce karirano. Kanafas v živih barvah, otielj na tkanina za perilo. Vse v pristnih barvah, dobro blago. 2392 3 2
45 metrov izbranega • gld.
Pošilja po povzetju. Vzorci ostankov se re pošiljajo
Katera je
najcenejša mast?
ledlina mast.
Ni samo ceneja kot vsaka druga mast, ampak tudi izdatneja.	2081
Vzeti se je mora 15 do 20°/o manj kot masla ali sala, potem dobite slastna jedila.
A M Tovarna za atola
uL M Franceta Svlgellna
/Tn	■• Brega, p. Sororale*, Kritiko
■*	Udeluje
■f vsakovrstna stola H
od preprostih do najfinejših po najnižjih cenah brai konkurenc« Ilustrovan cenik pošlje se na sahtevc 2805 26—22 ustonj in franko.
Ne kupUe nobene^ure
pridno niste filali mol cenik rv-kii. Nikel-Roikopl ure Srebrne Roskopl-ure Z dvoinim manteljnom . . S 3 srebrnimi maniconi Ploine jeklene ure
Prava „Ornega".....
Srebrne pancer-verilice Mkaratne zlaie ure , I (karatne zlate veritice , . Mkaratni zlati prstani . . ■
. Ure na nihalo, 70 cm......r—
S stolpnim zvonenjem ....... JO —
J -6 -9*41* i -
) il> • -
Dobile
K 1-„ » —
..	• -
,,	10 —
,.	1 —
..	I' -
„	J —
..	—
„	JO -..
J —
I z muzlko
■ Ure-kukavice .......
, Ure za kuhinjo. 8 dni IdoJe . <u Budilnlce z t zvoncem ...
52 Z dvojnim zvoncem......
S cllernico. ki se sveli Bud s slolp zvon In .Schlag» trk-3 let» pismene garancije. - Denar nazaj, ako n« dopadc Follie po povzet|u zaloga ur la blaga iz zlata
Max Böhnel, Dunaj IV.. Mar(j»rateii»tr 27 so'aljtko zapriseženi strokonvnjak jn ooenjevalec Zahtevajte cenik s 5000 podobami zasloni In Iranko.
Sanafojen
Od nad 5000 profesorjev In zdravnikov vseh kulturnih dežel sijajno potrjen kot najvspešnejše krepilno in ' osveževalno sredstvo 2011 7 -5
jačl telo, krepi živce
Dobiva se v lekarnah in droierijah Brošure razpošilja franko in zastonj Bauer & Co.,Berlin S W.4Singlavno zastopstvo C.Brady, Dunaj I. Fleisch-n aikt 1.
FRANC JOZEFOVA
Šivalni stroj
lep in trpežen, že od 38 kron naprej. Ceniki zast.
L. REBOLJ zaloga šiv.strojev in koles, Kranj.
Izjava.
Jaz Janez Orebenc, posestnik od Levstikov hiš. št. 2 pri Sv. Gregorju, obžalujem, kar sem nedavno govoril v prodajalnici „Kmetijskega društva, v Velikih Laščah in po Velikih Laščah o gosp. Gregorju Adamiču, poslovodji „Gospodarskega društva* v Trnovem na Notranjskem, poprej poslovodji „Kmetijskega društva' v Velikih Laščah, pre-kličem vse svoje omenjeno govorjenje kot popolnoma izmišljeno in I a ž n j i v o , ter se zahvaljujem gosp Gregorju Adamiču, da je odstopil od svoje proti meni vložene zasebne tožbe.
V Velikih Laščah, dne 24. oktobra 1907. 2446	Janez Grebene, I. r.
vaako ntsnafo,
kar H po tej lahko >nli tudi najmanjla ran« ras»tje v Mio hudo. uiko ozdravljiv, rano t. <0 l.t .« je ii-kasale merilno vlaSno mazilu, tako im.Dovano praikO domaČe mazilo «o< >.«D«slji.o .r.datvo sa «b.«w Ta »zdriuj. ran. (iste, .i»«ruje ista. olajlnj« 'nati, la bolline, hladi in po.pataj. t.c.lj.nj.
Raspollila a« vaak dai>. -
1 palica 70 via., pol puJice SO vinarja.. Proti predplačilu K S 16 aa podljaja « puice. ali II - 10 polic po Haina prosto oa .aako paatajo avstro-
afrake monarhija. Val deli embalaf« IntaJ« > a k o n I to deponovano varstveno znamko.
Olavna zaloga
B. FRAGNER, c. kr. dvorni dobavitelj
lekarna „pri črnem orlu" Praga, Mali strana ; .gel Nerad.*« al. 203
je nad 40 let preizkušeno domače sredstvo, posebno proti migreni, iufluenci, trganju, rev-matizmu, krepi oči, služi za izpiranje grla. Neprimerno iz-boren za masažo, najboljše preizkušen za ohranitev las —
i/, stekl. K2 -. 1/2 stekl KI 20. Dobi se povsod, kjer ne. naj se obrne na Brazay, Dunaj, III./2, Löwengasse 2 a.
Dva učenca
se sprejmeta takoj v mizarski poduk. Andrej
Kregar, mizar v Vižmarjih n. Ljubljano. 2461 1
Majnovajfta
budilnica
(Wecker)
1363 10-1
a s ol n!m ivonfn sm z bitjem K 6 -
1'rva kvaliteta z masivnim ko-lesjem. bije ure in pol ure. zbudi > glasnim stolpovim zvonenjem. I.po p lirano okrogli» leseno okvirje, bela ciiernica iz «tekla 10 cm v pretii.ru, samo K 6 Isla s cllernico. sveti ponotl. K 7'— — i leta pismene ga-lanclje Kar ne dopade. se dobi denar nazaj Poilje po povzetju
Max Böhne), Dunaj
IV Margsretenstrasse 27.
Zahtevajte mo| cenik s Souo p i-dobami zastonj in Irinko.
Uspeh
SIROLINA
99
ROCHE"
pri zdravljenju bolezni v sopilnih organih oslovskem kašlju itd., prav posebno pa pri boleznih na pljučih, je provzročil številna
manjvredna ponarejanja
katera se napravijajo in prodajajo ceneje, toda pri vporabi preti nevarnost, da se dosežejo nezaželjeni učinki. Priporoča se torej, zahtevati prej ko slej Sirolin „Roche", in sicer izrecno v naših
®2T izvirnih zavojih.
Dobiva se v «sah lekarnah po zdravniškem priporočilu po K 4 steklenica. 3333
F. Hoffmann La Roche & Co.
Bazel (Svica), Grenzach (Badensko).
združene tovarne za volnino prodajajo letos zopet izključno po meni okroglo 4000 kom. täkozvanih
vojaških kocev za konje
za ceno le gld. 2'20 komad ia gld. 4-80 aa
par 6 parov franko na dom) naravnost na lastnike kom Ti debeli, trajno trpežni kool ao topli kot koiuhovina, temnnsivi, okoli 150 200 om veliki, torej lahko pokrijejo celega konja.
Razločno pisana naročila, ki se izvrta le po povzetju ali če se denar poälje naprej, naj se pošljejo na	2214 3
Stainer-jevo komisijsko razpošiljalnico združenih tovarn za koče Dunaj, II, Taberetraaae 27 G
Ceniki na žeUo zastonj in franko- — Za neugaja-
joče se zaveiem vrniti naprej poslani denar. M-logoälevilna priznanja in naročila so došla od: kobilarne v Radavcu, Komarno in Brody, župnika Kolarja Tutz, dr. Vračuna, odvetnika v Varasdu, posestnika Weichbergerja, Ilosva, Grtlnwalda. Zor-kovak, Rotter Liebten, pi. Mroczkowski-ja Dobro-stany, Rosenauerja Zg. Moldava, Kahlissa Manken-dorf, Sehen ka Gerlsdorf, lastnka umetnega mlina Fohringerja in dr.
I Ure-budilnice s cifemico, ki sveti
Z i zvoncem nav K 2.40 Z 2 zvoncema . 3 — S eifern . ki sveti . , 3 20 Marka J Prima . 4 -Železniška budiln , 5 -Budilnica s stolp
zvon (Schlag* ) „ 6 -Budilnica a muziko . 10 — 1 leti piim gaianciie. Denar nazaj, ako ne dopade Pošlje po povzet|u
MAX BÖHNEL
Ounaj IV., Margaretenst ti
Zahtevajte moj cenik i nad 000 podobami zattoni in 23*4 franko «0- »
t)obre o^ronjen gramofon
posebno priporočljiv gostilničarjem, ae proda po nizki ceni. Naslov: Karol Doleneo, Železniki.	2460 2-1
Vzajemno podporno društvo v Ljubljani
Kongresni trs il. 19 registrovana zadruga z omejenim poroštvom KOn^fCSnl tfj Ut. 19
sprejema hranilne vloge vsak pQ ^
delavnik od 9. do 12. nre
Druge hranilne knjižice se sprejemajo kot goto Rentnl davek plača hranilnica «ama
Kanonik A. Kalan I. r., predsednik.	m^
3| 01 to je, daje za 200 kron I4 1° 9 kron 50 vinar, na leto.
r, ne da bi se njih obrestovanje prekinilo. ===== Najsigurnejša prilika za štedenje.
Kanonik J. Suftnik I. r., podpredsednik.
Bajna iluzija I	Oblastven® varovan».
i vi* Kajlepti kras božičnega drevesca »-» H M n m hi tli pcfrmtl ntbeu krttuski družina, Je moj« libo\|Uno
Mlhntno angel zvonilo za božično drevo iL 1
ptpolnomi Ii k«lu 11 poil«£. ugelcl SO cm vis. Garantira it u funkcljoalranje.
aa Inki» takoj na najtežja ali najmanjiairavoa praproatim naaajenjem. Pottavljen« na miao aa kka ta Ai an natala» mallo. Pottavljtao na toplo pai fnnkcijonira tudi braa priiganih a»«c Gorki zrak treh prižganih sveč vrti gonilno Itolo, nanje pritrjeni izboljšani jekleni be tički pa udarjajo na troje zvoncev in blago-zvončno, srebrnočisto zvonjenje zadoni, mlado in staro prestavljajoč v božično blaženost. Kos stane s kartonom in navodilom vred K J'60.
--_

V» -v/?	-J* '
lil
- .«V^HI JtS ì'y I
-it
S koti 4 . B kosov
. K 4-25 I „ 5 50
. .. 8 ' — I
36 koaav 5o „ leo „
9 kot«
K . M . K 43-50 „.58— „112—
K 12-
.. 15 -.. 29-
> V«, v«,-' '
«k fV
č • f k . ' ^LL-J t i'-ibr-v ' -
»	~z—-
Št. 2. Ravnotisto angelsko zvonilo za božično drevesce, izvršeno veleelegantno in posebno fino ponikljano, s sukanimi ste-briči za zvonce in tremi prekrasno žare-čimisrebr. lamettastimi rožami, ki potem, ko so prižgane sveče, prekrasno odsevajo, kos s kart. in navod. vred K 2 —
3	kosi
4	.
ti kosov .
K 5-50 „ 725 „ 10-50 36 koaov
loa .
9 kosov It .
M . K 57 50
» .V«50
„ 150—
K 15-50 „ 20-25 „ 39-50
Najnovejil
MiMkitzaHioiremce
tU koa. «ortiran h, skrbno zavitih v kartona, po velikosti in izvriit.i po K —*40. --«O. —"70, -'80, 1—, 1 20, 1 *50. 2—. 6 »01 kartonu, po velikosti in izvriitvi po K —'75, -"90, 1—, 1-20. L»m«tU, angelski luci, srebrni ali «lati, kuvert K —"10, fica sa oreh« 100 kosov K — 20, »arilica ii ataklemh krogljic, t in pol do 2 m.tra dolgo, po velikosti krog jic K —'90. —'95, 1-20, 1*40. Sveiic« 14 koaov v kartonu K —'50, vačje 15 koaov v kartonu K — 58, drtajci aa «v«te, tacat K —'SO.
Prosim zahtevajte katalog.
pristna Roskopf patentni ra-montoirka na aidro Švicarskega zistema z masivnim solidn. švicarskim kolesjem na sidro in zaščito za gonilno vzmet, priatno nikljasto okrovje z varstven* plombo in iarnirskim pokrovom, ovaln. robom, 30uridoča (ne gre samo 1i ur), okrašeni in pozlačeni kazalci, najnatanč-nejše reguliranje in jletni garancijski list, kom. 6 K, 3 kom, 14 K. S sekundnim kazalcem 6 K, 3 kosi 17 K
Bogata iabara v aaajamglavn. kataloga.
Št. 7JJ3. Denarnica iz enega kosa, svetlorjava, saiian mnogo prostora za drobiž, 4 predeli, no-tranja zapora na vzmet, nikel-nasta zunanja zapora 9 cm dolgosti, 6 cm širokosti K 160.
St. 7it» Cena dobra denamiea i« enega kosa. močnega, gladkega utaja tga-nena, la »klopci la govedina, 4 predali
in viziti«, S zapore, iir. K '
Božična nagrada.
P*éi Ij» se p«
aaiitfi opoi "* «ii
——— tvornic« ur v Mostu -—	ces. in kralj
1 JAN KONRAD s ¥ —— «
.Zahtevajte maj nnjnovajll b'«»"' kataloi a »000 allkaml, ki vam (a tako) polljam zaatonj In poltnlna prosto.
9 cm dol. 6 cm 35.

Boljie denarnice po K 1'85, 2'10, 2 80,3 10,3-50,3 80,4 20 m vi«ja
V tak n. n. knpae. k) od 1. topi. do 30 nov. piimeno naenkrat nar.ii m najmanj 40 K blaga, dobi atttonj aa kauiaa nagrado alarmno badilko it. 4349 t po noii ivetleiim ta kaulnikom in pa koledar ta 1. 1908. Zamena dovoljan« ali danar nazaj, toraj brez rizika I
00	DOVtetia ali denar napraj. Najpripravnej« aa narota na odr.lkn poatna nakaznic«. Naobhodno je potrebno, d» sa pri na-■ni ali naj aa pellio blag« p« povzetja ali ie j« denar odposlan po nakaanici. Todi ja v kori.t v»k m« naroči teljn, da
1	la liotfoi. bi uro ta ar«d 16. dnoombrom. k.r po4«» p* d «cembro	""»doga navala n« mor. 4otto.lj.ti tako
kitfo, kakar ob aavadnom iaaa. NaalavQajt« naroih« aatoroj pravočaano na naalov :
|. dvorni dobavitelj v Mostu 1941 n« Češkem -
Kdor kupuje blago u jesenske in zimske obleke, naj se gotovo poiluži dobro znana trgovine
„pri Škofu"
« Ljubljani, Pogočarje» trg (sadni trg) v veliki mestni hiši nasproti mokarjev.
Došlo je novo blago v veliki izberi in po zmerni ceni in sicer: sukneno blago za moške in ženske, perilni parhent, volnene, svilnate in pletene rute (kocke), šerpe in ogrinjalke, odeje (kovtre) domačega dela, koci, jagerske srajce in jagerske spodnje hlače za moške, ženske in otroke, kakor tudi nogavice za moške in ženske.	2289 8-3
in
dobra I
Učenca tßmmm
za kolarsko obrt sprejme Ivan Proanik, kolar na Vrhniki.	2456 3-1
Božična premija!
i ! Zastonj ! ž
Čisto zastonj brez vsacega plačila!
dobi vsak čitatelj tega lista železniško budilnico, ki sveti, ali pa Roskopf uro z verižico, ako vpošlje tainserat in ako je naročil v času od 1. okt. do t. dee blaga v vrednosti 40 K. Zahtevajte torej takoj moj novi katalog s 5000 slikami zastonj in poštnine prosto glede blaga iz zlata in arebra in ur. 23ol o—1
MAX BÖH lEL, [»"naj IV., Mar jaretenstr.27.
*******E3iEai 3KaiE3IEaiEìlE3IQiniE]IE» AaiEXIliaiEBICSIEJlEX^
Vinogradniki pozor!
Čas trgatve je tukaj! Vsakdo si napravi rad na tropine dobro domačo pijačo. Najboljšo in najcenejšo pi jačo pa napravite z mojimi naturnimi snovmi.
Pijača je popolnoma neškodljiva in se nikdar ne pokvari. Cim celi Avstriji in Ogrski znane tvrdke Vam jamči, da dobite najboljše cenjene posestnike, da se zaupno obračate na mojo tvrdko; le jaz sem snovi in jih tudi največ dajem. Opozarjam tudi vse posestnike na moje fine slivovke, drožnega žganja, brinjevca, ruma, različnih likerjev, na moj
živino in kJI^cxamenjJ|jte moja veletrgovine z drugimi malimi «rgovinieami!
delj časa stoji, tem boljša je. Ime moje po blago po najnižji ceni. Opozarjam tedaj vse v prijetnem položaju, da oddajam najboljše različne cvete za napravo okusnega očeta, povsod priljubljen prašek za svinje, govejo
2277 3

C. JF. *»«- la aa R»«* a- C
prot. Inh. KARL SCHOLZ
===== Gradec, Murplatz IO.	■
K**J
HSHHKHHttMttKaaK
Trgovina s klobuki in čevlji
Ivan Podlesnik ml.
Ljubljana, Stari trglO
priporoča svojo veliko zalogo najr«novrstne,ših klobukov, cilindrov in čepic, kakor tudi naj-trpežnejših t<r najfinejših čevljev.


».	Voto ponare|anjt kazniva
B4lno »Hitra )• 19 42
Thio rry-jav balzam
i ztltno znamko „rtdovnlca". Cibi 11 mijbnih >11 6 dvojnatih attkltnlc ili I »«liki ipt cljalna attkltnica ■ pattai. zamaikom K 6— Iraško.
Thierryjevo centlfolijsko madie
proli mu it tako starim ranam, vnttjtmj ra-nltvsm, absctsotn In otekllaam vstb vrat. Ctot: » lončka K 3-60 a« polije k proti povittin ali dtoar naprti — Obt domači trtdatvl tla po-traod inani In alovlta kot Mfboljil. Naročila at __naslavljajo na :
«IWnecMtrMna Lekarnar A. Thierry r Pregradi pri - » > —	Rogaški Slatini.
^TWarvftaIkH^Broinra a tlaočl originalnih piata gratli Ir m i II i ^aa i franko V ialo(l v akoro vat h vtčflb Itkarnab


I i/v II—«»V» » »
Poskusite!	Gotovo bodete zadovoljni I
Najboljie In najcenejše
kupite na drobno in debelo
v trgovini s papirnatim blagom
v Ljubljani, Poljanska oosta 12,
zraven nove gimnazije 2268 6-3
(&cUni/tč t<- . 'kfTieriJco yfatrn telijo tioòrv. po ceni in w nasl/ù <•> potcixxli na/ se d*me/o
cSimo/i^t/On ctelxa
v JSijuM/uu i t/iclcóvorsk* ulic« 20. "tóalcoursùiai/iyasnila òcyc se Lmpla&w.
2. 87 (2- 1)
irò
domačo pijačo
narediti, dobi jo najboljše in najcenejše pri
Fr. Humljak
Gi
26.
, Kun ar d Line* Tr»tN0*eTork
enajpi ipravnejča, najcenejša in nai • boljéa pol iz Ljubljane v severno Ameriko, ker t d
ni dolgotrajne mučne voine po raznib železnicah, nobenega posredovanj», ne prenočevanja in apUb nobenih jotrmnskih stročkev * med potjo. Paroiki so prostorni, zra"ni in snaini; vozijo vsake 14 dni. Hrana in postrežba naj bo I j Aa. Poji« ni la daje in karte prodaja glavni zastopnik	iJJ« 77
Bliinji odhod ii Trsta: Slavonia. torek lt. novembra Altonia, torek 19. novembra 1907. „Lusitania" it Lir« r pool i 2. in 30. nov.
Andra] Odlasak9 Ljubljana, Slomškove ulice 25, poleg cerkve Srca Jerusovega.
Za 5 vinarjev
si more vsak preskrbeti prednosti pri nakopa blaga ra obleko, kakorSnih sicer ni dobiti, kdor prosi po dopisnici za vpo-slatev vzorcev pri veliki trgovini bratje Laohaar » Gradcu, železna hiša. To ne stane nič, na izbero pa ima vsak najmooernejše blago za damske obleke črno in barvano perilno blago, posteljnino, oksford, loden, sukno, vse vrste platno za perilo in posteljno opravo, In mnogo drugih predmetov, poleg cenika o vseh vrstah perila i. t. d. — Zložno si more vsak doma izbrati in potem kar najceneje izvršiti najboljši nakup. Mnogo hiš naroča že celo vrsto let vse svoje potrebščine Ie od tam, ker so se prepričali, da ima ta strogo reelna trgovina pred očmi edino zadovoljnosl svojih odjemalcev.
2026 12- 9
Ceno češko posteljno perje
5 kg nove* ra skubljenegs K
»•60, bol|-itga K 12,

belegi. aku mehkega, sWub Ijenega KIJ ; K 24 snej-nobtTtga, n rhkega, skubljene-
ga, K J0-- j K >6 -. Pošilja se franko p. ot| povzetju Tudi se lamenfi ali naiaj vzame proti p c vrnitvi poštnih stroškov. Br rdlkt Sachs«), Lobes 15», D Flzen. Češko.
Najcen. nakup češkega posteljnega perja
5 kg nov , dobrega, sivega, skubljenega , brez prahu K 9 40 i bollii K 11 801 5 kg dobreg. napol belega K 16 ) belo, mehko K23-50; 5 kg sneinobelo, mehko K 28- -. K 30 -, K 34 -, K 36 i 5 kg snelnobel ne-oskublj K 23'- , K 26- , K 29 - i puh siv à K 3 40. bel i 4-—40, sn'inobel à K 5-80 in K 6-40 pol kg. Pošiljatev franko po povzetju, Sme 5t zamenjati in nazaj vzeU proti povračilu poštnine. Pri naročilu se prosi za natančen naslov.
IVANA POLATSCHEK Janovltz a. d. Ang.l IA pri Klatovu. Češko
latetam sprejmejo aa datori la lau Ijivi aaatopaiki.
I. kranjako po4)atJa ta naictno attk laratro la allkaaja aa ataklo---
Aug. Agnolo,
Danajska cesta I3a, poleg,Hgovca'
ae priporoča prtčastlll duhovščini Ia p. a. slava, občlaatva ia napravo ctrkvtnlb o kar v
i ametalm sttklaratvoai «II slikane aa sttkla, stavbenih del, napravo okvirov, Itd. Itd. — Ima tadl v zalofl različno porcelaoako Ia sttklroo poaodo za aamizjt gostila Ia >a-stbnlke. ivetllkt, okvirt Itd. po na|nlljlb ct-osb - Narlal, ceniki in proračnal a« aa-btevo zastoaj, mnoga spričevala aa dovršena drla so cenjenim odjrmalcem v ogled aa razpolago.	1SC7 51-12
FLOW
jenojbollše KrepCIlo za želodec!
Florian" se dobi edino od Rastlin ske destilacije „Florian" » Ljubljani.
CARLO GORTAN, Trst, Via San«a Caterina 13, prodaja
Lecer'**0 jedilno olje in namizno olje. H
Cene: 44, 48, 52. 56, 60, 64. 68, 72, 80 vin. pol litra. Vzorec proti 50 vin. Za vsak vzorec naj se označi cena. i457 2o 18
Dr. Kovacs=evo mazilo za roke.
V labi nedosežno, povzročuje nežnost in belino rok v 3 dneh. - Lonček I R 20 v
„International'' odstranj. mahu
naglo in gotovo odstrani nepotrebne kocine v obrazu :n po rokah. Steklenica 6 K.
Razpošilja po povzetju lekarna pri Mariji Pomagaj, Budapest. Liszt Fe-rencz-ter 20	*307 18 1
Käthe=jeva voda za lase
ali ,,Pomada", edino in najgo-tovejše sredstvo za močno in naglo rast las in brade. V kratkem času presenetljiv uspeh. Cena steklenice ali lončka K 2'-, K 3'—, steklenica za poizkus K 140. Pošilja po povzetju gospa Käthe Menzel, Dunaj, XVIII. Schulgasse 3, 1 St g. 2342 lc-3
Učenca S
sprejme takoj za mesarsko obrt Karol Černe.
mesarski mojster, Ljualjana, Poljanska cesta 29.
2440 2 t
Železniška Roskopf 7 kron
Moja originalna ..Železniška Ro*kopf" anker-remontoir ura ima i2u'm». s »tek t>m krit'» k « » I c * t c v rubin«.vih kamen ih . cilernica • * emajla dobro i roti prahu zaprlo, pravo nikla* sw> pokrovje, farnim pokrov. pttcnmi "aufiug /a u-no per » da nc pt.fi V*aka ura ima kom-pa?ovo rrgu'iran|e in gre na minuto natanko pri vsakem vremenu Prodali <mo c kr državnim železnicam ie md lODO» komadov v polno zadovoljstvo
Brez sekundn"Ra kazalca komad K T — S sekundnim kazalcem	.. K 8 —
» leta pomene garanci|e. — Pošilja po povr«tj«
Max Böhnel, Dnnaj,
IV., Margareten strasse 27.
Sodn. zapr strokovnjak In ocenjevalec
Zahtevane cenih s ilDO podobami zasloni in trank.) 23o2 lO-i
iidajatatj \m adfovoral
Dr I«sad|
Visitala: .Katoliški Tiskar*«'