Pravica notarjev do odvetniških pristojbin v spornem zastopanju v lastni zadevi.
Zakon z dne 26. marca 1890 drž. zak. št. 58 doloKa v M. da velja odvetniška tarifa tudi za notairje v onih poslih, za katere so oni upravičeni.
41
Na podlagi cit. zakona je judikatura brez izjeme priznavala notarjem in njiliovim namestnikom (substitutom, kandidatom) v spornem postopanju enake pristojbine kakor odvetnikom. (Odločba vrh. sodišča 13. jun. 1900 št. 8321 zb. 255 dr. Wagner 326, 23. decem. 1902 dr. Wagner 385 i. dr.).
Na podlagi cit. zakona (§ 1) so bile izdane ministerialne odredbe (zadnja 3. jun. 1909 št. 82 d. z.), v katerih se je določala in izpreminjala odvetniška tarifa. Ta tarifa je pojasnila zakon v tem, da velja ne samo za zastopanje strank, marveč tudi za zastopanje v lastni stvari odvetnika (§ 17 cit. odredbe).
Nato je v judikaturi nastal dvom, ali gredo tudi notarjem odvetniške pristojbine v zastopanju v lastni stvari. Vrhovno sodišče je to v par primerih (odi. 11. decembra 1906 dr. Wagner 478) zanikalo, češ, da je cit. naredba poznejša, a navaja samo odvetnike, ne notarjev.
Praksa se večinoma na to ni ozirala; kajti naredba ne more izpreminiti zakona, ki podeljuje notarjem enake pravice kakor odvetnikom brez razlike zastopanja v lastni ali tuji stvari.
V naši državi se cit. zakon ni izpremenil, pač pa je bila izdana s posebno naredbo min. ipravde z dne 14. okt. 1922 štev. 43.713 Ur. 1. štev. 356/22 ozir. 48.816 Ur. 1. štev. 358/22 notarska oziroma odvetniška tarifa. Odvetniška tarifa je sprejela cit. § 17 kot § 15. Notarska tarifa je pa v § 19 določila, da velja tudi za notarje odvetniška tarifa, ako notarska drugega ne določa.
S tem je odstranjen omenjeni dvom judikature. Kajti ako velja za notarje odvetniška tarifa, velja tudi njen § 15, zlasti, ker se je notarska tarifa v celem obsegu brez izjeme in izrecno popolnila z odvetniško, kar prej ni bilo dovolj jasno izraženo.
Po § 28 C pr. r. se smejo notarji v lastili stvari zastopati na vseh treh stopnjah in na I. stopnji smejo z dotičnimi omejitvami zastopati tudi stranke celo pridobitno. Ker pa temelji eksistenca notarja na uporabi njegovega poklica, časa
42
in truda, zakaj naj bi on kakor druge ne smel odplatno zastopati tudi sebe.
Stranke s tem niso nič na škodi, marveč še na dobičku, ker je informacija v lastni stvari lažja in cenejša, kakor v tuji.