Amerikanski
Slovenec
Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine.
ŠTEVILKA GO.
JGLIET, ILLINOIS, 25. JUNIJA 1915
LETNIK XXIY,
Lvov, glavno mesto Galicije, zavzeli Avstrijci.
General Boehm -Ermolli na čelu druge armade zmagoslavno ^korakal v mesto v sredo ob štirih popoludne. Pred avstro-nemškimi težkimi topovi in havbicami se morali Rusi umekniti vzhodno proti meji. Rusom zmanjkalo streliva.
Na Dunaju in v Berlinu zavladalo največje veselje nad zmagodobitjem.
deči
rUnafc čez London, 21.
jun. — Sle-
™e močne r.uske napade z naj-lzgubami za sovražnika jugo>-
e uradno naznanilo je bilo izdano danes;
v ?^as'edujoče zvezne čete so prodrle nQ olli,ew, kakih osemnajst milj sever-Lvova, in južno od Lvova do Uce Skemierek. Ob tej liniji je so-]avZmk ?0vsod napadan. Blizu Tiko-in Zydaczowa je sovražnik ob "Ostril
Vete general Pflanzerjeve armade
So odbil Ožjimi
k iih™no Potoka Zlopega, blizu Za • • Szczykov, in ob besarabski meji."
Sedem Avstrijcev ujelo 394 Rusov! 2L iStrijski
glavni stan, čez London, nej.J"n-.7~ Podrobnosti o enem liajdrz-neke V	vo3ni — ° «jetJu
jn .Sa ruskega generala, polkovnika skih Ur° 400 mož po krclelcu avstrij-
p Uj®tnikov — so dospele semkaj. tri,0r,?č»'H von Pindter in šest "Aus-
'»tis /Ql
lt02 , w'ovencev?) je bilo ujetih po T- 11 na ogledovanju po bitki pri
Pfiilj2^' So P°sta'' zmedeni, ko so ništv 'JOtl stre'ianje avstrijskega top-ter ^ P°ročnik je izkoristil položaj 0 orožil sebe in ostalih šest ujet-
4ikor . r„ , . . silip, usklnn puškami. Nato je pri-
Polkov-^rala k vtla^' t?r "jega in 382
konj vozov prevozne ko-
-°Vnika in deset drugih častnikov m°ž ter zaplenil petnajst topov
(Raca na vodi!)
Uspeh za uspehom. Berlin . s'ede	JUn- ~ Hitrost, s katero
licijj ciUrSPehi avstro-ogrskih ^et v Ga-
J suPnil lU'S7drugemu' je tukai 'skoraj
bode p got°vostjo so pričakovali, Sovav/ om mogoče, zadržati zmagaj dnia ob ""ibnikih pri Grodeku ne-Znatno naš"ja naznanila so torej "eišiv, nadkr"'la pričakovanja najdrz-
Poseb miStOV-
"mikan'nV)0r°iila s fronte opisujejo
in Po,o^ Rusov vzhodno od Grodeka
od fan1 fUSkega odpora ob celi liniji
E>nies.'newa izliva Wereszyce v "r. t —	...
sovražnik umaknil v svoje zadnje utrjene postojanke, kakih devet milj za-padno od Lvova.
V nevarnem položaju.
Pred Lvovom je ruski položaj nevaren, kakor vse kaže, odkar si je Mackensenova armada osvojila železniško progo Lvov-Ra\va Ruska, ki tvori zdaj glavno zvezo s severom. Rusom preostaja torej samo dvoje na izbiranje: gališko glavno mesto zapustiti kakor hitro je mogoče, ali pa se dalje upirati z nevarečino, jih Mackensenova armada zajame ob strani in obkoli.
Veliki knez Nikolaj je, kakor je videti, spoznal nevarnost, ki preti njegovim armadam, kajti ukazal je zapustiti južni breg Dniestra. V krogih vojaških veščakov pa kažejo tukaj na to, da se mu komaj posreči, ogromne od: delke svojih vojakov osvoboditi iz železnega oklepa brez težke izgube na človeškem in vojnem materialu.
Vojaški kritik "Lokalanzeigerov" o-znača zmago nemških zaveznikov v Galiciji kot popolno. Mnenje izraža, da se Rusi zapadno od Lvova ne morejo več resno upirati.
Cesar Viljem je bil, kakor uradno naznanjajo, navzoč v bitki pri Beskidu za posest grodeške proge. Te ruske postojanke so zapadno od Lvova.
Rusi spoznali nevarnost.
Petrograd, 21. jun. — Avstro-nem-ški poskus, izsiliti pot skozi ruske linije severno in južno od Grodeka v bitki za Lvov, ni uspel, kakor je videti. Glede bližnje krize v gališkem vojskovanju pravi "Bourse Gazette":
"Če nas z ozirom na neprestana nemška ojačanja v Galiciji položaj prisili k izberi med obdržanjem Lvova in občuvanjem svobode naših vojnih podjetij, je možno, da bomo morali prinesti sentimentalno žrtev in opustiti gališko glavno mesto."
Pred zavzetjem Lvova.
Petrograd, 22. jun. (Čez London.)— zadnjih poročilih, ki so dospela
semkaj s fronte, sta se nemška zaveznika približala gališkemu glavnemu mestu na šest milj. "Poluradno" mislijo torej, da Lvova 111 več mogoče zapustiti brez žrtve na moštvu, ki ni v nobenem razmerju do strategične važnosti mesta.
Opustitev Lvova kot zal/bžišča vojnih potrebščin se je že izvršila v dobrem redu. Bolnišnice in vladni uradi so že spravljeni iz nevarnega pasa.
Draga zmaga.
Ruske postojanke pred mestom obstajajo iz dobre sestave okopov, pre-računjene na to, prizadeti sovražniku najtežje izgube, tako da odkupi zmago tako-drago kakor, mogoče. Ruski vojaški kritiki pa vendar teh postojank ne smatrajo za nepremagljive, ker kakovost ozemlja izključuje izdatno uporabo topništva.
Na severu se bližata nemška zaveznika postojankam, ki so jih morali Avstrijci v septembru zapustiti ob cestah, držečih v Ra\vo Rusko in Tomaszow. Očividno si hočejo prisvojiti železniško vezišče, ki obvladuje zvezo med Lvovom in Rusijo.
Ob Dniestru se Rusi baje trdovratno upirajo.
Rusi pred Lvovom poraženi.
Berlin, 22. jun. — Agentura za prek morske novice je danes poslala poročilo, da so bili Rusi na celi liniji pred Lvovom hudo poraženi in boj samo še nadaljujejo, da spravijo svoje topništvo in druge vojne zaloge na varno.
"Nemci in Avstrijci so komaj še 10 milj daleč od Lvova," pravi poročilo. "Ruske glavne postojanke se nahajajo pod neprestanim streljanjem armad generalov Mackensen, Linsingen, IJoehm-Ermolli, Pflanzer in Woyrsch.
Rusija pred revolucijo?
"Tednik 'Groesseres Deutschland' objavlja članek, ki je v njem med drugim rečeno, da so najvišji uradniki ruske vlade, vštevši več ministrov, v tajni seji v decembru sklenili, da najstarejših razredov reserve ne skličejo pod orožje, iz strahu pred izbruhom splošne revolucije'. V isti seji so naznanili, da se ni niti eden ruski dijak odzval pozivu, zglasiti se v svrho iz-učenja za častnika.
"Sredi aprila so zaprli vse višje učne zavode. Uradno so tozadevni razglas utemeljili s tem, da se je poleti bati izbruha kužnih bolezni."
Obupen klic iz Petrograda.
.London, 22. jun. — V pojasnilu k poročilom z galije fronte o nepre-
-;anih ruskih porazih piše "Daily Mail":
"Ruski generalni štab je z lepaki na vseh javnih poslopjih in cestnih vogalih nujno posvaril, ohraniti mir. Obenem obljublja, da naznani v uradnem poročilu polno, čisto resnico o gali-šjcem vojskovanju. I11 poudarja, da so v glavnem mestu krožeče govorice o ruskih porazih, ki se ne dajo več popraviti, neosnovane.
"Vojaki veščaki mirno pričakujejo razvoja stvari, dasi priznavajo, da poteče daljši čas, dokler bo Rusiji mogoče, zopet podjeti živahno ofenzivo. Kažejo na to, da je morala Rusija 10 mesecev nositi glavno breme izmed zaveznikov in je utrpela največje izgube, da se razbremeni zapadna fronta.
"Med tem ko išče rusko vojno vodstva za odločilno bitko v Galiciji nove ra^-Vrstitve, pričakuje, da bodo zavezniki na zapadni fronti razvili posebno živahno delavnost ,da Nemčija tamkaj ne pride do miru. Vprašanje o strelivu,' tako upajo, utegne postati vsak dan ugodnejše."
4.000,000 Avstro-Nemcev proti Rusu.
■■Pi t	' '
London, 22. jun. — Reuterjeva brzojavka iz Petrograda pravi, da je precenjeno, da je 2,000,000 Avstrijcev in Nemcev na 100 milj dolgi fronti od dolenjega Tanewa do Mikolajowa in 4."l),000 na fronti ob Dniestru. Število Nemcev in Avstrijcev od Baltika do Bakovine je precenjeno na 4,000,000.
V bojih
z Italijani Avstrijci uspešni.
Italijani utrpeli velike izgube, ko so brezuspešno naskakovali višine ob Soči.
HUD! BOJ! PRI MALB0RETU.
Tudi ob tirolski in koroški meji sovražnik ne more naprej.
je precenjeno Lvov zavzet.
<f
London, 23. jun. — Car Nikolaj se^ je danes odpeljal na fronto, kakor br-zojavlja Reuterjev petrograjski poro-četfavec.
Sjjondon, 23. jun. — AvstrcZ-nemške čete so zavzele Lvov, glavno mesto Galicije, odvzeto Avstriji dne 3. sept. 1914.
Ruske armade so se umaknile dalje vzhodno v polnem redu, kakor pravijo brzojavke iz Petrograda, Dunaja in Berlina. Dočim je bila zadnja straža 40,000 mož, ki je obupno zadrževala sovražno prodiranje izza ponedeljka, morebiti odrezana ali ujeta, se je glavna skupina čet, z najtežjimi topovi, bolnišnicami in vojnimi zalogami vred, umaknila po železnici v Brody, obmejno mesto, ali ob liniji te železnice.
Šestdesettisoč rugkih vojakov je bilo uie^U.-in devet topov zaplenjenih v av4tro-nemškem prodiranju proti Lvp-vu, kakor poluradno naznanjajo v Berlinu danes. Te številke krijejo bojevanje izza dne 12. junija.
Ruski načrti neznani.
Dvomilo je, ali se Rusija še enkrat spusti v boj ob liniji Lvov-Brody na avstrijskem ozemlju. Dvomno je pa tudi, ali bodo Avstro-Nemci umaknili kaj čet od svojih armad v vzhodnem vojnem pasu na zapad ali proti Italiji, ali odposlali tja kaj od 2,000 najtežjih topov in havbic, ki so napravili ruski odpor brezuspešen.
Brzojavke iz Petrograda pa nazna njajo, da bodo Rusi razvijali svojo de lavnost v drugi smeri. V jugovzhodni Galiciji in Bukovini ob fronti od Sta-nislawowa do Črnovic zadržujejo Rusi avstrijsko armado, ki je prekoračila Dniester dne 15. junija, in pod Nizi-njowom, 15 milj severovzhodno od Stanislawowa, so porazili Avstrijce.
Zmagoslaven vhod v Lvov.
Dunaj, 23. jun. — Generalni štab je danes naznanil:
"Med navdušenim pozdravljanjem od strani prebivavstva je general Boehm-Ermolli na čelu druge armade vkorakal ob štirih popoludne v Lvciv.
Dunaj, 21. jun. — Generalni štab je danes naznanil:
"Pri Plavali so naše hrabre čete odbile dva napada. Neki italijanski častnik je prišel tja s parlamenterskim praporom pred našo fronto, da izroči namišljeno poslanico svojega brigad-nega poveljnika. Ker pa ni ime! pismenega pooblastila, sta bila on in njegov spremljevavec ujeta.
"V predelu severozapadno od Ker-ma (vzhodno od Koborida) je bil sovražnik pregnan iz postojanke na nekem griču. Pri teh bojih so se posebno odlikovali oddelki debreczinskega honvedskega polka. Naše težko topništvo je uspešno poseglo v pagorske boje ob koroški fronti. Sovražnikov napad v predelu vzhodno od Ploekena sc je izjalovil, kakor navadno.
Slab uspeh topništva.
\
"Ob tirolski meji se ni pripetilo nič važnega. Proti našim utrdbam namer-jeno streljanje težkih italijanskih topov ni napravilo nobene škode.
"Dne 19. junija je ena naših torpe-dovk bombardirala shrambe za olje in pristranske naprave v Monopolu. V mestih Bari in Brindisi so naši letavci poškodovali kolodvore.
"Na jugovzhodnem bojnem torišču je vladal mir."
Kaj poročajo iz Rima.
^OČITKA PRI IZDELAVI OKOPOV NA FRONTI OB NIDI IN PILICI NA POLJSKEM.
VriSil° neka ' k*.Z? prizor "a Poljskem, 'ko delajo vojaki okope na fronti ob Nidi in Pilici. J lldjljutejših bojev, kar jih je bilo na vzhodnem bojnem torišču.
V tej
sosescini se je
Veselje v Berlinu.
Berlin, 23. jun. — Vest, da so zvezne čete osvojile Lvov, je vzbudila tukaj veliko veselje. Ogromne ^množice ljudi se zbirajo po fcestah, javnih trgih in parkih, kjer dajejo duška svoji radosti. Vse hiše so v zastavah, cerkveni zvonovi zvonijo in godbe igrajo. Vsakdo je prepričan, da je storjen na-laljnji velik korak v smeri končne zmage.
Topništvo zmagalo.
London, 23. jun. — Uradno naznanilo o padcu gališkega glavnega mesta' je prišlo iz Berlina davi. Tu ni presenetilo. Pričakovati je bilo, ko je pet velikih lavstro-nemških armad začelo zajemati mesto, da ga Rusi ne bodo mogli obdržati. Prodirajoč pod okriljem 4,000 topov, od katerih je bilo 2,000 najtežjega kalibra znanega v top-ničarstvu, z neomejenim strelivom, so morali zmagati, ker je bil vsak odpor za človeško moč nftmogoč.
Rim, 21. jun. — Ker se Avstrijci boje zajetbe Pulja na suhem in mokrem po odrezanju vseh železniških zvez med istrskim polotokom in državnim ozadjem, odpošiljajo v Pulju zbrane čete naglo proti severu z nameribm, da zaustavijo italijansko prodiranje proti jugu.
Med tem so vsi nebojevniki prisiljeni zapustiti Pulj in se odpeljati s par-liikom v Reko.
Izredne varnostne naredbe so ukre-njene proti zrakoplovskim napadom, in ves smodnik in strelivo so shranili pod zemljo.
Dasi je Pulj preskrbljen z vsemi potrebščinami za dolgo oblego, vendar so Avstrijci črnogledi in v strahu, da se Italijanom s pomočjo anglo-franco-skih vojnih ladij posreči zavzeti trd njavo.
Italijani so začeli bombardirati avstrijski postojanki Kordica in Moos blizu gričevja pri Helmu.
Avstrijsko mesto Malboret je bilo zažgano po italijanskih izstrelkih in gori.
Avstrijski odpor močnejši.
Videm, 21. jun. — Po hudih nevihtah v soboto in nedeljo je bil danes zopet začet splošni napad na avstrijske postojanke z večjo silnostjo. Italijani zadevajo ob močnejši in bolje organiziran odpor od strani Avstrijcev.
Utrdbe avstrijskih čet so številne in izvrstno pripravljene. V mnogih slučajih so vrezane v skalo iij topništvo je dobro skrito. Na drugih točkah so Avstrijci ponaredili obkope in postojanke, da preslepijo svoje nasprotnike.
vam vsled oblačnega vremena. Ponoči od 20. na 21. t. m. so Avstrijci ponavljali, kakor navadno, svoje brezuspešne napade na Freikofel."
Boji Qkrog Gorice.
Geneva, 21. jun., čez Pariz, 22. jun,— "Tribuna" prinaša sleflečo brzojavko iz Ljubljane:
"Italijani so v noči 19. t. 111. pridobili nekaj terena dvanajst milj severno od Gorice, dočim so jugovzhodno cd Plav zavzeli dve trdnjavici in več o-kopov, ki šo našli v njih dve strojni puški.
"Ob Soči se je topniško bojevanje, kakor je videti, obrnilo v prid Italijanom in Avstrijci dovažajo težkih topov z vzhodne fronte."
Velike izgube za Italijane.
Berlin, 22. jun., brezžičnim potom.— Brzojavka iz Lugana, Švica, pravi, da je general Cadorna, načelnik italijanskega. štaba, uradno priznal prvikrat težke izgube v bojevanju ob Soči blizu Plav.
Italijani zaustavljeni.
Rim, 22. jun. — Močne avstrijske u-trdbe v Trentinu in Karnskih planinah ter velika sovražna ojačenja ob reki Soči zaustavljajo italijansko prodiranje ob skoro celi liniji, kakor danes priznava vojni urad.
Govdrice, da so Avstrijci imeli opi-rališče za podmorske čolne blizu jugo-zapadne brežine italijanske, so bile potrjene, kakor je danes naznanil pomorski minister.
Semkaj poročajo, da so se na več avstrijskih vojnih ladjah mornarji, doma iz ^italijanskih "neodrešenih pokrajin", uprli in so poškodovali topove in torpedne cevi na svojih ladjah. Upor je bil zatrt in poročajo, da so bili kolovodje ustreljeni.
Italijani odbiti od Soči.
Berlin, 23. jun. — Italijani so utrpeli težke izgube ob Soči, kakor naznanjajo brzojavke - fronte o bojevanju zadnjih štirih dni. Njihovi poskusi, naskočiti avstrijske utrjene višine ob reki, so se izjalovili s težkimi izgubami.
Po treh dneh strašnega bombardo-vanja, pravijo poročila, so vpadniki pošiljali naprej težke linije( pešakov, da naskočijo višine. Linija za linijo je naskakovala slemena, toda na vrhih so jih vse Avstrijci postreljali.
Malboret ogrožen.
Rim, 23. jun. — Avstrijska trdnjava Malboret je dejansko obkoljena. Italijanski alpinci so zavzeli skoro vse postojanke okrog mesta, ki je strašno obstreljevano.
Severno od Gorice se je oddelek italijanskih ^trojnih pušk splazil skozi hosto in je prizadel težke izgube prodirajoči koloni 30,000 Avstrijcev.
( Avstrijski polki \z Galicije prihajajo do italijanske meje, kakor poroča general Cadorna.
Lansing, državni tajnik.
Washington, D. C:, 23. jun. — Robert Lansing, ki je izza odstopa Wm. B. Mooresa kot državni svetovavec v vseh vprašanjih mednarodnega prava, tičočih se zunanje politike Združenih Držav, tvoril predsednikovo desno roko, je bil danes imenovan kot naslednik William Jennings Bryanov za državnega tajnika.
Iz Calumeta, Mich.,
je te dni dospel prvi rokopis izvirne igre na razpis častne nagrade pp jo-lietski D. M. D.
Italijani groze z usmrčanjem.
Berlin, čez London, 21. jun. — Brzojavka iz Lsugana, Švica, listu "Morgen-post" pravi, da je general Frugones od italijanske armade izdal na prebivavce avstrijskega ozemlja, zasedenega po Itajjjanih, razglas, ki vsebuje sledeči odstavek:
"Kdorkoli zlovoljno preti italijanskim četam ali se jim upira, bode u-streljen. Kdorkoli se brez vzroka približa italijanskim taboriščem ali v vojne svrhe rabljenim hišam, bode izročen vojnemu sodišču." -
Bitka pri Plavah ob Soči.
Rim, 22. jun. — Bitka pri Plavah ob Soči še ni končana. Avstrijci ponovno poskušajo pognati Italijane nazaj čez reko. Tukaj izdano uradno naznanilo pravi, da so se ti poskusi izjalovili. Drugod ob italijanski fronti se dogajajo manj važni spopadi, z malimi uspehi za Italijane.
Hud snežni vihar je spravil, temperaturo pod ničlo na vrhu Monte Altis-simo, tako da smo morali vojaška podjetja zaustaviti.
Malo uspehov.
Uradno naznanilo pravi deloma:
"Ob karnski fronti smo nadaljevali obstreljevanje Malboreta, vkljub teža-
MAL POŠLJIMO DAR SVOJIM DRAGIM NA ALTAR.
Pošiljamo denar v staro domovino: na Kranjsko, Štajersko, Primorsko,. Hrvatsko, Koroško in vse druge Av-sVo -Ogrske dežele, ter na vse druge-kraje in sicer popolnoma zanesljivo, točno in po pravi dnevni ceni.
V stari domovini izplača denar c. k. pošta.
Pošljemo denar tudi stalno naseljenim vojakom.
Najnižje cene:	' "
5 kron j ošljemo za.........$ .95
10 " ' " " ......... 1.75
25 " " " ......... 4.20
50 " " " ......... 8.20
100 "	" ".......... 16.40
500 " " "......... 82.00
1000. " " " ......... 162.25
Pri teh cenah je poštnina £e vračunana.
Denar nam pošljite po Vaši naj-bližnji pošti; obenem priložite "Money Order-ju" še svoj natančen naslov, istotako natančen naslov one osebe, kateri se naj denar izplača na pošti v stari domovini.
Pošiljatve in pisma naslovite na: AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet, Illinois. Vse naše poslovanje je jamčeno.
I IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
Joliet, 111., 23. jun. — Slavni dan četrtega julija se bliža, najimenitnejši narodni praznik ameriški. In tistega dne se letos zberemo na velikem pikniku, ki ga priredi v Theilerjevem parku društvo sv. Družine št. 1 D. S. D. Priprave za ta piknik se vrše z največjo vnetostjo. Krasni plakati so že izdelani in bodo gotovo vzbujali splošno pozornost ter privabili v park kar največ udeležencev na slavni dan Četrtega !
—	G. Frank Završnik, potovalni zastopnik za Slovenian Liquor Co., se je povrnil s potovanja po Pennsylvaniji, kjer je obiskal mnogo slovenskih in hrvatskih naselbin. O tamošnjih delavskih razmerah nam poroča, da so ponekod dobre, drugod slabe, kakor povsod po deželi.
—	Miss Catherine Butala se je danes odpeljala v Belvidere, 111., kjer ostane nekaj dni na obisku pri svojih prijateljicah.
—	Škrlatično kvarantino, ki je v veljavi v Jolietu izza dne 1. junija, bodo preklicali morebiti že koncem tega tedna, ko bo epidemija skoro popolnoma zatrta. Tako naznanjajo iz zdravstvenega urada.
—	K umoru v kaznilnici. Strašna smrt gospe E. M. Allen, soproge war-dena jolietske državne kaznilnice, ki so njeno truplo našli zgorelo v njeni spal J niči v nedeljo zarana, kakor smo zad njič poročali, je vzbudila po vsem Jolietu iskreno sočutje ter obenem splošno razgorčenost nad groznim zločinom. Pa tudi v kaznilnici med' kaznjenci samimi, ki jih je nad 1,200, je zavladala razgorčenost, da se je bilo bati resnih izgredov. Do hrupne demonstracije je prišlo v ponedeljek med obedom, da je moralo sto paznikov posredovati in se deloma poslužiti svojih krepelcev, da so zopet napravili red. Kaznjenci so na vsak način hoteli iti ven, da linčajo črnca Joe Camp-bella in Walter Edwardsa, ki sta na sumu, da sta gospo Allenovo sramotno napadla in jo na strašen način umorila. Razburjenost se še ni polegla, in zato so oblastva ukrenila vse potrebno, da se preprečijo resnejši izgredi. Pazniki strogo nadzorujejo vse celice in duri, in tudi "zaupni" kaznjenci so pod ključem in najstrožjim nadzorstvom. V ponedeljek in včeraj se je vršila preiskava. P. D. Clarkson, eden nad-paznikov, je izpovedal, da sta se Campbell in Edwards, ki sta imela v stanovanju wardenovem kot "zaupanja vredna" opravljati domača dela, takoj po požaru preoblekla. Campbell je po dolgem zaslišavanju priznal, da se je preoblekel. Michael Kane, drug paznik, je potrdil izpričbo svojega predstojnika. Hišna oskrbnica Anne Emery je izpričala, da je bil vrč, ki je vseboval lesni alkohol in ki so ga razbitega našli v spalnici umorjenke, shranjen v stenski omari tik spalnice in da je Edwards imel pristop do ^e omare. Dokazi so se nakopičili posebno proti Campbellu, ali preiskava še ni končana. — Pogreb umorjene gospe Allen se je vršil včeraj (torek) popoludne ob velikanski udeležbi sočutnega občinstva. Nekaj najodličnejših politikov v državi je prišlo k pogrebu, med drugimi Roger Sullivan, nedavni kandidat za Z. D. senatorja, Robert Sweitzer, nedavni demokratski kandidat za župana chicaškega, Louis Stevenson, državni tajnik itd. Prepeljali so umor-jenko k večnemu počitku na Oakwood cemetery. N. p. v ni. I
—	"Amerika in Amerikanci." Tako se imenuje velika krasna knjiga, ki jo je spisal Rev. J. M. Trunk, kakor smo poročali svoje dni. Danes pa nazm-njamo, da je to knjigo dobiti v knjigarni Amer. Slovenca po izredno znižani ceni. Vezana knjiga stane namreč samo $1.50, po pošti $1.75, dočim je stala poprej cele tri dolarje poleg poštnine. Za polovično znižano ceno dobite zdaj v knjigarni Am. SI. knjigo, ki je dosedaj največja in najboljša, kar jih imamo v slovenskem jeziku o Ameriki in Amerikancih. Vsebina knjige je sledeča: Uvod — Splošni pregled — Iz amerikanske zgodovine — Ameri-kansko politično življenje — Aineri-kansko duševno in socialno življenje— Amerikansko gospodarsko življenje — Naseljevanja — Slovenci v Ameriki — Zgodovina slovenskih naselbin — Seznam znamenitejših Slovencev. Knjiga ima nič manj nego 608 strani! In kako bogato je opremljena s slikami! In večina slik vam predočuje prizore iz našega življenja v Ameriki ter predstavlja v skupinah in posamnih podobah razne bolj ali manj znane ličnosti iz naših naselbin. Skratka: Rev. Trun-kova knjiga "Amerika in Amerikanci" je vredna, da krasi parlor vsake slovenske obitelji v Ameriki. Naročite jo takoj!
Umrl je Jožef Beuc, rojen 19. marca 1851 v Gorjah na Gorenjskem. Dne 8. junija zjutraj je bil še zdrav ter je še pokladal živini. Prišel je v hišo, se usedel na stol, in ravno takrat se je pa zgrudil, zadela ga je kap na desno stran, čez dva dni še enkrat in predno je umrl, zopet. Previden je bil s sve tirni zakramenti ter bil 18. junija po kopan ob veliki udeležbi tukajšnjih faranov-. Ranjki zapušča ženo in 13 otrok: John, Marija, Franca, Johana, Jožef, Frank, Jakob, Katarina, Anton, Regina, Rose, Klara in Lovrenc, in več drugih sorodnikov. Ena hči o-možena Schiffler je šele leto nazaj umrla. Pogreba se je udeležilo tudi več rojakov iz St. Clouda, Marija Sliv nik in Primož Skumautz iz Brockwaya, Andrej Zupan in žena, Janez Poglajen in žena, Matevž Hudovernik. Ranj-kemu naj sveti večna luč, žalujočim naše iskreno sožalje!
Pozdrav vpem zavednim»Slovencem širom Amerike. Tebi, list, pa obilo uspeha, posebno da bi kmalu postal dnevnik.	Naročnik.
North Chicago, 111., 21. jun. — Le redkokdaj se bere kakšen dopis iz naše slovenske naselbine. No, ali kaj hočemo, saj se dopisovalci waukegan-ski vedno tudi nas spomnijo v svojih dopisih, nas bratov North Chicažanov, naj si bode v društvenih ali političnih stvareh.
Veliko se stori v teh dveh naselbinah v političnih stvareh, vfeč pa še v društvenih. Društvo za društvom prireja razne veselice in igre, eni vesele, drugi žalostne, šaljive jn tako naprej. Vsako društvo je pa vselej zadovoljno ob izidu, ker vselej pri vsakem je dobro'obiskovano in ker prinese lep dobiček v društvene blagajne.
Vidi se, da Slovenec noče zaostati za drugimi narodi v naprednosti. Zakaj pa bi tudi! Saj se že v šoli tega preučijo. Tako smo imeli priložnost obiskati našo šolsko mladež na njenih prireditvah dne 13. t. m. Ta dan so nam naše čč. šolske sestre^ pokazale, kaj so se naučili naši njim izročeni o-troci. In res čast jim za njihov trud, Bog naj jim povrne!
In zopet dne 20. t. m. uprizorile so pa naše farne in šolske dekleta pod vodstvom čč. šolskih sester zanimivi in v srce segajoči igrokaz "Ljudmila", ki so ga vse igralke brez izjeme dobro izpeljale. In tudi red je bil lep skozi celo igro, za kar se mora občinstvu lepo zahvaliti.
Kaj pa naši fantje, bodete mislili, ali ti pa spijo? O ne, ne. Le pridite na 4. julija na 10. cesto v Math. Slana-tovo dvorano in tam bodete videli, kaj znajo pa oni.
Dosti iger se je že uprizorilo na našem tukajšnjem odru, ali igra, katera se bode vršila na imenovani dan, bode pa nad vse zanimiva. Ta dan namreč bodo uprizorili naši fantje s pomočjo nekaterih družili igralcev iz starega testamenta zanimivo igro "Izgubljeni sin", katero'ste že slišali v šoli. Ali ta dan nam bodo pokazali, kako je zapravil svojo dedščino in kakšen je prišel potem nazaj k svojemu očetu. Zanimivo bode tem bolj, ker bodo igralci oblečeni v obleki starega testamenta.
Zato rojaki in rojakinje v Waukc-ganu in North Chicagu, kateri se zanimate za igre, ne zamudite tega dneva, ker se vam nudi lepo razvedrilo v domačem jeziku.
Po igri bode tudi žrebanje dveh prašičev, ples in prosta zabava.
Pozdravljam vse naročnike Amer. Slovenca. Tebi, list, pa veliko naročnikov.	Poročevalec.
St. Joseph's Valley, Wash., 15. jun. —Amerikanski Slovenec: — Odmerite mi malo prostora v našem slovensko-katoliškem listu.
Kar se tiče letine, dosedaj nam vse prav dobro raste, in upamo naprej dobre letine. Bog nas varuj nesreče! Sedaj bodo pričeli dedlati seno. Bog nam daj lepega vremena!
Dne 6. junija smo obhajali spomin sv. Rešnjega Telesa. Lep, krasen, ne preveč vroč dan je poveličeval slav-nost. Možnarji so streljali kakor v vojski, in tudi zvonjenje je poveličevalo slavnost. Cerkev je bila krasno ozaljšana s svečami in cvetlicami; tri kapelice od zunaj so bile tudi krasno opravljene, tako da sploh ne veni soditi o lepoti, kateri gre prvenstvo.
Gospa Štorklja se je tudi ustavila pri rojaku g. in ge. Jakob Stare ter jima izročila v varstvo krepko, zdravo deklico. Čestitamo!
Sedaj pa pozdravim vse Slovence in Slovenke, hčere majke Slovenije, ter jim kličem: Pozdravljeni I
Miss Marie Torker.
Albany, Minn., 20. junija. — Dragi mi Am. Slovenec! Ker se od tukaj le malokedaj sliši, hočem rojakom par novic sporočiti. Vreme je zelo slabo, da ne more veliko rasti. Zadnji teden je bil či g. Tomazin tukaj, da je vsak Slovenec tukaj lahko opravil velikonočno spoved.
Smrt je pogledala v hišo rojaka ter ugrabila iz njih srede očeta in moža
dan smo izprevideli, da nam prinaša naše domače podjetje približno 35 odstotkov več, kakor nam je plačala kaka druga creamery-kompanija.
G. Ignac Česnik, župan občine Hen-dren, je imenovan za Clark County Road Commissionerja. Odličnemu rojaku čestitamo!
Na šolski seji dne 7. junija je bil izvoljen za šolskega klerka naš rojak g. John Jordan ml.
V nedeljo dne 13. junija smo imeli
noj pa leži vas Poljanka. Bojni vihar jo je razdejal, izginila je s pozo-rišča; le nekaj kupov pepela kaže, kje je stala vasica, krog katere so se vršili najstrašnejši boji. Na levi strani znameniti Kastelik vrh, katerega je bila osvojila naša domobranska brigada ge-neralmajorja Zahradničeka, prej poveljnika ljubljanskega domobranskega pešpolka. Vasici Smihov in Niklova sta razrušeni. 23. novembra lani smo tu praznovali sveti večer, sedaj so le
v naši slovenski cerkvi blagoslovljenje še razvaline, sv. križevega pota. Slavnostni obred I Po lepi, široki državni cesti dospemo je izvršil naš domači župnik, č. g. Jo- j v Zborovo (Zboro), torišče naše 22. sip Pollak. Sv. križev pot je lep kras I domobranske divizije. Tu je naš divi-za našo cerkev, katerega so preskrbele ' zijonar, vrli podmaršal Schmidt Fusi-družine Justin in Kocjančič, za kar na, vodil boje med Spodnjo in Zgor-jim gre prisrčna zahvala.	I njo Poljanko. Zborovo, nekdaj ličen
Društvo sv. Družine štev. 136 K. S. J trg, je razdejano, vse hiše od granat K. J. obhaja letošnje leto' petletnico ' in šrapnel podrte, zemlja"razrita s strel svojega obstanka. V ta namen priredi j skimi jarki in pokrita z utrdbami. Le omenjeno društvo veselico dne 4. julija • velikanska razvalina nekdaj mogočne-na g. Švigljevi farmi, eno in pol milje ga gradu Rakoczyjev kipi na visokem severno od Willarda. Ker so pri nas , hribu iznad ozelenelih gozdov k nebu veselice redke, je pričakovati, da se ' in nam kliče svoj: Morituri vos salu-rojaki v obilnem številu udeležite, z!a-'tant!
sti ker je vstopnina prosta, da tako | V vasi Kjušovo so Belgijci (27. peš-v veseli družbi proslavimo slavnega polk) v velikem skupnem grobu poko-Četrtega. Na razpolago bodo razno-1 pali 50 svojih padlih tovarišev. Krog vrstne mehke pijače, ice-cream, in pe- groba so napravili lično ograjo in po-klo se bode janjca, tako da bode tudi I stavili velik križ. Tu spe zdaj junaki za prigrizek dobro preskrbljeno. Na- zelene Štajerske nevzdramno spanje,
ravno je, da se bode tudi plesaželjnim postreglo z zvoki starokrajske harmonike.
Pozdrav vsem čitateljem Am. Slo venca.
nad njimi pa cvete pomlad in zlato
solnce poljublja njihov grob.
Že od daleč me pozdravlja ponosni
stolp bardijevske stolnice. Vse mesto
Frank Perovšek.'je na nogah, vse je veselo in živahno.
__Raz hiš vihrajo zastave, vse govori o
velikanski zmagi Gorlice—Jaslo—Zmi-
Listnica uredništva.	grod. Židje praznujejo "šabes", a o-
,.,.,,.	. ,,.,.. 1 blast je po bobnarju ukazala, da mora-
Siarokrajskih listov nismo dobili ze1 . ,	„ . .
jo odpreti trgovine. Vojaštvo se spre-
nekaj tednov, zato nam nedostaje novic, zlasti štajerskih in koroških, kar
haja po ulicah in kupuje potrebščine za novo pot, avtomobili drve z novimi
naj blagovolijo naši. cenj. naročniki j povelji in ogromno število ujetega sovražnika se vali po česti proti kolo-
vpoštevati. — G. dopisniku iz Cleve-landa, O.: Vaš dopis je preoseben.
PO BOJIŠČU, MORIŠČU IN POGORIŠČU.
Čez grm in strm. — Znorela starka. — Deklici v osameli koči. — Vas Poljanka. — Zborovo. — Skupen grob Belgijcev. — V Bardjevu.
Dne 1. majnika, krasnega pomladan skega dne, je začela naša divizija prodirati. Osem dni in osem noči, brez prestanka in počitka, je trajalo to prodiranje. Čez grm in strm je šla naša pot, strme gore in hribe smo preplazili in prevozili, konji so trepetali prevelike utrujenosti: a le dalje, le dalje, se je glasilo povelje. Brez počitka in panja smo hiteli za našo divizijo, ki je zmagonosno zasledovala že uničenega sovražnika.
Ze 2. maja smo prišli v Gab iltovo, še par kilometrov, pa smo bili zopet na gališki zemlji. Tu je vodila pot. čez hribe in doline mimo Uščie ruskie Klinkovka, Kunkova, ob ovinku v vaš Gladišovo. Tu smo zagledali prve znake bojev. Vas so granate in šrap-, nele popolnoma porušile, videti ni niti ene hiše, le pogorišča in ožgana trava. Prebivalstvo je izginilo, nobene žive duše ni v nekdanji vasici; toda pač: po cesti tava starka in vpije in kriči. Strašni bojni hrum in metež, ki je uničil tudi njen dom, ji je zmedel um, revica je znorela.
dvoru. Stopim zopet k mojim slovaškim majkanr, pri katerih sem bival meseca februarja. Vse kakor nekdaj! Tiho sta sedeli v kuhinji in čitali iz molitvenika. "Hej, babuška! Lačen sem, da se mi krvi želodec!" sem- za-klical. Veselo sta me pozdravili ter hiteli k ognjišču, da napravita vojaku, ki skoraj osem dni ni kaj prida jedel, obilno kosilo. Vsedel -sem se-v slovaško sobico, noge so me skelele od velikanskega marša, vsa stopala so bila polna mehurjev, saj sem hodil celili 42 ur brez vsakega prestanka. Bila je dolga pot, a gotovo ena najzanimivejših, kar sem jih kdaj napravil v svojem življenju. Hodil sem po bojišču svetovne vojne, po njenem morišču in pogorišču. — Ižanc.
SRBIJA IN ITALIJA.
Razumljiv glas.
Dunaj, 20. maja. Belgrajska "Politika" prinaša 9. t. m. pomenljiv članek:
Italija se je odločila, da nese svoje simpatije in sodelovanje na semenj. Javna dražba se je pričela in sedaj je edini vodilni nagib italijanske politike klic: "Kdo da več?" Kakor je videti, se zadnji čas Italija bolj nagiba k enten-ti, kar kaže, da je ententa stavila večjo ponudbo. Italija ne vstopi v vojsko, da bi podpirala skupni cilj, prenovlje-nje Evrope v smislu prava in pravičnosti, ampak ji je to golo trgovsko pod-
jetje. Italija hoče ravno tedaj napra-Dalje nas vodi pot|v't' "kšeft", ker je po njenih mislih v ovinkih skozi krasen gozd; a la ne- entente že dovršila največji in najtežji kdaj ponosni gozd je danes iničen. j del tega dela in se je tako riziko za
Smreke leže posekane in raztrgane od granat. V gozdu zapaziš razbite sovražne utrdbe, zimska bivališča iz smre kovih vej in zemlje. Polja so raz-orana od težkih topovskih koles, po-vsodi vidiš žične ovire, jarke in »kope.
Pridemo v MalastOvo; tu je operirala 21. divizija, prišla sovražniku za hrbet ter ga iznenadila. Cesta postaja čimdalje slabša, le počasi se premika naša kolona naprej. Dospemo v vas Brzegolina. Tu so bivali kozaki vec tednov in oropali vse prebivalstvo. I.e malo vaščanov je ostalo v vasi. Stopim v borno kočico. Dve mladi
Italijo znižal na najmanjšo mero.
Res je sicer, da danes Avstrija nima vtiS toliko prvovrstnega vojaštva, da bi •se mogla proti Italiji z upanjem na uspeli zagnati. Vendar pa ostane še vedno vprašanje, ali se ne bo Avstrija v bo^i z Italijo vsaj tako krepko mogla braniti, da se bo potem lahko na to obrambo sklicevala, da ima zato pravico do obstoja. Zato ni izključeno, da Italija v to vojsko ne prinese pomoči, ampak "en manj v vojne tispe-he. Iz teh razlogov bi bilo dobro, da ne precenjujemo italijanskega nastopa. Sicer pa tudi ni prav laskavo za
deklici sedita pri oknu in žalostno gle- entento, če bi pustila sumiti, da je na-data na vaško cesto, kjer neprestano vezana na vojaško silo, ki se lahko vozijo trenske kolone. Starejša, štiri-.drago prodaja.
Willard, Wis., 18. jun. — Slavno u-redništvo Am. Slovenca! Prosim nekoliko prostora v nam priljubljenem listu za objavo nekaj vrstic.
Dočim smo imeli aprila meseca poletno vroče vreme, je bilo maja in do sredi junija nenavadno hladno.
Naša sirarna Willard Co-operative Dairy Ca je pričela zopet poslovati dne 15. maja, tam tudi oddajamo naše mlečne pridelke, fn na prvi plačilni
najstletna deklica mi pripoveduje, da I je šel oče k vojakom in da so mater ubili kozaki, ker jim ni hotela dati zadnje krave; tako ->ta ostali sami. Pohištvo in vse imetje so kozaki pyzgali.' Tik pred njihovo kočo je padla avstrijska granata v četo sovražnikov, raztrgala mnogo vojakov in užgala sosedno hišo, nakar je ogenj upepelil " hiš.
Pot nas vodi dalje čez Majdan v Sviržovo rusko. Grobovi padlih zaznamovani z majhnimi lesenimi križi; na križih vise napisi z imeni pokopanih, številko polka in dnevom pokopa: 3. majnik. Novi grobovi! Tako korakamo dalje skozi požgane vasice, mimo ogromnih grobov, mimo polj, ki so jih razmetale in razorale granate in šrapnele. Ob krasnem solnčuem dnevu dospemo v Grab. Tu je bival poveljnik ruske karpatske armade, la vas ni mnogo trpela, le par hiš je raz~ dejanih, pač pa je Ožena popolnoma zgorela.
Sedaj se začne pot čez Karpate na Ogr^o. Državna cesta se dviga v klancu in vodi v serpentinah v Poljanko. Korakamo po torišču karpatskih bojev, tu smrtna žetev ni imela mej. Vsi hribi in klanci so polni strelskih jarkov in velikih jam, ki so jih izkopale granate. Po tleh leže nešteti ovoji granat. Pridemo na vrh klanca; krasen razgled na Ogrsko. Hribi in doline cveto v majevem cvetju, pred me-
Povsod — Anglež.
Bazel, 20. maja. (Kor. ur.) Kakor poroča "Baseler Anzeiger" iz Chiasso, opravičuje Italija svoje postopanje s tem, da je Angleška zagrozila z zaporo Gibraltara, če Italija ne bi hotela iti z entento. Če se pa pridruži, se ji je ponudilo predujem 3 milijard lir in pa garancija, da dobi ozemlja, ki naj se vzamejo Avstriji, za kar se pa mora zavezati, da pošlje 150,000 mož pred Dardanele in 300,00 na Francosko v Champagno.
Giolitti o vojski.
Genf, 21. maja. Rimski poročevalec lista "Journal de Geneve" je imel priliko, da je govoril z Giolittijem pred njegovim odhodom iz Rima. Poročevalec se je čudil, da Giolitti svoječas-no, ko je bil še ministrski predsednik, ni držal trozvezne pogodbe in ni šel z Avstrijo. Giolitti je odgovoril: Zagozdeni smo med dve skupini velesil. Mi ne sledimo Nemčiji in Avstriji v njenih 'sklepih na življenje in smrt. Nasprotno sem pa vedno deloval na to, da svojih starih zaveznikov ne na-pademo zahrbtno. Ljudstvo za to vojsko ne more biti tako zelo navdušeno, četudi gre proti Avstriji. Mi imamo na hrbtu že vojsko v Libiji, druga vojska bi presegala naše moči. Ne vemo še, kaj bo prinesla zmaga, gotovo pa je, da posledica poraza razdelitev države. To bi morali dobro zapomniti. In če smo svoje delovanje že zelo dobro premislili, bi je morali še preuda-riti. Če bi ostali mirni, bi dobili od obeh strani kompenzacije velike vrednosti.
Dobra pomoč.
Mrs. Cath. Newman nam je pisala sledeče pismo: "Vaše izvrstno zdravilo, imenovano Trinerjevo ameriško zdravilno'grenko vino, uživam z najboljšimi učinki. To zdravilo mi je pomagalo v moji želodčni nepriliki, pa tudi sedaj ga použijem popitek o priliki, bržko se ne počutim dobro. Moja Tiči trpi vsled naduhe in dala sem ji to zdravilo, ki ji prinaša dobro olajšbo. Mrs. Cath. Newman,. 2829 Calumet ave., Chicago." Mrs. Newman dela baš isto, kar mi priporočamo: imeti naše zdravilo pri roki in ga vselej zaužiti, bržko je zapaziti prvi znak ne-razpoloženja. Pri želodčnih neprili-kah in drobovi nerednosti prinese Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino vselej brzo olajšbo, kakor tudi pri razdražljivosli, slabosti, zapeki, omotici. Cena $1.00. V lekarnah. Jos.
Triner, izdelovatelj, 1333-1339 S. A>
land ave., Chicago.
* * *
V vseh slučajih, ko je treba drgniti ali gnesti, vas zadovolji 1 ner's Liniment. Imejte ga pr. za nujne potrebe. Cena 25 in pošti 35 in 60c. — Adv.
E. H. STEPANOVICH edini hrvatsko-slovenski pog"®"
9251 E. 92 St., S. Chicago, m Tel. S. Chicago 1423. Rent. tel. S. Chicago Ambulanci in kočije, ter avto® za vsako prigodo in
J. C. Adler & &
priporoča rojakom svojo Mesnice Telefon 101.	JOLIE?. W
I Chi. Phone: Office 658, Res =
Uradne ure: m 9—12 a. m. 1—5 and 7—8 p. i Ob nedeijah od 10. do U
| Dr. S.Gasparovid
g Dentist :: Zobozdravnik
| Joliet National Bank Buil^ 4th Floor, Room 405.
| JOLIET, :-: II
illllllllllillUllilliUIUIIIIIIIIIlllllUIII
-VELIKA PONUjl
Spred« del Nebo »katljice vreden »«• *$ Celi kupon vreden J «»'• * » A
in ra )e Ma voj zad šnji nes nje
seb ci 1 ski Av raz feii let Prt no 'Bo ■ški
- » S ? J i!
r \/.flPnA 10 -s-1 His
^..©O^V ClgareHei- v* 2. ■ b(
sT n % ffl p
iVfmMrm 11u'
Celi kuponi i. ipre&vji Jtli *k*4iic imv> f ' Se jih UUo izncaja u »otofiao »li V»j£fll9l* 1 l
(Ta poeodba ugasne 31. decem»r» t:,i.ll P. Lorillard Co.. Inc., New York ™
Prebavna tonika za stare in slabotne osebe. Tudi zelo primerna za rabo okre-vancev./ .
sff

SEVERAL BALSAM OF LIFE
(Severov Življenaki Balsam). 76c.
priporoča se zoper peko, nepre.
bavo, slab prebavo, Pla jetra, W čnico m P" navijajoč mrzlico-
Ni mogel prebavljati.
"Po rabljenju Severovega Življenskega Balzama dva tedna, sem se počutil veliko boljšega in zdravejšega. Nadlegovati sem bil dolgo časa, ter nisem mogel prebavljati svojih jedil, toda po rabljenju Severovega Življenskega balzama, je neprilika prešla in me pustila v dobrem zdravju. Priporočam ga vsim, ki trpijo vslea želodčnih neprilik."
Dymian Moroz, Box 14, Duffield, Mich.
"ZDRAVJE ZA ŽENSKE"
neprilik v slučaju katerih Jo Izkazul SEVEROV REGULATOR uvojo vre<mo» „j n» iiika In Zonskiui najboljši prijatelj v njenem trpljenju. Knjižico pošiljamo vpraSanJo. Cona Sovorovoga ItcKulatorJa jo $1.00.
Severovl Pripravki »o naprodaj v lekarnah. Dobite Severovo. No «einl,< nadomestitov. Ako Jih ne morete dobiti, naročljte Jih od naa.
W. F. Severa Co. ced^
Najbolj žalostno je pa to, da smo mi tisti, o katerih se pogaja. Angleška in Francija, ki v imenu entente vodita pogajanja 7. Italijo, dajeta na račun Srbije in jugoslovanstva. Dvojni sporazum daje Italiji na račun svoje zaveznice Srbije. Srbija ne potrebuje in ne zahteva nobene pomoči od Italije; najmanj pa je voljna za to dat? jugoslovansko ozemlje.
Ce je ententa navezana na la.ško po-i moč, tedaj naj jim potrebno ceno plača iz svojega žepa. Saj ima dovolj zemlje, čez katero svobodno razpolaga, ne da bi s tem kršila pravice tretjih; Savojska, Korzika, Malta, Tunis, Alžir, Mala Azija in Egipt bi prav lahko služili za "kompenzacijski objekt" Italije.
Popolnoma smo uverjeni, da ta izsi-ljevalna politika Italije tudi ententi «i simpatična in da bo ententa le s težkim srcem v to privolila, kakor smo tudi prepričani, da se zna to izsiljevanje nad Italijo samo prej ali slej bridko maščevati. Seveda je pravično in prav, da tisti daje, ki misli, da je treba nekaj dati. Mi ne potrebujemo Italije in mi zato nočemo dati nobenih žrtev za njeno pomoč. Istra in dalmatinska obal sla slovanski in morata ostati slovanski. Vsak poizkus, to dejstvo prevreči s silo, bi znalo voditi k novim zapletljajem in sporom, katerih daleko ^ežnost se ne da presoditi. To naj pomislita ententa in Italijal"
r//////
lik«1
i kaj
Iz malega raste ve
Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite i"161 starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po
3%-tri od sto—3%
na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to ali je po^ pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne. Nasa nadzorstvom zvezde vlade.
Mi imamo slovenske uradnike«
The
Joliet
Nation
al
Bank
joliet, atj5
Pri Sv. Križu pri Trstu je umrl
IZ STARE DOMOVINE.
KRANJSKO,
J "7 Bog obvaruj našo ...omovino!
Lf-fl' POnedeljek- ki ie obenem
;e	ar'Je Pomočnice kristjanov,
■Mar" n!°htveni dan vseh slovenskih
" vojsk" drUŽb 23 'mir in srečen izidl za/n-', t, de »»mena .molitve pravi šr- "bgoljub": Poleg splošne pro-J za mir ,n za to, da bi vojska do-l a spravo človeštva z Bogom in J ga povrnitev k Bogu, naj se še po-10 Pnsrcno prosi, da bi
i ii Slovenci Pnprošnj° Marije ostali po voj-li A v s tri 'a Z. s a n'' nerazdeljeni v okviru # razme're 'tV^' se P° končani vojski mirno	uredile, da bi se mogli
versk "a	zem,ji razvijati ter v
. predovar"1 Časnem oziru v dobrem na-"o bo^K ~~ Da' za to Je zdaj P°treb"
§?£ oh • g0rk° 'n vztraj'10 moliti: škorl^ ram našo ožJ° domovino nepo-0(Iovano in nerazdeljeno!
2a^?°brodeIna Prireditev v kn.-škof.
^ncemT Stanislava- V korist rait? 2avo, ln kr. nadomestne bolnice feublja Stan's'ava v Št. Vidu nad 11. majn° Je bila lepa prireditev dne činstv/ m Se Ponovila za širše ob-1. Dne "a vnebohod, dne 13. maja t. ditve Dn ; ma^a se J'e udeležilo prire-, činstvo	izbrano- povabljeno ob-
' feskee. meniti Je predvsem ljubil drsala V °jaŠkega P°ve'jnika Pod" 3 stil slav a Kutschera, ki je poča-1 Bika ^ V sPremstvu gg. polkov-
3	"ia vit§USta Pl Kleinschrott in stot-I Se "dele r Pogačnika- Slavnosti so |fJiad2or ;f 1 nadalje g. deželni šolski I Bezjak vladni svetnik dr. Janko I Vinice v°Vel)nik c- in kr. nadomestne 1 Polkovni Z7°du sve'ega Stanislava g. I "Pravni ? ravnik dr. J. Benedik in
I	2CdarStn,k g' nadporočnik Karel ^nt0n B ,ravruk dr. Dereani in župan ler mnoJ 'Z St Vida nad Ljubljano ''če pa g0 °dlične duhovščine iz oko-
, !3. maja lz oddaljenih kraj
ev. Dne
k*o občinPa je prišlo k prireditvi dru-|T'nejših L V° XZ ^'da in iz najraz-PcJnoma aKV dezele ter dvorano po-?et tudi "polnilo. Opaziti je bilo zo-
f bil jak eC §g' duhovnikov. Spored at toč„° Mnogovrsten in se je oba-Ske in ^HK,ZVrŠil Vrstile so se pev-•n «4! nt točke, ki jih je krepko 'n 8Bdben° proizvajal dijaški pevski itvom f1 zbor Pod spretnim vod-
>4'bnr0f', V0Jteha Naseka;
II	av"ost vPleteni dve igri in vso
i5rSka Pesem«	Haydnova "Ce-
II C
^ranjskem' npr0stovo,jni stre!ci na S'asn'ega zelni odbor je vsled so-
>	na v ePa razP°slal vsem obči-
Poziv,
iz kojega - H,;snost - edeče odstavke: ,!°io dolžnaSa zahteva, da vsak stori d Jl,jska h"0-81, v obrambo domovine. tTdanje h , je lahko Ponosna na I na vseh k'- Naši Po'ki
so se po-
S*o slahv^";h po,jih vnovičzne.
w V" odkar A- . nialu bo deset me-
ef>j vidP?a največja vo>ska' ki neJ v'del svet. Medtem ko so
te10 hrabr junaki boriliW brez-ev'eru in°StJO na daljnih bojiščih 'ahko jyi za dom in cesarja, 1 v dežel! °teno nadaljevali delo
k tda bi -i oSL Ni izgini'° "pa-
boli i, tal° tudi v Bodoče ta-tQ ajo „aš ° "a severu zmagonosno _s'avne armade. To sve->izoPermv0ran'o braniti z vsemi O katereknr sovraga, naj pri-
>	PoveHe pSt,ran®' kličoč mu po-
US*eIi»t»o; oko prož|
fe'? PosebenlaKSke armade je u,ta-¥ o ,rtlct'v in v°r C' kr- prostovolj-n'Vab,kPHstopu. že se «C 'nož ^ranjskem dokaj po-
Kl Sklenil toe'e,ni °dbor * so-
'Cf ^pirati prizadevanje najod-SnL do vseh •P°sPeševati in se sS ,Pozivon Z"panstev v deželi z v«č ,1da se v „' T. S sv°jc strani vse
1,111 ski so priprav-i!1««, pVr S e c. kr. prostovolj-
Nii Ust«ieno lha1a.Re izvrše pis'
Kf' °db0r v T ■ naravnost na aH pa P"
°db°r- Ljubljanski VNl>iSSV,Ja! Deželnem„ od-Nv 'j vr.ši sveto dolžnost 0 ;Ba C^kem času. Vse
:iS L.Podt,jen- na S!etija Rdečega Hišnici ■t Proznemu mojstru 'iCi br0|>astaei 'U Perme v
njego-DnC ,5-
S!	SJ Je s frančiš-
J'^Snlfc L'ub'ia»ično strugo Sov S in se	Gvidon iz
\ 1 da SoSeP" padcu tak() 0.
v t tpeiJ«ti ^S^1! z rešilnim
Sit^&f^jc pisal »■
4	sla'bni i'nr Friderik »tvr nobenih aterer« ni bilo
K',ij^Jni ''jetnik VCS'i- '"'ernir.tn r\..S"»tov f ,v petrovsku, gu-
kCn	jC
L 1 1 d"SiaiCjme,a v ^jublja-
8'mnazija z nabi-
ran jem kovin v vojne namene, kajii nabrala je 18 velikih zabojev različnih, deloma tudi dragocenih daril. Dija-štvo se je z vso vnemo poprijelo tega velepatrijotskega posla in je doseglo naravnost nepričakovane uspehe. Darovi, ki tehtajo nekako 4000 kg, so se izročili svojemu namenu. Ti obilni darovi so pa tudi živ dokaz patriotskega navdušenja našega občinstva, ki ima za domovino vedno odprto srce in odprte roke in ki se ne straši nobenih žrtev za splošno blaginjo.—"Slov."
stanjevici. Pravijo, da so zdravi. Bili J
— Iz ruskega ujetništva se oglašajo in pišejo. Jožef Miklavec piše iz Moskve ženi Malvini, stanujoči v Jeranovi ulici 17 v Ljubljani, da je še med živimi. — France Klander se je oglasil iz Jelabuge, ki leži ob reki Kami v viat-ski guberniji. — Ivan Stacul, sin ljubljanskega trgovca, se je oglasil brzojavno iz Kazalinska, ki leži onkraj A-ralskega jezera v južnozapadni Sibiriji. — Jožef Masnec, bivši oficiant pri deželni vladi, je tudi brzojavil, da se nahaja v ruskem ujetništvu, in sicer v Taškentu v Turkestanu. — Učitelj I. B. piše: Naznanjam Vam, da sem ujet in nastanjen v južnozapadni Sibiriji. Vozili smo se več tednov. Videl sem feč velikih mest in rek. Največja izmed vseh je Volga. Posebno široka je v svojem spodnjem teku. Od Ca-ricina naprej znaša njena širokost, kadar naraste, povprečno 50 kilometrov, nekako toliko kakor zračna črta iz Ljubljane do Celovca. Da se z enega brega ne vidi na drugo stran, je umevno samoobsebi. Z ladje, ki plove z ne ved^ rdaTb^koneTvožnje.' enega brega na drugega, ne vidi bro
Kremenca na Igu, je dobila od brata pismo iz Rusije. V pismu pravi: Dosti mojih znancev je tukaj, Bregarjev s Pijave gorice, Železnikar z Golega, pa Kraljič Jože in Mežnarjev Janez iz Sarskega. — Jožef Kačič piše prijatelju v Ljubljani, kakor vojni ujetnik v Čistopolju. — Iz Namangana v Turkestanu piše Pavel Kaplja iz Šiške: ... Od 30. decembra 1. 1. sem ruski ujetnik. — Franc Lavrič se je zglasil iz Skobeleva v Turkestanu. — Mlakarjevi družini iz Češnjice se je oglasil iz ruskega ujetništva edini sin, o katerem je prijatelj poročal z bojnega polja, da je na bojišču padel, zadet od granate. — Iz ruskega ujetništva se je oglasil Anton Albert, kadet 27. peš-polka, doma iz Ljubljane. Dopisnica je datirana 25. marca, prišla pa je 3. maja v Ljubljano. — Brzojavno se se oglasili iz ruskega ujetništva iz Sa-markanda v Aziji črnovojniki topni čarji: korporal Janez Kerin, France Hribar, Anton Kodrič in France Vi-
ških delavcev. Pomoč, nujno potrebna. Milodari naj se pošiljajo na župni urad v Ajdovcu.
—	Ponesrečil se je 441etni železničar Matevž Rozman na železniški postaji Javornik na Gorenjskem. Bil je doma | z Bleda.
—	Ker sta se upirali policistu v Škofj i Loki, sta bili obsojeni v enomesečno ječo poljski begunki Marija Zaplatinski in Bronislava Messig iz Przemysla.
—t V znamenju časa. Ljubljana, 19. maja: Delavčeva žena Terezija Bru-čan je predvčerajšnjem kupovala od neke kmetice jajca. Ko jih je nabrala 18, je rekla kmetici, da nima drobiža ter da gre menjati denar. Iz previdnosti je šla kmetica za Bručanovo, katero je izročila stražniku radi poskuše-ne goljufije. Prodajalcu klobas in hrenovk Petru Alešu je včeraj ukradla neka mlada deklica iz stojnice pet ve-
dic. Vsi so. doma iz Sv. Križa pri Ko- likih mesenih klobas
Prvi istrski krompir je prodajala
so v Przemyslu.—J. Oražem. medici-' , ,„ . ,.,,.-•-	i
nec, in A. Kuster, kadet sta iz Skobe- °ne 8' ™aja na ljubljanskem trgu bra-1 leva DOslala nozdrave takole- T.k-r.n, "Jevka JOZefa Hamova 1 kg za 58 vln-
leva poslala pozdrave takole: Iskrene pozdrave Vam pošiljata iz Turkestana Vaša nekdanja učenca, zdaj ruska vojna ujetnika. Rusi so naju ujeli dne 28. decembra 1. 1. v Karpatih. Počutiva se popolnoma dobro, za družbo je tudi skrbljeno. Pismo je bilo pisano dne 5. marca v Skobelevu in ga je prejel naslovljenec g. gimn. prof. L. v Ljubljani.	j ■
Iz Przemysla v Azijo. Iz Taš-kenta v Samari je te dni pisal svoji ženi topničar Ivan Rejc, ki se je ves čas vojne nahajal v Przemyslu in bil po predaji trdnjave z drugimi vojaki vred odpeljan v rusko ujetništvo v Azijo. Piše, da je zdrav in da se vozi jo po železnici že 15 dni in noči, pa še
dar, ko pride na sredo reke, ne enega, ne drugega obrežja, ampak samo vodo okrog sebe in pa nad seboj sinje nebo, prav kakor mornar sredi morja. Po Volgi plove nad 7000 ladij čez leto in dan. Na njej se vidijo orjaški brodi po 500 čevljev dolgi in 100 čevljev široki z ličnimi lesenimi hišami. Prebivalci te plavajoče vasi pa sedijo golo-glavi, v rdečih srajcah in modrih oblekah ob prasketajočem ognju na zadnjem koncu broda in srebajo sladki čaj. Človeku se zdi, da gleda vas, ki jo je nekje odnesla narasla Volga in jo nese z vaščani vred v Kaspiško morje! Vozili smo se preko nedo-glednih, brezmejnih planjav v Turkestan. Nastanjeni smo v veliki baraki, do malega 1000 mož nas je v njej. Zjutraj ob 7. uri imamo čaj, opoldne juho, meso in kašo. ob jštirih popoTdhc pa zopet čaj in porcijo kruha. Lačen ravno nisem, le domače živalice nas precej nadlegujejo. Samo da bi bil zdrav, pa se bomo še videli, če Bog da. Pozdrav vsem skupaj. — Alojzij Lavrič piše: ...Vse prav lepo pozdravljam in vam dam vedeti, da sem bil 22. sušca ujet. — Jakob Sešek se nahaja v ruskem ujetništvu v Skobelevu, kakor je pisal te dni sestri Franji, o-moženi Mejač pri D. M. v Polju. Pravi, da ima tam več znancem, $ katerimi je večkrat skupaj. — Neki ljubljanski Nemec je pisal te dni iz Moskve: ... Ne skrbie zame, meni se dobro godi. Rusi lepo ravnajo z nami. Hrana dobra in postrežba tudi. Na veselo in srečno svidenje. Pismo, pisano v Moskvi 15. aprila, je prišlo pred par dnevi v Ljubljano. — Andrej Abina piše: ... Sem na potu v rusko ujetništvo. Kadar pridemo na mesto, kjer nas bodo nastanili, bom pisal in poslal naslov. Dopisnica, datirana 5. apr. v Rusiji, je prišla pred nekaj dnevi v roke Mariji Abina, .stanujoči v Rožni ulici h. št. 8. — J. Bojjič piše iz Ko kanda: ... Rusi so me ujeli in odpelja li v ujetništvo. Zdaj sem v Kokandu v Turkestanu. Drugače je dobro, samo dolgčas mi je. Na mesec dobim 50 rubljev. Trikrat na teden se smem po mestu izprehajati... Tako je pisal pred par dnevi prijatelju v Ljubljani. — Jos. Šmid piše iz kozaške vasi v tomski guberniji: ... Zdaj bivam na kmetih v sibirski vasi. Poprej sem bil onkraj Bajkalskega jezera v mestu Ve rh ne-Udinsku. Tu je z menoj vred Slovenec Vojislav Mole... Pozdravljam prijatelje in znance Tvoj J. Š. Pismo, pisano v sibirski vasi v tomski guberniji dne 18. sušca, je prišlo te dni y Ljubljano. — Ivan Pribužič je pisal teti na Igu, da se nahaja v Sibiriji v ruskem ujetništvu in da se mu dobro godi. — Jožef Zoreč je sporočil
enetri nmn^AH. TJ....I. .. /"* —____: _
—	Iz ruskega ujetništva se je oglasil g. Josip Ravnikar, načelnik cestnega odbora v Radečah, ki je bil v trdnjavi Przemysl. Pisal je svoji soprogi dne 14. aprila 1915, da je omenjega dne prestopil azijsko mejo.
—	Iz Idrije, 4. maja. Nabiranje kovin v vojne namene se je vršilo prete čeni torek po našem mestu. Največ je nabrala deška ljudska šola, potem real-ci, a tudi dekliška šola je dobro vršila svojo dolžnost. Veliko je darovala župna cerkev in. sicer 176 kil cina, 18 kil bakra in 24 kil medi. Ko bi moral vojni erar v sedanjih časih tak material kupiti, bi moral šteti najmanj 2000 K. Rudnik se je odzval v veliki meri. Dal je tudi na razpolago svoje prostore, da se tam vse shrani, po strokovnjakih vse loči, spravi v zaboje in odpošlje. Sploh moramo poročati, da se je Idrija nepričakovano častno od zvala, dijaki in šolarji so kazali nena vadno marljivost, podpiral in nadzoroval jih je učiteljski zbor vseh zavodov
—	Rajni baron Sclnvegel je volil muzeju "Rudolfinum" svojo dragoce no zbirko slik, orientalskih preproga orožja in drugih umetnosti, osobito denarno zbirko pod pogojem, da pripadajo zbirke muzeju po smrti njegove žene. Zbirke naj se hranijo posebnem prostoru in je v ta namen volil 10,000 kron. Če prepusti baro nica Schwegel muzeju tudi rainikove beležke, je določil, da se smejo belež ke v literarne namene izrabljati šele čez 50 let po Schweglovi smrti.
—	Z novimi novci po 10 vinarjev je promet zopet znatno omogočen. Si cer ni še vse normalno, a se vendar že mnogo pozna. Menda so se pa tudi že precej oči odprle onim ljudem, ki so preje drobiž brez potrebe in ne smiselno spravljali na kup.
—	Ciganska tolpa. Že dalje časa se v bližini vasi krog Novega mesta pO tepa tuja, baje iz Delnic prišla cigan ska tolpa. Po dnevu berači, ponoči pa krade. V Uršnem selu pri Strumblju je ta tolpa vlomila in pobrala veliko obleke. V Otočicah je groficam Mar gheri ukradla prašiča in ga takoj za klala. Pri Valtivasi je pobrala več o bleke, kokoši in gos. Dne 6. maja je vdrla v hišo po domače Slavčar in po brala od dveh prašičev gnati in tri Ion ce masti. Na orožnikom v pomoč pri šedše fante je streljala. Nekaj žensk od te druhali so vjeli, moški se še klatijo po vaseh.
—	Otrok utonil. Marija Murzelj iz Dol. Kamene inia pri svojem domu precej globoko lužo. Dveletno Anico je pustila nekaj starejši Tereziji v varstvo. Ta je pa otroka pustila in se je sama igrala. Otrok je zašel v lužo in utonil.
sestri, omoženi Prek v Gabrju pri Dobrovi, <la je v ruskem ujetništvu. — vari Hladnik iz Štefanje vasi je v ruskem ujetništvu. — Franc Kotnik piše staršem, stanujočim v Jenkovi ulici h. št. 3: ...Brez rane sem prišel Rusom v roke dne 24. aprila. Nahajam pa se v bolnici radi revmatizma. Rusi so nam jako naklonjeni. — Leopold Florjančič je pisal sestri, omoženi Košenina, v Jaršah h. št. 22 pri Ljubljani, da je v ruskem ujetništvu. — iz Kranja.
ranče Škof je pisal prijatelju v Šiški, da .se nahaja v ruskem ujetništvu v mestu Slobodskoj, ki leži hlizti Viatke viatski guberniji. — Andrej Avbelj se je oglasil iz Sibirije. Piše očetu žar, ki je štirim gospodarjem uničil vnnii Avblju v Zgornjem Kašlju pod . vsa gospodarska poslopja. Škoda je Ljubljano h. št. 63: ...Vem, da Vas! velika. Trije gospodarji so vojak?, muči misel, kakor sem bil .ujet, pa ni dva sta postala že za boj nesposobna treba, da bi Vas, jaz sem izpolnil svoje naročilo. V noči in v gozdu je bilo, ko sn nas napadli Rusi. Bil je strašen boj..., pa bodite brez skrbi, še se vrnem v domačo vas. Z Bogom, Vaš in Andrej. — Frančiška Zgonc, vas
—	Poročil se je ondan g. Srečko Tekauc, trgovec v Zagrebu, z gdčno. Miciko Marchiotti, hčerko gospoda Iv. Marchiotti, posestnika in trgovca v Ljubljani.
—	Poročil se je Rado Čelešnik, stavec v Trstu z gdčno. Faniko Volčevo
— Požar. Dne 7. maja popoldne je v vasi Srednji Lipovec, občina Ajdovec pri Žužemberku nastal velik po
—	Umrl je 13. maja v bolnišnici U-[ smiljenih bratov v Kandiji fr. Benedikt Decroix, kartuzijan iz Pleterjev, rodom Francoz. Umrlega prepeljejo na samostansko pokopališče v Pleter-je in ne bo pokopan brez krste, kot je pravilo tega reda, ker postava ne dovoljuje, da bi se prepeljani mrliči jemali iz krste.
—	Požari. Dne 3. maja je zgorel skedenj posestniku Francu Rifelj v Karlovcu pri Št. Petru. Škode je 1800 kron. Dne 7. maja je zgorela v Srednjem Lipovcu ena hiša, ena streha in 8 gospodarskih poslopij. Škode je 18,-400 kron, pogorelci so zavarovani za 8200 kron. V obeh slučajih so zažgali j otroci.
nabornem seznamku. — Oni, ki so bili
—	Visok obisk. Dne 1. maja so se z avtomobilom pripeljali v Toplice Nj. ekscelenca baron in baronica Schwarz ter c. kr. dvorni svetnik in sanitetni referent dr. Zupane. Visoki gostje so bili sprejeti od gozdarskega mojstra g. pl. Zhuberja in zdravnika dr. Konva-1 linke; povabljen je bil tudi mil. g. prošt na pregledovanju spoznani za sposob dr. Elbert. Ogledali so vojaško bol- ne, so morali odriniti v službovanje še nico in zdravstveno hišo g. kneza ;sti dan. Auersperga, kjer se zdravijo častniki in vojaki na knezove stroške; postrež- — ruskega ujetništva se je ogla-ba je jako dobra. Nj. ekscelenca je sil Emil Adamič, učitelj v Trstu, vojake obdarovala s smodkami. Popoldne se je peljalo v Novo mesto,, kjer je gospod dvorni svetnik nadzoro- posestnik Jakob Košuta. — V Gorici val bolnico cesarice Elizabete, kamor je umrl vpokojeni deželnosodni svet-je poslala g. baronica tudi smodke za njk Tomaž Graf. vojake. Obiskali so še g. c. kr. vladnega svetnika, njegovo soprogo in g. — Za c. kr. nadporočnika v rezervi prošta in ob 6. zvečer so se vrnili po- je bil imenovan s 1. majem pristav c.
polnoma zadovoljni z nadzorovanjem	kr. drž. železnic v Trstu g. Ivan Zoreč V Ljubljano.
r,- „„,.:	— Vojna naročila v Istri. Vojna
—	Požar v Zg. Tuhinju. Iz Zg. Tu-	• ■ , .
• _„„ - • % i	uprava je dala istrskim čev jarjem za
hinja poročajo: Iz neznanega vzroka	^^ 1 '
je 4. maja ob' 9. uri zvečer začela go- 43'000 K usnja na razpolago, da mo-reti lesena s slamo krita hiša Jožefa rejo na ta način čim prej izvršiti na-Tavšloka na Lazih pri Zg. Tuhinju, ročila, ki so jih prevzeli za vojsko. Ogenj je izbruhnil tako nanagloma, da sta se posestnik in njegova žena, ki sta že spala, komaj rešila v sami spodnji obleki. Zgorela je vsa obleka, pohištvo in denar, ki ga je prav ta dan dobil za podporo za sina pri vojakih Zadušili sta se tudi 2 kravi. Veter je nesel iskre na slamnate strehe po vasi, in prav velika sreča je, da ni pogorela cela vas.
—	Umrla je hčerka revidenta južne železnice g. Frana Gornika, Anica, | stara pet let.
Photo by Americas Press Association.
STRIC SAM PRIPRAVLJEN NA MORJU ZA VSAK SLUČAJ.
Ta slika kaže dreadnought "Wyoming", praporno ladjo atlantskega vojnega brodovja, vlečeno po ladjah vlačilnicah v brooklynski "navy yard", kjer je bila praporna ladja natančno preiskana glede njene bojne sposobnosti z ozirom na napeti položaj v Mehiki in Evropi.
HRVATSKO.
— Hrvatski minister grof Pejačevič. Minister za Hrvaško grof Božidar Pejačevič,'ki je interniran na Francoskem, je brzojavno naznanil svojemu sinu Marku v Budimpešti in prav tako tudi drugemu sinu Elemerju v Rimu, da so ga odpravili v veliko bolnišnico v Orleans, kjer ga bodo operirali na ledvicah. To vest so sporočili tjudi ministrskemu predsedniku grofu Tiszi.
J. P. KING $
0bAetv.'son	Lesni
»»trgovec.
Clinton in Desplaines Sta. Joliet
PRIMORSKO.
PRESKRIPCIJE.
Vse preskripcije izpolnjene v lekarni A. W. Flexer ali t Paddock Pharmacy se zopet izpolnijo v nasi lekarni.
J. D. BROWN CO.vogal Ioli"89 I
\\\\\\\V\\\\\\\\\\\\\\\\\^
Mestna hranilnica ljubljanska
V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA 3.. KRANJSKO.
Denarnega prometa koncem 1. 1914 je imela 740 MILIJONOV KRON, VLOGE znašajo nad 44,500.000 kron, REZERVNI ZAKLAD PA 1330 0OT KRON.
Vložen denar obrestuje po
brez vsakega odbitka.
a sta odsotna. Doma so ostale samo žene, ki se v tako obupnem položaju ne znajo pomagati. Treba bo zgraditi gospodarska pospiopja, pripraviti o-rodje za košnjo in Žetev, pa kako bo to mogoče, ko ni gospodarjev in mo-
-Poroka. V soboto 1. maja se je poročil v Rihembergu g. Franc Va-lenčič, poslovodja hranilnice, z g. Tončko Stegovec od Sv. Martina.
-	V Gorici je umrla soproga gimnazijskega profesorja gospa Ana Pov-šič.
—	Osebna vest. Višjesodni svetniki in tačasni predsednik okrožnega sodišča v Gorici g. Matija Rutar je nastopil daljši dopust; vodstvo okrožnega sodišča je prevzel višjesodni svetnik grof Coronini.
—	Smrtna kosa. V goriški bolniš-1 niči usmiljenih bratov je umrl g. Jakob Pirih, predsednik Kat. slov. izobraževalnega društva v Cerknem.	„	, . .
Za VARNOST denarja jamči REZERVNI ZAKLAD, STROGA KO«fr
-	Nabori od 18. do 50. leta. C. kr. TROLA OD VLADE IN CELA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA *
itsr;Lt1:^;	d° s° miluonov KRON. VSa«
črnovojnikov od 18. do 50. leta. Iz - IZGUBA denarja — tudi za časa vojske — je IZKLJUČENA, vzeti so le letniki 1873—1877, 1891, Denar pošiljajte po POŠTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI BAM« 1895, 1896. Pregledovanje se je vršilo Ki zahtevajte odločno, da se Vam pošlji denar le na "MESTNO HRANIL« v času od 14. do 22. maja 1915. leta. NICO LJUBLJANSKO V LJUBLJANI" in NE v kako drugo manj vara« Črnovojniki rojstnih letnikov 1865- šparkaso". HRANILNICI PA TAKOJ PIŠITE, PO KATERI banki dofct 1872 so morali priti na pregledovanje Vaš denar, ne glede na to so li svojčas služili v I vojakih ali ne. — Na pregledovanje niso dolžni priti: a) očividno nesposobni; b) državni uslužbenci, železniški nameščenci, člani županstva in ob čins,ki tajniki; c) v par. 29. vojnega zakona imenovane osebe (posvečeni duhovniki, nameščenci v dušnem pa-itirstvu ali v duhovnem učiteljstvu, kandidatje duhovniškega stanu zakonito pripoznatih cerkva in verskih družb; d) zdravniki (doktorji medicine); d) tisti, ki so zaradi kake hibe, ki dela človeka za vsako delo nesposobnega, sploh oproščeni črnovojne dolžnosti, ako imajo črnovojno doslužnico ali čmovojno oprostilno izkaznico, oziroma so bili že svoječasno izbrisani v
i /\	-STRANI OBSEGA-
4jUVeliKi Slovensko-Angleški Tolmač
prirejen za slovenski narod na podlagi drugih mojih slovensko-angleških knjig za priučenje ANGLEŠČINE BREZ UČITELJA. Vsebina knjige je: Slov.-AngL Slovnica, Vsakdanji razgovori, Angleška pisava, Spisovanje pisem, Kako se postane državljan poleg največjega Slov.-Angl. in Angl.-Slov. Slovarja.
Mnogobrojna pohvalna pisma od rojakov sirom Amerike dokazujejo, da je to edina knjiga brez katere ne bi smel biti nobeden naseljenec. Cena knjige v platnu trdo vezane je $2.00, ter se dobi pri:
V. J. KUBELKA, 538 W. 145 St., New York, N. Y.
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen
1891.
Prvi, največji in edini slo venski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine.
Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba
Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100.
Naročnina:
Za Združene države na leto.....$2.00
Za Združene države za pol leta.$1.00
Za Evropo na leto..............$3.00
Za Evropo za pol leta...........$1.50
Za Evropo za četrt leta..........$1.00
PLAČUJE SE VNAPREJ.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se
pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC
Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, III., under the act of March 3rd, 1879.
The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in %nerica, and the Official Organ of Holy Family Society.
Published Tuesdays and Fridays by the
SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO."
Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111
Advertising rates sent on application.
CERKVENI KOLEDAR.
27	jun.	Nedelja	Hema, vdova.
28.		Pondeljek Leon It., papež.	
29.		Torek	Peter in Pavel.
30.		Sreda	Spomin Pavla ap.
1.	jul.	Četrtek	Teobald, puščav.
2.		Petek	Obiskovanje M D
3.		Sobota	Helijodor, škof.
CERKVENI GOVOR ZA PETO NEDELJO PO BINKOŠTIH.
Spisal škof Anton Martin Slomšek.
O kletvi.
Jaz vam povem, da vsakdo, kdor se nad svojim bratom jezi, bo kriv sodbe. Kdor pa poreče svojemu bratu; raka (zanič)! bo kriv večne sodbe; kdor pa poreče: norec bo kriv peklenskega ognja.	Mat. S, -22.
1.	Kako ljubeznivo je poletno jutro! Jasno je nebo, hladna sapa, mično ti-čice pojo, pisane rožice cveto, po polju klasje, po vinskih gorah grozdje zori; ves kraj je vesel božji vrt. Taka je v soseski, v hiši, v srcu, kdor je božji strah gospodar, pohlevnost gospodinja.
2.	Se nebo pooblači, začne grometi, bliskati, toča peliskati, hitro se veseli kraj v žalostno dolino premeni. Tako se godi, kjer pregrešni srd gospodari, huda jeza gospodinji, kjer grda kletev pravico ima. Vse lepo iz takih krajev izgine, vsaka čednost mine; žaluje sveto nebo, in pekel se veseli, kjer se rado kolne.
3.	Ostro tf>rej usmiljeni Jezus kri-Vifylo jezo, kletev in rotenje prepoveduje rekoč: Vsakdo, ki se nad svojim bratont jezi itd. Tudi mi poglejmo
I.	Kletve veliko hudobo, da jo bonu studili;
II.	Kletve grdo navado, da se je boi ino varovali.
Ako ne bode vaša pravičnost v tej reči obilnejša, kakor toliko navadnih ljudij. ne pojdete v nebeško kralj
stvo. Torej poslušajte! «
I.
1.	Kletve velika hudoba. Bog je v-e k svoji časti stvari!; tudi človeka (Izaija 43, 7). Vse stvari, ptice, vetrovi. valovi, tudi grom po >voje Boga časte, le on ne. kdor kolne. Bog mu je da! jezik, najimenitnejši daj" za slavo božjo, da govori, moli, poje; če pa kolne, najimenitnejši dar božji o-skruni. "Iz jedilih ust pride hvala in kletev. T8 se naj ne godi, bratje moji!" (Jak. 3, 6—10).
2.	Zakaj se kolne? Po navadi iz neotesanosti, nerodnejši ko so ljudje, več se pri njih kletve sliši. Prav za prav je kletev pregreha kmetov, drvarjev, trapov, posebno pa mesarjev. Kolne se iz grde navade, ter ne pomisli, kaj zine. Ali če bodo ljudje od vsake pra-
zne besede odgovor dajali, kaj še le od kletve bo? (Mat. 12, 26). Kolne se pa tudi iz jeze in sovraštva, z jezikom tepe, ubija in pogubljuje; česar je polno srce, to iz ust vre, In kako pregrešno je to, nam Jezus v dan. sv. evangeliju pove: "Vsakdo, kateri se nad svojim bratom jezi" itd. Kdo pa bo greh trapov imel? On, ki jih draži.
3.	Kdo se kolne? Božje stvari, nedolžna živinica, po božji podobi človek, celo vsegamogočni Bog. Najsvetejše reči se po nepridnem izgovarjajo, kadar se pridušuje, zakramentira in Bog na pričo kliče. Najstrašnejša imena se zovejo, kadar se hudiču izdaja, roti in zavezuje. Kaj bi bilo, ako bi Bog dopustil,^ da bi se po tvoji kletvi zgodilo? da bi h... tvoje delo, živino, dete vzel? Ali strela tvojo ženo, moža, sina, hčer ubila? Oh kako prizanesljiv je Bog, da vse toliko pre-klinjevanje potrpi! Bog pa tudi vsako kletev ostro strahuje. "Kadar hudobnež kolne, zakolne sam svojo dušo" (Sir. 21, 30).
4.	Kako Bog kletev kaznuje? Dva ključa človek ima: molitev mu odpre sv. nebesa, kletev pa pekel; kar molitev dobrega stori, kletev hudega. Sv. Duh zapusti človeka, hišo, sosesko. Ni strahu božjega, pa tudi blagoslova ni. Ni ljubezni, ne miru, ni lepe zastopno-sti, ne pokorščine; peklenski duh gospodari. Otroci, koje starši zakolnejo, nobene sreče, starši pokoja ne najdejo.
Pogosto Bog kletev očitno udari. Gotovo pa nespokorjenega preklinje-valca po smrti kaznuje. "Po svojih besedah boš obsojen" (Mat. 12, 37). "Preklinjalci ne bodo kraljestva božjega posedli" (I. Kor. 6, 10). Tako jih bo več po jeziku pogubljenih, kakor z mečem pomorjenih (Sir. 28, 22). Kako malo pa kristijani vse to pomislijo! Kako grdo in navadno po svetu kolnejo!
II.
Kletev je grda navada. Ni je skorej navade, ki bi se človeka tako hitro lotila, pa ga tako težko zapustila ko kletev. Mali otrok še ne ve, koliko je bogo.v, kleti pa že zna; prva beseda, kojo razumno izreče, je kletvica. Stran je slišati pastirje na paši, orače na polju, vozarje v klancu itd. Ne le podo-mače, po ogersko, nemško in francosko se rote, čeravno druzega ne znajo, ko kleti. Kvartači kolnejo srečo, gospodarji vreme, hudobci celo Boga. Tako je ves svet poln kletve namestu hvale in molitve.
2.	Kdo pa kleti uči? Slabi tovariši pohujšljivci, največ pa starši. V nekem mestu se je otrok zgubil, in hiše starišev najti vedel ni. Vprašajo ga: Čegav si? Odgovori: Hudičev. Ljudje se čudijo, in ga še bolj izprašujejo; on pa vedno trdi, da je Satanov. — Kako pa je materi ime? "Tudi Satan", reče deček. Kje pa si vendar doma? Tam, kjer je Satan, pravi otrok, in ljudi se čudijo. Pride sosed, ki otroka spozna, in ljudem dopove, kako se ta reč ima, rekoč: Ta otrok ima sila jezljive, brezbožne stariše. Pride oče pijan domu, ga mati zakolne: "Ti h.. . ti." Mož ji srdito odgovori: "Molči, ti satan!" Kedar oče ali mati otroka pokrega, se zadere, rekoč: "Ti hud. dete!" itd. Tako otroci starše kleti slišijo, in se kleti uče. Starši gostokrat ne vedo, da kolnejo; otroci pa dobro zapomnijo. "Gorje človeku, po katerem pohujšanje pride" (Mat. 18, 7). Veliko lažje se otrok kleti ko moliti uči; in česar se mladenček privadi, tudi sivček zna. Potreba je torej otrrrke kletvic varovati, pa tudi
3.	preklinjevanja odvaditi. Slišiš dečka prvikrat zakleti, ostro posvari ga; ga čuješ drugikrat, mu šibo pokaži; in če tretjikrat zakolne, in imaš oblast, le šibo v roke. Pa tudi družini pod svojo streho, na svoji zemlji, kleti ne daj, da te oplotek ne zadene. Odvadi družinče kleti, kakor modri Martin hlapca s križevačo.
4.	Kdo bi mislil, da se tudi od bo-gokletja med nami sliši! Se zaničujejo božji nauki, od božjih rečij se za-ničljivo govori, pravi se, da Bog ni pravičen, ni resničen itd. Ali niso ljudje, ki Boga zapustivši pri peklen-ščaku in njega pomagalcili pomoči, denarjev itd. iščejo? V stari zavezi je moral umreti bogokletec (III. Mojz. 24, 15—16). Tudi zdaj Rog take očitno udari. Bog nas tega Varuj!
Konec. Veliko jezikov se na tem svetu govori, na unem samo dva: angelski v nebesih in pa peklenski. Angeli molijo, hvalijo in pojo: Svet, svet, -vet! pogubljeni neprenehoma kolnejo. Česar se bomo tukaj vadili, to tamkaj znali; kogar posnemali, njim pridruženi. Varujmo se kletve, varujmo se pekla. Amen.
Zveza Katoliških Slovencev
IV AMERIKI
1
(Slovenian Catholic League)
lični odsek kluba sklenil, naj ostane osnovno načelo gospodarsko zbližanje z Nemčijo, popolnoma pa se mora varovati samostojnost in jednotnost gospodarskega ozemlja monarhije kot neobhodno potreben predpogoj za samostojnost (politično! op. ur.) monarhije kot velemoč, za katero se naše čete sedaj bore.
Zanimivo je tudi, kar piše znani na-cijonalni ekonom Lujo Brentano v "Beri. Tageblatt-u" o tem predmetu (23. aprila): Ni prvič, da vzbuja misel avstro-nemške carinske zveze občno pozornost. Bilo je leta 1885. . Takrat so nameravali v Nemčiji zvišati carino na rž in pšenico od 1 na 3 marke za kvintal. Ogri, ki so tedaj precejšnjo množino žita izvažali v Nemčijo, so se zbali škode in so sklicali mednaroden kmetijski kongres v Budimpešti, kjer se je pretresalo vprašanje o carinski zvezi z Nemčijo. Tudi jaz sem se 1 Vsa pisma, pristopnina naj se naslavlja: "Zveza Katoliških Slovencev", 2 udeležil kongresa, deloma z ozirom na (	Nassau. Ave., Brooklyn, N. Y.
političen pomen carinske zveze, delo-ma zato, ker sem bil mnenja, da bi
ta korak utegnil škodo zvišanja carine' NAMEN ZVEZE KATOLIŠKIH za Nemčijo ublažiti. Takrat sem se i	SLOVENCEV,
živo potegoval za carinsko zvezo. F.ti
dogodek pa mi je še živo v spominu: ; Namen Zveze Kat. Slovencev je da-
Predsednik:............Dr. Jakob Seliškar, 6127 St. Clair Ave., Cleveland, C
Podpredsednik:..................G. Josip Dunda, 704 Raynor ave., Joliet, II
Tajnik in duhovni vodja: P. Kazimir Zakrajšek' O. F. M., 21 Nassau Avr Brooklyn, N. Y.
Blagajnik:.................Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, 1'
Odborniki: G. J. Stefanič, g. Frank Nemanič, Rev. Jakob Černe.
dočim smo se zdolaj v dvorani o tej misli zjedinili, je postajala galerija vedno nemirnejša, ki se je konečno z iz-' razom velike nevolje odstranila. Bili so to, kakor so mi povedali, Romuni, ki baje smatrajo monarhijo kot svojo gospodarsko nasprotnico in se čutijo kot zapostavljene od monarhije. Cilj sistematično ovirajo. Zato vidijo v av-stro-nemški carinski zvezi svojo defi-nitivno izključitev od nemškega trga."
Vprašanje carinske unije sega torej globoko v mednarodne zadeve in ni samo privatna avstro-nemška stvar.
NALOGE FRANCOSKIH KATOLIČANOV PO VOJSKI.
V pariški "Revue pratique d'Apo-logetique" opisuje Maurice Baussard položaj, v katerega so zašli francoski katoličani in govori o nalogah, katerim bodo morali po vojni posvetiti vse svoje moči.
Najprvo ugotavlja: Cvet katoliške mladine francoske, v' katero so stavili tako velike upe, je decimiran. Voditelji kakor Charles Pegny, Ernest Psi-chari, Josue Oele-Laprune, abbe Mar-raud, jezuit Gilbert de Gironde in še več drugih je padlo.
Izredno veliko je tudi število padlih častnikov in ravno v njihovih vrstah so se nahajali možje, ki so ostali zvesti stari veri in tradicijam. Pisatelj si ne prikriva in navaja značilne dokaže, da antiklerikalizem še zdavnaj ni pobit in "dobro je s tem računati, kajti če bi ravnali drugače, bi si delali iluzije, ki morejo več škodovati nego koristiti, kakor je to storilo naše časopisje, .ki je na predvečer padca Ant-werpna pisalo, da se ta trdnjava ne da vzeti in to dela še danes, ko od časa do časa piše, da bosta Italija in Ru-
lje:
b) Združiti vse kat. Slovence v Ameriki v eno celoto.
Slovenci smo, kakor vsak drug narod, med seboj razdeljeni in razcepljeni. Tako doma v starem kraju, tako tudi v Ameriki. Razdeljeni smo pa politično in po prepričanju.
Doma so naši rojaki politično razdeljeni v tri stranke, oziroma v dve glavni, ki voditi vse politično javno narodno življenje.
Politične stranke, dokler ostanejo strogo samo pri politiki in jih ni preveč, so za vsak narod koristne. Take stranke druga drugo nadzirajo pri delovanju za občni blagor, vzbujajo med seboj tekmovanje, katera bo več dobrega storila za narod, pri raznih narodnih podjetjih se z nasprotovanjem vsako vprašanje pojasni in vseskozi1 Kako
brezverce, tudi ne za socijaliste. Teh niti ne mara. Ti naj ostanejo, kjer 50.
Ali Zveza kliče na boj? Ne! Z -lioče samo ljubi mir, bratsko ljube Vendar pa ne mara biti kaka cinco ska Zveza slabih kimovčekov, ki bi zbali vsakega boja za svoja načela svoje prepričanje. Zveza hoče zveza mož, nevstrašenih, navdušen zavednih, ki so pripravljeni za skup cilje tudi žrtvovati, tudi trpeti in če treba — tudi bojevati se. Zve hoče pomesti lastni tabor. Kdor naš s srcem, ven z njim! Socialisti m
brezverci naj ostanejo, kjer so m
kar
med tema dvema našima taboroma stokrat, tisočkrat, pa se bo vse tisočkrat pokazalo, da ne moremo skupaj.
Tu torej ni pomoči! Tukaj se tudi Slovenci nikdar in nikoli ne bomo združili. Da, tukaj se niti združiti ne smemo, kajti za katolika velja pravilo, ne mešaj se med gnjila jabolka, da se ne okužiš sam!
Kar si je torej Zveza postavila kot svojo nalogo, ni torej ta splošna, nemogoča edinost med nami, temveč hoče delovati na to, da se združimo mi, ki smo po svojem prepričanju že itak v enem taboru.
Na žalost namreč opazujemo, da se širi med nas še nadaljno cepljenje <in deljenje, deljenje v posameznih taborih. Tako vidimo, nismo edini slovenski duhovniki, niso ediili naši katoliški možje, ni edinosti v naših katoliških organizacijah, nikjer! Nekak ču-' ste že den proces deljenja in cepljenja se je pojavil med nami, ki mora s skrbjo napolniti vsakega pravega rodoljuba.
Naj ne slepe drugih! Naj ne na; padajo poštenih mož, to hoče Zveza-Ne ofenziva, temveč defenziva, sanW' defenziva je namen Zveze.
Ali niso to vzvišeni nameni, katere si je postavila Zveza? Ali torej 111 Zveza potreba, živa, krvava potre" naših sedanjih dni? Ali ni vzela te" idealov iz srca vseh rodoljubov?
Zato pa, možje rodoljubi, skupaj-Združimo se! Podajmo si roke 10 srce! Stopimo v Zvezo ter spreji«'011; njene cilje za svoje! Pridimo veekra skupaj! Poglejmo si bratovsko v 0lI' stisnimo si bratsko roke iit navduši®0 se za skupno delo v skupne koristi namene. Sedanji čas je čas organ'*3 cij katoliških mož. "Holv Name So; ciety" kat. mož zmaguje. Katohs možje so se zavedli resnosti casa .
razmer. Vsi hite skupaj! - ^
Katolišta
slovenski mož, boš saipo ti ostal sam-Ne! Za njimi!
prerešeta, preje se kaj započne.
Ako torej nekateri naši idealisti tožijo toliko čez "nesrečni kranjski prepir" in na dnu pekla obsojajo te prebite "klerikalce", pokažejo, da ne razumejo politike. Politika brez strank je sploh nemogoča.
Kar je pri "kranjskem prepiru" obžalovati je samo to, da so liberalci za-
se cepijo Jednote in Jednotice. Kakor gobe po dežju nastajajo. Ako bi se cepili brezverci med seboj, ni nič čudnega, ampak nekaj naravnega. Toda ravno ta bolezen se pojavlja med nami samimi. Cepimo se vedno dalje in dalje. In posledica tega? To sami vidimo! Narod nam tone v neko po-surovelost in brezverstvo. Propada gospodarsko in moralno. Podoben je nesli v politiko versko vprašanje in j potapljajočemu se človeku, ki se bori tako prisilili pošteno verno slovensko z valovi in prosi pomoči, pomoči pa ljudstvo, da se je v svoji stranki mo-i od nikoder.
ralo jim odločno postaviti po robu, ker Vse te razmere so se na vstanovni drugače bi se jim znalo zgoditi, kakor konvenciji "Zveze" dobro premislile se je zgodilo francoskim katolikom. in sad tega premišljevanja je Zveza Nekega lepega dne bi jim liberalci po-! Kat- Slovencev. Tako ne sme več da-prodali vse cerkveno premoženje, ka-1 ije Ako bo š]o tako nap^j, sam; sebi terega so s tolikimi žrtvami skupaj kopljemo prezgodnji grob.* Zato tre-
spravili.
V Ameriki o" klerikalcih ali liberalcih ne moremo govoriti, ker teh dveh strank naša politika ne pozna. Tukaj smo ali demokrati ali pa republikanci, ali pa socijalisti. Kako more po tem
munija ravnokar posegli v boj. Go- ,kcl° tukaj še pisati, da hočemo kleri-
voriti o takojšnjem in splošnem pre-rojenju naše dežele, bi ne bilo nič drugega, kakor od Boga zahtevati nov čudež."
Baussard svari svoje rojake, naj nikar ne upajo preveč od vojnih izpre-obrnjenj, kajti velik del teh izpreobr-njencev bo v prejšnjem miljeju poa^il prav lahko prav tak kakor prej. Končno poudarja, da je stališče vlade še vedno isto, kakor ga imajo tisti, ki .vso krivdo te grozne vojske valijo na nemškega cesarja. Antiklerikalizem te vlade se ni prav nič omilil. Dovolila, je katoličanom le to, kar je trenotek nujno ukazoval; toda medtem, ko je belgijska vlada vzela voditelje opozicije v svoje vrste, može iz one opozicije, ki
kalizem zanesti med naš narod, je nerazumljivo! Kranjski klerikalizem je tedaj Uamo velik "bav-bav" nekaterih omejenih glav, ki sami ne vedo, kaj je klerikalizem.
Kar pa je med nami silno obžalovati, je, da smo tako zelo razdeljeni po prepričanju, zlasti po verskem prepričanju. Tako je nekaterim izmed nas sv. vera najdražji zaklad na svetu, tako da življenje brez vere ni vredno življenja. Nasprotno pa drugi mislijo in so prepričanja, da je vera največja nesreča za človeka, da se mora zato uničevati, kadar, kjer in kolikor !e mogoče. Ta boj pa ni nič drugega, kakor boj med dobrim in hudim! Kdor hoče vero, hoče dobro, ki ga vera uči in hoče. Kdor noče vere, noče dobrega. Boj
je prej vlado tako pobijala, kakor bi,	, , -,
, ,	. .. , . ., . I med dobrim m hudim pa je vedno bil
tega francoska opozicija ne bi nikdar i . ,
storila, — se je pa francoska vlada branila sprejeti vsaj enega, pa naj bi bil še tako zmožen. ..
Tako zaničevanje in sovraštvo, ki divja v tako resnem času, je treba bolj upoštevati kakor pa kak posamezen slučaj sektirarstva (razlike V nazorih) in vse to nam daje slutnjo, kako se bodo ozirali na nas; če se našim vojakom ne bo več treba bojevati proti tujcu."
"Tukaj je neobhodno potrebna organizacija," pravilno pravi Baussard, "ne da postane sedanji rod, ampak prihodnji katoliški rod gospodar v deželi.'
Pisatelj poziva svoje rojake, da po vzoru katoličanov drugih dežel, vneto
CARINSKA ZVEZA AVSTRIJE Z NEMČIJO.
V "Novi Preši" od 24. aprila priob-nje prvi ogrski strokovnjak v carin-sko-političnih zadevah, Aleksander pl. Matlekovits. daljši članek o tej tvarini, katerega konča z besedami: Prijateljska in blagohotna politika pogodb je danes jedino možna oblika gospodar skega zbliianja, če carinska unija ni izvedljiva, — Pripominjamo, da se je isti strokovnjak, ki je napisal o carinski uniji priznano strokovnjaško delo, v "Pester Lloydu" izrazil nedavno proti carinski uniji.
Dunajski listi poročajo dalje, da so se tudi v klubu industrijalcev dne 22. aprila havili s tem vprašanjem, kjer se niso izrekli direktno za unijo, ampak samo za kolikor mogoče veliko zbližanje na gospodarskem polju. Ka kor poroča "Preša", je trgovsko poli
in vedno bo.
V ta dva tabora je pa razdeljen ne samo naš narod, je razdeljen celi svet. Od kar je bil Lucifer in njegova vojska pahnjen v pekel, je bilo vedno, je in bo vedno nasprotstvo med dobrini in hudim, med Bogom in njim. Kjer je Luč tam ne more biti tema.
Zlasti je pa svet razdeli! v dva tabora Gospod sam, ko je rekel: "Kdor ni z menoj, je zoper mene." "Ne morete dvema gospodoma služiti." Da, na Oni veliki strašni petek, ko je sredi dneva solnce otemnelo, ko se je zemlja tresla, ko je zavihrala na gori Kal-varski zastava Križa, tedaj se je človeštvo razšlo na dve strani in se razcepilo v tabora zanj in proti njemu.
ba najprej združiti voditelje naroda, vse odlične slovenske kat. veljake med seboj, in jih pridobiti za skupno delovanje, da bomo pozabili na osebnosti in delovali samo za stvar. Z voditelji treba združiti vse kat. ljudstvo. Vsi, ki smo še dobre volje, pa smo morda iz kakih malenkostnih uzrokov razprti, needini, se moramo združiti, duhovniki z lajiki, lajiki z duhovniki in ponesti moramo med širni narod nazaj duha edinosti, sloge, duha bratstva. To in edino, to je namen Zveze. ' Ni pa namen Zveze, razdvojevati nas, da bi zanesla morda med nas kak prepir, da bi morda ščuvala brata proti bcatu, naselbino protftiaselbini. Ne, Edinost in bratstvo hoče med nami. Zvezo hoče, in sicer ^aino zvezo med možmi, ki so že itak zvezani med seboj po enem prepričanju, ki so že enega srca in enega duha. Zveza ni za
na»
lajpicj	».j
krog vso našo čč. slovensko duhovs
no, imenoma najprej našega vlad' ■ mil. g. Trobeča, oba gg.
Monsigno^3.
in vse naše pijonirje, ki so že v delu in zvesti službi za Boga m r .
V naš krog vabimo dalje vse na® može rodoljube, predsednike J . ^ in kat. društev! Možje rodoljubi-
dolga leta orali ledino n»se^ slovenskega društvenega življenja 111 ^ svojim narodom, vsi prvi naseljenci,^ ste z velikim trudom in velikimi Ivami polagali temelje našim 0.r®ya-zacijam. na večer vašega življenja vabimo v naš krog! Nam mlajšim* . nismo prenašali teže dneva, kakof^ ki ne vemo, koliko vaših žrtev je 5 lo za to, kar imamo sedaj mi, n treba Vaše prve navdušenosti, rodoljubja, miroljubja-in edinosti. ^ dite v naš krog in obnovite z nam' prve čase zlate edinosti in slog*-^ bratstva. Združimo vse koščeke s
paj, kakor ste bili združeni nekdaj Kakor vidite sami, temelji, katere^ Vi s tolikimi žrtvami postavili, se | jejo,
Zato, skupaj! Pokrepimo j'h'
Da, vse rojake, katerim je se "
naš narod in njega napredek, ki ' ^
še iskrico ljubezni in navdušenj2
svojo sveto vero, kličemo skupaj-
Kdor je naš, k nam!
j i Vsi za jednega, vsak za vse.
Strah božji.
V današnjih dneh potrebujemo^
ločnih src. Strah božji pa edin srca odločna. Kjer torej strahu ^ jega ni, nastopi strah pred ljudm ^ strah pred ljudmi pa dela srca ^ ločna. Tak človek se boji svoje s Norček, pa, ki se boji sence.
Vsako delo lestvica do nebes. ^
"Prijatelj!" je rekel nekoč redo^ ^ svojemu sohratu, "zatrjam, da do^ ^ sodnji dan moje bukve, ki sem J1^. j,, sal in tvoja metla enake vre n°^0,ne-če si ti imel boljši namen, ko si I tal, nego jaz, k'o sem knjige p'sal-te večja slava v nebesih.
skrbijo za doliro časopisje in v politiki j Od tedaj se mora vsakdo, brez izjeme,
bolj poudarjajo tisto, kar jih druži, ne pa tistega, kar jih loči.
Irci in sv. maša.
Obče znano je globoko spoštovanje, katero so imeli Irci do daritve sv. maše. Radovoljno so se podvrgli kazni, katero je nastavila angleška prcrtestaii-ška vlada, da so smeli bivati na sv. maši. Irski duhovnik pripoveduje o tej dobi tako-le: "Kakor deček sem vedno spremljal svojega starega očeta na poti v cerkev. Vselej sva morala črte hrib. Kadar sva šla mimo neke visoke pečine na teSn hribu, odkril -e ji je stari oče. Nekoč me je radovednost gnala, da sem ga vprašal po vzroku. "Ne čudi se, da jaz tako spoštujem ta kraj. Celih 20 let sem bil vsak dan pod to pečino kleče pri sv. maši. Tu smo se morali zbirati skrivaj, ker tu se je opravljala ta sv. daritev." — Irci so se torej morali pod vedrim nebom zbirati na sv. daritev; a danes jih je mnogo, ki niti v veličastne cerkvc ne gredo, da bi bili na sv. maši.
odločiti za en ali za drugi tabor. V sredi ne more biti nihče. S Kristusom ali pa proti Kristusu, lii sicer sta se ta dva tabora od tedaj razdelila nc-spravno, brez možnosti na kak kompromis. "Kdor ti i z Menoj, je zoper Mene," ta ostra odločitev, ta jasni mejnik stoji trdno med nami in nas loči, loči za vedno.
Tako	tudi mi Slovenci torej
razdeljeni v ta dva tabora, ki si nikdar edina biti ne moreta in tudi ne smeta. Ako torej nekateri obžalujejo to naše razcepljenje in hočejo te edinosti med nami, ne poznajo stališča. V tem o-ziru moremo biti edini samo takrat, ako bomo vsi ali na strani Kristusovi ali na strani antikristov!. Brezverec nie bo imel samo takrat rad, kadar bom tudi jaz brezverec, ali ako ga jaz spreobrnem, da bo postal veren nazaj. Neizprosen je in nespravljiv. Katolik bi moral biti pa tudi tak v svojem prepričanju. Raje dati kri in življenje, kakor pa le za pičico odstopiti od svojega prepričanja, od svojega Boga.
Zato pa naj poskusimo narediti most
Photon by American Presu Arfnoclution.
OTROCI ŠČETAJO ZOBE ZA NAGRADL.
Otroci javnih šol v New Yorku, čisteči svoje pri nedavni javni tekmi za nagrade.
zobe
- ščetin'
zobnin" SLC
Družba sv. Družine
V ZJEDINJENIH DRŽAVAH SEVERNE AMERIKE. Vstanovljena 29. nov. 1914. Iukor. v drž. 111., 14. ma ja 1915. SEDEŽ: JOLIET, ILL.
GESLO: "VSE ZA VERO, DOM IN NAROD." "VSI ZA ENEGA, EDEN ZA VSE."
V Predsednik.........George Stonich, Joliet, 111.
W^M Podpredsednik____John N. Pasdertz, Joliet, 111.
Tajnik................Josip Klepet, Joliet, 111.
^Kr	Zapisnikar......Ant. Nemanich, Jr., Joliet, 111.
^^	Blagajnik.,.............John Petric, Joliet, 111.
NADZORNI ODBOR: Anton Kastello, La Salle, 111.	2. John Stua, Bradley, 111.
3. Nicholas J. Vranichar, Joliet, 111.
FINANČNI IN POROTNI ODBOR: Stephen Kukar, Joliet, 111. 2. Anton Trgovčič, Mount Olive, 111. 3. Josip Težak, Joliet, 111.
Glasilo: AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet, III.
Se Pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritožbe na> Pošljejo na 1. porotnika.
J^ieno IJruštvo za Družbo sv. Družine se sme ustanoviti v kateremsi-
m«tu države Illinois s 8. udi obojega spola. 16 ,) sPrejema moške in ženske za ude v Društva iz vseh krajev od 0 55. leta. Ob pristopu plača vsak član(ica) en dolar v rezervni sklad. ^/LAČUJE SMRTNINE $250.00 ali $500.00 dedičem umrlega člana |ist' 0 vsoto takoj po sprejemu in sicer še isti dan, ko so vse tozadevne j ' v redu in sprejete v gl. uradu.
Za LA^UJE ODŠKODNINE, katere je deležen vsak član(ica), in sicer: a Popolno izgubo vida na enem očesu vsoto $100.00; J8 P°Po'no izgubo vida na obeh očesih vsoto $250.00; ,a !zg"bo ene roke nad zapestjem vsoto $100.00; 2a !Zgubo obeh rok nad zapestjem vsoto $250.00; ?a 12gubo ene noge nad členkom vsoto $100.00; za i*^0 ol!eh nad členki vsoto $250.00; za ;Zgubo najmanj štirih prstov ali cele dlani ene roke vsoto $50.00; 2j ? ? naJ'manj štirih prstov na eni nogi ali stopala vsoto $50.00; ko delo°	hrbtenico vsoto $100.00, če je ud za vedno nezmožen za vsa-
se i^AČUJE ZA OPERACIJE, česar je deležen vsak član(ica) in sicer inkratn a Vsota $50.00 za enkratno operacijo na slepiču (appendicitis) in za ^ , ° °Peracijo na kili ali vtrganjem.
Ve£ ra^°S.'todnine in operacije se ne pobira rednih mesečnih asesmentov, tem-Plačat; Pr!S-uel
tajnik na vse člane (ice) primeren asesment kadar je treba izplačil POsk°dnine ali operacije za ta sklad, da se pokrijejo poškodnine in
"a za operacije.
|h Š*an(ica) je deležen vseh dobrot in pravic (po dne 1. maja 1915), ki t>. S ^ • S- D. takoj ko je bil pravilno sprejet v katero Podružnico in
.'	tega plačujejo Društva bolniško podporo.
°2'rom p'aeajo sledeči asesment z ozirom na starost ob pristopu in z
na vsoto zavarovalnine: Ra2red Za $250.00:	"	Za $500.00:
1	Starost. Asesment. Razred. Starost. Asesment.
2	........ 16—20 .......... 18c 1 ......... 16—20 .......... 35c
3	........ 20—25 .......... 20c 2 ......... 20—25 .......... 40c
4	......... 25—30 .......... 23c 3 ......... 25—30 .......... 45c
5	. "..... 30-35 .......... 25c 4 ......... 30—35 .......... 50c
6	. ....... 35-40 .......... 28c 5 ......... 35—40 .......... 55c
7	. "..... 45 .......... 32c 6 ......... 40-45 .......... 63c
8	. ....... 45-S0 .......... 38c 7 ......... 45—50 .......... 75c
Pole..... 50~~SS .......... 4Sc
—- ^^Sa plača vsak član(ica) še 5c na mesec za stroške.
SUSPENDOVANA ČLANICA.
Od društva št. 2, Mt. Olive, 111.: Agata Šeketa.
zahvaljujem, ki so se piknika udeležili in nam pripomogli k uspehu.
Z bratskim pozdravom
Geo. Krall, preds.
La Salle, 111., 21. jun. — Tem potom naznanjam članom in članicam dr. sv. Družine štev. 3, spadajočega k Družbi sv. Družine, Joliet; 111., da se vrši redna mesečna seja dne 27. junija 1915 ob 2. popoldne v prostoru sobrata Jožefa Woodshenke, na prvi cesti. Na to sejo ste vljudno vabljeni in prošeni, da se polnoštevil.no udeležite seje vsi člani in članice, ker je že četrta nedelja v mesecu ter je potreba prec po seji poslati mesečnino na glavni urad. Izšel je tudi zapisnik prvega glavnega zborovanja in znamke, ter več drugih važnih in potrebnih reči za korist in' napredek društva. Pričakujem obilno udeležbo.
Ant. Kastello, tajnik.
^STOPILI ČLANI(ICE).
^ Št 4' Bradley, 111.: Frank
. Joliet j.
®.tva sv' n -23' iun' — Članstvo dru-
fc JUdn° vabi"21"6 št D- s- D- s« u-8a čustva t* redno mesečno sejo telijo ok' Se bo Vfšila prihodnjo ' Na navadni uri.
TCŠiti- Dos^1 je Več velevažnih reči za l-Vl 'n edin i° g'ede PriPr:'v na naš ri 8a naše h Snji ^venski piknik, V julija ,rQKVO Priredi v "edeljo, ^h te J , V ^heiler's Parku. > bod0 £nP;knika j« zagotovljen, otroci ,(,Ce) ^delovali in če ^ 0rej Drirf;"16'1 na Park s stariši.
sejo, da se do-! 'fc«„e. " le ^ružene moči so u-
____Odbor.
i, ^y Tli "—-
V° Sv dV : 19' Jun- Naše dru-Sv°i Prvi "e,st- 4' D- S. D. je ime-
'» odbora se vsem
P0NEVERIL JE.
Krimina'"a humoreska. nCi ■' morem .
i in strif mi.sI»i »ič dolgočas-- Pol«* :	kakor vožnjo
O10 Pa fc D«»aia v Trst, da ne' ak° Je vreme oblačno, liti Vetov"ozilai, ,s niiesar, da celo je , "aj,»iaiijš,.„ 8a Smrečnika nimaš 'o.iS	vžitka. Ta vožnja
Hi rrat l.o te- " ako. si «e vozil že
di	vsak, • Vasica ob progi.
: da k nje» v k iČUvajni«- Človek se-«Hai°niaj dihaš° v Voz" je soparno. : "e ,. eriii r ' °° oknu brenči muha, vsa^,bavat^0t fod nogami te zač-
<!aS z°Pet ka i'' "
dole f°P.otftiki . 3 zb"di. Ako so v
' i®1'.-yečin°m» stvar še
Ho okna.al! ' t!	da se
v0ri, \P°8oVOri! I,a ^ zabavajo med
sem i ,m0j't01,0g0 U°ne Str • ob taki l"iliki 111 SK f »e: ^^ nekoliko iz
'Co na Bvetur0^ Wal<CirŠfle Uh° - - Pred
k \T 8°spo,i , asPr°ti mi je
i' PottNeka SL kad" debelo «ku-
t°Varjala i V? «o«Podična se < iStVa- VIST'.1" dobroti vege
2 vsem r K-Ce'° zaJd "eki
ik	SV°J'm "spleenom".
Vsak čas je drl sedaj k temu, sedaj k onemu oknu, gledal skozi svoj velikanski daljnogled in vzklikal: "Very well, sein serr schoen!"
"Pernegg!" zakriči sprevodnik in odpre vrata. Vstopita dva gospoda. Prvi se mi . je zdel, da je igralec; bodečih oči, gladkoobritega obraza in prežečih potez okolu ust. Drugi je bil dolg, mršav možak, redkih brk, vodenomo-drih oči in rumenkastih ustnic. Videti je bi! zelo bojazljiv. Vsedel se mi je nasproti, medtem ko se je prvi vsedel na mojo desiio.
Vlak ropota dalje. Vsak četrt ure .se mi zdi cela večnost. Pogovor se vrti vedno še o hranilni vrednosti ze-| Ija, kolarab, jabolk itd., in pretrga ga le tupatam Angležev "Very well".
Vlak zopet obstane. Zadnja postaja pred Gradcem, Jndendorf. Vrata se odpro, starejši gospod zardelega lica, se s težavo spravi v voz. Vsede se; vzame iz žepa časopis, vlak se pa odpelje. Kar odloži časopis, začne mahteti z obema rokama in bruhne iz sebe: "Ježeš, ali ste že kaj slišali — ne, no, kaj takega, — blagajnik poso-ijilnice v Brucku je pobegnil s 100,000 kronami, — ne, kaj se vse ne doživi!"
Potnik z risjimi očmi kraj mene se zgane.
"Kdaj se je to zgodilo?" vpraša. ^ "I, no, danes zjutraj, so precej prišli na to!"
Slučajno se ozrem na onega bojazljivega človeka, ki mi sedi nasproti.
Bil je bled, kakor zid pod klopjo, in ! nemirno se je premikal na svojem se- i dežu.	!
"Ali ni tudi popis osebe zraven?" S vpraša oni.	S
"I, seveda je. Tat je dolg, mršav( i človek, ozkega lica, nosi očala z rože- S nim obodom in barovko, bojazljivo po- ! našanje."	S
Nehote pogledam zopet onega, ki mi ' je sedel nasproti. Tudi oni drugi, ki S ga je ta slučaj tako zanimal, ga je opa- i zoval. Čudno, vse se strinja! In to vprašanje, — hm! Bledi možakar se ; je stisnil v kot. Na čelo so mu stopile debele kaplje znoja in oči so mu srepo strmele na časopis. Pogovor o jabolčniku je prenehal.
Vse je gledalo vanj, edino le Anglež je še občudoval "slikovito" okolico.
Glej, glej, baroko tudi nosi. Ko se je premaknil, mu je zdrknila z glave in pokazala se je pleša.
Potnik z risjimi očmi vstane in stopi k njemu.
"Oprostite gospod, ali vas smem vprašati za ime? Vaše ponašanje in vaša vnanjost v zvezi s tem, kar smo ravnokar slišali, opravičuje moje vprašanje."
Nagovorjeni je sedel na svojem prostoru bled kakor smrt. Krčevito je premikal ustnice, ali besede ni spravil na dan.
"To zadostuje!" nadaljuje oni. "U-pravičeno menim, da ste vP poneverja-lec. V imenu postave vas aretujem. Tu moja legitimacija." Pokazal je policijski znak.
Sedaj je hotel govoriti oni drugi.
"Ali, — ali--" je zajecljal.
"Bodite sedaj mirni!" ustavi policijski uradnik.
"Ali — jaz sem vendar -—" "Mir, kdo ste, to že izvemo pri zaslišanju." — Oni drugi se ni upal več ugovarjati.
"Ujetnika izročim policiji v Gradcu in prosim ostale sopotnike, da gredo z menoj kot priče," rohni uradnik napram nam.
"O ježeš, jaz moram domov. — Nimam časa. — Sein serre fatal" itd. se "je glasilo vsevprek.
Ppmagalo pa le ni nič. Morali smo izstopiti v Gradcu in iti k policiji.
"Fatalno, serre fatal," si mislim tudi jaz, ali vendar je nekoliko izpremem-be. Smilil se mi je ubogi tat. Zobje so mu šklepetali, kakor kolesa v mlinu.
"Kako vam je ime?" vpraša komisar, ko mu je povedal policijski uradnik, naš sopotnik, ves slučaj.
"Peter Tep-tep-tepner," jeclja aretira ne c.
"Oslarija! Povejte vendar resnico, ko se vas je izpoznalo!"
"A-a-li, jaz vendar nisem blagajnik, jaz sem krojač!" "Ali morete to dokazati?" "Tu so moje li-li-listine!" Pokaže listine. Bile so prave. Komisar je v zadregi. "Zakaj pa-niste takoj povedali tega?' "S-saj nisem smel go-go-voriti!" "Hm, pa vendar ne morem razumeti, zakaj ste se tako prestrašili, ko je prebral gospod ono vest o pobeglem blagajniku?"
"O Bog, gospod ko-komisar, ože-, njen sem, otroke imam, in blagajnik mi je še dolžan celo obleko."
Tu se nismo mogli več zdržati. Popokati smo hoteli smeha. Celo Anglež je raztegnil svoja usta in. se smehljal kakor zaljubljen krokodil.
Ubogega krojača so seveda morali takoj izpustiti. Da, da, bilo. je "fatal, I serre fatal", posebno za onega policijskega uradnika z risjimi očmi. Zame ; pa ne. Imel sem pač one ure še ostale vožnje kaj premišljati, moji sopotni-t ki so pa imeli vsaj nekaj pametnejšega gradiva za pogovor, kakor pa zelje, , kolarabo in jabolčnik.
1 Wilson ostane pri svoji zahtevi.
i Washington, D. C., 22. jun. — V da-1 našnji redni seji, ki se je vršila pod ' predsedstvom predsednikovim, se je vlada bavila skoraj izključno s položajem zunanjih odnošajev. G. Wilson je , 'svojim ministrom naznanil, da je slej kakor prej odločen, ostati pri zahtevi, k da se ameriški državljani ne smejo izpostavljati nobenim nevarnostim v po-' morskem vojnem pasu.
;	Jolietska novica.
1	— Srebrno poroko sta obhajala v ne-
.	deljo dne 20. t. m. g. Marko Nemanich
.	in soproga Marija. G. Nemanich je
-	bil rojen pred 52. leti na Božakovem v 1	p. d. Krcjačevi hiši. V»Ameriko je
prišel pred 30. leti in je bival par let , v Minnesoti, a zadnjih 25 let pa sta-(. nuje z družino v >voji hiši na 204 Ross
-	St. Ga. Nemanich je bila rojena v i Zemelju št. 20 in je hči tamošnjega posestnika g. Jan. Filaka, ki je šfe čil in
:i	zdrav ter star do 75 let. Poročena sta
e	bila 18. junija 1. 1890 v nemški cerkv
i,	v Jolietu, ker takrat še ni bilo sloven ske. Ta zakon je bil blagoslovljen s
a	11. otroki, od katerih 9 še živi. Dve
e	hčeri sta omožicni. Po poroki v nede
z	ljo se je razvilo popoldan na njih do-
-	mu gostovanje, katerega se so udele
-	žili poleg sorodnikov tudi znanci slav 0	ljencev. G. Nemanich ima v Towel "	City, N. D. brata J. M., ki je premo e	žen farmar, a soproga ima tu dva brat:
gg. John in Anton Filak in eno sestro Slavljenca se zahvaljujeta vsem za če i- stitke, Rev. Plevniku za govor ob po roki in vsem, ki so ju posetili na ome njeni dan na njih domu. Bilo srečne i. do zlate poroke!
/
iSliiSiSŽš^ S S K SffiSSSiiiii I	S
i CENIK MOLITVENIH gg S NABOŽNIH, PODUČNIH £ i IN ZABAVNIH KNJIG g 1 ^ iiiiiiSS katere se dobe v^K^ i gg §a KNJIGARNI AMER. SLO- iš j i VENCA, JOLIET, ILLS. 1
PODUČNE IN ZABAVNE KNJIGE.
Mi Boga Stvarnika res ni treba..25c \.merika, ali povsod dobro — doma najboljše ..................20c
Angleščina brez učitelja..........4Qc
-Vrumugam, sin indijskega kneza. Dogodljaji spreobrnjenega indijskega princa.........:.........20c
iabica ...........................50c
3eatin dnevnik ..................20c
Bahovi huzarji in Iliri............75c
3ajke in povesti .................75c
Belgrajski biser. Pov. iz starih dni 20c Beneška vedeževalka ali proklet-
stvo in blagoslov ..............25c
Berač. Povest. — Elizabeta. Črtice 20c
Bitka pri Visu 1. 1866.............25c
Bled sedaj in nekdaj .............20c
Božja kazen. — Plaveč na Savini.
—Čudovita zmaga .............20c
Boj s prirodo. •— Trekova Uršika..20c
Boj in zmaga. Povest.............25c
Bojtek, v drevo vpreženi vitez....20c
Božični darovi. Povesti...........20e
Jurska vojska ...................25c !
Cvetina Borograjska. Povest......40c
Cvetke zelene in zvenele za mlade in stare ........
...............25c
Cas je zlato .....................25c
Ciganova osveta .................25c
Črni bratje. Povest .............20c
Darovana. Povest ...............25c
Doma in na tujem ...............25c
Domači zdravnik ................60c
Emanek, lovčev sin. — Berač......20c
Erazem Predjamski. Povest iz petnajstega stoletja ..........r----20c
Evstahij. Povest.................25c
Feldmaršal grof Radecki.........20c
Ferdinand .......................25c
Frank baron Trenk, vodja hrvatskih pandurov .................25c
Friderik Baraga .................50c
General Lavdon, oče vojakov imenovan .........................20c
Godčevski katekizem; Ženitne ali
svatbine navade in napitnice____20e
Gozdarjev sin. Povest............20e
Gozdovnik. Povest iz ameriškega
življenja, 2 zvezka po...........75c
Grizelda, kmetica in grofica.......20c
Hedvika banditova nevesta. Povest 20c
Hitri računar ....................40c
Hmeljevo cvetje. — Marijina podoba ,,,..........................25c
Izdajavec. Zgodovinska povest iz
turških časov ..................25c
Izgubljena sreča. Povest.........20c
Izidor, pobožni kmet. Povest.....20c
Izza mladih let, pesmi...........30e
Jagnje. — Starček z gore..........30c
Jaromil. češka narodna pravljica..20e
Jozafat, kraljevi sin Indije........25e
Kanarček, Kresnica. — Kapelica r
gozdu ..................... ...,2®t
Kirdžali, podonav. povest ........Ste
Kmetijsko gospodarstvo .........7Sc
Knez črni Jurij, osvoboditelj Srbije. Zgodov. povest ...........Zk
Kraljičin nečak. Zgodovinska por..2S< Krištof Kolumb in odkrit)*. Amerike ...........................J0c
Koliščina in stepe. Povest........21k'
Kraljica Draga, izvirna poreit iz
srbskega kr. dvora.............25t
Križem sveta. Zgodovinska povest 50c Kako naj se pišejo zasebna pisma.SOc Krvna osveta. Povest ... .1.......30«
Lažnjivi Kljukec ................20e
Ljubite svoje sovražnike. Povest..20c
Lurški čudeži ..................$1.00
Ludevit Hrastar.—Golobček......25c
Ludovik, mladi izseljenec.........25c
Maksimilijan I., cesar mehikanski, 20c
Marica. Povest .................40c
Mali vseznalec — Mali vedež.....25c
Malo življenje. Povest ...........4S<
Marija hči polkova, zgod. povest..2Sr Marijina otroka. Povest s kavka-
Marjetica. Idila ................SOc
Maron, krščanski deček...........2Sc
Materina žrtev...................Xk
Mati božja dobrega sveta, povest..SOt Mati božja na blejskem jezeru...,25c Matevž Klander—(Spiritus familia-ris. Zgodovina motniškega polža.
Gregelj Koščenina) ............20e
May, Eri. Povest ...............30«
Mirko Poštenjakovič. Povest......20c
Mlada mornarja. Povest .........25c
Mladi samotar. Povest ...........20c
Mladim srcem ...................40t
Mlinarjev Janez. Slovenski junak
ali uplemenitba Teharčanov.....50c
Medvedji lov. — Čukova gostija.. .40«
Močni baron Ravbar.............20c
Mož Simone.....................50t
Mrtvi gostač ....................25<
Na Jutrovem ....................40c
Na preriji. Povest ..............20c
Na divjem zapadu................SOc
Najboljša dedščina.—Leseni križ..25c Narodne pripovedke v Soških planinah ..........................20c
Naseljenci. Povest ..............20c
Naselnikova hči, cvetlica pustinje, 20t
Naš Dom ......................,20c
Nedolžnost, preganjana in poveli-
čana. Povest ..................25c
Nikolaj Zrinski ..................25c
Nekaj iz ruske zgodovine.........20c
Nesrečnica. Povest ..............20e
Nezgoda na Palavanu. Povest.....20e
Od Leona do Pija...............20c
Odgovori na ugovore proti sv. veri 30e Pavliha v slov. obleki. Smešne pov. 20c
Pavlina ..........................25e
Pesmarica — Slovenska...........SOc
Pesmi — Janko Zirovnik..........3Gc
Pirhi. — Ivan, turški sužen. — Krščanska obitelj .................25t
Pisana mati.....................,50c
Pisanice, pesmi za mladino........SOc
Ponižani in razžaljeni............SOc
Poduk rojakov ali kažipot r Amer. 40c
Poslednji Mohikanec. Povest......20«
Postojnska jama .................20c
Potop ..........................$1.00
Potovanje v Liliput...............20e
Povodenj ........................25<
Pauk zaročencem in zakonskim.. .'St
Praški Judek ....................20<
Pred nevihto, novela ............25c
Preganjanje indijan. misijonarjev..25<
Pregovori, prilike in reki.........30«
Prešeren in Slovanstvo...........50<
Prešernove poezije ..............75«
Pri Vrbovčevem Grogi. Povest____20<
Pridni Janezek in hudobni Mihec..35i
Prihajač. Povest .................50<
Princ Evgenij Savojski, slavni junak in vojskovodja avstrijski.
Zgodovinska povest............2th
Pripovedke za mladino. I. in II. zv. 20
DRUŠTVO SV. DRUŽINE
(Holy Family Society) štev. 1, D. S. D. v Jolietu, I1L
Geslo: "Vse za vero, dom in narod." "Vsi za enega, eden za vse."
Odbor za leto 1915.
Predsednik...........George Stonich.
Podpredsednik........Stephen Kukar.
Tajnik.................. Jos. Klepee
Zapisnikar.......Anton Nemanich Jr.
Blagajnik................John Petric.
Reditelj................Frank Kocjan.
Nadzorniki:
Anton Šraj^ Jr. Nicholas J. Vranichar, Joseph M. Grill.
To društvo sprejema v svojo sred« može, žene, fante in dekleta od 16. do 55. leta.
To Društvo izplačuje bolniške podpore $1.00 na vsak delavni dan za 5Qc na mesec.
Izplačuje zavarovalnino, poškodnino in za operacije, za plačila, kakor kaže oglas gl. urada.
Kdor želi pristopiti naj se oglasi pri tajniku; ako mu ni mogoče priti, naj piše za podrobnosti.
To je eno največje slov. društvo t Ameriki in menda ima najugodnejše postave v vsakej zadevi, zato ne bo nikomur žal, če postane član(ica). Pristopite, če ste že v katerem društva ali ne.	J
Pri tem društvu ni nepotrebnih postav. Edino kar se zahteva je, da vsak ud plača svojo mesečnino. Kazni in drugih nepotrebnosti ni nobenih v tem društvu.	lt-w-F
ErSTTEt!
ADVOKAT—LAWYER
S Soba 503 Woodruff Bldg , Joliet ^
: jI---:CHICAGO PHONE 345:----S
. g Kadar imate kaj opravite s sodnijo ^ •	obrnite se k meni.
: C	S
: | Govorimo slovenski jezik. 1
! S Kolektujem in tirjam vsako vrstne dol- M • 6	gove. Ali pa se oglasite pri
; Jjju, terdich, noe emcap st- \ t ^
:	—I 10 for ii
c ^ < s: s^iks: žj*^
c {'NEBO prodai- S*
I £ /^^V (iSARETTES P. Lorillsrd C jji^^J&r	4 Nt« York Cilj <
College of Saint Thomas
SAINT PAUL, MINNESOTA
pod kontrolo in vodstvom nadškofa Irelanda.
CATHOLIC MILITARY COLLEGE
Collegiate Commercial Academic Preparatory Zdrava duševna in telesna vzgoja. Sedemsto štirideset dijakov iz štiriindvajsetih držav je biio tu lansko leto. Za nadaljna pojasnila in katalog pižite na
Very Rev. H. MOYtflHAN, D. D. President
Najprijetnejše za otroke in najprikladnejše za matere.
1 jekla ter ima najboljše springe kar jihse more dobiti.	■BBffi^fp^^phr	/
%kT ffk. f* feT t* 19 so 'stotako obširni in prikladni a so bBBm^wbmMI^^^s, J WW	JtlA\ mnogo laglji za obrat. — Imamo
j THE EAGLE
Obleke, čevlji in potrebščine.
406-408-410 N. Chicago St. MATH. SIMONICH, vodja. JOLIET, ILL.
Morski razbojnik.
~ Spisal kapitan Frederick Marryat.
angleščine prevel J. M.
(Dalje.)
"In kaj svetujete sedaj, Francisco?"
"Da pošljemo pred vsehi vse ženske na posestva dona Teodora — samo pet milj je do tja' — in da skličemo može, kakor hitro le moremo. Močni smo dovolj, da odbijemo napad, ako utrdimo hišo. Oni ne morejo poslati na suho več kakor devetdeset ali sto mož, zakaj nekaj jih mora ostati na ladji, in zoper nje lahko postavimo prav toliko mož. Dobro bi tudi bilo, obljubiti našim nagrado, ako store svojo dolžnost."
"To je vse prav dobro; kaj pa z zlatom, ki ga imamo tukaj?"
"Nabolje, ako ga pustimo tukaj, kolikor ga je. Preveč časa bi nam vzelo če bi ga hoteli spraviti v varnost, in to bi vrhutega tudi zmanjšalo našo moč, I ker bi morali pustiti nekaj mož pri njem, da ga stražijo. Zunanja poslopja moramo zapustiti in vzeti iz njih vse, kar je količkaj vrednega. Bržkone jih zažgo. Na vsak način pa imamo pred seboj mnogo časa, da se pripravimo, ako začnemo takoj."
"Dobro, Francisco, postavljam vas za popveljnika ter vam prepuščam vse priprave, sam pa grem in izpregovo-rim z dono Izidoro. Pošljite po može ter jim povejte vse. Obljubite jim nagrade in ravnajte, kakor bi delali v svojem imenu."
"Nadejam se, da se izkažem vrednega vašega zaupanja," je odgovoril Francisco.
"Caramba!" je vzkliknil stari 3on, 1 ko je zapustil sobo; "toda sreča za nas, ' da ste vi tukaj. Sicer bi nas pomorili ' v postelji."	1
Francisco je poslal po može, ki so ' opravljali višje posle, jim razložil, kaj j jih čaka, ter jim povedal svoje mne- L nje. Nato so sklicali tudi druge. Francisco jim je povedal, kako malo milosti . in usmiljenja jim je pričakovati od morskih razbojnikov, ako ne odbijejo | njih napada; povedal jim je tudi, da jim je don Cumanos obljubil bogato . nagrado, ako store svojo dolžnost.
Španci so sploh hrabri ljudje in ker L jih je Francisco še navduševal, so skic-1 j, nili, da se branijo do zadnjega diha. „ Hiša dona Cumanosa je bila zelo v pripravna, da se upre takemu napadu, kakršnega je bilo pričakovati in v ka- " terem so se mogle rabiti le muškete. 1< Bilo je veliko, podolgasto, štirioglato f poslopje s kamenitim zidovjem in lese- d no verando v pritličju ter je imelo le jc eno nadstropje. V prvem nadstropju je bilo mnogo oken, spodaj pa sta bili ri samo dve in ni bilo nobene druge od- z prtine kakor vrata. Slog je bil rnešo-vit, na pol mavriški, na pol španski. s< Ako je bilo mogoče zavarovati spodnji z del, ki je bil iz kamenja, bi bili napa-dovalci zelo na slabem. Najprej so č; založili okna v spodnjem delu poslopja, in sicer tako, da so nagrmadili ve- F lik kup kamenja, ki je bil spodaj širši I zgoraj pa ožji ter se je vzdigoval dolči stropa. Sploh so pripravili vse, dalgi zvečer dobro zabarikadirajo vrata. Na- U] to so prislonili lestve na verando, ki pi so jo zavarovali proti kroglam, kolikor d' je bila ograja visoka. Dono Izidoro Č in ostale ženske so poslali popoldne zs na posestva dona Teodora. Na željo le Franciscovo in na prošnje done Izi- n; dore se je dal tudi don Cumanos pre- dc govoriti, da jih spremi. Don je sklical I S< svoje može ter jim povedal, da je po-1 stavil Francisca za poveljnika, in jih bc pozval, da store svojo dolžnost. Nato lil je podal vsakemu posebe roko in druž- ve ba je kmalu izginila v gozdu zadaj za se ozkimi travniki, ki so se razprostirali vr f>b reki.	ka
Mušket in streliva ni bilo pogrešati, ta N't kale ri so začeli ulivati krogle, drugi j ra pa so preiskovali orožje, ki se ni bilo rabilo že dolgo časa. Pred večerom pi; je bilo vse pripravljeno in tako je u- Zj tegnil Francisco obračati več pozorno- se sti razbojniški ladji, ki se je črez dan so zopet nekoliko bolj oddaljila od suhe na zemlje, proti večeru se pa zopet bolj na približala obrežju. Pol ure, preden se m je zmračilo, se je ustavila kake- tri mi- šk Ije daleč tako, da je bil njen prednji je del obrnjen proti morju.	je
"Še nocoj nas napadejo," je dejal ni Francisco, "to vem skoro gotovo, za- pc kaj pripravili so že vse, da spuste ve- ljs like čolne v morje."	je
'"Naij le pridejo, prav dobro jih ur sprejmemo," je dejal Diego.	so
Kmalu je postalo pretemno, da bi se bili mogli videti ladjo. Francisco in i še Diego sta razpostavila vse može razen j iz] petih znotraj v hiši. Vrata so močno ! zabarikadirali. in zavalili nekoliko veli- ! če kih skal prodi njim. Nato je razpo-! šk stavil Francisco ostalih pet mož dol : sv ob obrežju, po kakih sto jardov vsak- ni; sebi, da izporoče prihod čolnov. Bilo vil je nekako deseta ura ponoči, ko sta! in Francisco in Diego splezala po lestvi j pr iz hiše, da nadzirata svoje prednje tu straže.	I ve
"Setior," je rekel Diego, ko je stal s j pt Friinciscom ob reki, "ob kateri uri mi- or slite, da nas napadejo ti razbojniki?" hi "To je težko reči. Ako jim zapove- os duje isti kapitan kakor .takrat, ko sem p« bil še jaz na ladji, se ne bo zgodilo kr prej, dokler ne zaide mesec, kar se' so zgodi okoli polnoči. Ako pa je kdo gc
ldrug sedaj njih poveljnik, morebiti ne )?" bo„tako oprezen."
ke "Sveta Devica! Vi ste bili že na tej no ladji, senor?"
no "Bil, Diego, in celo zelo dolgo, toda :n' ne prostovoljno. Ako ne bi bil na k° njej, je ne bi mogel spoznati." ati ..n
I .Prav res, senor, torej moramo zahvaliti svetnike, da ste bili nekoč mor-I ski razbojnik."
no
|0 "To nisem bil nikdar, Diego," je ire' odgovoril Francisco; "toda bil sem priča mnogim groznim dogodkom na la ladji, in kri mi zastaja v žilah, kadar se jih spominjam."
Nato je pripovedoval Francisco Die-gu nekoliko strašnih prizorov, ki jih je doživel, ko je bil na "Avengerju", in t0 ni še končal svojega pripovedovanja, }c; i ko je prva straža dala znamenje in )rl ustrelila.
P" "Poslušajte, Diego." i*1 Straža za stražo je dala znamenje, da so čolni blizu. V nekoliko minu-a~ tah so prišli tudi možje sami in izpo-rl" ročili, da se peljejo razbojniki v treh čolnih po reki navzgor in da niso niti as miljo daleč od kraja, kjer čolni navad-se no pristajajo.
0-	"Diego, pojdite s temi možmi do-že mov v hišo in glejte, da bo vse v redu" a- je dejal Francisco. "Jaz ostanem še v nekoliko časa tukaj, toda ne streljajte,
dokler ne pridem."
I Diego in možje so odšli, Francisco il pa je ostal na obrežju.
V naslednji minuti se je že moglo n razločno slišati udarjanje vesel in Fran s' cisco je obrnil ušesa proti oni strani.
1-	da bi razločeval glasove. "Da," si je mislil, "sedaj prihajate z namenom, da 1 zopet plenite in morite, toda z mojo '
. pomočjo se boste zmotili." Ko so se ' čolni približali še bolj, je zaslišal glas * Havvkhurstov. Streli iz mušket so o- ' . znanili razbojnikom, da so jih spoznali 1 j in da jim je vsekakor pričakovati od- ' pora; zaraditega je bil molk nepotre- (
a	(
I "Veslajte, možje, veslajte!" je zakri- '
čal Hawkhurst.	r
En čoln je kmalu prenehal veslati in	č r za njim tudi ostala dva. Francisco jih
"Ije mogel sedaj razločevati in v tihi jas-	'
ni noči so se razlegali njih glasovi nad	13
>	vodovjem.	P
"Tukaj je reka," je rekel Hawkhurst, - "ki drži tja k poslopjem. Ali bi ne bi- s • lo bolje, da stopimo tukaj na suho? z
>	I Poslopja, ako niso zasedena, nam bo-
do v varstvo, če se bomo morali bo- ■)' ' jevati."	s
i "Prav res, Hawkhurst," je odgovo- J' i ril glas, ki ga je Francisco takoj spo- 8 zhal za Kaj novega.	n
"Torej še živi," si je mislil Franci- P sco, "in moje roke niso omadeževane fl I z njegovo krvjo."	k
"Naredite prostor, fantje!" je zakri- S čal Hawkhurst.	a
Čolni so leteli po zalivu navzgor, v' Francisco pa je odhitel nazaj k hiši. 11 "Sedaj, fantje," je dejal, ko je sko- P: I čil z lestve, "morate biti hrabri in po-Igumni, zakaj opraviti imamo z ob- Si upnimi ljudmi. Slišal sem kapitana in s< prvega krmarja. Sedaj ni nobenega ni dvoma več, da so to morski razbojniki. c' Čolni so sedaj v zalivu in izkrcajo se ^ za zunanjimi poslopji. Potegnite to s( lestvo gor ter jo položite po dolgem ki na vrhu, ne streljajte pa, dokler niste os dobro pomerili. Tiho! Možje — tiho! I Sedaj prihajajo!"
Videlo se je, kako so prihajali raz- se bojniki izza postranski poslopipj z ve- V1 liko močjo. Bližali so se oni strani verande, kjer se je moglo le kakih o-sem do deset mož postaviti zoper so-vražnika. Francisco je zaraditega u-kazal, naj se prvi, kakor hitro ustrele, ^ takoj umaknejo, da bodo imeli prostora drugi.	zi: Ko so prišli razbojniki do pol popta f' p^oti hiši, je ukazal Francisco streljati. jil Za eno salvo je prišla druga in glasno se je razlegalo vpitje razbojnikov, ki J'' so sedaj s Kajnom in Hawkhnrstom re na čelu hitro prodirali dalje, streljajoč na drugo salvo Špancev. Ker niso mogli izstreliti več kakor dvanajst mu- ni šket obenem, so napadovalci mislili, da sf je braniteljev mnogo manj, kakor jih je bilo v resnici. Zaraditega so ukrenili drugače. Razpostavili so se v n< polkrogu spredaj pred verando in stre- sr Ijali neprenehoma. Franciscova stran sk je odgovarjala s streljanjem kake pol fa lire, in ker so sedaj rabili vse muškete, Pr so razbojniki spoznali, da imajo pred ni seboj mnogo številnejšega in močnei- lo i šega sovražnika, kakor so bili mislili ' izpočetka. ka ! Bila je popolnoma tema in prav ni- jil j česar ni bilo videti kakor bliskanje mu- sk :šket. Kajn in Hawkhurst sta velela vj j svojim ljudem, naj napadajo dalje, sa- so i«a pa sta dospela do hiše in se posta-vila pod verando. Preiskala sta vrata kt ' in okna in našla, da je malo upanja v i priti v poslopje. V istem hipu pa sta bi tudi spoznala, da bi njih ljudje pod ž\ I verando ne bili izpostavljeni kroglam, za j pač pa da bi mogli uspešno streljati na ni one zgoraj. Hawkhurst se je napotil -c hitro nazaj in se vrnil s polovico mož, hi ostale pa je pustil, da nadaljujejo na- ta pad kakor dosedaj. In uspehi so se pt kmalu pokazali. Krogle razbojnik ov I nj 'so predrle deske in težko ranile mno- P: go Špancev, tako da je moral naposled
Francisco ukazati svojim ljudem, da se umaknejo v hišo in streljajo skozi okna.
i Toda ta boj ni trajal dolgo, zakaj 1 stebri verande so bili leseni in zelo I iuhi, razbojniki pa so jih zažgali. Po-r lagoma je ogenj objel vse in plamen | je švigal kakor goreči jeziki do ogra-i je. Naposled je bila vsa veranda v I ognju. To je bilo za napadovalce zelo
■	ugodno, ker so sedaj mogli razločevati Spance, ne da bi jih bili ti videli bolj ;očno. Mnogo jih je bilo ubitih in ra-
. njenih. Vročina in dim sta bila tako J neznosna, da možje niso mogli več ostati v gornjem nadstropju; zato so a se na Franciscov nasvet umeknili v a pritličje.
"Kaj naj storimo sedaj, senor?" je - vprašal Dičgo resnega obraza.
"Storimo?" je odgovoril Francisco. "Požgali so verando, to je vse. Hiša e pa se ne bo vnela, ker je iz kamena; . streha k večjemu še gori, toda mi smo j tudi še tukaj. Ne vidim, da bi oni kaj r napredovali. Kakor hitro pogori veranda, se moramo vrniti navzgor in . zopet začeti streljati nanje skozi okna.' e "A!' slišite, sedaj poizkušno p" 1 vratih."
"Lahko poizkušajo precej dolgo. To ^ bi bili morali storiti, ko jih je še veranda zakrivala našim očem. Kakor hitro pa pogori veranda, jih pač lahko { preženemo od vrat. Pojdem zopet . gor, da vidim, kako in kaj."
"Ne, senor, ni potreba. Čemu bi se , spuščali v nevarnost, ko gori ogenj ta-i ko sveflo."
"Iti moram, da Vidim, ali je res tako. Diego. Prenesite vse ranjence v se- i . verno sobo* ki je najbolj varna in naj- I 1 bolj daleč."	-
Francisco je odšel po kamenitih J stopnicah navzgor ter dospel v gorenje nadstropje. Sobe so bile polne dima in ničesar ni mogel razločevati in videti'. Slučajno izstreljena krogla je prižvižgala mimo njega. Stopil je k oknom in se postavil za zid med njimi.
Ogenj ni bil več tako velik in vročina je bila manj neznosna. V kratkem času je slišal pokanje in potem zopet kmalu drugo, ki mu je oznanjalo, da N se je veranda zrušila. Pogledal je skozi okno. Kup svetlega, žarečega ~ pepela je padel na prednji strani hiše in je za nekoliko časa prepodil napadovalce. Od verande ni preostalo nič drugega kakor goreči konci povprečnih brun, ki so bila pritrjena v zidovju nad spodnjimi okni.nn pa še vedno tleči ostanki stebrov, ki so jih nosili.
Dim pa se je bil spodaj že tazkadil p, in streli iz ene ali dveh mušket so poučili Francisca, da ga je sovražnik o-pazil.
"Streha je ostala," si jfc mislil, ko je O stopil od okna, "in sedaj se mi skOraj zdi. da je izguba verande nam v prid."
Kaj so namerjali morski razbojniki. je bilo težko reči. Za nekoliko časa so prenehali streljati in Francisco se S je vrnil k svojcem. Dim se je pola- v goma popolnoma razkadil, tako da so 2 mogli zopet kreniti gor, kjer so bili 6| prej. Ker pa razbojniki niso streljali, JS tudi oni niso mogli storiti ničesar, za- Kj kaj le ob bliskanju mušket je bilo mo- g€ goče opaziti sovražnika. Pri vratih S ali oknih spodajf niso več poizkušali g vdreti v poslopje in Francisco je za- S man ugibal, kaj namerjajo storiti na- M padovalci sedaj.	M
Skoro pol ure dolgo ni bilo nobene- K ga napada. Nekateri izmed Špancev B so že mislili, da so se razbojniki umek- B nili v svoje čolne in odšli, toda Fran- B cisco jih je poznal bolje. Vse, kar je jj mogel storiti, je bilo, da je ostal za K sedaj še gori in da je časih pogledal, B kaj delajo. Diego in še dva druga sta a ostala pri njem. Drugi so morali dol, S da so bili izvun nevarnosti.
"Sveti Frančišek! Strašna noč je to, J6 senor! Koliko imamo še do dne?" je m vprašal Diego.	g
"Najmanj še* dve liri, mislim," je !Sj odgovoril Francisco, "tcxla boj se od- E loči prej."
"Vsi svetniki naj nam pomagajo! |Jj Poglejte, senor, ali ne prihajajo?"
Francisco je pogledal v temo proti A zunanjim poslopjem ter zapazil mno- m žico mož. Črez nekoliko trerwttkpv 9 fih je mogel natančno razločevati.
"Res, Diego; naredili so si lestve in iih neso s seboj. Napasti hočejo gorenja okna. Pokličite može, sedaj se bo treba bojevati."
Španci so prihiteli navzgor in napot-nili gorenjo sobo, ki je imela tri okna spredaj, obrnjena proti reki. "Ali naj streljamo, senor?" "Ne — ne, ne streljajte prej, dokler ne ybodo cevi vaših mušket nad njih srci. Več nego dva itak ne moreta priti skozi okno naenkrat. Toda pomislite, Fantje, treba se bo ljuto boriti, zakaj prizanašali ne bodo vašemu življenju, niti ne bodo kazali usmiljenja ali milosti."
Konci sirovih lestev so se sedaj pokazali pri vsakem oknu. Naredili so iih bili hitro, toda dobro in bile so skoro tako široke kakor okna. Glasno vpitje se je začelo in v istem trenutku začeli razbojniki plezati po lestvah. Francisco je stal pri srednjem okiui, h ko se je prikazal Hawkhurst s sabljo I v roki. Sunil je v stran mušketo, ki je H bila namer jen a nanj, in krogla je za- ™ žvižgala proti vodi, ne da hi bila koga J»3 zadela. Še enkrat in bil bi v sobi, ako ne bi bil Francisco ustrelil s samokre-
■	om nanj. Krogla je zadela Hawk- M hursta v levo ramo, tako da se je spo- JJ taknil. Preden pa se je mogel trdno JJj postaviti na noge, je Španec udaril po njem z mušketo ter ga vrgel nnzaj. ji Padel je in potegnil s seboj enega ali /f,
(Nadaljevanje na 7. strani.)
POŠLJITE NAM EN /m /Th PAPIRNAT DOLAR	§|
■ n prejeli boste po ekspresu sfl en.i steklenico HAMILTON H. f \ CI.UBPUREWHISKEY (ooe/ N full quart) in enoquurt finega s SOMA PORT WINE. Obe yf.x /n steklenici pošljemo v lepem /fM .lift'-' zaboju— le za eu sam papir- ml'/ mil dolar. PiSite C. P. ZA- V RUB A * CO., 318 Third St., / * Pittsburg, Pa.	t_j
The Will .County National Bank
of Joliet, Illinois.
Prejema raznovrstne denarne aloy ter pošilja denar na vse dele tvetm
Kapital in preostanek $300,000.0*
C. E. WILSON, predsednik.
Dr. J. W. FOLK, podpredsedmil HENRY WEBER, kašir.
Frank Lopartz
400 Ohio Street JOLIET □ -^- □
& STARA A gaOSTILITA Ig
NAJBOLJŠA ^ POSTREŽBA.
W. J BRADY
ADVOKAT.	|
Posojuje denar in prodaja posestva. '
Drpheum Theatre Building
TOLIET. ILL.	1
\ H JOHN N- ^48Phone P
im Stefaw|ch i
_ [§]| :.:Sloveuska Gostilna::: fjU
Jjpj vino domače in importirano, !r5j H ^sanje in dišeče smodke. ;j=j
g 915 JL Scott St., Joliet, 111. jjjji]
Oba telefona 215.
WERDEN BUCK
511-13 Webster Street, JOLIET, ILL.
Tu dobite najboljši cement, apno, Ji Tu dobite najboljši CEMENT, AP NO, ZMLET KAMEN, OPEKO, VODOTOČNE ŽLEBOVE, ter vse kar spada v gradivo.
MEHAK IN TRD PREMOQ.
Chicago Phone 225.
^	je
| Oscar J. Stephen i
Sobe 301 in 202 Barber Bldg.	|j
u; JOLIET, ILLINOIS.
pAVNl ,	C* |ji
: Kupuje in prodaja zemljišča S > {p v mestu in na deželi.	gj I,
jU Zavaruje hiše in pohištva pro- ^ I igj ti ognju, nevihti ali drugi po- S ( !fi škodbi.	S
jS Zavaruje tudi življenje proti |§ | S nezgodam in boleznim.	uj
!£ Izdeluje vsakovrstna v notar- ^ I In sko stroko spadajoča pisanja. S ,
|______________________ m (
JU Govori nemško in angleško. ® -
TR0ST & KRET7 (
— izdelovalci —	'
HAVANA IN DOMAČIH SM0DK
Posebnost so naše "The U. S." 10c in "Meerschaum" 5c.
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na:
108 Jefferson Street, JOLIET. ILL.
Mi nočemo tvoj denar
ti hočeš naš les -
Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa.
Za stavbo hiš in poslopij mehki in trdi les, lath, cederne stebre, desk in šinglne vsake vrste.
Naš prostor je na Desplainis ulic' blizu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER, oglasi se pri nas in oglej si našo zalogo! w bomo zadovoljili in ti prihranili denar.
w. jr. LYONS
Naš office in Lumber Yard na vogl" DES PLAINES I NCLINTON STS.
Geo. SvetLecich
\
M PRVI SALUN Si I? ONKRAJ MOSTA
Sfi^llgiiaiaMsSjHai^SS«* |
Chicago Telephone 3868. 107 RUBY STREET, JOLIET, IU" DOBRODOŠLII
Garnsey, Wood & Leiiaon
ADVOKATI. Joliet National Bank Bldg. Oba tel. 891.	JOLIET,
Metropolitan Drog Stori
N. Chicago 4 Jacksoa St«.
Slovanska lekarna
+ JOHNSONOVI + "BELLADONNA" OBLlfl
REVMATEMU	SLABOSTIH »
HROHOSn	H.JUČNH N M*
BOLESTI . KOLKIJ	HRA2ENJU . ŽtVCW _
BOLESTIH . datOH	VNETJU CPK5W •»* NEVFA1X3A, PROTI« PREHUJENJU
OTRPLOSTI MftC	BOLESTIH ' LEDJM
JLAOOTNEM KRtfV	BOLESTIH . OltU/ HJSQIKA&JU
Navadna pomota.
I Na tisoče ameriškega naroda trpi na črevesnih boleznih. Najnavadnejša je med njimi zabasanost z njenimi komplikacijami. Večina teh trpinov pa napravi isto pomoto, to je rabijo pilule in razna izčiščevalna zdravila, ne da bi poizvedovali, ali so ta zdravila nevarna ali ne. Vsako hudo izčiščevalno sredstvo, ki pušča telo slabotno ali pa vodi do navade stalnega zastrupljeva-Vija, je nevarno. Ako trpite na zabasanosti ali na kateri njenih posledic, rabite sredstvo, ki vam ne bo sani9 pomagalo ampak obenem tudi ojačilo vaše prebavne organe. Tako sredstvo je
Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino
Izdelano iz rudečega vina in zdravilnih lelišč, ter ima namen, da odpomore ■Mhmhm^MHMI 'pri:
xIpDLrSf	ZABASANOSTI,
iM^^ii^Aiy.	NJENIH POSLEDICAH,
~ ELlXIR^^v	NEPREBAVI,
NAPUHNJENOSTI,
UTTER-WINE	BOLEČINAH V DROBU,
ŽELODČNIH BOLEZNIH,
yrfUCANV	NERVOZNOSTI,
J^ffflffifoft ^	OSLABELOSTI.
i^^^g^FX, ^^	Njegov učinek je zelo dober v boleznih, ki jih pouzroča zabasanost 1,1
r	\ njene komplikacije. Zaraditega naj bi se rabilo v prvih znakih neredu^1
VVl^ ^ v prebavnih organih.
t^inerovo
lORKE V]N0 v vseh lekarnah	cena $lt)0'
b/JOSEPH TRINE?
^^HICACOJU^^^^ I Ako vas mučijo revmatične ali nevralgične bolečine, poskušajte Triner
jev liniment. Dal vam bo hitro pomooč. Cena 25 in 50c, po pošti 35 in
JOSEPH TRINER,
-^ ^=IZDELOVATELJ.^	—
1333-1339 South Ashland Ave.	CHICAGO, ;
?JL?L!fL» « a»g«sBiit!fi«iiiiBa!iiiii«iii!iia»imK
s	»
« Učite svojo deco slovensko
•	s
I	moliti in citati	*
========= g
»z povsod priljubljene knjige, katera se imenuje rK
<« Katekizem i
--;2K
s
K KI GA JE SPISAL NAŠ PQK. REV. F. S. ŠUSTERŠIČ.
\ ffi »
S
J Stane s poštnino vred samo 25c *
*	ZA VEČJA NAROČILA PRIMEREN POPUST.	trn I
■______ts
==	, =	™
SflC
K
Pišite ponj na:	S
J Amerikanski Slovenec, Joliet, Illinois j«
•■^»IFKWHi ^ tfi K ifi S S« S !fi K i#i S Sli S Sfi ffi ffi ffi
t A	5	Edini in dolgoletni slovenski in polski
^^^^^^^^^^^^^^^tej stroki. — Tel. So. Chicago 249.
w. W^liecowt-A-K:
«
Pogrebni Zavod in Konjušnica. ^COMMERCIAL AVE.	SOUTH CHICAGO, ILLS.
-E=D--t§3
^OMAČA NARAVNA OHISKA VINA
kakor Delaware, Catawaba, Iwes, i Conkord prodaja
Josip Svete
____1780-82 E. «8tb St., LORAIN, OHIO.
Gonkord rudeče vino 60c plona i > Catawba belo vino 80c galona
( Te cene veljajo od 25 galonov naprej, pri manjih naročilih eena po dogovoru.
D vseh teh cenah je Vojni Davek že uračunan. Vina so po-
Ai w n°nia naravna, kar jamčim. Naročilu je pridejati denar ali Qrdcr	_
|Ljudska banka |
j	Vložite svoj de- |
|	nar u otresti v j
I Jillli IS fllll naive^° in nai' i
I '^Mill 11 111 6ank° I
i "^^jLj^j"" .j'.jr'.'j^^?' ^ Johetu
I H f*o S t ^ • ^ ^ Vlade Zd. Držav, 5 * * 1 dll lltllCft Poštne Hranilnice v	^^ in Države Illinois.
! Nad i o nn«	i
t	,<J>000 najboljših ljudi v Jolietu ima tu vložen
denar. Pod vladno kontrolo.
i obresti od vlog. Začnite vlogo z SI. I | *rst National Bank |
'-^jjsjjj^^PREMOŽENJE NAD $4,500,000.00 SLAVNOZNANI
^lOVENSKI POP Proti žeji - najbolje sredstvo.
eim »eiga pljeS ((.ml,olj se ti prlljnM.
Pole? izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač a krepiilo.
^EZIjO PIYO
0 s« naši domači čisti pridelki, koje »zdeluje domača tvrdka.
».aTlft Slovenic Bottling Co.
Telef * St>	Jo,iet»1,1
Chl- 22?5 N. W. ARO, ob nedeljah N. W. 344
AMERIKANSKI SLOVBNBC, 25. JUNIJA 1915.
MORSKI RAZBOJNIK.
(Nadaljevanje s 6. strani.)
dva izmed tovarišev, ki sta plezala za njim po lestvi.
Francisco je spoznal, da po padcu Hawkhurstovem napad na to okno ne bo več tako nevaren. Odhitel je torej k oknu na levi strani, kjer je slišal Kajna izpodbujati svoje ljudi. In ni se motil. Kajn je stal pri oknu ter poizkušal priti v sobo, toda ustavljal se mu je Diego in nekoliko drugih odločnih mož. Za pasom razbojniškega kapitana je bilo polno samokresov in že je bil ustrelil z dobrim uspehom trikrat. Diego in dva najboljša moža sta bila ranjena, drugi pa, ki so mu branili vhod, so se ustrašili njegove velikanske postave. Francisco je planil, da ga napade. A kaj je bila moč tako mladega moža nasproti Kajnovi velikanski moči? Francisco je z levico ravno zagrabil razbojnika za vrat in mu nastavil samokres. Zdajci je eden izmed onih, ki so šli za Kajnom, sprožil samokres in blisk je razsvetlil Fran ciscov obraz, ko je ta vzkliknil: "Kri za kri!" To je zadostovalo. Kapitan je prestrašen zavpil, češ, da ima nadnaravno prikazen pred seboj, ter padel z lestve med še goreče ostanke veran-dine.
Padec obeh voditeljev in odločni u-por Špancev je ustavil siloviti napad. Napadovalci so odnehali in naposled odšli, noseči s seboj svoje ranjence. Spanci so zakričali od veselja, se spustili pod vodstvom Franciscovim po lestvah ter napadli razbojnike, ki pa so se umikali v velikem redu. Streljala je vrsta za vrsto in odbijala Špance, dokler niso dospeli do čolnov, kjer se je začel ljut boj. Toda razbojniki so bili izgubili že preveč mož in brez svojih vodij so bili mnogo manj pogumni. Hawkhurst je stal še vedno pokonci in poveljeval tako hladnokrvno kakor vedno. Ugledal je Francisca ter planil proti njemu, ko je bil boj najbolj vroč, ga prijel za ovratnico ter ga vlekel proti razbojnikom. "Držite ga, za vsako ceno!" je kričal Hawkhurst, ko so se počasi umikali ter dospeli do zunanjih poslopij. Francisco je bil premagan in odgnali so ga v enega izmed čolnov. Čez nekoliko minut so že na vso moč hiteli po reki navzdol, da u-tečejo mušketam Špancev, ki so neprestano zasledovali razbojnike do reke ter jih ovirali pri umikanju.
ŠTIRINAJSTO POGLAVJE.
Srečanje.
Morski razbojniki so se vrnili na ladjo. Oni, ki so bili ostali na njej in so bili pripravljeni, da sprejmo dragoceno kovino, niso imeli storiti drugega kakor sprejemati ranjence. Mnogo njih tovarišev je ležalo mrtvih na obrežju. Kapitan je bil ves pobit in žalosten, Hawkhurst pa težko ranjen, tako da so ga morali prenesti v notranje dele ladje, kakor hitro je dospel na krov. Edino, kar so dobili, je bil njih prejšnji spremljevalec, ki so ga bili vkovali v železje zaradi zadnjih besedi Hawkhurstovih. Brez šuma so zopet vzdignili čolne in povsod je vladala največja žalost. Takoj so razvili vsa jadra in ko se je danilo, .so jih videli Spanci že daleč proti severu.
Na ladji se je kmalu raznesla govorica, da je bil Francisco vzrok njih porazu. Najsi so mogli samo domnevati, da je Francisco spoznal ladjo, sicer bi Španci ne mogli biti tako pripravljeni za napad, so imeli vendar tehtne vzroke, da so to domnevanje smatrali za popolnoma resno. Zaradi-tega so ga vsi sovražili in.se veselili njegovega konca, ki so ga vsi za gotovo pričakovali v njegovem sedanjem ujetništvu.
"Tiho, masa Francisco!" se je začul zamolkel glas blizu tam, kjer je Francisco sedel na zaboju. Francisco se je obrnil in zapazil starega prijatelja Krn mana.
"O, Pompej! Ali ste še vedno vsi na ladji?" je dejal Francisco.
"Vsi? Ne," je odgovoril možak ter zmignil z glavo, "-nekaj jih je mrtvili
—	nekaj pobegnilo — samo štirje smo še. Masa Francisco, kako pridete nazaj? Vsakdo je mislil, da ste že mrtvi. Jaz pa sem rekel — ni še mrtev
—	ima pri sebi čar — svojo knjigo."
"Ako je-bilo to, kar me je rešilo, 110,
imam jo še vedno pri sebi," je odgovoril Francisco ter potegnil iz žepa Sveto pismo. Kakor je tudi videti čudno, vendar je bil Francisco nekoliko praz-noveren glede tega Svetega pisma ter ga je bil pred bojem vtaknil v žep.
"To je jako dobro, Francisco, tedaj ste popolnoma varni. Tu prihaja Johnson — jako zloben človek. Grem."
V tem je bil krenil Kajn v svojo kabino in težko je popisati njegova čuvstva. Bil je ves zmeden. Da ni bilo rane, ki mu jo je zadala Franoi-scova roka, ne bi bil nikdar dovolil Havvkhurstu, da bi ga bil izpostavil na otoku, kjer bi moral umreti oči-vidno počasi za gladom. Kakor tudi ga je dražil in razburjal očiti upor mladeničev, ga je vendar imel rad — še rajši, kakor je sam mislil. Ko se mu je rana zopet zacelila in so mu povedali, kje je Francisco, se je spri s Hawkhurstom ter ga razžalil tako krvavo in hudo, da mu tega ni Hawkhurst nikdar odpustil ali celo pozabil. Podoba gladu umirajočega mladeniča je vedno strašila Kajna in ga zelo pretresla. Sedaj, ko je mislil, da je zanj izgubljen za vselej, se je vrnila ljubezen do njega z desetkrat večjo močjo in od tega časa niso nikdar videli Kajna, da bi se bil smejal. Postal je še bolj čemeren in še bolj divji kakoi
kdaj prej in možje so se kar tresli, kadar je prišel na krov.
Nenadni prikaz Franciscov po tako dolgem času in v takem kraju, kjer bi se ga bil mogel najmanje nadejati, je vplival na Kajna, kakor smo opisali zgoraj. Ko so ga prenesli v čoln, se mu je še vedno kar vrtelo v glavi. Šele ko so bili že blizu ladje, je zapazil, da je bil Francisco poleg njega. Skoro bi se ga bil oklenil okoli vratu ter ga poljubil, zakaj Francisco mu je bil več kakor bogastvo vse Indije. Samo eno čisto in dobro čuvstvo še ni bilo zatrto v Kajnovih prsih, onečastil se je bil z vsakim zločinom — njegove roke so bile omadeževane s krvjo — z vsem ostalim svetom se je bojeval; toda eno čuvstvo je še tlelo v njegovem srcu, ki ga ni mogel zatreti, ki bi se moralo izkazati kakor svetilnik ter ga privesti nazaj k dobremu življenju in k pokori.
Toda bila so še druga čuvstva, ki so navdajala kapitana morskih razbojnikov. Poznal je Franciscov trdni in odločni značaj. Na skrivnosten, Kajnu nerazumljiv način je bil Francisco zvedel o nasilni smrti svoje matere ter ga obdolžil tega. Ali ne bi bilo mogoče, da bi mladenič sedaj vračal nje-' govo ljubezen z zaničevanjem in s sovraštvom? Le še predobro si je bil v svesti tega. Sedaj pa se ga je polotila zopet čemernost in krvoločnost in premišljal je, kako bi se maščeval za napad 11a svoje življenje. Nenadni prikaz Franciscov je zbudil prav tako veliko, čudenje in tresel se je pred njim, kakor bi bil Francisco duh, ki ga obdolžuje in zasleduje zaradi njegovih zločinov. Tako so se podile njegove strašne misli druga za drugo, dokler se ni odločil, da pošlje ponj.
Osoren, temen mož, ki ga Francisco ni bjl videl prej, ko je bil še na ladji, je prišel, da izvrši kapitanovo povelje, j Odklenil je železje ter odgnal Fran-:cisca v kabino. Kapitan je vstal ter I ter zaprl vrata.
j "Nisem mislil, Francisco, da te še kdaj vidim tukaj," je rekel Kajn.
"Skoro gotovo ne," je odgovoril drzno Francisco, "toda sedaj sem zopet v vaši oblasti in lahko se maščujete.
"Ne mislim tako, Francisco, in tudi ne bi bil nikdar dovolil, da te izpostavijo na suho, ako bi bil vedel za to. Celo sedaj, ko se je naš napad ponesrečil s tvojo pomočjo, ne čutim nobenega sovraštva do tebe, dasi te bom morebiti težavno varoval maščevanja drugih. Res, Francisco, zelo sem vesel, da te vidim živega, in bridko sem obžaloval tvojo izgubo."
Kajn mu je ponudil svojo roko.
Francisco pa je sklenil svoje roke ter molčal.
j "Ali si tako nespravljiv?" je rekel kapitan. "Veš, da govorim resnico."
"Verujem, da govorite resnico, kapitan Kajn, zakaj preponosni ste, da bf se legali; in kar se tiče mene, vam odpuščam vse; toda te roke ne morem prijeti, in tudi najini računi še 1 niso poravnani."
> "Kaj hočeš več? Ali ne moreva biti i zopet prijatelja? Ne zahtevam, da mo-: I raš ostati na ladji. Prost si in greš 1 lahko, kamor se ti ljubi. Pridi, Fran-1 i cisco, in podaj mi roko; pozabiva, kar i je bilo!"
"Ta roka je okrvavljena s krvjo mo-
■	je matere!" je vzkliknil Francisco. 1 "Nikdar!"
"Ne tako, za Boga!" je vzkliknil
•	Kajn. "Ne — ne, ni tako hudo! V •jezi sem udaril tvojo mater, to prizna-
" J varil; toda nisem ji namerjal storiti s nič, žalega. A zgodilo se je nepriča-
•	kovano in umrla 'je. Nečem se legati— i tako je bilo. In resnica je tudi, Fran-
■	j cisco, da sem se bridko jokal za njo, 1' zak^j ljubil sem jo kakor tebe. — Na-
j gel, hud udarec je bil to," je nadalje-1 ^al Kajn, govoreč sam pri sebi, ne da ■! bi mislil 11a Franciscoyo navzočnost. ■' "To me je naredilo, kar sem, naredilo ['neobčutljivega za vse! — Francisco," je rekel Kajn ter dvignil glavo, "slab i človek sem bil, toda nisem bil morski razbojnik, ko je živela tvoja mati. Neka kletev leži na meni. Z onim, kar 1j sem najbolj ljubil, sem ravnal najslab-1 še. Ljubil sem tvojo mater kakor nič drugega na svetu, in vendar je mnogo
•	pretrpela od mene in naposled sem ce-
•	lo provzročil njeno smrt. In poleg tvoje matere, katere spomin častim in
, ljubim ter se tresem, kadar mislim nanjo — vsako noč se mi prikaže — sem ljubil tebe, Francisco, zakaj ti si angel, , kakršen je bila tudi ona. In vendar sem tudi s teboj ravnal slabo. Upiral si se mi in prav si ravnal. Ako ne bi bil ravnal prav, bi mi bilo vseeno, toda ravnal si vedno prav, in to je bilo, kar me je jezilo. Tvoje prošnje podnevi — tvoje matere ponoči —" 1 Franciscovo srce se je omehčalo. Ako ni bilo kesanje, je bilo vsaj pomilovanje, ki je govorilo iz Kajna. "Res pomilujem vas," je rekel.
"Še več moraš storiti, Francisco; postati moraš moj prijatelj," je dejal Kajn in mu je zopet ponudil roko.
"Ne moreni prijeti te roke, ki je tako omadeževana s krvjo," je odgovoril Francisco.
"Da, da, tako bi bila rekla tudi tvoja mati. Toda čuj me, Francisco," je ; rekel Kajn in začel govoriti čisto tiho, da bi ga kdo slučajno ne slišal, "sit sem tega življenja — morebiti mi je celo žal, kar sem storil; zapustiti hor . včem tako življenje — mnogo bogastva imam skritega na krajih, za katere' ne ve nihče. Povej mi, Francisco, ali ho-čeva obadva skupaj zapustiti to ladjo 1 in živeti skupaj srečno in pošteno? Vse boš delil z menoj, Francisco. Povej, ali si zadovoljen s tem?"
"Da; veseli me slišati, da se hočete
odpovedati temu protipostavnemu življenju, kapitan Kajn, toda vašega bogastva ne moreni deliti z vami, zakaj na kakšen način je bilo pridobljeno?"
"Nemogoče ga je vrniti, Francisco, toda dobro ga hočem obrniti. V resnici hočem, Francisco. Obžalovati hočem," in zopet mu je ponudil roko.
Francisco se je obotavljal.
"Kakor gotovo mi Bog pomagaj, obžalujem. Obžalujem, Francisco!" je vzkliknil razbojniški kapitan.
"Kot kristjan vam odpuščam vse," je odgovoril Francisco in je prijeJL še vedno iztegnjeno roko. "In tudi naj vam odpusti!"
"Amen!" je odgovoril razbojnik svečano in si zastrl obraz z rokami.
In tako je stal več minut, Francisco pa ga je opazoval. Naposled je zopet odkril obraz in na veliko čudenje Franciscovo se mu je na licu lesketala solza. Njegove oči so bili rosne. Francisco ni več čakal, da bi mu bil ponudil- roko. Sam je stopil h kapitanu ter ga prijel za roko, ki jo je iskreno stisnil.
"Bog te blagoslovi, mladenič! Bog te blagoslovi!" je rekel Kajn, "toda sedaj me pusti samega!"
Francisco je odšel lahkega in hvaležnega srca na krov. Njegov obraz je naenkrat povedal onim, ki so bili blizu, da ni obsojen na smrt, in mnogo izmed njih ga je pozdravilo, najsi se ga prej še nagovoriti niso upali. Ostali so takoj opazili, da sme Francisco zopet ukazovati. Ti se je pokazalo takoj, ko je drugi krmar stopil predenj ter mu izporočil, da je neka ladja na vetrni strani.
Francisco je vzel daljnogled, da si jo ogleda. Bila je velika ladja, ki je imela vsa jadra razvita. Ker ni hotel, da bi razen njega še kdo drug stopil v kabino, se je napotil sam do njenih in potrkal, preden je vstopil, ter je obvestil kapitana o ladji.
"Hyala, Francisco, za sedaj opravljaj ti 'Bawkhurstovo službo '— saj ne bo za dolgo, toda ne boj se, da bi zopet lovili. Prisezam ti, da ne bomo, Francisco. Toda ta ladja — prav dobro vem, katera je, nas išče že nekoliko časa. Pred tednom dni, Francisco, sem si prav zelo želel, da foi^ jo srečal, da bi prelil še več krvi. Sedaj pa bom storil vse, samo da se ji izognem in utečeni. Več ne morem storiti, Francisco. Ne smejo me ujeti."
"Zaraditega vas ne morem grajati. Mislim, da se je bo lahko izogniti. 'Avenger' prekaša vse ladje."
"Razen 'Enterprise', mislim, ki je zgrajena prav tako. Za Boga, lepo tekmovanje bo," je nadaljeval Kajn, ki se ga je za trenutek zopet polastila odločnost, "in videlo se bo kakor bojazljivost, ako se izognem boju. Toda ne boj se, Francisco — obljubil sem 1 ti in držal se bom svoje besede."
Kajn je odšel na krov ter opazoval ladjo z daljnogledom.
"Da, to mora biti ona," je rekel glasno, da so ga slišali razbojniki. "Admi-I ral jo je poslal naravnost za nami s I svojimi najboljšimi ljudmi. Kako mi je žal, da smo tako maloštevilni."
"Dovolj nas je," je odpomnil krmar.
"Da," je odgovoril Kajn, "ako bi mogli dobiti tam kaj drugega nego udarcev. Toda to je vse in zdaj ne morem pogrešati še več mož. Ukrenite, da se dbrnem!" je nadaljeval ter stopil proti* zadnjemu delu ladje.
(Dalje prih.)
Samo pri uiotii se dobo paientirnnn in garantirana sledeča zdravila: za rast in proti spadan-}u ženskih in moških las, kakor tudi za rast moških brkin brade: za revmatizem kostibolj ali trganje v nogah, rohah in križu, za rane. opekline, bule, ture in kraste, itd. Kateri bi rabil moja zdravila be z uspehu, grrantirom $500. l'i-file takoj po cenik. "Koledar" in žepna knjiga od 30 strani vredna 5 dolarjev za vsakega kije prebere PoSljite 6 centov v markah, nakar vam poSljem Koledar in knjižico.
JACOB WAHČIČ 1092 E. 64th St. Cleveland, Ohio.
t	Uradfi telefon Chicago 100	g
Stanovanja telefon Chicago 3247 2
!JOSIP KLEPEC I
JAVNI NOTAR	V
• 1006 N. Chicago St.	JOLIET, ILL. O
Joliet Steal Dye House
Profesional Cleaners and Dyers STRAKA & CO.
Office and Works, 642-644 Cass
Chicago Phone 4444, N. W. 483.
I^H^HHHHflBMHBBHMHHHHHI
ZA
Zavarovanje
proti požaru, mala in velika posojila pojdite k
A.SCH0EM&C0.
203 Woodruff Bldg. Oba tel. 169 Joliet, 111.
JEDEN AKER ZADOSTUJE.
Ako si morete postaviti skromno hišo na svoje lastne stroške, pripravljen sem vam prodati jeden aker ali več zemlje. Na roko plačate majhno vsoto, ostalo pa na mesečne obroke. Jeden aker zemlje meri 132x330 čevljev, jednako šestim ali sedmim mestnim lotam. Ako si sedaj postavite hišo, st prihranite najemnino kar vam bo v veliko korist na stara leta. Blizo poulične železnice. Za podrobnosti vprašajte
GEORGE WARNER YOUNG, Woodruff Bldg.	Joliet, 111.
Kadar se mudite na vogalu Ruby and Broadway ne pozabite vstopiti v
MOJO GOSTILNO
kjer boste najbolje potteeženi. Fino pivo, najboljša vina in smodke.
Wm. Metzger
Ruby and Broadway JOLIET
mmmammaammmtmmmmmmmmammmmmmmmmmmmmmmmm—mm*.
Chicago Phone 788 N. W. Phone 257
James L. McCulloch
MIROVNI SODNIK IN JAVNI NOTAR.
M. D. POSTELANCZYK, klerk in tolmač.
317 Jefefrson Street, nasproti Court House, Joliet, 111.
W. C. MOOIVEY
PRAVDNIK-ADVOKAT. 4th fl. Joliet Nat. Bank Bldg., Joliet
Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni.
John Grahek
...G-ostilničar...
Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki premog
i ■
TELEFON 7612.
I ■	_______	T
I '
1012 N. Broadway JOLIET, ILL.
R. F. K0MPARE
SLOVENSKI PRAVNIK
ADVOKAT
V So. Chicago, Ills.: Soba 218—9206 Commercial Ave.
Telefon: South Chicago 579.
i {mTcm!
- C 106 Loughran Bldg. )
> f Cass and Chicago SU. JOLIET 1
< Pcsojnje denar na zemljišča. )
S	Insurance vseh vrst	S
/	Surety Bonds.	#
' 1	Steam Ship Agent	J
I \	Both Phones 500.	{j
' MIHHHniBKSinp
PISMENI PAPIR,
KUVERTE,
NAKA-ZNICE,
BOLNIŠKE LISTE
IN PRAVILA
v slovenskem in angleškem jeziku, ter vse vrste tiskovine, oglase in knjige pišite na Največjo slovensko unijsko tiskarno v
Ameriki:
—
Amerikanski Slovenec
JOLIET, :: ILLINOIS.
DELO JAMČIMO.
»Siiiiii Ka ii ^ Bi iš liSšfa^ai
S S
m
PETER PUŠČOBA GRE PO SVETU.
Malenkost. Spisal L. R.
S^i^iillgl^iiiiii
V resnici mu je bilo ime Peter Pod-gornik. Toda tisto pusto popoldne, ko je sedel v svoji mračni sobi, strmel na belo polo popirja pred sabo in kratil čas s tem, da je pisal svoje ime v vseh mogočih legah in pisavah nanjo, tisto popoldne se mu je izlilo nenadoma iz peresa: Peter Puščoba.
Skoraj prestrašil se je prvi hip. A takoj nato se je zasmejal, vrgel pero pod mizo in vskliknil: "Resnično, jaz sem Peter Puščoba. In ne samo danes, tudi včeraj sem bil Peter Puščoba, ves ta teden, ves ta mesec, vse leto sem Peter Puščoba, prav od takrat, odkar sem izgubil pogum in vero v življenje in životarim samo tja ven-dan."
Zagledal se je v strop in vesel je bil tega svojega novega imena. Kako bi se sploh mogel imenovati drugače v tej sobi, v kateri je stanoval? Prvič je bila cela hiša v židovskem delu mesta, v nekdanjem getu, v zviti, ozki ulici, v kateri so gledala okna prekanjeno drugo v drugo in se režala vrata s kra-marskim nasmehom v človeka, prav tako kakor njih nekdanji prebivalci, ki so se pa že davno razkropili po mestu v visoke, lepe palače, v svetle ulice, v katerih ni več židovskega, razen napisov nad bankami in trgovinami. Drugič je bilo edino okno sobe, v kateri je samotaril Peter, obrnjeno na malo dvorišče, ki je merilo dva metra po dolgem in dva po črez. Tretjič je bil košček neba, ki se je svetil nad delom strehe sosednje hiše, ki je bila nižja, zakrit z oblaki in deževne kaplje so padale s strehe v cinast žleb v enakomernem taktu melodije dolgega časa tek, tek----tek, tek...
Peter se je spomnil, da je pravzaprav pomlad. A kakšna pomlad! Dež in veter, kostanji se bojijo cvetja, ulice so mokre, hladne, ljudje pusti, dolgočasni.
In Peter Puščoba se je domislil, da je že slišal to pomlad kukavico peti. Toda ali je bil on kriv, da ni imel tedaj niti groša v žepu, da nj imel niti ene želje in da je bila vrhutega tista kukavica lesena ptica, ki je kukala v uri, ki jo je bila kupila Petrova gospodinja ravno tiste dni v starini in jo o,-besila v najtemnejši kot sobe?
"Ah, to ni nič!" — je vzkliknil Peter, vstal in se odločil, vzel dežnik, zaklenil sobo in se po strmih polževih stopnicah spustil do vrat na ulico.
Toda kam?
Ozrl se je proti nebu. Dež je bil ponehal, oblaki so jadrali urno preko neba, tuintam se je smejal košček modrine med njimi. Nemara se še zjasni. Pogledal je po ulici, ki je bila vsa polna popoldanskega razpoloženja deževne nedelje. Gostilne po pritličjih AO mu pele čast in slavo. Ventilatorji so brneli, vmes se je mučil gramofon na eni strani z "Mladimi vojaki", na drugem kraju pa se je prepiral ž dekletom, ki "Na vrtu zelenem sedi". Daleč tam doli pa je razbijal orkestri-on v zakajeni beznici, pred katero je 6tala gruča vojakov, čepice na glavi postrani, v ustih viržinke, iz katerih so se vlekle tenke črte dima kvišku.
"Srečni ljudje!" je pomislil Peter in skoraj jih je zavidal za njih klavrno veselje.
"Ali bi šel tudi jaz v gostilno?"
Toda kaj ga čaka tam? Dolgčas, neumnost. Prišla bi natakarica, pozdravila ga in povprašala, kaj naroči in ali bo to neznosno vreme že enkrat končalo. Ko bi izpil prvo četrtinko, bi prišla domača hči, sentimentalna Marica, in ga lepo prosila, naj naroči še drugo, sedla mu nasproti in ga vprašala, kako je z literaturo, ali je že bral pretresljivi roman o "Grofici beračici".
Morda bi bilo drugače. Tam bi že sedel Petrov znanec Blaž... toda kako se že piše? Nič — Blaž Hudobija — je na kratko končal Peter svoje premišljevanje — če sem jaz Puščoba, je on Hudobija... — Tam bi torej sedel in mu začel pripovedovati, da je sit življenja, da misli že na kak primeren konec. l.eta študiranja so že šla rakom žvižgat, pisarne so krvavo' dolgočasne, lasje so mu začeli izpadati... In bliža se vojska, prav gotovo, v časopisih je črno na belem — in on nima,še zadnje vaje za sabo. In kaj bi se človek mučil, ko se resničnp ne izplača? Mati je od žalosti nad Blažem umrla, živ krst mti več ne zaupa, kaj bi torej storil vsakdo, ki bi bil na njegovem mestu?
Peter ni mislil na odgovor, marveč na konec večeta. Končalo bi se vse v kavarni ob kavi in konjaku. Blaža fli prešle Samomorilne misli, kvasil bi vse druge neumnosti, krogle bilarda bi «mukale f>o zelenem platnu, se zadevale ena v drugo, ropotale včasih na tla, revije in časopisi bi se režali nemo v dim in v električno luč, v kotu bi reševala študentarija s širokimi gestami probleme življenja. In nenadoma bi Blažu zlezla brada na prsi, roke bi mu zdrknile mrtve ob stolici proti petam. Peter Puščoba bi pa ob spečem prijatelju nadaljeval svoje pusto premišljevanje, kaj je vsega tega treba, kako bi človek pač lepo in primerno živel, če bi le hotel in mogel, če bi ne bilo kavarn in prijateljev in dolgočasja.
"Ne, v gostilno ne grem, pojdem na izprehod," «e je odločil Peter.
Obrnil se je proti mestnemu drevoredu. Šel je prek trga in se nasmeh-
nil Herkulu na vodnjaku, ki je visoko vihtel svojo gorjačo nad kamenitim levom, ki je miroljubno strmel na curek vode, ki mu je šumel izmed polomljenih zob v okroglo korito — toda ne, V škaf, ki ga je ravnokar podsta-vilo slabo oblečeno dekletce.
Polagoma je stopal Peter dalje in sam ni vedel, kdaj ga je sprejel drevored v svoj mrak. Po dežju je bilo še vse sveže, s kostanjev se je odcejala voda po širokih listih, včasih je padla še kaka velika kaplja na gladka tla, nekje so vreščali vrabci — povsod je plaval vonj pomladi.
In pesem o pomladi je pela tudi velika lajna, ki jo je vrtel mož, ki je imel leseno nogo, svetlo kolajno na prsih in žalostne črne oči. Peter mu je vrgel groš v klobuk in romal dalje.
Pestunje in dekle v belih prazničnih oblekah so hitele mimo njega, pet, šest deklet skupaj, držeč se pod pazduho, smejaje se vsakemu vrabcu, vsakemu solnčnemu žarku, vsakemu človeku, ki se je upal pogledati v njih razposajene oči.
Kjer se cepi drevored na dve strani, se je gnetla med dvema kostanjema gruča ljudi, otrok, vojakov, dekel. Iz njih srede je žuborel glasen smeh, ki je zvabil tudi Petra bližje.
Stegnil se je in se zagledal prek svetlih in temnih frizur, prek čepic in slamnikov z rdečimi in belimi rožami in s pisanimi trakovi v odprtino podol-gastega zaboja, kjer se je nekaj vršilo, kar je vzbujalo pozornost in smeh te nedeljske razigrane družbe.
"Ah — Kašperl in njegova slavna družba!" se je skoraj na glas zasmejal Peter in se spomnil davnih dni, ko je še kot bosopet deček gledal ob sejmu v domačem trgu nekaj podobnega.
"Kašperl... Kašperl... Kako bi to spako krstil slovenski?" — je premišljeval in gledal malega junaka v cu-njati suknjiči, ki je kimal z glavo, da je veselo pozvanjal zvonček na njegovi kapici.
Ni se mogel domisliti, kako bi ga imenoval, a videl je, da je Kašperl vrl junak. Spretno je postavil na oder-ček mizico in par stolčkov, se poklonil bradatemu Turčinu, ki se je priklatil nenadoma iz kota, sedel mogočno za mizo, razgrnil velikanski časopis in se zatopil v branje. Nenadoma je imel Kašperl v rokah pavovo pero in začel nagajati beročemu neverniku prav hudobno. Ta se je branil in otepal, a Kašperl ga je ščegetal za vratom in po glavi, poskakoval veselja in nemara bi se bil na glas režal, če bi bil mogel.
A kazen je morala priti. Iz ozadja se je nenadoma dvignila glava čudne zverine — nemara naj bi bila krokodil — potuhnjeno se je bližala k mizi, žrelo se je nenadoma odprlo in Turčin je izginil v njem s časopisom in s stolom vred.	•
Kašperl je kar odskočil strahu. A zverina je vohala dalje krog mize in klopotala z gobcem, kakor bi tolkel s podplati starih copat po mizi. Kašperl je privlekel iz kota svoje orožje — lesen bat — in se postavil v bran.
"Ar Dunaj, zdaj ga pa lopne!" se je zasmejal od srca rdečeličen vojak.
In res, Kašperl je tolkel in bil na vfeo moč pošast po glavi, a ta se je za njegove udarce prav malo zmenila. Junaček je že omagoval, a še ena rešilna misel mu je prišla na pamet.
Izpustil je bat, pograbil bližnji stol ga vrgel zverini v nenasitno žrelo. Za tem drugega, tretjega... Ostala je le še miza, a zver ni bila še sita. Tudi mizo je pohrustala in ostal jt še Kašperl z batom. Obupon ga je zope^t pograbil in tolkel požrešnega krokodila s poslednjimi silami, a vse zaman. Uvidel je. da je pogin neizogiben. Zavihtel je zadnjič -svoj bat in ga treščil pošasti v žrelo in slednjič skočil sam med strašne zobe. Krokodil je zadovoljno zacmakal, junaček je storil neslavni konec in z njim tudi cela predstava.
Razdrapan možakar, ki je bil gleda-liščni ravnatelj, režiser, dramaturg in dramatik v eni osebi, se je prikazal iz zaboja in pobral plačilo od radodarnega občinstva. Tudi Peter mu je vrgel desetico v klobuk in se obrnil.
"Da, tako se zgodi človeku, če izgubi voljo in moč—življenje ga požre..." je zamrmral.
"Ah, gospod Peter! Dober dan!" ga je pozdravil nenadoma srebrn dekliški glas.
Peter se je skoraj ustrašil. Zmeden se je odkril in odzdravil: "Klanjam se, gospodična Emica!"
Podala mu je roko v pozdrav.
"Kako se vam godi? Že toliko &isa vas nisem videla. Kaj delate, kako živite?" ga je vprašala.
"To bi bila predolga zgodba, da bi vam vse naenkrat povedal. Ali mi dovolite, da vas spremim? Potem vam povem, kako životarim."
"Prosim!"
"Kje ste pa bili, če smem vprašati?"
"Na pokopališču. Očetu in materi sem nesla prve rože na grob."
Njen glas je bil postal nenadoma resen in žalosten.
Peter se je domislil prošlih lepših dni, ko je večkrat mislil na to dekle, ki je šlo ob njegovi strani. Tedaj se mu je zdelo, da bi bil zanjo storil vse, kar bi želela, dasi ji ni nikdar tega povedal. A zdaj ni bilo več tega. Dolgčas in puščoba, omahovanje in brezdelje, rfezaupnost vase in v življenje mu je izbrisalo te misli iz srca. Kolo-vratil je svojo klavrno pot proti neslavnemu koncu in le še včasih je sanjal o njej kakor o zvezdah, ki niso zasijale.
"Torej, povejte mi, kako je z valni!
Sljšim in vidim, da hodite čudne poti, skoraj bi rekla, da ste obupali nad bodočnostjo..." je izpregovorila Emica po dolgem molku.
"Uganili ste, gospodična'," je odgovoril Peter.
In začel ji je pripovedovati, da je sramotno pogorel pri izpitu pred enim letom, da se mu ne ljubi več se ukvarjati s študijami, da ne veruje več v življenje in da bo pač živel do smrti tako ali tako.
Cela izpoved je bilo to pripovedovanje in Peter je sam čutil, da je reven, pomilovanja vreden grešnik, študent, kakor jih je mnogo, ki se človeku na prvi pogled smilijo. In pričakoval je pomilovanja, ki bi mu bilo iz Emiči-nih ust kakor tolažba, ki jo da mati nesrečnemu otroku.
A mesto pomilovanja je pričakal grajo.
"Da vas ni sram, gospod Peter, da ste tako malodušen človek! Saj vas je sama sentimentalnost! Res, če je to plod študiranja in šole in življenja, potem dam svojega brata rajši za kovača, kakor pa da bi šel študirat!" je z odločnim glasom govorila Emica.
Zazdela se mu je občudovanja vredna, velika, pogumna. Ona — sama na svetu, dan na dan mehanično delo v pisarni, samo da preživi brata in sebe — in ta pogum, to veselje, to zaupanje v bodočnost! On pa s talenti in izkušnjo v življenje, fant, ki bi bil lahko mož — pa Peter Puščoba!
"Resnično, gospodična — sram me je!" je skesano priznal.
In zdaj je pfišla tolažba.
"A ni še vseh dni konec, poslušajte mojo — prošnjo!"
Umolknila je za hip, Petra je tako čudno prevzel zvok te besede: mojo — prošnjo...
"Idite in poboljšajte se!"
Luči so se užigale po ulicah, ko sta se razstala pred hišo, kjer je stanovala Emica.
"Slušal vas bom. Vse popravim, in če se mi posreči, se vrnem in vam povem!" se je poslovil Peter. — — —
In drugi dan je Peter Puščoba odpovedal stanovanje, se odtrgal od vsega preteklega in šel po svetu...
ČLOVEŠKA BEDA. Črevljar Martin.
Martin je ležal na smrtni postelji. S slabim glasom, ki je lasten umikajočemu, je poklical svojo ženo in jo prosil, naj mu prinese kaj za jesti.
"Lačen sem, vidiš, in žejen!"
"Kajpak! Menda hočeš zopet žganja. Na, tukaj imaš kruha, če si lačen, za lakoto je kruh, za žejo pa voda. Zaslužil nisi nič že pet tednov — zdaj naj te pa še jaz redim, kaj še — na ta pravo si se nameril. Oj, da sem jaz tako nesrečna; š prvim je bilo tako in s tem zopet. Vse je zapil, kar je imel in zaslužil, in je šel pod zemljo in ta mi bo ravno J^ako naredil.
Martin se je ozrl po izbici — semin-tja so ležali po tleh odrezki usnja, cve-ki, stari podplati, pohojene, od rabljenih črevljev odtrgane pete, v kotu je stala njegova mizica in na tej skledica z limoni (pop), dreta, šilo ter drugo orodje in zraven lesen stolček na treh nogah.
Pozabil je na lakoto. Zamislil se je v preteklost. Na tem stoku je presedel svoje življenje. Pred tremi leti je zavzemal to mesto še njegov gospodar, ki je bil mož njegove — sedanje žene. Nista se slabo razumela: on in njegov gospodar — skupaj sta delala, skupaj jedla in skupaj hodila v gostilno. Toda Martin je vedno čutil, da je gospodar le gospodar, da ga povsod zapostavlja in upal je, da pride tudi zanj čas, ko bo imel svojo mizo, in na tej svoje orodje, in svoj stol, in svojo izbo; da bo sam krojil črevlje, ker'ne bo čakal sobote in tistih revnih par kronic, ki 11111 jih je dajal njegov gospodar.
Ta čas je prišel. Tri leta so minula in kaj je preživel v teh treh letih? Slišal je kašljati danadan svojega gospodarja, slišal in videl je hišne prepire in vedno bolj si je želel biti prost, biti samosvoj.
Prišel je čas, ko se je gospodar vle-gel v posteljo in ni več vstal. Zadnje dni ni užival ničesar več in 11a zadnjo uro je zaprosil jedi —; kako je to, da je tudi njemu to prišlo naenkrat — ravno danes. Tudi on že ni zavžil par dni ničesar in danes bi si želel nekaj, sam ne ve česa. — Ali njegova žena je zaprla duri za seboj in odšla.
Gotovo je šla k sosedi; šla ga je tožit, da je pijanec, da ne zasluži ničesar. Oh, to je bridko!
Ali je bil res pijanec? Ej, včasi je šel, včasi, kadar je naredil par črevljev in potegnil denar za popravljanje ~ je bila vedno majhna reč — pa pr vinarjev, pri novih se je pa vedno nekaj zaslužilo — si je prigovarjal Martin in vtaknil voščeno roko pod zglavje. No, in pri takih prilikah si človek že sme kaj privoščiti. — To žganje je pa "I''1 nekaka hudičeva pijača. Komaj >z~ prazniš frakeljček, te že pogreje, in se enega, pa že ne veš, kje stojiš. I sebno mene je takoj podrl; sem moral biti pač močno slab, vsaj nekateri nekaj prenesejo. Moj pokojni gospodar je pravil, tla 11111 pol litra žganja da šele korajžo. No, pa je le šel daj pod zemljo — morebiti ravno zato. — Oh, moj Bog! Morebiti zdeluje tudi mene pijača. Kaj pa naj človek stori-Ves teden delaš, v nedeljo se pa doina kregaj z ženo. To pa vendar ne gre-Je pa taka rožica ta ženska, odkar sva se vzela, še nisem slišal dobre besede
iz njenih ust. Če nisem slišal zjutraj, navsezgodaj sedel pri mizi z dreto v roki, me je že grajala; če ji nisem dal vse do zadnjega vinarja, je klepetala nočindan, da jo pustim trpeti lakoto in če sem se naveličal teh prepirov in šel "k Orlu", me je nagnala z metlo, ko sem prišel domov. Ona je pa moje krvavo zaslužene beliče nosila v loterijo. In vsak teden je imela kak drug izgovor za zastavljeni denar, ki je bil vedno izgubljen. Enkrat je zgrešila samo za eno številko, enkrat je pomotoma stavila 14 namesto 40, enkrat na Gradec namesto na Dunaj, ali pa se ji je sanjalo od tete, ona je stavila številko od stare matere — to je bil križ — je dejal Martin — in zaprl oči.
Čez nekaj časa pride njegova žena. "Treba bo zakuriti in skuhati, da me ne bo klel, da mu jesti ne dam." To rekoč, zagrabi z jezo lončeno posodo in jo postavi na ognjišče, potem zapali malo slame in lesa ter naredi ogenj.
"Žgance mu bom skuhala, če je lačen, bo že jedel, če ne, naj pa pusti. Še to moko sem komaj izprosila pri mlinarju. Stresel je vreče in pomedel kote in pograbil moko s smetmi vred. Še presojati jo moram, da ne bo vmes kakšna trška, če ne, se še zadavi; potem bodo pa rekli ljudje, da sem ga jaz saj me imajo za tako. Pa nobeden ne ve, koliko imam potrpeti ž njim. Sedaj je pa še bolan. Če jutri ne vstane, ga naženem z metlo na delo. Ta mr-ha! Ležati zna, če bo imel takega o-sla, da mu bo nosil jesti v posteljo. No, le čakaj, če jaz zadenem terno, te pustim in grem, da me živa duša več ne vidi." — Tako je bilo nerganje Martinove žene.
— Prijela je za stol, ga postavila k steni in snela sito ter presejala moko. "Vse je notri — se je jezila — vse, samo mlinarja ne. Seve za uboge ljudi, je vse dobro, posebno pa, če se da nekaj vbogaime."
"Vstani, tukaj imaš, ako hočeš jestif pa ti povem, da je danes zadnjikrat, da sem šla prosjačit zate."
Voda v loncu je zavrela; črevljarje: va žena je nasula vanjo črne moke; naredila se je kopica na sredi, katero je izpodrivala vrela voda, da se je zibala, dokler je ni potlačila lesena žlica in žganci so bili kuhani.
Šla je in odprla vrata, katere je prej iz previdnosti zaklenila, da bi ji kdo kaj ne odnesel — se približala postelji in postavila krožnik z žganci na mizo. Martin se ne zgane. Žena >topi bližje k postelji. "Kaj spiš? Martin! No, vstani! Tukaj imaš žgance."
ijartin sanja in se ne gane. "Kaj misliš, da te bom prosila, pa spi, ako hočeš," pravi in se hoče vrniti v kuhinjo.
Vendar pa se ji je zdelo da Martin ne spi. Tako bled je — vsaj bled in suh je bil vedno — pa danes ima tako vdrte oči in odprta usta.
Začne ga tresti za ramo, za roki.
Roka je bila mrzla--Mrtev je.
"No, zdaj sem pa zastonj skuhala žgance. — Bog Ti daj večni mir in pokoj!"
Zapeka.
"Cenjeni: — Naznanjam Vam, da so Severove Jetrne krogljiee zelo uspešne, ako se rabijo v slučajih opisanih v Vašem almanahu, kakor zapeke, otrplih jeter, žolčnice in napihovanja. Kadar bom še kdaj potreboval zdravil, bom rabil samo Severova." — Tako nam je pisal g. F. Bargiel, Box 325, Flushing, Ohio o Severovih Jetrnih krogljicah (Severa's Liver Pills). Se visoko priporočajo za zdravljenje raznih jetrnih neprilik, zapeke, medle glavoboli, omotice, zlatenice in žolčnice. Cena 25c v vseli lekarnah ali od nas. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. — Adv. Tues. June.
V NAJEM SE TAKOJ ODDA STA-novanje s šestimi sobami, z vsemi potrebnimi napravami, kakor napeljavo elektrike, vode itd. Anton Ne-manicb, lastnik, 1000 N. Chicago street, Joliet, Ml.
Rojakom priporočamo sledeče blago
Kranjski Brinjevec, zaboj (12 stelclenic) za........
Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za.........
Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za
.$10» .$1051
Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za S. L. C. Monogram, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $1°»
Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za ...........................
Hollaand Gin, zaboj (15 steklenic) za ............................
Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 steklenic) za ....................Jigj
Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................Jvj
Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................*'
Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in 50 galonov, galon po...............\.......................
Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. — Pišite v slovenskem jeziku na:
Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois
ŠT
h -
:J

Joliet. ill.
PIVO 7 STEKLENICAE.
Cor. Scott and Clay Sts.....Both Telephones 26.....JOLIET,

W. H. KEEGAN
POGREBNIK.
Slovenci v La Salle in okolici: Kadar potrebujete pogrebnika se obrnite na to tvrdko in prepričani bodite, da boste najbolje postreženi, ker ta zavod je najboljši ter mnogo cenejši kot drugi.
V slučaju potrebe rešilnega voza (ambulance) pokličite nas po telefonu, ker smO vedno pripravljeni — po dnevi in ponoči.
Vse delo jamčeno.
POSTREŽBA TOČNA VSAK ČAS
(
STENSKI PAPI
-----o 1
Velika zaloga vsakovrstnih
in firnežev. Izvršujejo se	*
varska dela ter obešanje s |1 papirja po nizkih cenah.
A iexander JVf*
Rchi. Phone $76. U *
120 Jefferson St JOU&' N. W. telefon 556
W. H. KEEGAN, Telefona št. 100 — vsak čas. Cor. 2nd and Joliet St., La Salle, 111.
Chicago tel. 3399. N. W. tel. 1257.
Louis Wise
200 Jackson Street JOLIET, ILL.
gostilničar
VINO, ŽGANJE IN SMO DRE.
Sobe v najem in Lunch Room.
POZOR ROJAKINJ^'
Ali veste, kje je dobiti najb°'i5
t V1,1
so po najnižji ceni? Gotovo-
J. & A. Pasdeti
se dobijo najboljše sveže 'n jene klobase in najokusnej^^ Vse po najnižji ceni. P»^lte poskusite naše meso.
Nizke cene in dobra P' naše geslo.
0str«:

r»s
Ne pozabite torej ob'sU^ vof na še j mesnici in grocerU' n ^ lu Broadway and Gram«
Chic. Phone 2768.
N. W.
pho"e
Naročite zaboj steklen^
novega piva, k! se imettuje
EAGLE EXPOm
ter je najboljša pijača
E. Porter Brewing Company
Okt telefon 405,	S. Bluff St., Jolle^jJ,