DELAVSKA ENOTNOST DANES: Bi. K.: NAJ ZAČNEMO PRI NAČRTIH D. K.: ZA BLAGOR KOLEKTIVA Drago Kralj: MORESKA D. M.: ARTA V TRBOVLJAH S. F.: ŠTEVILNA NAROČILA ZA VINCO Sobota, 3. septembra 1960 Štev. 35, lete XVm. PRED POSVETOVANJEM O TEMI (INA IN STANDARD Razgovor s sekretarjem Centralnega sveta ZSJ Boro Romičem na tri d,m\v torek, <». septembra, bo posvetovanje, a katerem bodo obravnavah naloge sindikalnih orga-zacij v komunah v zvezi z zboljševanjem živi jen j-^kega standarda dekveev. Centralni svet ZSJ, organi-Dn«?1) e§a P?svet°vaaja, je pripravil in že pred časom I usia! udeležencem obsežno gradivo z naslovom »Vloga *0mune pri izbohševan in slanH«™!«,, ZSJ Boro anja, . _ “v vunju uvvmua izvajania, jpove nekaj besed o razlogih za sklicanje tega po-etovanja in o rezultatih, ki jih od njega pričakujejo. tli 9®ntralni svet ZSJ do V zadnjih letih so komune do^ tov ’ I J® sklical to posve- bile mnogo novih in pomembnih * ' * pristojnosti. Vzporedno s tem se dohZ vsakdanilh pogovorov so krepi tudi gmotna podlaga njiho-oro znani izrazi »drago mesto« ve samostojnosti. V komunah “Poceni mesto«. Ti izrazi po- obravnavajo čedalje več vpra-y niK>, da so življenjski stroški sanj, od katerih je odvisno kon-•0 ločenem kraju višji ali nižji kretno oblikovanje realnih za-t Povprečja. Posredno pričajo služkov in življenjske ravni v en ’ ° tem, da imajo nominalno celoti. Zato je razumljivo, da sin-razius zasdukki v različnih krajih dikati posvečajo čedalje večjo po-p Peno realno vrednost. Ali, pre- zornost komunam in njihovemu da u ccčeno, v nekem kraju se vplivu na življenjske razmere kot lje živetl- s 15.000 mesečno, delovnih ,ljudi. ItazlfT • dru®em z 20.000 dinarji. Z naraščanjem pomena ko-tudi°gl za te razlike 50 včasih rriun v našem družbenem življe-na‘upravičeni: živila so cenejša n ju, posebej še na področju živ-Pasiv^tljskem področju kot v Uenjskega standarda, narašča naj rUlh goratih krajih. Toda kaj tudi vloga občinskih sindikalnih vrste ,,el310’,.ee.XeI.ike odm.ike te svetov. Ti sveti pa sodijo med kažf.;.V ztvljenjskih stroških po- »najmlajše« sindikalne organe. - Jo sosedna mesta? Osnovani so bili pred nekaj leti t Nedvomno vzrokov razlik v in v nekaterih primerih še niso Ksnih primerih ni treba iskati dovolj usposobljeni za velike arno v naravnih pogojih — mar- naloge, ki jih imajo. Praviloma izraz razliCne učinka- svetovani! ril ^tosti komun pri prizadevanjih, _;n eirJr ida ^ pr!ouclil da bi svojim državljanom žago- Vr,iiv komune na’ ^hrt"1"3115^0 ~ -Vle boljče življenjske pogoje. ^THli^SrSdS: slrik Pnmer s cenami kmetij- da delavcev sploh. Drugi- da bi eden PndelkoV in živil Je samo vidcli, koliko , in kako občinski Dona, 1Zmed vrste Primer°v, ki sindikalni sveti (ter podružnice) Ponazarjajo velikanski in čedalje igrajo v komuni vlogo ki jim je V OKVIRU Ni vse zlato. . Ni vse zlato, kar se sveti tudi ni vsak sklep dober in demokratičen zgolj zato, ker je bil sprejet z glasovanjem. Poznam več takšnih primerov, zapisal pa bom le enega. Nekaj let je bil mojster in hvalili so ga, da je dober in trudil se je, da bi res bil. V njegovem oddelku je delalo 12 delavcev, večinoma z dežele, hi so se le počasi vživljali v delavsko življenje. Se so mislili po kmečko in to se je v njihovem delu poznalo, mojster pa je včasih zarobantil, bil le strog, kot pravimo, in v vodstvu podjetja, delavskem svetu in v sindikatu mu te strogosti nihče nikoli ni očital. Pred nedavnim pa nas je obiskal in potožil: »Bil sem na dopustu in ko sam se vrnil, so mi nekateri ljudje v oddelku rekli: ,Ni-srno zadovoljni s teboj, tvoj odnos do nas ni dober, tvoj namestnik je boljši, njega hočemo za mojstra.' Dokazoval sam, da so v zmoti, pa jih nisem prepričal. Sel sem na sestanek delavskega sveta, raz-Vravljali smo o tej zadevi in delavski svet je sklenil: povprašajmo delavce. To je naj-oolj demokratično. Naj glasu-lejo.' Nihče ni ugotavljal, kaj se skriva v ozadju te zadeve, o vzrokih sploh niso govorili, sindikalni odborniki so molčali. Delavski svet je organizi-ral glasovanje v oddelku in večina je bila proti meni. ,Ni dober. Naj gre. Šikanira nas. Njegov namestnik je boljši...' In pri tem je ostalo. Kaj naj storim?« Svetovali smo mu, naj gre na sindikat in obljubili smo mu, da bomo o njegovi zadevi pisali. Včeraj pa nas je spet obiskal in zadovoljno povedal: »Stvar je rešena. Prišli so in me prosili, naj se vrnem in naj jim oprostim. Izkazalo se je, da je moj namestnik, ki naj bi postal mojster, bil ,predober‘: dovoljeval je ljudem, da so odhajali z dela po svojih opravkih, popuščal je njihovim muham in zapisoval je več, kot so naredili. Ob obračunu pa je stvar prišla na dan in ko so izračunali, kolikšen je njihov resnični delovni učinek, so spoznali, da so ga temeljito polomili.« Torej ni vse zlato, kar se sveti in tudi ni vsak sklep dober in demokratičen zgolj zato, ker je bil sprejet z glasovanjem. Ne zadostuje le demokratična oblika, demokratična mora biti tudi vsebina. Ce že glasujemo — in prav bi bilo, da glasujemo o vseh pomembnih odločitvah — moramo zadevo, o kateri odločamo, dodobra poznati (poznati njene vzroke in posledice) in vedeti, kaj hočemo z glasovanjem doseči. Odločitve, ki jih sprejemamo na vrat na nos, ne da bi sindikat prej zavzel svoje stališče, nas največkrat pripeljejo do tega, da trenutno razpoloženje posameznikov ali skupine ljudi prevlada nad koristmi podjetja in dobrimi, resnično demokratičnimi odnosi v kolektivu. JANEZ VOLJČ namenjena in koliko so kos posameznim nalogam. O katerih problemih iz tega kompleksa bo po vašem mnenju največ govora? Ni dvoma, da vpliva komune na standard ni možno presojati izolirano od splošnih materialnih okvirov, v katerih delujejo, in od njihovih objektivnih možnosti. V določenih primerih manjše ali večje angažiranje komun na področju standarda ni samo izraz določene orientacije ljudskin odborov in drugih činiteljev v lokalnih skupnostih, temveč tudi odsev trenutnih možnosti. Ko to pravim, mislim predvsem na sredstva, s katerimi komune razpolagajo, oziroma na način formiranja teh sredstev. Ni se nam še posrečilo do kraja uveljaviti socialističnega načela delitve po delu tudi pri formiranju sredstev lokalnih skupnosti. Drugače rečeno, razlike v višini skladov posameznih komun še zmeraj niso odsev razlik v višini produktivnosti dela proizvajalcev in delovnih kolektivov na njihovem ozemlju. Zato menim, da bo tudi na tem posvetovanju precej govora o načinu formiranja sredstev komun. Razen analize dosedanjih izkušenj bodo bržkone sproženi tudi predlogi, v kateri smeri naj bi se sindikalni organi in organizacija angažirali, da bi bila sredstva komun v večji meri rezultat produktivnosti dela, dosežene na njenem ozemlju. Na posvetovanju bomo proučili vse važnejše elemente, od katerih je odvisno formiranje realnih zaslužkov delavcev. Pri tem gre predvsem za preskrbo, organizacijo družbene prehrane, cene komunalnih in obrtnih storitev ter za obdavčenje dohodkov državljanov. Pod obdavčenjem pojmujemo vse družbene dajatve, ki bremenijo osebne dohodke in ki bi jih bilo treba tako urediti, jlV bi državljani enakopravno sodelovali pri kritju določenih potreb komune — v sorazmerju z višino lastnih dohodkov. Komune ne vplivajo samo na formiranje realne višine zaslužkov, marveč tudi na družbeni standard v najširšem smislu. Malone vse najvažnejše službe, pomembne za družbeni standard, sodijo večinoma v pristojnost komun: šole, zdravstvena zaščita, socialno zavarovanje, izgradnja in razdeljevanje stanovanj itd. Razum-livo je, da bomo tudi tem vpra-(Nadaljevanje na 3. strani) novi stanovanjski bloki in novo otroško igrišče za Bežigradom ŠE ENKRAT — 'POSLOVNI PROSTORI IN NAJEMNINE Ekonomske in neekonomske najemnin S sprejetjem novih zakonov o poslovnih stavbah in prostorih, finansiranju stanovanjske izgradnje in ureditvi najemnin za stanovanja, je bilo moč računati, da bo potrebno urediti nekatere probleme izgradnje, iz-k^ščanja in višine zakupnine za lokale predvsem v večjih krajih in mestih. Ker je letos, predvsem pa v zadnjein času, precej ljudskih odborov sprejelo odloke o tarifiranju zakupnin za lokale, velja o tem spregovoriti nekaj besed. Kako povečati število lokalov za zagotovitev potreb dnevne preskrbe prebivalstva, trgovine, obrti, družbene prehrane, servisov itd. je prvo vprašanje, ki ga velja premotriti. V zvezi z živahno stanovanjsko izgradnjo celotnih naselij, kot tudi gradnjo večjih stavb v mestnih Središčih, je predvsem nastala potreba, zagotoviti v teh stavbah potrebne lokale. Zgraditi samo stanovanje pomeni, pustiti potrošnike brez potrebnih objektov za zadovoljivo preskrbo z obrtnimi uslugami, dnevno prehrano, dnevnega varstva otrok, zabave in razvedrila. Izkušnje v zadnjem času govore, da je politika mnogih investitorjev bila, zagotoviti samo nujne stanovanjske prostore. Mnogokrat tudi javnost, stanovanjske skupnosti, ljudski odbori in drugi činitelji niso zadosti vplivali, da bi bili vzporedno z gradnjo stanovanj zgrajeni tudi poslovni prostori za te in druge namene. To je še tembolj potrebno, ker ob urejanju mnogih mestnih predelov rušijo veliko sicer dotrajanih objektov in je, tako zmanjšan potreben poslovni prostor. Zakon o poslovnih stavbah in prostorih daje ljudskim odborom možnost uveljaviti predpise, da morajo imeti stavbe, zgrajene na posameznem področju, poslovne prostore. Razen tega pa zakon daje tudi možnost, da občinski ljudski odbori, lahko odločajo, katere poslovne prostore je mogoče in katere ne uporabiti za posamezne vrste poslovnih dejavnosti. PREMALO IZKORIŠČENE MOŽNOSTI Teh širokih pooblastil za načrtno povečanje lokalov, prepotrebnih za zadovoljitev dnevnih potreb, pa se je poslužilo malo ljudskih odborov. Investitorji še naprej grade stavbe v strogo poslovnih središčih brez ustreznih lokalov. Doslej je moč ugotoviti, da sta takšne odloke sprejeli le dve občini. Odloka občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Cen-ter urejata uporabo poslovnih prostorov za določene dejavnosti in obvezujeta vse investitorje v občini Ljubljana-Center, da grade stavbe s poslovnimi prostori vsaj v pritličju in I. nadstropju. Kljub temu, da ta dva odloka samo v načelu urejujeta to pod- ročje (odlok občine Kranj nek< liko podrobneje določa namerni nost lokalov), pa le prispevata ureditvi tako važnega' vprašanj kot so lokali in njih najemninsl uporabe. O predlogih pristojni svetov občinskih ljudskih odb< rov, predvsem pa stanovanjski skupnosti s tega področja je tr< ba začeti razpravo čimprej, vs; v važnejših mestih in industri sko važnih središčih. Potrebna tudi akcija za sprejem ustrezni predpisov, če drugače ni moč d< seči soglasja z investitorji 2 gradnjo lokalov. Za pospešeno gradnjo te objektov pa se nam zdi važe tudi predpis in možnost, da moč lokal finansirati tudi sredstev stanovanjskega sklad, predvsem iz tistih, ki jih hiši sveti plačujejo po odloku ljuc skega odbora, kot del. najemnir za lokale v ta sklad. Ta del sreč štev je namenjen predvsem z nove„ k»kale — saj dosedanj vzdržujejo večinoma povsem gr spodarske organizacije same. h (Nadaljevanje na 3. strani) ni ■- dikatib ® Pretekli teden je posebna komisija Občinskega sindikalnega sveta Postojna skupaj s predstavniki podjetij »Cementarne« ta Jamske restavracije obravnavala njuna pravilnika o nagrajevanju. Novoustanovljeno podjetje »Cementarna« je predložilo pravilnik za leto 1960 brez ekonomske obrazložitve in potrebne dokumentacije, zaradi česar ga je komisija zavrnila. Podjetje Jamska restavracija je predložilo komisiji v obravnavo spremembe svojega pravilnika, ki se v glavnem nanašajo na zvišanje tarifnih postavk za vsa delovna mesta. Tako je bilo predvideno zvišanje tarifne postavke za delovno mesto direktorja od 25.000 na 35.000 dinarjev, računovodje od 18.000 na 30.000, šefa kuhinje od 18.000 na 28.000 ter za ostala delovna mesta od 1000 do 3000 dinarjev. Tudi to podjetje ni predložilo nobene dokumentacije, s katero bi opravičilo ta utemeljilo navedeno zvišanje tarifnih postavk. Komisija je zahtevala utemeljitev teh sprememb in se ni ozirala na izjave direktorja podjetja »da ne bo delal, v koliko se mu ne odobri tarifna postavka 35.000 dinarjev«. Komisija sodi, da mora podjetje izpopolniti svoj sistem nagrajevanja po prometu, ki ga je že vpeljalo, ter le na tej osnovi zviševati osebne dohodke zaposlenih. ■ Na seji sekretariata RO sindikata uslužbencev državnih ustanov, ki je bila 29. avgusta, so razpravljali o začetkih plačevanja po učinku v nekaterih podružnicah Narodne banke v Sloveniji. Ugotovili so, da so to prvi resni koraki k novemu sistemu, ki pa ustvarjajo nove odnose in odpirajo vrsto novih problemov. Predvsem bo treba v teh ustanovah okrepiti politično aktivnost sindikalnih organizacij, da bi se izoblikovala in postopoma uveljavila temeljna načela o družbeno političnih ta ekonomskih osnovah takega sistema, v katerem bi bila tudi v denarnih zavodih sredstva za osebne dohodke odvisna od rezultata uspešnega poslovanja. Spričo teh začetkov in pojavov, ki jih le-ti povzročajo, meni' sekretar i atf-da^e ■ treba čimprej zgraditi nov usluij-benski sistem v celoti. V ta namen bodo pri Republiškem od- KOMISIJE ZA PROŠNJE IN PRITOŽBE NUJNA POTREBA Kabinet predsednika republi- državljanov, na pojave samovolje« ke, Biro Zveznega izvršnega sve- birokratskega in nehumanega od-ta za prošnje in pritožbe, Zvezna nosa do ljudi. Toda čedalje ve ljudska skupščina in drugi zvez- je tistih pritožb, ki opozarjajo na ni organi dobivajo vsak dan ustno dejanja, ki so formalno v sklad« ali pismeno več prošenj in pri- z zakonom, katerih motivi pa so tožb državljanov. nezdružljivi z etičnimi normami Večina pritožb se nanaša na socialističnih družbenih odnosov, delo lokalnih organov uprave. V teh pritožbah so pogosto opo" Državljani se najpogosteje pritožujejo zastran nerešenega stanovanjskega vprašanja, kršenja pravic iz delovnih razmerij, socialnega zavarovanja in socialne za- zorila na poskuse birokratskih elementov, da bi obračunali s ti' stimi delavci in nameščenci, W so kritizirali razne nepravilnos« v poslovanju svojih gospodarskih Preteku torek je obiskala Ljubljano delegacija Centralnega odbora sindikata kmetijskih delavcev Bolgarije, ki se kot gost Centralnega odbora sindikata kmetijskih, živilskih in tobačnih delavcev Jugoslavije že več dni mudi v naši deželi. Delegacijo (vodi jo sekretar CO sindikata kmetijskih delavcev Bolgarije Kančo Draganov Ivanov) je v Ljubljani sprejel predsednik RO sindikata kmetij- Življenjski tok je tudi v Tržiču zašel v nove struge. V malokateri izmed mlajših družin nista mož in žena zaposlena. Zlasti v novem delavskem naselju Ravne. Zato tudi Tržičanom ne prizanašajo vse tiste skrbi, ki tarejo sodobno družino: kam z otroki med delom, da bodo na varnem, kako urediti prehrano, pranje in še sto drugih gospodinjskih del, da ho dom kljub gospodinjini odsotnosti urejen in prijeten. Sicer malce pozno, vendar so tudi v Tržiču prišli do spoznanja, da bi družno marsikaj laže uredili. Pozimi so na zborih volivcev razpravljali o ustanovitvi stanovanjskih skupnosti, občinski ljudski odbor je kasneje na sejah obeh zborov sprejel ustrezne sklepe. ščite, imovinsko-pravnih odno- organizacij in ustanov, predvsem sov in drugega. Med prošnjami pa v delu nekaterih vodilnih sta' in pritožbami je tudi mnogo takš--rešin. Pri tem je zlasti dobro rtih, ki opozarjajo na nezakoni- znana praksa z odpovedjo deloV' tost pri delu in počasnost pri ob- nega razmerja, toda takšni P®" raVnavanju stvari na sodiščih in javi so tudi v drugih primerih, v organih državne uprave. Neka- Pogosto tudi pri priznavanju 10 tere pritožbe državljanov opo- odmerjanju , pravic državljanov zarjajo tudi na pojave drastič- nekateri uslužbenci v posameznih nih primerov grobega kršenja za- službah stoje na stališču, da hoče konov ta nespoštovanja pravic vsak državljan nekaj izbiti zase« da bi dosegel nekaj, do česar ta' ma pravice in pri tem nastopajo kot pretirano »prizadevni« čuvarji družbenih skladov, navajajoč za takšno svoje stališče primere dejansko brezvestnih posameznikov, ki so kaj takega v resnici poskusili doseči. Analiza prošenj in pritožb državljanov priča, da nekatere iz* med njih prikazujejo tudli pomembne družbene pojave, ki opozarjajo na hude pomanjkljivosti v delu organov uprave sodišč javnih služb ta sploh pri funK- ali je mogoče izdatke zmanjšati, no in da bo treba urediti novega, cioniranju sistema socialistične je sestavil razdelilnik in določil, sedaj, ko je priložnost in ko ima demokracije in samoupravljanja* koliko naj bi prispevala posamez- stanovanjska skupnost na Ravnah Jo je vplivalo, da je tudi Zvezni na gospodarska organizacija v Tr- vse možnosti, da bi ga uredila in izvršni svet tem vprašanjem po- s tem prvič pokazala dobro voljo svetil potrebno pozornost in sta za delo (kakor smo videli, je vse ril ustrezne ukrepe, da bi tudi RAZMKT jANjA o TRŽIŠKIH STANOVANJSKIH SKUPNOSTIH ' EMO PRI NAČRTIH Črtih bi stala poldrugi milijon (!). 2e leta in leta v Tržiču govo-Ne da bi se pogovoril z volivci, rijo, da je staro igrišče premajh žiču. Doslej je dobil en sam odgovor, in še ta ni bil nič kaj razveseljiv. Iz Tovarne čevljev »Peko« so sporočili, da obnavljajo obrate in gradijo stanovanjske bloke za delavce in da zato ne morejo prispevati ničesar za otroško zavetišče — tekstilcev. Ali jim more kdo zameriti in jim drugo zasluga tekstilne tovarne), pa drži roke križem. Tudi vse, kar ima stanovanjska skupnost Center — je velikodušni prispevek Bombažne predilnice in tkalnice Tržič. Ta je še pred ustanovitvijo stanovanjske očitati nerazumevanje za potrebe skupnosti poskrbela za svoje Iju- Odtlej> je minilo dobre pol leta. Iluzorno bi bilo torej pričakovati, da bi v tako kratkem času tamošnje tri stanovanjske skupnosti bistveno vplivale na življenjske pogoje družin in uredile glavna tržiška problema, to zagotovitev gmotnih sredstev, bodisi iz občinskega komunalnega Raven? Nihče. Vsak delovni kolektiv skrbi predvsem ^za svoje delavce in za svojo tovarno. Ker di. Uredila je obrtni servis in redno zaposlila v njem 12 obrt- sklada bodisi iz prostih sredstev je večina tržiških tovarn v rekon- gospodarskih organizacij. Ce se strukciji in ker vse razen »Runa« stanovanjski skupnosti* Obrtni v ta namen spremljala tudi delo je izkazalo, da so načrti preveli- gradijo stanovanjske bloke, ver- servis dela za hišne svete in skr- organov, uprave, ustanov in or-kopotezni, sta zbora predlagala jetno akcija ravenjske stanovanj- bi za hišna popravila, medtem ko ganizacij z vidika zakonitosti) ___ ___— , i _ .. _ . . i ni -i_ ___ ____•___ _____i __x .• j _ 1 o h-c rt o H1 f i ske skupnosti z razdelilnikom ne servisna pralnica bo uspela, čeprav bosta šla njen samo tekstilni služi ustrezne korekture. Tako so poje družbeno prehrano in otroško stali načrti realnejši ta laže iz- varstvo. Oboje je združeno z ve- vedljivi. Če pa stanovanjska skup- predsednik in še neki drugi član likimi materialnimi ' izdatki, z nost občinskemu ljudskemu od- sedaj osebno Intervenirat po trži-gradnjo novih prostorov 'itd., če- boru ne predloži svojega delov- ških podjetjih. To razočaranje bi sar stanovanjska skupnost pri nega načrta in ga tudi primerho jim bilo gotovo prihranjeno, če najboljši volji ne bi mogla urediti ne utemelji, je seveda naivno bi pred pričetkom del sestavili brez pomoči občine in gospodar- pričakovati, da bosta zbor proiz- delovni načrt in se skupno pogo-skih organizacij. Nekaj pa bi sve- vajalcev in občinski zbor sama od vorili tudi glede nakupa opreme morda z reorganizacijo dela po- ti stanovanjskih skupnosti skupno sebe vrtala po problemih stano-s sosesko lahko storili: sestavili vanj ske skupnosti. delovne načrte. Brez teh ne gre pri nobenem delu, še celo pa ne pri delu, kjer je toliko različnih delavcev (oziroma naj bi jih bilo), kakor v stanovanjskih skupnostih. Toda v Tržiču jih zapostavljajo. »Kaj .pa bi z delovnimi načrti, saj še pisarne nimamo,« pojasnjuje tajnik stanovanjske skupnosti Center, ki uraduje v svoji — kuhinj1!. »Že velikokrat sem šel na občino prosit, naj nam od- Nenačrtnost pri ščuje tudi nad skupnostjo Ravne, čeprav ji gre Bombažna predilnica in tkalnica Tržič velikodušno na roke. Soseski je odstopila tri stanovanja v svojih novih blokih. V enem si je stanovanjska skupnost uredila pisarniške in družbene prostore, v drugem bo servisna pralnica, v tretjem pa naj bi bila kombinirana varstvena ustanova za otroke. Denar za opremo pisarniških Prvič je težko razumeti, da se opremila Tekstilna tovarna, ker lizacijo in aktiviranje soseske so ki bodo sistematično obdelale posamezna področja tega sistema. ■ Na konferenci sindikalnega odbora Industrije za elektrozveze v Ljubljani, na kateri so bili na-vzroči predsedniki sindikalnih podružnic posameznih obratov, predsednika delavskega sveta in upravnega odbora ter predstavniki uprave podjetja, so med drugim razpravljali tudi o nagrajevanju po učinku. Uprava IEV je razpisala natečaj za predloge o nagrajevanju po učinku, vendar do konference, ki je bila v začetku tega meseca, ni bil predložen niti en predlog. Na konferenci so sprejeli 'naslednje sklepe: kjerkoli je mogoče, naj uvedejo nagrajevanje po enoti proizvoda, kakor so ga že uvelja-------- i- ------ ---------> — — ... , , . , ., ,, , ., vili v obratu »Magneti«; nadalje zbori volivcev ob ustanavljanju Jlh v vseh stanovanjskih blokih naj izdelajo merila oziroma ce- stanovanjske skupnosti niso vpra- na Ravnah m, odprto pa je osta- nike del, postavijo oziroma iz- šali, kje bodo službeni prostori in Io vprašanje opreme za boljšajo tehnične norme in dolo- da od občinskega ljudskega odbo- zavetišče. Izvršni odbor stano-čijo vrednost delovnih mest za ra niso takrat zahtevali, naj jim ',an^skf skupnosti se je zanašal, dela izven norme ali enote pro- preskrbi pisarniške prostore (do da bo tud! do denarja za to opre- izvoda (razvoj, organizatorji raz- tega imajo vso moralno, pravico, mo zlahka prišel. Po njegovih navoja, proizvodnje itd.), ter konč- saj je stanovanjska skupnost sa-no najdejo način stimulativnega moupravni organizem občinskega nagrajevanja za razvojno delo. H Na zadnji seji predsedstva OSS Gorica, ki je bila 29. avgusta, so razpravljali o nekaterih bodočih nalogah. Tako so govorili o zbiranju in spremljanju podatkov v zvezi z odlokom Centralnega sveta ZSJ o organizaciji administracije, evidence in statistike v sindikalnih organizacijah, o uvedbi »Stalne konference za varnost pri delu« ter o organizaciji »Tedna varnosti«. Poleg tega je predsedstvo razpravljalo še o prepočasnem dvigu standarda in osebnih dohod* kov nasproti porastu proizvodnje, kar je razvidno iz polletnega poročila Okrajnega ljudskega odbora. Sklenili so, da bodo izdelali temeljito analizo gospodarskega razvoja in politike nagrajevanja v okraju. možnosti, da bi svet stanovanjske skupnosti posegel vmes in za otroško varstveno ustanovo. Druga, nič manjša pomanjklji-delu se ma- vost, ki se že očituje, pa je pre-stanovanjsko majhno prizadevanje, da bi pri delu stanovanjske skupnosti sodelovalo čimveč ljudi. Že v marcu je svet stanovanjske skupnosti na Ravnah razpravljal o ureditvi otroškega igrišča. V novem naselju živi namreč 396 otrok. Namesto da bi podprl člana, ki je predlagal, naj bi ljudje s prostovoljnim delom pomagali pri urejUs nju igrišča, je sklenil predlagati zborom volivcev, naj bi družine cenil pranje? Nedvomno je tudi nakup cirkularke potreben, če v okolici ni žagarja — trenutno se namreč svet stanovanjske skupnosti ukvarja s tem vprašanjem — toda še veliko drugih vprašanj bi lahko obravnal in tudi uredil, zlasti če bi se jih lotil s pomočjo ljudi, s prostovoljnim delom. Širokopotezni načrti stanovanjskih skupnosti, ki terjajo velike investicije, bi trenutno v Tržiču ostali na papirju, ker je v tem starem mestu še nešteto problemov, ki jih občinski ljudski stopijo kak kotiček pa nočejo Prostorov so izposodili na občini prispevale zanj mesečno po 50 di- odbor mora urediti (nova šola. nič slišati« Izjava malce osuplja. (600.000 dtaarj$y), pralnico jim bo narjev. Prvo priložnost za mobi- zdravstveni dom, sodoben gostin- družbene prehrane), zato bo pač treba sestaviti takšne načrte, da jih bo mogoče izvesti s čim manjšimi izdatki in s čim množičnej-šim sodelovanjem zainteresiranih prebivalcev, in se temeljito *>o-govoriti o njih. M. K. torej povsem opustili, vrhu tega pa tudi sklepa -o prostovoljnem otroško prispevku niso izvedli. Tako otroci še lep čas ne bodo dobili na Ravnah primernega igrišča, četudi jim je tekstilna tovarna odstopila prostor. komunalnega sistema in potemtakem roka občinskega ljudskega odbora). Drugič pa je. težko doumeti, kako da se stanovanjska skupnost obrača zaradi prostorov na človeka, ki je samo občinski administrativni uslužbenec, ne da bi našla pot do obeh zborov občinskega ljudskega odbora, ki odločata o takih rečeh. Večina stanovanjskih skupnosti se je znašla ob ustanovitvi ob enakih težavah kot tržiške: brez uradnih prostorov, brez sredstev. Znale pa so pritisniti na pravi gumb. Njihovi sveti so sestavili osnutke delovhih načrtov, jih obravnavali z zbori volivcev in z njihovo privolitvijo poslali občinskemu ljudskemu odboru v odobritev. Tako sta jih oba občinska zbora nujno morala pretresti in tudi razmisliti o možnostih za DELAVSKA ENOTNOST Ustanovljena 20. novembra 1942 List Izdaja Republiški svet ZSJ za Slovenijo Glavni In odgovorni urednik MITJA ŠVAB UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR. DORNIK PETER GAŠPERŠIČ SONJA MAVER MILAN VOLJČ JANEZ TEHNIČNI UREDNIK: JANEZ SUSTER Ust tztiaja v uiecuUSK) povezavi t -Radom- - Naslov uredništva In uprave: Ljubljana. Kopitarjeva 2 pošt pred- 313-VI, tel uredništva 39-131 do 185 31 555 in 31 <153 - RaCun pri Komunalni banki v Ljubljani št 600-705/1 83 - Posamezna številka stane 20 din -Naročnina je- četrtletna 250 polletna 500 in letna 1000 din - List tiska CZP -Lludska pravica * - Poštnina olaeana v entovlni — Kaj pravite, tovariši trgovci in industrijci, ali je že kdo pred nami poskusil razdeliti to deželo na interesne sfere in — ali mu je to uspelo...? pri zveznih organih zagotovil določeno nadzorstvo nad to občutljivo problematiko. Tako je bil® že decembra lani ustanovljena komisija ZIS za prošnje in pritožbe, ki obravnava probleme s tega področja in predlaga Zvez-1 nemu izvršnemu svetu ter drugim organom ukrepe za odstranitev ugotovljenih nepravilnosti ta nikov ter organizirala servisno ureditev problemov, ki izvirajo pralnico. Oboje je zdaj odstopila iz prošenj in pritožb. Komisija b° večidel ekspeditivnosti in odnosa do tovarni. Družine strank. Z isto nalogo so bile nese te pralnice le malo poslužu- davno pri republiških ..izvršnih jejo, ker stane pranje 1 kg perila svetih ustanovljene komisije za 85 dinarjev. To pa se jim vidi prošnje ta pritožbe. Pospešeno so (in tudi je) predraigo. Ali ni tu. tudi pričeli formirati posebne službe za prošnje in pritožbe državljanov v ljudskih odborih okrajev ter večjih občin, ki so predvidene z republiškimi zakoni o organizaciji uprave ljudskih odborov, bolj razgibano pa je tudi delo komisij odbornikov za prošnje in pritožbe pri ljudskih odborih okrajev in večjih občih. Te službe dopolnjujejo tudi z močnejšimi kadri, ki bodo tako strokovno kot politično kos tej kočljivi nalogi. Prav tako je bila med lanskoletno akcijo za reorganizacijo uprave v ljudskih odbo-tudi delu tistih služb, ki imajo največ opravka s strankami. Tako so v mnogih ljudskih odborih ustanovili službe za pravno pomoč državljanom, odprli pa so tudi več sprejemnih pisarn, ki bodo državljane rešile nepotrebnega slabega ravnanja in tavanja po pisarnah. Kadar je govora o nepravilnostih v delu samoupravnih organov, ki privedejo do kršitev pravic državljanov kot upravljavcev,, je najučinkovitejše sredstvo za zaščito teh pravic angažiranje družbeno-političnih sil in organizacij v delovnih kolektivih ih komunah. Kadar gre za kršenje z zakonom zajamčenih pravic državljanov po organih uprave ih drugih služb, je položaj že dovolj resen in zrel, da kršilce pravic državljanov zdaj veliko strože kaznujejo kot doslej. Možnosti za takšno odgovornost so dane tako z veljavnimi zakoni, kakor tudi spričo družbeno-političnih organizacij. Dejstvo je, da doslej pri popravljanju napak ta odstranjevanju negativnih posledic niso šli zmeraj do kraja. Pogosto se je stvar končala tako, da so napako popravili, nepravilno odločbo ukinili in nadomestili z drugo, niso pa zmeraj poklicali na odgovor uradnih oseb, ki so s svojim nepravilnim, nezakonitim in nehumanim ravnanjem kršile temeljne pravice državljanov. Spoštovanje pravic državljanov v naši deželi je nujna potreba nadaljnjega notranjega socialističnega razvoja, socialistične demokracije in socialističnih družbenih odnosov in zato mora biti skupna skrb organov oblasti in samoupravnih organov ter družbeno-političnih organizacij. Da bi se nezakonitemu početju odločneje postavili po robu, s tem pa neogibno zmanjšali število prošenj in prftožb državljanov, je treba bolj vsestransko analizirati in odstranjevati družbene vzroke, ki povzročajo takšne pojave. MILAN JOVANOVIČ GIBANJE GOSPODARSTVA V PRVIH SEDMIH MESECIH USPEHI IN TUDI NAPAKE O tako imenovani industrijski žagi, to je nihanju delj časa zamrznjena. Iz teh raz- lani v istem mesecu. Pohvalno je, Proizvodnje, smo že večkrat pisali v našem listu. Tudi 1<^g<>v bi veljalo že sedaj jeseni da je predvsem porasla proizvod- lokrat oh nreffledn jnhanin ffosoodarstvn nredvsem on ah v prvih mesecih prihodnje le- nja v tistih industrijskih pano-at °D pregleou giDanja gospooarstva, pitavsem pa t0 razmjSiiti 0 smotrni razpore- gah, ki izdelujejo blago za Široko gioanja industrijske proizvodnje v prvih sedmih mej ditvi dopustov in enakomernem potrošnjo. V okviru vse države je Secih velja spregovoriti nekaj besed o tem. toku proizvodnje prek vsega leta. porasla proizvodnja industrije ži- Če se sedaj zaustavimo pri po- vil za 29 %, proizvodnje v elek-v posameznih industrijskih pa- ben remont. Tega najlaže opra- datkih o gibanju industrijske troindustriji in industriji usnja “°gah je bila namreč proizvodnja vijo, če tovarna ne obratuje delj proizvodnje lahko ugotovimo, da ter obutve za 26 %, v industriji Juliju precej nižja kot v juniju časa. Drug vzrok, ki ga navajajo, je le-ta v vsej državi v prvih tobaka za 16 %, v tekstilni indu- striji za 15 %. Na prvem mestu pa je proizvodnja industrije gume, kjer so izdelali za 30 % več blaga v primerjavi z enakim obdobjem lani. Takšno gibanje proizvodnje je izredno pomembno, kajti s tem so nastale tudi zaloge, ki so prejšnje mesece počasneje naraščale, to pa vpliva na ustali- njo rast družbenega standarda. P r* sicer zaradi neenakomernega je, da je najprimernejši kolektiv- sedmih mesecih v primerjavi z 2koriščanja letnih dopustov. In- ni dopust za delavce in delavke, istim obdobjem lani porasla za ??ks proizvodnje v naši republi- ker pač takrat lahko izkoristi vsa 17 %.V Črni gori je porasla za r1 je namreč znašal julija 105,3 družina prosti čas ža letovanje. 28 %, v Srbiji za 20, v Makedo-Prtmeri s povprečno mesečno Kolektivni dopusti v eni tovarni niji za 19, na Hrvatskem za 17,5, Proizvodnjo v minulem letu. ali v posameznih obratih pa lah- v Sloveniji za 15 in Bosni in Her-^iavni vzrok za to je v skrčenem ko vplivajo na zmanjšanje proiz- cegovini za 14 odstotkov. V naši Pratovanju tovarn zaradi rednih vodnje v vrsti drugih tovarn, in republiki je doseglo rekordno “^Pustov delavcev in uslužbencev, sicer v primeru kooperacije. Prav proizvodnjo elektrogospodarstvo. j 80 jih ponekod izkoristili ko- zaradi tega tudi ponekod nastaja Proizvedeno je bilo 255.000 MWh tev razmer na trgu in na nadalj-cktivno ali po obratih. Podatki nedokončana proizvodnja, sred- energije. Tudi proizvodnja pre-Pcvedo, da niso dosegle lanske stva vložena za nakup blaga so moga je bila za 19 % večja kakor JPssečne povprečne proizvodnje Industrija nafte, črna metalurgija, ^vinska in tekstilna ter usnjar-“ko-obutvena in tobačna industri-V tekstilni industriji obseg Proizvodnje ni dosegel lanskega Povprečja mesečne proizvodnje jkcadi dopustov. Tudi v usnjar-ko-obutveni industriji so kolek-nvni dopusti vplivali na slabšo ^Polnitev plana. Vendar velja k l vzrokom prišteti tu še objektivne, to je pomanjkanje su-ovih kož v usnjarstvu in v obu-“T^ii industriji premajhna izbira Vrhnjega usnja. Najobčutnejši padce proizvodnje je zaznamovan v kovinski industriji. Čeprav je Presežena lanska proizvodnja sed-“dh mesecev za 20,6 %, je proiz-vodnja vendarle manjša za 27,7 odstotka. Skratka ponavljajo se stare nC-Pake. V tekstilni industriji opravičujejo kolektivne dopuste, KRIVA POT IIILIJURD —.......... —r--, Ugotovitve družbenega knji- o^iroma dopuste po obratih s tem, govodstva Narodne banke opo-da obratujejo recimo samo z eno zarjajo, da podjetja navzlic teža-kalorično centralo in da je potre- vam z obratnimi sredstvi nada- KOMUNA IN STANDARD (Nadaljevanje s 1. strani) ddjem na posvetovanju posvetili Potrebno pozornost. Kakšne koristi je pričakovati od tega posvetovanja? bPam0, da bo posvetovanje ^Odieijiio za sindikalne organiza-J® in organe, posebno še občin-ke sindikalne svete, spodbudo, °a se bodo bolj ukvarjali s pro-dleinom standarda v komuni in da bodo aktivneje sodelovali pri Uveljavljanju politike lokalnih skupnosti. Občinskim sindikalnim svetom je v razmeroma kratkem času posrečilo, postaviti se dokaj trdno na noge in dobro so opravili vrsto nalog. Še zlasti Pomembno vlogo so odigrali lani Pci sprejemu tarifnih pravilnikov, uspešno pa so vodili tudi akcijo za uvajanje kompleksne-ga nagrajevanja po učinku. Znat-Pe rezultate so zabeležili tudi Pri obravnavanju problemov s Področja delovnih razmerij, pri zboljšanju družbene prehrane ter organizaciji cenejšega in udob-dojšega oddiha delovnih ljudi. Toda občinski sveti so v tem obdobju izpričali tudi nekatere Pri pregledovanju zaključnih računov za minulo leto je Družbeno knjigovodstvo centrale Narodne banke za Slovenijo ugotovilo, da je 552 srednje velikih in manjših podjetij uporabilo milijardo obratnih sredstev za investicije. Kontrola ni zajela »velikih« podjetij, tako da strokovnjaki sodijo, da je bilo takih prestopkov še za nekaj milijard dinarjev več. V prvih sedmih mesecih letos pa je samo 140 slovenskih podjetij porabilo za investicije 450 milijonov din obratnih sredstev, čeprav le-teh skoraj vsaki gospodarski organizaciji še kako manjka. ljujejo z dosedanjo prakso — nenamenskim trošenjem sredstev. Nerazumljivo je, da v podjetjih vse doslej, ko so banke ustavile kredite, niso spoznali, da si s tem pravzaprav sami kopljejo jamo. Če bi namreč gospodarske organizacije imele tudi tista obratna sredstva, ki so jih na primer v prvih sedmih mesecih letos tako porabile za investicije, bi rabile toliko manj kreditov za obratna sredstva ali pa bi denar lahko •dobili drugi prosilci — kot kredit. Zaradi takšne prakse gospodarskih organizacij pa so bila tudi letos porabljena za investicije obratna sredstva, kar je precej vplivalo na predvidene okvire investicijskih vlaganj in povzročilo mnoge nove težave: pomanjkanje surovin in materialov ter podobno. Ko je družbeno knjigovodstvo Narodne banke poskušalo ugotoviti, zakaj podjetja tvegajo tak gospodarski postopek, je prišlo do teh ugotovitev: v večini primerov naj bi bilo ekonomsko nujno, da se gospodarska organizacija odloči za tak korak! Toda za to ekonomsko nujnost so — v večini primerov — poskrbela podjetja sama, ko na primer niso pravočasno poskrbela za potrebne elaborate. Kasneje, ko je delo steklo, se je seveda mudilo in — če ni šlo drugače — je bilo treba poseči tudi po obratnih sredstvih. Naposled so v banki- raje odobrili nadaljnje kredite za obratni kapital, kot pa dopolnilne investicijske kredite... Ob vsem tem govorjenje o »ekonomski nujnosti« v večini primerov zvodeni in — mimo drugega — kvečjemu opozori, na dobršno mero (sicer skrite) lagodnosti in nepremišljenosti v poslovanju, ne more pa opravičiti takšne prakse. Hkrati je moč ugotoviti, da samoupravni organi v gospodarskih organizacijah glede tega niso vselej ravnali s skrbnostjo dobrih gospodarjev, čeprav bi to bila ena njihovih osnovnih dolžnosti. —mG Pri blagajni ene izmed ljubljanskih trgovin z železnino so izobesili SEZNAM NEREDNIH PLAČNIKOV. — Čez nekaj dni so ga sicer sneli in spravili v predal, saj tako javno razkazovanje »črne knjige dolžnikov« ni ravno v skladu s poslovnimi običaji. Marsikdo je ob tej priliki morda prvič zvedel, da podjetja sploh imajo tudi tako evidenco. Zaradi kolegialnosti, dobrih poslovnih odnosov (»če bomo njih dolg izterjali, prihodnjič da je račun plačljiv v toliko in toliko dneh, ni več zgolj fraza. V podjetjih zdaj namreč pridno pregledujejo sezname nerednih plačnikov in dolžnikov. O teh zadevah pogosto (ponekod pa že — redno) razpravljajo na sestankih v podjetju in odločajo, katere zadeve bodo takoj predali sodišču in katerih dolžnikov se bodo »usmilili« še za nekaj časa. Nakupovanje z naročilnicami tudi sicer ni več tako enostavno. Preden kupec kaj dobi, bo skoraj vsak prodajalec (trgovina ali tovarna) pogledal v svoj ČRNE KNJIGE DOLŽNIKOV od nas ne bodo hoteli kupiti!«) in podobnih izgovorov, doslej v večini gospodarskih organizacij niso dosti skrbeli za finančno disciplino pri poslovanju med podjetji. Kaj zato, če je bil kupec tedne in mesece dolžan, če je samo podjetje že dlje časa dolgovalo večje ali manjše vsote. Obema — upniku in dolžniku — so v banki radi in hitro odobrili kredit za obratna sredstva, če je zaradi takšnega kreditiranja med podjetji komu zmanjkalo denarja za redno obratovanje. Zdaj, ko ni več tako enostavno, so »črne knjige dolžnikov« postale izredno važen in upoštevan dokument, finančna disciplina pa osnovno načelo skrbnosti pri gospodarjenju. Tisti pripis na pogodbi, seznam, da bi se — iz lastne prakse — prepričal o njegovi poslovni in finančni »preteklosti«. Do te, še kako važne spremembe pri poslovanju gospodarskih organizacij je prišlo — kot omenjeno — predvsem zaradi zaostritve kreditov za obratna sredstva. Razumljivo je, da je 'to vplivalo na porast števila sporov pred gospodarskimi sodišči. Le-ta so v letu 1958 v vsej državi razsodila o 395.000 zadevah, lani o 482.000 in letos v prvem polletju že o 280.000 sporih. Samo v Slove- niji pa je bilo letos do konca julija prav toliko mandatnih tožb in izvršb kakor lani do konca novembra. Torej, finančna disciplina si uspešno utira pot. —mG pomanjkljivosti. Razmeroma malo proučujejo probleme gospodarskega razvoja in življenjskega standarda v komuni. Centralni svet ZSJ je v začetku letošnjega leta izdal navodilo o spremljanju in analiziranju realnih zaslužkov ter elementov življenjskega standarda v komunah — toda to navodilo še dokaj malo upoštevajo. V nekaterih komunah občinski sindikalni sveti niso dovolj povezani z ostalimi družbenimi či-nitelji (ljudskim odborom, Socialistično zvezo in podobno) — kar otežkoča bolj vsestransko uresničevanje njihove družbene vloge. Posamezni občinski sveti niso še organizacijsko in kadrovsko urejeni, nimajo potrebnih gmotnih pogojev, pa tudi ne ustaljene metode dela. Vse te okoliščine, od katerih je odvisna učinkovitost dejavnosti občinskih sindikalnih svetov, bomo obravnavali na posvetovanju in poiskali rešitve za probleme, ki smo jih opazili v dosedanji praksi. Upamo, da bo potem znatno število teh problemov postopoma odstranjeno z dnevnega reda. V ponedeljek, 27. avgusta je bila v tovarni Saturnus v Ljubljani svečana seja delavskega sveta ob 10. obletnici zgodovinskega dne, ko je njihov delovni kolektiv prevzel upravljanje tovarne. Na sejo so povabili tudi vse člane dosedanjih delavskih svetov in upravnih odborov. — Na sliki: Člani nekda-danjih in sedanjega delavskega sveta Saturnusa poslušajo referat predsednika delavskega sveta o uspehih kolektiva v minulem desetletnem obdobju (Nadaljevanje s J. strani) ba razumljiv sklep občinskega [Jurskega odbora Kranj, ki do-Joča v svojem odloku, da lahko “®bijo investitorji le 30 % tako ^ lokalov zbranih sredstev, ozi-r°rna, da lahko nadaljnjih 30 % Uporabi upravni odbor stano-I anjskega sklada, če sam gradi Jokale. Ni pa znano, za kaj bo Porabljeno ostalih 40 '/o sredstev, ^oranih od lokalov, čeprav le-teh tudi v Kranju primanjkuje, sit ISallšne naJ bi bile gospodar-ko upravičene zakupnine za lo-da ne bodo zvišanja vpli-Va,a na dvig cen in prizadela Potrošnika, je drugo nič manj Pomembno vprašanje. N zadnji številki »Delavske opotnosti« smo načeli razpravo, aJl je upravičen dvig zakupnin ^a Poslovne prostore v občini J-Jubijana-Cen ter. Kot je znano, ?o ga sprejeli na »hitro roko«, orez posveta z ustreznimi zborni-catbi. in s pristojnimi gospodar-skimi sveti občine in povzročili upravičeno kritiko na višino, od-Uosno »minimalno tarifo«. Ob jom se upravičeno vprašamo, kaj “Odo storile druge občine ob tako "■krneli« potezi občinskega ljubkega odbora Ljubljana-Center? “avšalna obrazložitev: »Rabimo redstva za stanovanjsko izgradilo in gradnjo lokalov« nas nam-ne more zadovoljiti. Tudi v ubčinah Bled, Tržič. Radovljica, •MoVenske Konjice, Jesenice, itd., le potrebno graditi lokale. Te ob-1*® Pa so v svojih odlokih do-umle, da »najnižja najemnina za Poslovni prostor ne sme biti Ekonomske in neekonomske najemnine manjša od zneska, ki se izračuna ob uporabi načela za ugotavljanje stanarine po zakonu o stanovanjskih razmerjih«. V naštetih in drugih občinah so zavarovali dohodek v korist hišnemu svetu in stanovanjskemu skladu v višini stanarin. Hišni svet pa lahko po potrebi in uvidevnosti sklene pogodbo o višji zakupnini z gospodarsko organizacijo z medsebojnim dogovorom. Držati se bo treba načela, da moramo z zakupnino zagotoviti amortizacijo zgradbe ali lokala, redno vzdrževanje in upravljanje in morebitno razširjenje reprodukcije, skratka — akumulacijo sredstev v nekem določenem odstotku, ki naj omogoči povečano gradnjo lokalov. NEVZDRŽNO POVIŠEVANJE ZAKUPNINE Če računamo po današnjih cenah izgradnjo lokalov (koristna površina od 30.000 din do 80.000 din za m2) lahko znaša amortizacija lokala mesečno od 25 din do 67 din m2 za vzdrževanje z upravljanjem v približno isti višini. Cena zakupnine lokalov bo torej po vrednosti in funkcionalnosti lahko znašala od 50 din do 134 din za m2 mesečno brez akumulacije za fond, iz katerega naj finansiramo gradnje novih lokalov. Mislimo pa, da je akumula- cija sredstev za občinski stanovanjski sklad oziroma gradnjo lokalov 1000 % (v primeru cene v občini Ljubljana-Center, za lokale v ožjem centru isto tako, kot cena za m2, v občini Vič v petih stanovanjskih skupnosti od 700 din do 900 din za m2 mesečno) odločno previsoka in je gospodarske organizacije ne morejo prenesti, ne da bi odškodovale potrošnika s povišanimi cenami. Razen tega je nevzdržno takšno povišanje zakupnin za lokale z administrativnimi določitvami po cenah, strokah oziroma vrstah lokalov (delavnica, skladišče, klet), ker ni moč n. pr. v neki coni šteti vseh lokalov po prometnosti oziroma funkcionalnosti za enake ali vsaj približno enake. Tipično ekonomsko nevzdržno je to na meji med občino Center m Vič v Ljubljani. Tam, kjer se konča v občini Center conska najemnina 700 din za m2, oziroma 300 din za m2 se začne v občini Vič cena 700 din do 900 din za m2 itd. Odlok občine Center sploh ne upošteva vrednosti in funkcionalnosti lokalov (klet, stare zgradbe, dvoriščni lokali idt), ampak jih kategorizira samo po conah. Tako nastanejo nemogoči primeri. Po tem odloku bi namreč moralo plačevati Brivsko frizersko podjetje za lokal v Gradišču isto ceno 320 din za m2 v novi dobro vzdrževani hiši, kot Mehanični servis v ulici Moše Pijade za lokal v povsem dotrajanih dvoriščnih barakah. Tako se poveča zakupnina prvemu podjetju za 24 %, drugemu pa za 391 %. Iz razgovorov s predstavniki nekaterih podjetij je moč razbrati tole: »Pri sedanjih dohodkih za ustvarjanje osebnih dohodkov in minimalnih fondov za podjetje ne moremo kriti povečanih najemnin na račun teh sredstev. Poleg tega nam je vsem, ki imamo reden obračun, odpadla »posebna udeležba«, ker bomo z najemnino občutno zvišali stroške«. Naj navedemo, da se na primer podjetju »Volna« v Ljubljani zvišajo najemnine za lokale mesečno od 84.000 (lin na 416.000 din, podjetju »Izbira« v Ljubljani od sedanjih 185.000 din mesečno na 800.000 din, poslovalnici »Mladinske knjige« v palači »Grafike« od sedanjih 30.000 din na 159.500 din mesečno itd. Ker so močne težnje po zviševanju cen lokalov tudi v drugih krajih, Kranju, Celju itd. je nujno, da zbori proizvajalcev teh občin s prizadetimi družbenimi organi pretresejo dejanske možnosti za takšno povišan je. Ob tem naj bi mislili tudi na posledice, ki bodo prizadele gospodarstvo podjetja, ki bodo morale zvišati cene in tako občutno oškodovati potrošnika. Ob gradnji in zagotovitvi lokalov za potrebe dnevne oskrbe je predvsem važno, da bi pristojni sveti občinskega ljudskega odbora, stanovanjske skupnosti* in hišni sveti vplivali, da so sprejeti potrebni odloki o namembnosti lokalov oziroma o obvezni gradnji lokalov, kjer pa takšne osnove že imajo, naj bi skrbeli za uresničenje takšnih predpisov. S predpisom občine Ljubljana-Center, ki določa spre-menitev vseh pisarn in skladišč, v pritličnih prostorih v lokale, bo možno dobiti mnoge — prepotrebne lokale za dnevne potrebe prebivalstva. Računati je moč, da je takšnih primerov več deset. Pri urejevanju teh problemov pa se nam zdi tudi važno opozoriti na pravilno udeležbo sredstev, ki naj ostanejo hišnemu svetu od lokalov. Odloki ljudskih odborov enostavno puščajo hišnemu svetu udeležbo sredstev od lokalov v višini sredstev, ki jim ostanejo od stanovanj, oziroma nekje od stanovanj najvišje kategorije, drugje v višini povprečne vzdrževalnine, ki ostane hišnemu svetu. Drugi ljudski odbori pa so določili plačevanje v stanovanjski sklad občine v procentual-nem razmerju od pobrane najemnine. Povsem neustrezen je glede tega odlok občine Kranj, ki pušča v vseh primerih hišnemu svetu 20 % oziroma 25 % pobrane najemnine. Tako ostane hišnemu svetu, ki oddaja poslovni prostor po 50 din m2, mesečno za stroške vzdrževanja in upravljanja 10 din. Hišnemu svetu, ki zaračuna najemnino po 300 din m2 pa 60 din. Po tem odloku ostaja hišnim svetom nesorazmerno malo sredstev, oziroma neupravičeno v različnem razponu. V tem se najbolj približujejo realnim merilom odloki, kjer so občinski stanovanjski skladi progresivno udeleženi pri najemninah lokalov (na primer pri najemnini do 100 din m2 se plača stanovanjski sklad 50 % itd.) obenem pa hišnim svetom zagotavljajo potrebna sredstva za vzdr» ževanje in upravljanje. Zelo umestna so na primer določila v občini Ljubljana-Center, kjer zaradi iztrošenosti stanovanjskega sklada v Stari Ljubljani plačujejo v stanovanjski sklad samo 50 % pobrane najemnine od lokalov, da je tako moč zbrati potrebna sredstva za vzdrževanje celotne stavbe. Torej, če hočemo zagotoviti ustrezne lokale, primerne najemnine in skrb stanovanjski skupnosti in hišnih svetov za pravilno vzdrževanje stanovanjskega fonda in lokalov, je treba najti pravilna ekonomska merila in uveljaviti ustrezno politiko za urejevanje vprašanj tega pod-dročja; kajti uresničevanje teh določil ne more bremeniti ponovno potrošnika. S. B. A rimerilo se )e sicer enkrat ali dvakrat, da se je predsednik delavskega sveta naveličal pihati v ROG vodstvq podjetja in je, mehi nič, tebi nič, začel brskaj' za-nekakšnimi podatki o gospodarjenju, a jo je hitro dobil pod nos: »■Zandar, kaj > pa vohljaš ....'?« Primerilo se je tudi, da so člani delavskega sveta zelo ostro obsodili direktorjev podpis, ki je dodeljeval znaten denarni znesek šoferju podjetja za opravljena »-službena potovanja«. Ljudje so se hudovali, ker je dobil šofer izplačanih kar petintrideset dinarjev za kilometer; vsak je namreč dobro vedel, da gre na račun materialnih stroškov le osemnajst dinarjev, ostali denar pa gre z dajatvami vred v breme osebnih dohodkov kolektiva. Delavskemu svetu to vsekakor ni bilo prav in je prišel na sestp/nkic z besedo na dan. A je dobil odgovor: »Saj ste vendar sami rekli, da lahko izplačujemo te kilometre po petintrideset!« Čudno, nihče od sveta pa se ni mogel spomniti na sklep, s katerim bi kolektiv odobraval izplačilo kilometrine v tako visokem znesku: še bolj čudno je bilo, da v arhivu ni bilo moč najti za- Za blagor kolekti va pisnika tiste seje delavskega sveta, ki je o tem govoril in to, po mnenju direktorja, tudi potrdil. Primerilo se je torej, da je dobil delavski svet kratko in malo »nezaupnico«! »Se pač vsi skupaj ničesar več ne spominjate, o čem ste govorili! Jaz se pa in zato bomo tako obračunavali!« Direktor je bil mož beseda! Kako tudi ne, saj mu je šlo za postranski zaslužek »bližnjega družinskega člana«, ki je kot lastnik osebnega avtomobila opravljal drobne usluge podjetju in direktorju kot šofer. (Plačo je imel po pravilniku kot knjigovodja!) Vse skupaj je lepo ostalo pri starem in »štacuna« je šla svojo pot! Neki poletni dan — uh, kako je grelo! — pa je vodstvo podjetja spoznalo, da bi bilo lepo in prav, če bi se oddolžilo molčeči zvestobi kolektiva. Povabilo jih je na izlet. Izlet! Čarobna beseda, kdo bi se odrekel njeni zapeljivosti! Malone vsi v podjetju so odrinili tri stotake za skromen prostorček na tovornjaku, ki jih je iz dolenjske metropole potegnil brez posebnih nezgod na lepo slovensko obalo. Izletniki so si krajšali pot s petjem in vriski, tu in tam pa je zakrožila pletenka s tistim iz Gadove peči! Za tovornjakom — včasih pred njim! — jo je rezal osebni avto, last »bližnjega sorodnika«. Izza njegovih stekel so ogledovali kraško pokrajino štirje zaskrbljeni obrazi: direktorjev, šoferjev (bližnji sorodnik!) in še dva, po kdo ve katerem kolenu določena spremljevalca ... Na morju je bilo lepo! Večer je bil tako čaroben, da si zaradi njega kolektiv ni smel šteti v zlo enourno zamudo, s katero so se vrnili v otožno mirnost domačega praga. Štirje v osebnem avtomobilu so še toliko bolj veselo zaorali v avto cesto, saj se jim je s povratkom odvalil velik kamen od srca: nihče od kolektiva ni utonil, niti ne v morju, niti ne v vinu! Naslednje dni je teklo življenje po svoje. Kolektiv je živel v spominu na posrečen izlet, štirje iz avtomobila pa v prepričanju, da je njihovo človeško poslanstvo uspelo iz dveh ozirov: ... prvič, organizirali so izlet na morje! ... drugič, z budnostjo so obvarovali člane svojega kolektiva vsega zla! To prepričanje, pravcati kapital, pa so si tudi oštevilčili! Zaračunali so svojo uslugo po petintrideset dinarjev za kilometer, za nameček so si izplačali še dnevnice ... Toda nehvaležnost je plačilo tega sveta! Vrag si ga vedi, od kod in od koga je prišel ta »izletniški finale« na uho kolektivu. Ljudje so se postavili po robu takšnim »plačanim čuvarjem« in so jim ob prvi priložnosti povedali, kar jim je šlo. Plaz besedi je zavračal ogorčeni direktorjev sopran: »Ampak, tovariši, za vaš blagor vendar...« Bližnji sorodnik je zaigral drugo violino: »Kdo me je pa mogel prisiliti na izlet!? Šel sem, ker sem moral iti za vaše dobro. Potemtakem mi pripada tista kilometrina, ne!?« Kolektiv pa ni bil tega mnenja! Članom delavskega sveta se je razvezal jezik in predsednik ni mlatil prazne slame, ko je nanizal nekaj številk »nad direktorjevim podpisom« in vprašal: »Ali bomo takole gospodarili?« Hudo je pri vsej tej pripovedi edinole to, -da direktor in njegov »bližnji sorodnik« mislita, da se jima godi krivica, in da se še marsikje skrivajo direktorji, ki za »blagor kolektiva« počno vse mogoče za svojo korist! D. K. _ B:...... _ _ X . ^ SiiHSMSi WM Hiti ČLOVEK POD DROBNOGLEDOM Listič iz beležnice govori o delovnem kolektivu v Ljubljani, ki se je potegoval za tujo licenco. Ves njegov upravičeni napor je zvodenel v posmehljivem odgovcm: Pa imajo — tovarno! Poslopje je sicer bolj podobno zapuščeni baraki, zrak v delavnicah je vroč in zadušljiv, pisarne so podobne šolski sobi med odmorom in dvorišče je založeno z zaboji in s škatlami, toda delavci, ki tu gospodarijo, so, strokovnjaki v svojem poklicu in tako rekoč s svojim znanjem mimogrede obrnejo dinar v stotak! Tovarna — kakršnakoli je že — s svojimi osnovnimi sredstvi, ki se komajda približujejo 150 milijonom, ustvarja letno milijardo brutto dohodka! Poznamo pa primer tovarne z enako proizvodnjo, ki pa ustvari milijardo letnega brutto dohodka ob ob dveh milijardah osnovnih sredstev! To dejstvo je žal zameglila ugotovitev, da baraka še ni in ne more biti tovarna in zavoljo tega prizadevnost delovnega kolektiva ne zasluži pozornosti družbe, ki bi bila v tem, da bi kolektivu zaupala tujo licenco. Tovarna optičnih izdelkov se res ne more pohvaliti z zunanjostjo, lahko pa se pohvali s svojimi delavci. Nekoč navadni steklarji so si z leti nabrali izkušenj ob brušenju stekel in ob oblikovanju laboratorijskih cevi. Petdeset, šestdeset strokovnjakov, ki jih šteje kolektiv, združuje z ostalimi delavci v tovarni tudi osnovna sredstva. Njih veljavo izpričujejo izdelki, ki najdejo vrsto odjemalcev doma in v tujini. Kolikšno vrednost odmeri gotovemu izdelku samo človekovo znanje in njegovo delo, pove psimer: ... leča iz optičnega stekla, stane okoli 300.000 dinarjev! Uvožena surovina za to lečo, drobec optičnega stekla, pa stane le blizu 10.000 dinarjev. Potemtakem je v izgotovljeni leči za 290.000 dinarjev vloženega truda in sposobnosti! Ta primerjava je še toliko bolj nazorna, če pomislimo, da pri nas pravzaprav nimamo nobenih tradicij v izdelavi optičnih predmetov ali pa v izdelavi steklopihaških, laboratorijskih steklenih cevi. Tradicijo smo si usvojili v pičlih desetih letih, ko je šlo delovnemu kolektivu, o katerem gre beseda, za obstoj. Enostavno so bili postavljeni pred dejstvo: ali usvojiti proizvodnjo v »-baraki« ob pomanjkljivi strojni opremi, ali pa se enkrat za vselej odpovedati naj-plemenitejšemu' poklicu med glažu-tarji. Kolektiv ni popustil! Celo del sanitarij je spremenil v delavnice, le da je proizvodnja tekla in da so ljudje usvajali veščino brušenja in pihanja! Takrat, ko so se lahko pohvalili z znanjem, ki jim je omogočilo sestaviti dve tretjini drobnogleda, so se opogumili in zaprosili za pravico do tuje licence, ki bi jim priskočila na pomoč s tretjo tretjino. Na ta način bi lahko izdelovali mikroskope doma. Toda — kaj bodo oni, siromaki ...! Tržišče je zahtevno. Inštituti, laboratoriji, bolnice, farmacevtska industrija, šole, skratka nepregledna vrsta interesentov, ki trkajo na vrata z naročilnicami. Nestrpnejši si pomagajo z uvozom; banka je pri tem preveč radodarna in daje devizna sredstva marsikomu, ki bi sicer lahko kupil za domač denar doma cenejše blago enake vrednosti. Med te nestrpneže sodijo tudi odjemalci, ki se še vedno trdoglavo otepajo vsega, kar je zraslo na domačih tleh in se zadovoljujejo samo s proizvodi tujih tovarn. Kdo ve, ali bodo ti odjemalci spoznali vrednost domačih proizvodov šele tedaj, ko jih bo banka začela opozarjati na domače tržišče!? CNo, dolžnost banke najbrže to ni!) V takšnem vzdušju nezaupljivosti raste nova tovarna. Za surovinsko bazo se ne poetguje, zlasti ne za proizvodnjo optičnega stekla, ki se zaradi majhne porabe v naši steklarski industriji ne izplača in ga bomo'tudi v bodoče uvažali; pomembnejša pa je proizvodnja pol-optičnega stekla, ki ga potrebuje industrija steklopihaških izdelkov v večjih količinah. Ce bi bilo združenje steklarjev bolj zainteresirano, bi takšna surovinska baza lahko nastala v proizvodnji stare steklarne Hrpelje—Kozina, vendar pa se združenje za zdaj naslanja le na uvoz. Steklarskim tovarnam pa se zdi gospodarneje proizvajati navadno steklo (proizvodni postopek je pač enostavnejši!), povpraševanje je večje od ponudbe, o možnostih proizvodnje pol-optičnega stekla (za laboratorije!) pa se sploh še ne pogovarjajo. Tako je kolektiv tovarne optičnih stekel prisiljen, da si sam poišče svojo, surovinsko bazo. V načrtu — steklarna v Hrpeljah, za proizvodnjo poloptičnega stekla. V Polju naj bi stal obrat za izdelavo steklopihaških izdelkov. V Ljubljani, na dvorišču stare, plinarne pa bodo \v oktobru zasadili temelje-novemu obratu za proizvodnjo optičnih izdelkov. Mimo vsega tovarna, ki ni tovarna, raste v industrijo. Zgradbe in stroji se skrivajo za delavci, ki so, če jih natančneje pogledaš (niti ne z drobnogledom!) resnični nosilci proizvodnje, njihova strokovnost pa nepogrešljiv porok za kvaliteto izdelkov. Na to dejstvo pa marsikdaj in marsikje radi pozabljamo! DUŠAN KRALJ msmmm mA* - PLAMEN IN ROČNA SPRETNOST OBLIKUJETA LABORATORIJSKO CEV; TAKSNC DELO ZAHTEVA VISOKO STROKOVNOST IN DOLGOLETNO VEŠČINO- OD ASPIRINA DO ANTIBIOTIKOV »Le kaj boste vi, siromaki, saj niti tovarne nimate!« Konec tega meseca bo v Ljubljani kongres farmacevtov Jugoslavije. To bo pravzaprav prvi razgovor predstavnikov naše farmacevtske industrije v tako velikem obsegu in si od njega lahko obetamo vrsto koristnih sugestij za nadaljnji razvoj domače industrije zdravil. Obenem pa bo kongres s kritično oceno dosedanje dejavnosti lahko presodil uspehe farmacevtske znanosti, najtesnejšega sodelavca medicine, v boju za človekovo zdravje. Lekarne klasičnega tipa iz dneva v dan bolj izgubljajo svojo veljavo! Le redkokje še srečamo način prodaje zdravil, ki je združen s tehtanjem in mešanjem, pa sortiranjem in pripravo tablete ali praška, ki ga odjemalec želi. Sodobna lekarna streže z že pripravljenimi zdravili! Njeno zaledje je — farmacevtska industrija.'Vse večje je število zdravil, ki prihajajo na police lekarn industrijsko obdelana, v ličnih zavitkih, z vstreznim navodilom za uporabo in s kratko razlago svojih sestavin. Uveljavljanje farmacevtske industrije pa narekuje ob osvajanju zapletenih proizvodnih sintez visoko število kvalificiranih delavcev. V Tovarni zdravil »Krka« V Novem mestu pravijo; »Pri nas skorajda ni delovnega mesta, ki ne zahteva človeka z osnovnim znanjem farmacevtske kemije, farmacije, biologije, fizike in matematike ...« Kljub tej zahtevi pa strežejo strojem za proizvodnjo zdravil v »Krki« predvsem delavci brez papirnatih kvalifikacij. Njihovo znanje izpopolnjuje dnevna praksa in INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA ZDRAVIL SODOBNE im tam RAZBREJMENJU.Ifc DELO V NAŠIH LEKARNAH IN JIH ZE POČASI UVRŠČA MED POSREDNIKE MED TOVARNO IN POTROŠNIKOM v kolikor se kdo od njih prizadeva, da doseže odgovornejše delovno mesto, mu študij ob stroju z o*?1' skom večernih tečajev to omogoča. Na ta način si lahko pridobi naziv kvalificiranega delavca. Proizvod' nja pa terja še vrsto visokokvah' ficiranih delavcev, ki bodo lahko zadovoljivo nadomestili poman.I' kljive srednje tehnične farmacevt' ske kadre. Odgovornost delavca v cevtski industriji sega prav do bo|' nika. Prav zavoljo tega si na Prl' mer delovni kolektiv v »Krki« n® more sprijazniti samo s popoln1® obvladovanjem določene strojne operacije. Razmetoma visoka PJf1' izvodnja in zahtevnost tržišč® spremlja nagib delo, ki ne dovo ^ zastojev zaradi neznanja ali p® za’ radi nepoučenosti. »Nisem vedel...« — je lahko v farmaciji usodno! Zato vsak vec, pa naj bo na kateremkoli ne' lovnem mestu, mora imeti svoj osnovno znanje. Z njim lahko stTj” že strojem, ki so le pomožno .sred" sivo pri izdelavi zdaj te, zdaj on vrste zdravil. , Takšno — imenovali bi g« 'a‘1’ ko — kolektivno znanje, šele ornO' goča domači farmacevtski ino11' Siriji dohitevati zamujeno. Mnoge farmacevtske sinteze, priprave zdravil iz določenih surp' vin, ki v svetu slave že svoj seti rojstni dan, pri nas šele nja jo stopati na tekoči trak. D ^ pomanjkanju tehnološkega in ni®' gištrskega kadra zaidemo večkra v slepo ulico in se znajdemo Pre dejstvom, da je zdravilo iz uvoz® cenejše kot pa domače zdravil iste vrednosti. Zniževanje cene (p1' kakor ne na račun regresa!) p® J6 stvar delovnega kolektiva, ki se mu lahko približa edinole z vest' nim osvajanjem industrijske zna' nbsti. Tableta — v najosnovnejše® pomenu besede — je nedvomp0 prvo zdravilo, s katerim se je nas® farmacevtska industrija uveljavil®-Potrebe sodobnega zdravljenja P® kažejo farmacevtski industriji Pot v proizvodnjo antibiotikov, ki danes najučinkovitejše sredstvo ' boju proti marsikateri bolezni. Izrazita težnja k strokovnost1 delavca v farmacevtski industrij1-ki ima tako rekoč v malem PrS. začetniško abecedo, pa ustvarj® pogoje, da bomo tudi pri nas slej ali prej odgovorili povpraševanji1 po antibiotikih. _ D. K. SUREm Vsako leto plešejo na Korčali ''iteški borbeni balet - raoreško, ki je edini te vrste na svetu . In vse odi so tega dne obnsfene v moreško... n vse ladje iščejo pot tja pod Pelješac, v starodav-Korčulo... in korčulanska riva je tega diie pom^ prepolna ljudi. Tako letos in leni, pred leti •J1 vednof cela stoletja. Nihče ne pomni in nihče ne ve' kdaj so na korčulanski rivi prvič zaplesali... Letos — pred dobrim mesecem — se je v Kor-Juu spet zbralo veliko ljudi; bilo jih je kakth 2500. ojncrčinov iz bližnje in daljne okolice je bilo kakih Pst sto, drugi pa so bili domači ih tuji turisti. Kor-“»lemi so zaplesali dvakrat, prvič 27. julija, drugi? pk naslednji dan zvečer, k© se je prireditve ude ssilo še 200 ljudi in je zbrane zabavalo tudi kui-urno umetniško društvo zagrebških študentov iV(m Goran Kovačič«. ■ -r'"M '•■M. n ^oreška je vsekakor nenavad-in> Pr}reditev; viteška igra jo enujeja nekateri, bojni balet Moreška je bolj tuja kot in^, toda od kod so jo prinesli fj tega ne ve nihče. Dan- ali ®s nikjer več ne plešejo tak O Podoben ples oziroma balet, ski nlenern izvoru lahko samo mePamo.,. Plef-re^ pet sto so biti podobni stihl Z^° V ni0 so prav gotovo videli drih^°Znati le plese in nekaj po-d*e?a hoteli prirediti tudi na So ,acj rivi. In zakaj? Vsi ti plesi nek navadno prirejam v čast nair™71 Pomembnemu dogodku, °b obletnici kake po-■ mbne zmage ali boja. Teh pa korčulanskih obzidij in palač. Vsak udarec, vsak gib je vnaprej preračunan in se nihče ne sme niti za las zmotiti; le majhna napaka, sekunda zamude in meči bi sekali v živo... In ko gledamo to čudovito predstavo se nehote vprašamo: Kdo so ti mojstri baleta in plesnih figur, kdo so ti, Zgoraj: Napad bolih se je pričel! Odločno In preudarno so nasKoeili strnjeno vrsto črnih bojevnikov, ki se nam zdi nepremagljiva... I.evo: Boj je končan! Nevesta, vsa vesela, priteče iz ječe in se vrže v objem kralju "belih«, zmagovalcu Osmanu. Zaman si je "črni« Moro prizadeval, da bi si s silo ali z milo pridobil njeno srce... ki vihte meče tako ročno in brez strahu?. Kje so se ti plesalci — sami domačini — učili zamotane koreografije, kje so se privadili ritmu in vsemu kar sestavlja mo-reško? Kdo so? Predrtem niso profesionalci! Morda je med njimi največ delavcev, tistih iz ladjedelnice ali iz drugih podjetij; ribiči in študentje, vinogradniki in mornarji... V prostem času, iz leta v leto so se naučili plesa, ki je samo njihov, korčulanski ... Komaj še sledimo naglim in močnim udarcem mečev. Beli napadajo vedno bolj odločno, črni se vedno teže branijo. Vsi vedo, kdo bo zmagal. Končno so črni obkoljeni, a boj se še nadaljuje. Potem črni napadajo po tleh in polože orožje ob sebi na tlak. Zmagovalci razvijejo svoj rdeči prapor, in burno ploskanje zasuje ne le plesalce, temveč vso rivo, vso Korčulo ... Vsak kraj na svetu ima svojo znamenitost; svojo, pa naj še tako majhno, posebnost, a malo jih je, ki bi se lahko ponašali z nečim tako eksotičnim, kot je ravno Korčula s svojo moreško. Lepa je in skrivnostna. Korčulani jo zato ljubosumno varujejo in ne dovolijo, da bi jo plesal kdo drugi, posebno pa ne, da bi se je učil kak profesionalni ansambel. TEKST IN SLIKE: DRAGO KRALJ“ IN MARINKO GJIVOJE na Korčuli tanimo se °dovjem in ni manjkalo, samo zmage nad tu m vojskami napoli- 1483 .9.a ?cra^a Ferdinanda leta zl , ati Pa uspešne obrambe pred t/l,,asnim alžirskim gusarjem Y klijem. “be!^ taho se vsako leto znova ** car svovrime s »črnim«, krešejo iskre, zasveti^' sp°Prime kkio ^ e me&’ (jg, - udarja ob jeklo in bolj gle-dih ern h°t plesalcem zastaja sp •1 • Moro, grdi »črni« car, je [e_ °kl »belemu« carju Osmanu ''nar Za:ro^enho. Toda ona ga ne »r„,a *w hrepeni le * po svojem Znmern ljubimcu — Osmanu. si p0-” Se riudi »črni« car, da bi Ted dobil njeno naklonjenost... Osm '1 zactivja prava bojna vihra, sfo ar! najf>rej sam, potem pa P ,Pa3 vs svojimi 12 bojevniki na-Ple 0 >>^rno<< trinajsterico. Boj — rt- ' balet postaja vedno bolj Ua'11' .nie<^> Pisana oblačila, za-s Pe in krone, vse se lesketa v cu in šviga mimo oči gledal-stn V neznanski naglici. Vse sredi rega trga pod davnimi zidovi Levo: Epilog boja in plesa: oba carja, — "črni« in "beli« — stara znanca, morda iz ladjedelnice ali s plaže — si prijateljsko sežeta v roke, sedaj nista več sovražnika, temveč le plesalca, ki se jima mudi, da se čimprej otreseta svečanega oblačila in se osvežita z bevando, kajti moreška ni vroča le za tiste, ki jo gledajo, temveč predvsem za tiste, ki vihte meče. Spodaj: Na malem korčulanskem trgu, pod kamnitimi pročelji inob senčnih arkadah palač starih pomorcev in popotnikov, vihti meče mladina, prav tako kot nekoč, zaradi tradicije, spomina in * — zaradi lastne moči. L IZ PODJETIJ IN OBČIN PRED GRADNJO STEKLARNE V BELTINCIH 30 MILIJONOV STEKLENIC Geološke raziskave v Pomurju je na domačem tržišču veliko oo-??xxP0^a2ale’xda je tam prece-i le- spraševanje. Samo slatinsko pod-žišč kremenčevega peska, osnov- jetje v Radencih potrebuje vsako su2^m®, za izdelovanje ste- leto 5000 ton litrskih steklenic, k a. Podjetje za pridobivanje Za pogon naprav v tej tovarni kremenčevega peska v Puconcih bodo izkoriščali zemeljski plin iz predvideva v svojem petletnem vrtine v Gančanih Tega nlina bo ^rspektivnem načrtu, da bo po- dovolj, kot so izračunali st£ Prid0b!Vanje te usurovine- kovnjaki, za petnajst let. Potem °5Fl0 ^ t« . nove obrate. Za bi uporabljali za pogon mazut -večje pridobivanje kremenčevega tekoče gorivo, ki ga pridobivajo peska bo treba vložiti 30 milijo- pri destilaciji nafte. Tovarna bo 0Vp- vzpo- lavk iz 13 gospodarskih organiza- uspešno izpolnjevali zaupane na- Jn M talE0 neposredno sodelovali dljski sprejemnik. Vendar pa na- D!?u svet na te.m ,' „ staviti kooperacijo v prodaji. cij na območju občine Žalec, od loge Kar 52 odstotkov anketiran £jfag0,var>aIi 311 kritiziran delo dru- grade ne smejo biti edina spodbuda teh ugotovitev povečal letni P 3" ____________________________________________________nev ie a u to, ™orax blti Pridobivanje novih, proizvodnje za 800 milijonov (ah , izjavilo, da je treba podatki o številu članstva v pro- skrb P?®3' 80 Rezultati prvega polletja izpopolnjevati znanje .delavcev — svetnih društvih ljubljanskega okraja T?6?1111 društev, kagti brez narašča- j. « . , , , c,,ni0 no- upravljavcev. povedo, da društvene uprave zane- a bo njihovo delo nedvomno slabše Kazejo, da bo podjetje svojo nv _ . . j marjajo to opravilo. Se celo v več- n brez pravega učinka. " Delavci se zavedajo, da imajo jili industrijskih središčih, ki imajo člani delavskih svetov in uprav- ?a seb^j bogato kulturno tradicijo, nekaj sto Uspele »volitve« V internatu Srednje kmetijske šole v Ljubljani - oddelek za odrasle — v sobi B, provizorij IV. je bilo treba izvoliti sobnega starešino. Ker je. povprečna starost prebivalcev te sobe že precej nad 20 let in so med njimi že zdaj izkušeni kmetijski delavci — nekateri so upravniki zadrug, drugi vodje kmetijskih obratov, tretji uslužbenci — organiziranje volitev vsekakor ni bila lahka stvar. Težave so bile že z iskanjem oblike volitev, še teže pa je bilo z izborom kandidatov. cia i vo c - - * — - o — -m- vo obveznost izpolnilo. Končno so se odločili. Tisti, ki je močnejši, naj bo starešina. Toda, kdo je močnejši? Da bi to ugotovili, so se odločili za preizkušanje moči v — metanju. Če so bile to borbe v grško-rimskem stilu, ne vemo, vsekakor pa je bilo to metanje. Nekatere »reve« so predale srečanja brez borbe, večina pa se je zagrizeno vrgla v preizkušnjo. Več večerov so bila zanimiva srečanja ob številni in navdušeni publiki, ki je bila hkrati tudi sodnik. V ponedeljek je bila finalna borba med Trboveljčanom in Prekmurcem. Prepričljivo in zasluženo je zmagal Trboveljčan. V sobi B, IV. provizorij imajo končno novega starešino. UCičt V2jR.iXl svetov IH UpraV- crogtu-u ikUJ-turnu Lia govorilo, da predloge članov de- ° tein vprašanju, misleč, da je do- lavvsk;b in upra™h odbo- ^ llmLoSL rov upoštevajo. pa so društvene uprave zanemarile O uveljavljanju sindikalnih ker „ upravna ,wi rA v0dstv3 nekaterih društev še vedno organizacij v podjetjih pa je 64 mislijo, da so za vključevanje mla-odstotkov anketirancev odgovori- dine v prosvetna društva dolžne lo, da dajejo sihdikalne organiza- skrbeti mladinske organizacije. Tacite tehtno nrorlteoo te -uh n-noni ko I6 1,110 teuve® tistih mladih ljudi. Clje tehtne predloge, ki jih organi kl so se sami vključevali v prosvet- upravljanja in uprave podjetij na društva, ker so čutili do te ali sprejemajo in uresničujejo. one dejavnosti posebno veselje. Se . , , . , , , slabše je glede šolske mladine. Le Anketa pa je pokazala, da de- nekaj več prosvetnih društev je delavci premalo poznajo komisije sle! vključilo v svoje vrste precej delavskih svetov in njihovo delo, LtrebeJLnaraLaT Si ^ zagotovll° naloge in pristojnosti. Ob koncu so anketiranci dajali tudi predloge za izboljšanje dela v prihodnje. Kljub doseženim uspehom, kot je pokazala anketa, še v marsikaterih podjetjih pri upravljanju ni vse v redu. Nekatere napake se ponavljajo povsod in se vlečejo skozi vse ankete kot rdeča nit. Druge pa so osamljene in jih bo laže odpraviti. Zbrani podatki bodo vsekakor služili kot bogato Tekstilna tovarna Prebold Tkalnica, oplemenilnica, elek-tro-foto gravura Izdelujemo in nudimo trg. mreži; bombažne tiskane tkanine: cic, delen, keperbarhent, deftin. flanelo, blago za zimske in letne pižame, blago za žensko in otroško perilo, naglavne rute Stani One tiskane tkanine: delen, naglavne rute CENE ZMERNE. BOGATA IZBIRA VZORCEV! Seminarja za člane DS Občinski sindikalni svet v Železnikih bo organiziral tudi letos — tako kakor v prejšnjih letih — seminarje, za člane delavskih svetov. En seminar bo v Železnikih, drugi — za zaposlene v med-zadružnem podjetju lesne galanterije —- pa v Češnjici. Seminarja bodo obiskovali tudi vsi člani komisij pri delavskih svetih. Teme za predavanja bodo črpali direktno iz problematike podjetij. Tako bodo obdelali gospodarstvo, upravljanje in družbeno življenje vsakega podjetja posebej, zaključki pa bodo dali celotno podobo stanja v občini. Podjetja so se odločitve občinskega sindikalnega sveta zelo razveselila, saj imajo v delavskih svetih večinoma mlade ljudi, katerim je izmenjava delovnih izkušenj zelo potrebna. f Portorožu rZ.3 k- Zabel'?Zl1 obiekllv nase»a fotoreporterja na vrtu restavracije »Jadran« le bilTura ntodf ^ ^ dan,1sobota> Je orkester igral skorajda pred praznim vrtom! Res, je bila ura okoli osmih zvečer, vendar pa smo bili druga leta vajeni tu videti več gostov. Kje so vzroki? jftjl PRVI DOMAČI RADIOAKTIVNI IZOTOPI številna naročila za Vinčo V laboratorijih Nuklearnega inštituta »Boris Kidrič« v Vinci je pred nedavnim J stekla proizvodnja prvih domačih radioaktivnih izotopov. Za našo mlado nuklearno znanost je to nedvomno velik in pomemben dogodek. Do sedaj vezana na uvoz, se je naša država tako uvrstila med tehnično napredne države, ki same proizvajajo radioaktivne izotope za svoje potrebe. Po izjavah strokovnjakov v Vinči pa se bodo naši radioaktivni izotopi lahko kmalu srečali tudi na tujih tržiščih. To tembolj, ker ima | danes naša nuklearna tehnika po dograditvi velikega nuklearnega reaktorja v Vinči | za uspešno proizvodnjo radioaktivnih izotopov vse pogoje. ^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM žj Poraba radioaktivnih izotopov ii, ^ajro2ličnejše namene v industrija lisičini, biologiji, agronomiji in ®tugih področjih nenehno raste, tolj Va tehnika se nahaja danes v ptj®?1 razmahu in iz dneva v dan (p,. ?Sa nove in vse pomembnejše že a.'ate. O teh rezultatih smo sicer So PlSaH, toda povejmo še enkrat, da jetj®' Pr. leta 1958 industrijska pod-v ZDA z uporabo radioaktivnih ' d0]a Pov prihranila čez eno milijardo ti industrija v Sovjetski zve- i tuji1 več kot 1,5 milijarde rubljev. lie 1 evropske države v tem pogledu rjCe?aostajajo, saj so samo do polo-tj; 'eta 1958 vložile za uvedbo nove iatj0lZotopne tehnike okrog 3 mili-dJ1® dolarjev. Te investicije se jim do®* že bogato obrestujejo, saj je nLaanja praksa pri uporabi radio-Vldh izotopov pokazala, da je Delo za pridobivanje radio-aktivnih izotopov zahteva posebne zaščitne ukrepe Somski efekt v primerjavi z in-Čestlcijami tudi do desetkrat večji. >ttv Pr* ^em upoštevamo, da lahko v^bcije za te namene izkoriščamo cfejl deset let, pojem je ekonomski še mnogo večji. bodo bogato ® investicije se obrestovale t(Vl.adi pri nas je uporabi radioak- vnih tspektivnem ^tsn jz.0*°Pov v prihodnjih letih po lasti naša industrija tv. sj vloga. uporabe izotopov veliko obeta. Up suje posvetovanje o industrijski radioaktivnih izotopov na is j podobno posvetovanje, ki di^? dni v Beogradu o uporabi ra-^ied l *Vn*fi izotopov v industriji, po->i Qe*stvu in medicini, sta v tej sme- Ut^kazali vodilne smernice, katerih , *tnf.itev pa je tesno povezana z •žot količinami radioaktivnih te ^Puv, ki jih bomo potrebovali v aamene. t; ^pričetkom proizvodnje radioak- izoto pov v rešeno. Vinči, je tudi to Ne le, da tako v hSanje ■ ■ • -u Ce Pri uporabi radioaktivnih wl0P°v ne bomo več odvisni od tud.Za, jemveč bomo lahko prihranili 1 drag0Cene devize. JWi' oaktivni izotopi so se pri nas Vp®!1 uporabljati že pred nekaj leti. tjgfdar smo bili tedaj pri nabavi polu juh radioaktivnih izotopov vezani pri delovanju reaktorja pri razpadu urana ali drugega reaktorskega goriva. V Vinči bodo pridobivali radioaktivne izotope po obeh načinih. Vsa proizvodnja bo popolnoma avtomatizirana in izvedena po najsodobnejših metodah. Snovi, katerih radioaktivne izotope bodo pridobivali po prvem postopku, bodo namestili v posebne aluminijaste kasete, le-te pa bodo mehanične roke, vodene na daljavo, spustile v kanale na zgornjem delu reaktorja. Ti kanali vodijo do jedra reaktorja, kjer nastaja kot posledica verižne reakcije močno nevtronsko žarčenje. Odvisno od »življenjske dobe« posameznega radioaktivnega izotopa bo trajal tudi čas obsevanja njegove iz-hoclne snovi v reaktorju. Tako se n. pr. »dolgoživi« radioaktivni izotop kobalt 60 pridobiva po daljšem času, njegova razpolovna doba (čas, v katerem se njegova aktivnost zmanjša na polovico) pa je pet let. Razpolovna doba radioaktivnega fosforja je 14 dni, medtem ko je razpolovna doba radioaktivnega zlata, katerega uporaba je velika zlasti v sodobni medicini, le dva dni in pol. Prav pri tem radioaktivnem izotopu bo prišla do izraza še ena velika prednost domače proizvodnje radioaktivnih izotopov. Kratka razpolovna doba radioaktivnega zlata je našim medicinskim ustanovam povzročala do sedaj nemajhen problem, ker je kljub najhitrejšemu transportu ta dragoceni radioaktivni izotop prihajal iz inozemstva naročnikom že z občutno zmanjšano aktivnostjo. Po obsevanju v reaktorju, bodo obsevane radioaktivne snovi prevzeli avtomatski manipulatorji, komplicirane naprave, vodene na daljavo. Potem ko bodo radioaktivne izotope potegnili iz kanalov v reaktorju, jih bodo položili v posebne svinčene posode, v katerih se bodo radioaktivni izotopi transportirali v nadaljnjo obdelavo. Ves ta postopek bo potekal avtomatsko in bo voden iz daljave, osebje, ki bo upravljalo s temi kom- Del kompliciranih naprav za proizvodnjo radioaktivnih izotopov v Vinči pliciranimi napravami, pa bo zaščiteno z najsodobnejšo varnostno tehniko. Radioaktivni izotopi, za katere je pred uporabo potrebna še kemična obdelava, se bodo pripravljali v posebnih laboratorijih. Številne moderne naprave za kemijske procese so tudi tukaj nameščene v posebnih zaprtih omarah in za zaščitnimi zidovi iz svinčenih opek. Strokovnjaki pa bodo z njimi rokovali na posreden način s pomočjo zaščitnih naprav, umetnih rok, posebnih rokavic itd. Tu bodo tudi pripravljali že omenjeni radioaktivni izotop koloidnega zlata. Tenki lističi zlata, ki bo postalo poprej radioktivno. pri obsevanju v reaktorju, se bo tukaj kemijskim potom raztopilo v posebni tekočini, tako da se bo dobila raztopina zelo finih delcev radioaktivnega zlata. Z njo napolnjene specialne ampule bodo kmalu na razpolago našim zdravstvenim ustanovam. ® Še en nov laboratorij Poleg omenjenih laboratorijev, v katerih se bodo pripravljali radioaktivni izotopi z majhno aktivnostjo, pa se v Vinči dograjuje še laboratorij za proizvodnjo radioaktivnih izotopov z visoko aktivnostjo, kot n. pr. močnih kobaltovih izvorov, za katere se zlasti močno zanima naša indu- strija. Nekoliko proizvodnja več časa- bo radioaktivnih zahtevala izotopov po drugem postopku, t. j. iz zmesi odpadnih snovi, ki nastane|o pri delovanju reaktorja (radioaktivni stroncij in cezij). Odpadni produkti iz reaktorja, ---------~ '—1 se morajo najprej po specialnih postopkih »ohladiti« (vsaj pol leta), nakar se šele lahko iz njih s pomočjo kompliciranih naprav in ke- mijskih postopkov izločijo posamezni radioaktivni izotopi. Začetni program proizvodnje radioaktivnih izotopov v Vinči obsega sledeče radioaktivne izotope: zlato 198 v obliki koloidnega preparata za medicinsko uporabo, jod 131 v elementarni obliki ali pa kot kalijev — in natrijev — jodid za medicinsko in drugo uporabo, žveplo 35 v obliki žveplene kisline v raztopini solne kisline fosfor 32 v obliki fosforjevega pentoksida, fosforne kisline ter natrijevega in kalijevega fosfata, iridij 192 in kobalt 60 v obliki radioaktivnih izotopov za radiografijo. Poleg tega pa bodo v Vinči proizvajali še vrsto »lažjih« radioaktivnih izotopov kot natrij 24, krom 51, cink 65, baker 64, kalcij 45, kobalt 58. arzen 76 in druge. Z ozirom na potrebe našega gospodarstva in izpopolnitvijo ter dograditvijo naprav za proizvodnjo radioaktivnih izotopov v Vinči, pa bodo še v bližnji prihodnosti lahko v Vinči proizvajali tudi vrsto drugih radioaktivnih izotopov. 0 Število naročil narašča Čeprav je proizvodnja prvih domačih radioaktivnih izotopov šele na začetku, prihajajo v Vinčo že številna naročila od naših zdravstvenih ustanov, inštitutov in industrijskih podjetij, ki so že do sedaj pri svojem delu uporabljali radioaktivne izotope. Število naročnikov pa se bo v prihodnje nedvomno še močno ..povečalo. Proizvodnja domačih radioaktivnih izotopov daje našemu gospodarstvu nove perspektive, predvsem pa omogoča, da bomo lahko v prihodnje v , celoti izkoriščali vse prednosti, ki jih daje uporaba radioaktivnih izotopov na vseh področjih znanstvenega in tehničnega udejstvovanja. — s. f. NAS FOTO TEČAJ Veliki in niali IZUMI Leonardo da Vinci, sloviti italijanski slikar, pisatelj in arhitekt iz šestnajstega stoletja, je nekega dne gledal, kako se delavci mučijo na obrežju reke, da bi odstranili nanose in cele kupe blata, zavoljo katerih je bil dostop k reki zelo otež-kočen. Njihove lopate, samokolnice in ostalo orodje so bili podobni majhnim posodam, s katerimi hoče kdo pretočiti morje z enega kraja na drugi. OpazujoS to težaško delo, se je Leonardo da Vinci spomnil stare italijanske pesmi o orjaški ptici, ki zarije kljun v dno morja, pobere blato, zasuče glavo in odvrže tovor iz svojega orjaškega kljuna celo do sosednjega hriba, ki zavoljo tega postaja čedalje večji. Ta naivna in fantastična pravljica v verzih je v . Leonardu prebudila zamisel o napravi, ki bi omogočila mehanizirano kopanje in čiščenje rečne struge. Ta zamisel ni utonila v pozabo. Leta 1837 je inž. Ottis iz Filadelfije izdelal prvi bager na parni pogon. Ta njegov bager je z enim zamahom izkopal in preložil dva ku-bika zemlje ali peska, kar je bil za tiste čase velik uspeh. Bager so izpopolnjevali, dokler niso prišli do sedanjega. Jeklenim zobem se ne more postaviti po robu noben material. Velikansko moč sodobnega bagra si lahko zamislimo na podlagi dela, ki ga opravi. Zajemalka sodobnega bagra tehta okoli 25 ton. Če k temu dodamo še moč, s katero se bager zarije v tla, zajame material, ga dvigne in prenese drugam, vidimo, da ima njegova »-čeljust-« moč 50.000 kg. Jeklena usta bagra je prvotno premikal parni stroj. Zatem so v ta namen začeli izkoriščati nafto, zdaj elektriko. Zajemalka električnega bagra je dolga 12 metrov in lahko z eno samo potezo zajame velikansko količino zemlje. Da bi si ustvarili približno sliko o njegovi mpči, moramo vedeti, da zemlja ali pesek iz takšne zajemalke lahko napolnita tovorni vagon ali osem kamionov ali jarek dolg 20, širok dva in globok pol metra. Bagri so seveda različno veliki. Ogrodje nekaterih doseže celo Višino 42 m, držaj zajemalke pa je dolg 24 metrov. Pa vendarle za delo na tem orjaškem stroju zadostuje . en sam človek, ki ves mehanizem spravlja v tek s preprostim vzvodom. il!lllllllllllllll!llllll!llllllllllllllllllllllll!llll!l!llllllll!llllll!lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!llllllllll!llllllllllllllllllllll!llllll!llll!llllll!l!lllllllllllllll!llll!llll!lll!!ll »... nedvomno je najenostavnejša določitev težišča slike v primeru, ko potisnem predmet moje pozornosti v geometrijsko sredino slike. Takšen način uokvirjanja je za začetnika tudi najlažji. Težišče slike pa seveda ni in ne more biti vselej v sredini, pač pa je odvisno od razporeda manj pomembnih predmetov: vsekakor je tam, kjer nam oko najprej obstane, ko pogledamo že izgotovljeno fotografijo! Predvsem doprinaša k težišču slike ostrina, ki je natančno odmerjena na predmet pozornosti, osvetlitev tega predmeta in pa plan, ki sem si ga kot fotoamater zamislil.« »Kaj je pravzaprav plan v sliki’« »Vsako sliko lahko razdelimo na več planov. Za predmete, ki so v ospredju, pravimo, da so v pr- Kupil sem si - fotoaparat vem planu. Predmeti, ki so manj važni in jih zavoljo tega namerno potisnemo v ozadje, so v drugem planu. Nebo na primer ali pa oblaki, sestavljajo tretji plan na fotografiji. Vrstni red planov pa ne odreja njihovo veljavo! Lahko postavimo tudi pomembnejši predmet v drugi plan in mu zaradi tega ae odvzamemo veljavo, ki smo mu jo namenili. Seveda pa moramo pri tem upoštevati fotografsko tehniko ki je usmerjena na ta predmet.« Načelo, ki si ga moraš zapomniti, je skrito v pravilni razporeditvi predmetov okoli predmeta pozornosti; ali pa v primeru, da predmetov ne morem razporediti, (dreves in gora seveda ne bom premikal!) da najdem takšen zorni kot, ki tako uokviri posamezne predmete okoli predmeta pozornosti, da je le-ta v središču, tako rekoč na dlani. Ko se že pogovarjamo o središču, težišču fotografije, pa ne smemo pozabiti, da težišče ni vselej v . . geoi ni točki na sliki; težišče formira vsebina slike! Mimogrede: že iztegnjena roka na fotografiji lahko ustvari težišče slike, ki je v smeri izproženega kazalca! Težišče slike mi lahko ustvari tudi katerakoli diagonala, linija, ki ima prav v tem svoj namen. Cesta, ki se vijuga proti vasi, formira težišče slike v drugem planu i. p.l Zelo pomembno vlogo pri formiranju težišča pa igra izbira zornega kota. Ni namreč vseeno, ali slikam predmet iz levega ali iz desnega kota, iz »ptičje« ali' iz »žabje« perspektive, Kako izberem zorni kot, kako ga prilagajam vsebini slike in kako z njim podčrtujem težišče, predmet pozornosti, pa bomo vpletli v pomenek prihodnjič. »Uk?4 Uvoz- Pr' Zvezni komisiji za l^earno energijo pa deluje že več j2o,tUc*i posebna šola za radioaktivne k; .P?, v katerih si naši strokovnja-tuf12 .lndustrije, medicine, agronomije, ^nne in drugi pridobivajo speci-pt? znanje in prakso potrebno za trm- ®n° del° z radioaktivnimi izo-Lv Kakšne radioaktivne izotope jw°, ^delovali v Vinči in kako bo ekala njihova proizvodnja? ^ Kakšna bo proizvodnja prvih Domačih radioaktivnih izo-Jonov ta/ Tin« bodo najprej proizvajali lo ^ktrini izotop fosfor 32 in žvep-bnt5’ sie(fili pa bodo še radioaktivni lJ°P kobalta, iridija in joda, ter ko-bot zlata- To so radioaktivni UgiVjPi. katerih uporaba je danes razširjena. bj^moaktivne izotope lahko prido-amo danes na dva načina: semi panameriškimi in vse-trugimi regionalnimi organi-seil:larni> deklaracija iz San Jo-gea W resnici ne pomeni nič dru-kot najnovejšo potrditev nn ?*c ZDA, da v ameriških od-ja ? • r,}vnajo kakor turški kadi-a’ ki je bil hkrati tožitelj, za-aov°rnik in sodnik. in ^or^a se zdi nekoliko čudno ^Pojmljivo, da so malone vse takš' takš' vem f? v ^ * 5e^e obeh Amerik glasovale za n° deklaracijo oziroma za n° podporo ZDA pri njiho- n n sPoru s Kubo, ki je nedvom-r0tr~e^ezna globokih simpatij ši-to™ Po kontinentu. Razlogov za Se-uS. VeP ™ različni so, toda po-tiri?-'1 ^ lahko poudarili močan Por/ ZDA na dežele s tega r°cja, na katerem vladajo go-«arska odvisnost, nezadostna lo^na samostojnost in nezreli da bi stopali z ramo ob ra-* deželo, ki kakor zdaj Kuba j - hitreje napreduje, odstranju-vrit- PJadsodke in omejitve. T*a< ufi-i •,e mogel biti tembolj lin- ovit zato, ker so zaradi po-. ene nepoučenosti in vzdušja Zahe voine med Vzhodom in Se r^0W usPečno manevrirali z o komunistični nevarnosti, ^mnnistični infiltraciji itd. Zasedanje v San Joseju pa pri ko 171 ^em ne P°meni nič več ka-r samo novo fazo v sporu med rernXa deželama, sporu, o kate-. ko moral kmalu povedati s 0^e tudi Varnostni svet. Ta jair-J30 nedvomno še dolgo tra-izr’ kgr namreč na eni strani „ . globokih teženj latinsko- mJjr^kih dežel in kot takšen po-na t Sarno majhen del premikov ra?tern P°dročju, po drugi pa iz-«.• w> °dpbra in nesposobnosti ame-^ ke politike, da bi se v odnosih lemi deželami prilagodila nujno P°t*3bnim spremembam in se spamtzumela ravno z novimi si-mini na tem področju. Te pa ne zahtevajo nič drugega kakor ti-s«o. kar dežele Afrike in Azije Uresničujejo že od konca druge svetovne vojne dalje: nacionalno neodvisnost, gospodarski napredek ter enakopravnost v gospodarskih, političnih in drugih odnosih z zunanjim svetom, pred-nsem s svojim velikim sosedom, ■6Da. Cas; ko je ameriška politika do-dasi v obliki Monroejeve doktrine, bodisi v obliki tako imenovane »debele palice« Roosevelta ali zdaj v bbliki deklaracije iz San Jose-??’ mogla izolirati področje Damske Amerike od ostalega sve-a ter ga neovirano kontrolirati T' je minil ali pa se pospešeno ma koncu in zato bi bilo predvsem v interesu ZDA samih, da bi to uvidele, se s tem sprijazni-le in se temu prilagodile. V nasprotnem primeru se bodo znašle n konfliktu ne samo s Kubo ali kako drugo deželo s tega pod-rdčju, marveč s celo Latinsko Ameriko ter z neomajnimi zakoni zgodovine, pred katerimi je vsak odpor zaman. JURE PUTNIK Segregacija tudi proti mrtvim Državljanske pravice so v sedanji kampanji za predsedniške volitve v ZDA ena izmed osrednjih tem. Tako demokrati kakor republikanci obljubljajo, da bodo, če bo njihov kandidat zmagal, ravno na tem področju napravili pomemben korak naprej. Toda te obljube, kot kaže, niso napravile nikakršnega vtisa na številne zagrizene rasiste in na nekatere lokalne organe oblasti — seveda če gre za državljanske pravice »drugopoltih«. Tako so na vrhuncu teh obljub v nekem mestu v državi Georgia 12 črnskih študentov deklet in fantov od 17 do 26 let, pregnali iz morja, kjer so se kopali na plaži, predvideni za belce. Zaradi tega »zločina« jih je policija odpeljala naravnost v zapor. V Memphisu v državi Ten-nessee je tri mlade črnke doletela podobna usoda samo zato, ker so stopile v živalski vrt! Predpisi, ki so jih sprejeli meseni očetje Memphisa, namreč dovoljujejo črncem obisk živalskega vrta samo ob četrtkih. Tega dne, kot je izjavila pred aretacijo ena izmed treh mladih črnk, pa je bilo vreme lepo za sprehod — a ni bil četrtek. Takšni dogodki za ameriške razmere niso nobena senzacija. Postali so že običajen pojav. Resda je glasove protesta slišati tudi z najvišjih mest, toda zakoreninjeni predsodki so, kot vse kaže, bolj žilavi, lokalni »gospodarji« pa dovolj močni, da vzlic vsemu izsilijo svojo rasistično prakso. Jordanski premier Madžali ubit Težaven politični položaj v Jordaniji, kjer vlada uveljavlja politiko, ki je v nasprotju s težnjami ljudstva. je prišel do izraza v atentatu, ki je bil v ponedeljek izvršen na Jordanskega premiera Madžalija. Atentatorji so položili dve bombi v palači zunanjega ministrstva, kjer je kabinet predsednika vlade. Palača je bila hudo poškodovana, od eksplozije pa Je Izgubilo življenje U ljudi, medtem ko jih Je bilo 35 hudo ra- njenih. Razen Madžalija so bili ubiti tudi nekateri njegovi najbližji sodelavci in visoki funkcionarji. Kralj Husein je imenoval novo vlado, predsednik katere je postal šef kabineta kraljevske hiše Radžet ei Taloni. Nova vlada bo nadaljevala staro politiko, v deželi pa so okrepili represivne ukrepe. Toda režim je še nadalje na majavih nogah, kar povzroča vznemirjenje na Zahodu. Toda tudi v tej praksi je prišlo v teh dneh do nevsakdanje poteze. Družina George Nasha vojnega veterana iz prve svetovne vojne, je dala pokopati njegove posmrtne ostanke zraven groba Nachove žene, ki je umrla pred 11 leti. Toda kmalu po pogrebu so se oglasili predstavniki uprave pokopališča >*-White Cha-pell« iz Detroita in ukazali, naj rakev spravijo iz groba. Svojcem je bilo rečeno, da lahko Nasha pokopljejo na kakem drugem pokopališču. Razlogi za takšno ravnanje so bili sila preprosti: George Nash je bil po rodu Indijanec in potemtakem ni bil vreden, da bi bil v družbi z »belimi mrtveci« — ki so že za živega plačali primerno ceno za rasne privilegije tudi po smrti. Zato na tem pokopališču pokopavajo samo belce, s čimer je hkrati pojasnjeno, zakaj so Nashovo belopolto soprogo dovolili pokopati na tem pokopališču, medtem ko njenemu možu tega niso dovolili. Predsednik Združenja lastnikov pogrebnih podjetij Readseunt je v tej zvezi izjavil: »Če bi napravili eno samo izjemo, bi imeli opravka s 40.000 tožbami.. « Pripomnil je, da je ta posmrtni privilegij sankcioniralo tudi vrhovno sodišče ZDA. Torej: »Počivajte v miru, beli rasisti«! B. R. Komandant det OZN v Konp Neki višji častnik, M je sodeloval z generalom Karlom Karlsomom von Hornom, je rekel zanj, da je rezerviran, vendar korekten in zelo prijeten. Generalov osebni pomočnik pa pravi, da je »veseljak in humorist.-« General von Horn je v Kongo prispel iz Jeruzalema, kjer je bil dve leti komandant oboroženih sil OZN na Bližnjem Vzhodu. Njegova naloga v tem delu sveta je bila težavna; bila je življenjsko nevarna. Veliko je bilo primerov, da so častniki iz njegovega spremstva, ko so kontrolirali nemirno mejo med Izraelom in njogovimi sosedi Arabci, padli. General von Horn pa je imel ugled na obeh straneh. Rodil se je 1903. leta kot sin švedskega častnika. Ko je končal gimnazijo, je stopil v konjeniško častniško šolo. Po letu dni je odšel v ZDA, kjer je na Akademiji West Point nadaljeval vojaški študij. Leta 1923. je bil podporočnik. Njegova prva mednarodna misija je bila 1943., ko je bil imenovan za pomočnika pokojnega generala Ber-nadotta. Takoj zatem je bil prestavljen v generalštab. Leta 1945. je postal podpolkovnik in imenovan za šefa prometnega oddelka v švedskem generalnem štabu. Od 1947. do 1949. leta je bil prvi vojni ataše v Oslu, potem pa v Kopenhagenu. Pozne-je je poveljeval polku v švedski armadi. Pred tremi leti je bil imenovan za komandanta južnega dela v Malmo. Leta 1958. pa ga je OZN pozvala in uvrstila v svoje oborožene sile ter mu zaupala nalogo, da zaščiti mir na Bližnjem vzhodu. Zdaj je komandant oboroženih sil OZN v Kongu. »Zaupamo v vas, doktor« Madžarski državljan Janoš Ester je zahteval od madžarskega partijskega lista, naj potrdi, da je pošten državljan. Kdo je dr. Janoš Ester in zakaj je zahteval to potrdilo? Gre za zgodbo o človeku, ki so ga zaradi čudnih okoliščin vedno »pritiskali ob tla«, zmeraj je bil nekomu na poti. Janoš je končal fakulteto 1936. leta in se takoj zaposlil v nekem denarnem zavodu. Bil je revizor. Zaman je šest let poskušal, da bi napredoval. Imel je že doktorat in ni mu ostalo nič drugega, kot da je službo odpovedal in začel delati pri družbi »Gama R. T.« Po dveh letih je postal pomočnik šefa oddelka. Potem pa se je zgodilo nekaj, kar je Janošu pozneje grenilo življenje. Podjetje so reorganizirali: lastniki podjetja, ki so bili dotlej direktorji in pomočniki direktorjev, so postali predsedniki in podpredsedniki, šefi oddelkov in njihovi pomočniki pa so postali direktorji in namestniki direktorjev. Janoš se je morebiti tedaj veselil novega naslova in ni slutil, da bo moral čez nekaj let vložiti precej truda, ko bo dokazoval, da ni bil namestnik direktorja »v pravem smislu besede«. Prišla je vojna. — Minila je vojna. Janoš je delal v podjetju »Gama R. T.« Leta 1948 so ga obtožili zaradi nekih denarnih malverzacij in ga odpustili. Sodišč« ga je oprostilo, vendar Janoš se je koj' zaposlil v deželnem uradu za cene. Ker je bil sposoben, je brž postal glavni revizor. Do leta 1951. je bilo vse v redu. Potlej pa se je okoli njega dvignil oblak prahu. Ugotovili so, da je »ku lak«. Ljudje so se ga izogibali, v ustanovi, kjer je delal, zanj ni bilo več dela. Janoš je imel 42 jutrov zemlje. To je bila peščena zemlja, neobdelana, s številnimi grmiči. Pred vojno je kupil ta kos zemlje v želji, da bi jo do upokojitve obdelal in da bi na stara leta tod živel. Janoša so proglasili za kulaka. Čeprav mu je sresko sodišče izdalo potrdilo, da njegova zemlja ni bila nikdar rodovitna, je ostal kulak tudi tistega dne v letu 1951, ko je vso zemljo odstopil državi, ne da bi zahteval odškodnino. Po tem so minila tri leta. Janoš je bil knjigovodja v nekem transportnem podjetju. Po treh letih pa je nekdo spet razpihal stare obtožbe in Janoš je moral pred disciplinsko sodišče. Na sodišču mu niso mogli ničesar dokazati. Vendar neki človek je začel vedno bolj zgubljati zaupanje v sebe in v ljudi. Dr. Janoš Ester je zahteval, da ga zasliši osebno pomočnik ministra prometa in pošte. Pomočnik je ugotovil, da je »Ester vestno in pošteno delal na vseh delovnih mestih od osvoboditve do danes.« Ko je bilo to sporočeno, se je Janoš takoj povzpel na stopnico više na hierarhični lestvici in postal načelnik oddelka. Nekega dne lani pa se je nekdo spet spomnil, da je segel v preteklost dr. Janoša Estera in da Tuja letala požigajo sladkorni trs na Kubi Letala brez znakov so te dni dvakrat vdrla na kubansko ozemlje, kjer so obstreljevala prebivalstvo in metali vnetljive bombe. Pri prvem napadu je neznano letalo streljalo na člane kubanske civilne milice. Zažlgalne bombe so vrgli na plantaže sladkornega trsa. toda požar so hitro pogasili. Do preletov tujih letal in napadov na kubansko ozemlje je prišlo tudi že prej, ameriška vlada pa je nekajkrat priznala, da so ta letala priletela z ameriškega ozemlja. Po nekaterih podatkih je bilo doslej Pri teh napadih požganih nad 300.000 hektarov, zasajenih s sladkornim trsom. obudi s prašnih kartonov dobo »Game« in kulaštva. Janoš je moral spet s položaja načelnika. Pritožil se je in dokazal, da je čist. Zmanjkalo pa mu je moči. Kako naj ukrepa in kako naj se brani pred morebitnimi prihodnjimi spletkami? Potrkal je na vrata partijskega lista »Nepszabatsag«, in zahteval, naj mu dajo pismeno legitimacijo o tem, da je pošten in dober državljan. Prosil pa je, naj se mu iskreno in pošteno pove, ali je moč njemu, kakršen je, zaupati. Ali je tale, kakršen je, sposoben in dostojen, da vzgaja svoje otroke v duhu spoštovanja in zvestega službovanja domovini? Naj mu vse to odkrito in jasno povedo, ker intrige in sence nezaupljivosti, ki ga spremljajo skozi življenje, ne more več zmagovati. Redakcija časnika je vprašala za mišljenje direktorja avtopro-metnega podjetja, ki je o Janošu rekel nekaj lepih besed. Vprašala je partijski komite ministrstva prometa, ki je prav tako pohvalil dr. Janoša Estera. Potlej je redakcija vso zadevo odstopila svojemu sodelavcu, ki je »primer Janoša Estera« obdelal in napisa! članek z naslovom prek nekaj stolpcev: »Zaupamo v vas, doktor!« € mm, '-njir* ^ ki se je predstavil kot Geor-vij-• V naslednjih dveh letih je iz-DuUesu skupno 2000 fotokopij “h vojaških tajnih aktov. Kopije . . Posneli v operacijski dvorani ne-0 berlinske bolnišnice. Na ta način so zavezniki med rugun zvedeli o tajni nemški radij-Postaji v Dublinu, ki je vodila eniške podmornice v napadih na onvoje. Slovitega agenta »Cicera«, "* le bil med vojno sobar angleškega veleposlanika, in izročal fotoko-vue važnih tajnih dokumentov von aPenu, je v resnici odkril »Wood«. Pravzaprav je Imela afera »Ci-eero« p0 enajstih letih čudno nada-Jevanje. Ugotovili so namreč, da so cera, ki je imel živčni zlom, Nem-t! 1!,.ar'a!! s falsificiranim denarjem, uhja 1954 sc jc cicero spet pod ne-Kan konspirativnim imenom prijar j1* nemškemu veleposlaništvu v An-aan in sporočil presenečenemu veleposlaniku, da namerava tožiti vlado republike zaradi poravnave “kode v znesku 4 milijonov nemških mark. r. „0smeSa marca 1945 je sprejel uuiles v ZOrichu glavnega poveljni-“?.Jil SS v severni Italiji, generala *sar!a Wolfa, ki je bil v* tajnih pregovorih z zavezniki. Ti razgovori so r.mnogočem prispevali k hitrim vojnim akcijam v severni Italiji. Za dosežene uspehe kot najboljšemu mojstru špijonaže med zavezniki, je predsednik Truman po vojni pripel Allanu Dullesu medaljo za zasluge, največje priznanje, ki ga lahko izroči ameriška vlada državljanu. Zato ni nič čudnega, da je Duiles , ki se je tako odlikoval v OSS, takoj po osnovanju CIA, zasedet vodeče mesto v tej organizaciji. Avgusta 1951 je bil Imenovan za namestnika direktorja, konec januarja 1953 pa je prevzel vodstvo organizacije. O osebnosti A liana Dullesa krožijo različne zgodbe. Tale anekdota ni izmišljena: Duiles je bil pri nekih znancih v gosteh. Ko se je poslovil, je pozabil svojo debelo aktovko. Vsa prestrašena Je gospodinja stekla za njim: — Mister Duiles! Vaša aktovka! Samo pomislite, če bi prišla v tuje roke! »AVD« pa je tedaj nekaj ukrenil, za kar bi nekoga od svojih podrejenih prav gotovo močno nahruli! : odkril je skrivnost CIA. Gospodinji je dovolil, da je pogledala v aktovko. V njej sta bila dva časnika In umazana srajca, ki jo je preoblekel v pisarni, preden je odšel na sprejem. V CIA namreč že dolgo let velja zelo strog predpis, da nobeden od uslužbencev ne sme nositi važnih dokumentov v aktovki. Ce jih potrebuje n. pr. za kakšno konferenco, gre brez njih. Za. njim pa pošljejo kurirja z dokumenti, vendar vedno po drugi poti. (Konec) MONACO — Sir Winston Churchill je večinoma to poletje prebil na jahti »Kristina« in prekrižaril Sredozemsko morje. Kljub temu ni puščal vnemar političnih dogodkov, saj je imel o vseh tekočih problemih na konferenci z novinarji veliko pikrih pripomb. Na fotografiji Wlnstom Churchill se s pomočjo mornarjev vzpenja na jahto. W H (S& . - v v; / -š i!*® ?v'il ^ -z Combe: »Ne vem, kaj imajo proti, če hočem svojo republiko!« VELIKA BRITANIJA MORNARJI NADALJUJEJO STAVKO IN VRAČAJO ODLIKOVANJA Okoli 1500 stavkajočih mornarjev v Liverpoolu je v torek sklenilo nadaljevati štiri tedne trajajočo neuradno stavko, ki je močno ohromila britanska pristanišča. Stav-karji v veliki luki Glasgow se prav tako niso hoteli vrniti na delo. Svojim poslancem v parlamentu so poslali pismo, v katerem zahtevajo vladno intervencijo v sedanjem njihovem sporu z delodajalci. Mornarji v pristaniščih Liverpool in Glasgotv so sklenili vrniti svoja vojna odlikovanja kraljici Elizabeti iz protesta, ker so neki' stari zakon izkoristili zoper stavkajoče pomorščake v britanskih lukah. Doslej je bilo vrnjenih nad 40 vojnih odlikovanj; akcija teče dalje. POZIV K SOLIDARNOSTI Z ADENSKIMI DELAVCI Vsearabska konfederacija sindikatov je obvestila Svetovno sindikalno federacijo in Mednarodno konfederacijo svobodnih sindikatov o sklepu britanskih oblasti v Adenu in južnem Jemenu, ki delavcem odrekajo pravico do stavke in prepovedujejo delavski tisk. Vsearabska konfederacija sindikatov je zahtevala od obeh mednarodnih sindikalnih central, naj obsodita te ukrepe, ki niso v skladu z mednarodnimi konvencijami. Kakor je znano, je Vsearabska konfederacija sklenila vložiti pritožbo pri Mednarodni organizaciji del* proti kršenju sindikalnih pravic v Adenu. GRČIJA SPREJETA ZAHTEVA PO ZVIŠANJU MEZD Med Generalno konfederacijo dela in grško vlado je prišlo te dni do pogajanj o delavskih zahtevah, ki so bile nedavno izražene na sindikalnem zborovanju v Atenah. Ob tej priložnosti so zahtevali zvišanje mezd za 20 odstotkov, pokojnin pa za, 30 odstotkov. Grška vlada je sprejela zahtevo po zvišanju delavskih mezd, vendar odstotek povi-šico še ni znan. Sprejeta je bila tudi zahteva, naj bi zakon o delovnih razmerjih iz leta 1935 spremenili toliko, da bi ukinili intervencijo državnih organov pri sklepanju kolektivnih pogodb. Poudarjajo, da bodo proučili tudi druga odprta vprašanja, med njimi tudi akutni problem brezposelnosti. ZDA AMERIŠKI SINDIKATI PODPIRAJO DEMOKRATSKE KANDIDATE Izvršni odbor Ameriške federacije dela in Kongresa industrijskih organizacij (AFL-CIO) je pozval 14 milijonov svojih članov, naj vsestransko podpre demokratska kandidata na bližnjih predsedniških volitvah - Kennedyja in Johnsona. V pozivu ameriškemu delavstvu poudarja vodstvo ameriške sindikalne centrale, da je glasovanje za ta dva prvaka demokratske stranke v prid ZDA in delavskemu gibanju. Sindikalno vodstvo pričakuje, da ho Keimedy v primeru zmage pripravljen ustreči nadaljnjim zahtevam po zboljšanju življenjskega standarda in položaja delavcev v ZDA. Vodstvo sedi, da bo Kennedy uredil gospodarske probleme dežele, s katerimi se ameriški sindikati stalno spoprijemajo. Kakor je znano, je imel eden Izmed voditeljev ameriških sindikatov, podpredsednik AFL-CIO Walter Reuther posebne razgovore s Kenoedyjem in tega obvestil o nekaterih zamislih sindikatov glede nadaTiniega razvoja dežele, posebno še glede politike vlade, ki nai bi poslej bolj nastopala kot razsodnik in aktivni udeleženec pri gospodarskem razvoju dežele. NIZOZEMSKA JEKLARJI IZBOJEVALI SKRAJŠANJE DELOVNEGA ČASA Delavci tn uslužbenci jeklarske industrije so dosegli sklenitev sporazuma, s katerim je uvedeno postopno skrajašanje delovnega tedna brez znižanja mezd. Začenši s 1. januarjem 1961 bo delovni teden skrajšan od sedanjih 47 na 46 ur, leto dni kasneje, se pravi 1962, pa na 45 ur. '3 OKOLI 60 GRAFIČNIH LISTOV »ODPOTOVALO« V TRBOVLJE £ A R T A — BO DOBILO NOVE ČLANE Razstava mladih V kopici razstav, ki nam jih posredujejo naše umetniške ustanove in posamezniki, imamo priložnost spoznati dobršen del sodobnega likovnega ustvarjanja doma in po svetu. Vendar je ta slika precej razdrobljena in si mora obiskovalec sam sestaviti vtise v kolikor toliko urejen iri enoten mozaik, če hoče spoznati trenutno stanje na področju likovne umetnosti. To pa ni vedno lahko. Pogrešamo predvsem generacijskih razstav. Posameznik pokaže svoje delo vsakih nekaj let, medtem pa se nam pretrga kontinuiteta njegovega dela z neštetimi drugimi podobnimi prireditvami. Sem pa tja dobimo kakšno tujo kolektivno razstavo, redkejše pa so domače. Zato bo za vsakega ljubitelja zanimiv ogled razstave enajstih pripadnikov mlajše umetniške generacije, ki te dni razstavljajo v Jakopičevem paviljonu. Motil bi se, kdor bi mislil, da je to prava razstava generacije. To ne, saj so zbrani povsem po naključju, vendar razstavljajo vsi svoja novejša in najnovejša dela in v veliki meri tudi najbolj značilna. Po večini pripadajo izrazito modernim strujam: mnogo poskušajo, nekateri še vedno iščejo značilno tematiko in obliko, ki bi podčrtavala njihovo osebnost. Razstava je zaradi tega primerno razgibana. Bernik, Boljka, Borčič, Kranjc, Makuc. Rogelj. Slana, Sovre, Tihec, D. Tršar in Zelenko tvorijo kljub mladosti s svojim delom dobršen del naše likovne reprezentance. M. Mlada leta Svojevrstna primerjava se človeku vsiljuje ob tej sovjetski filmski komediji: primerjava z avstrijskimi filmskimi komedijami. Avstrijska filmska komedija je postala pojem. Inačica za slabokrvno (kar zadeva humor) in zlagano (kar zadeva umetniško resničnost) komedijo. Menda avstrijsko občinstvo zahteva take filme, v katerih je življenje lepo in lahkotno in čaka sreča za prvim vogalom. Kdor bo gledal »-Mlada leta«, se ne bo mogel otresti vtisa, da gre za prav tak »filmsko-proizvodni« nazor: življenje je lepo in lahkotno in sreča čaka za prvim vogalom. Le da to pot najbrž ni občinstvo tisto, ki zahteva take filmske komedije. Nekaj razlik je pa le med standardno avstrijsko komedijo ali sovjetskim proizvodom tipa »Mlada leta«: v- avstrijskem primerku ponazoril je za vogalom čakajočo srečo velik mercedes, športni seveda, mnogo denarja ali temu ustrezna variacija, na primer, poroka z bogatini lepotcem(-ica); ker dajo baje Avstrijci še vedno kaj na plemenito kri, je dobro, če je bogati on (ona) vsaj baron, če ne knez. V sovjetski varianti so vrednote, ki predstavljajo srečo, brez izjeme moralnega značaja. Sicer pa je recept povsem isti, tudi priprava »jedi« je ista in temu primemo je enaka užitnost: le za zelo nezahtevne ali za pokvarjene želodce. »Mlada leta« kažejo, da so v sovjetski filmski proizvodnji kljub uveljavitvi resnih umetniških teženj še vedno zelo močne stare sile, da še vedno straši v sovjetski umetnosti teorija o »brezkonfliktnosti«, ki ne more roditi drugega kot take filme. —šn llll!l!!l!ll!llll!lllllll!!!l!l!lll[||l!llll!l!ll!llllllll!lllllll!l!llll!ll||||!lllll|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||!|l|||||||||| R T A V TRBOVLJAH »Okoli 20 naših tovarišev, delavcev in nameščencev, se želi včlaniti v ARTA. Prosimo Vas, pošljite nam nekaj grafičnih listov, da bi priredili razstavo. Ljudje žele videti, kaj lahko prek društva dobe.« Tako se približno glasi pismo sindikalne podružnice trboveljskega premogovnika, ki ga je nedavno dobilo Društvo prijateljev grafike — ARTA. Zatem je v Beograd prispel tudi predsednik te sindikalne podružnice in povedal, da so na eni izmed njihovih konferenc govorili o malo vrednih umetninah in kiču, ki gre v kolektivu zlahka v denar, medtem ko za pravo umetnost ni razumevanja. Tudi v Društvu prijateljev grafike — ARTA, ki omogoča svojim članom, da po zelo dostopnih cenah dobe dobre grafike, malo vedo. Zato je sindikalna podružnica sklenila prirediti razstavo grafik in seznaniti vse delavce v kolek-tivif z možnostmi, ki jih daje ARTA. Predsednik podružnice se je seveda vrnil domov, za njim pa je nedavno odpotoval tudi zavoj s kakimi 60 grafičnimi deli, ki so jih napravili pretežno domači umetniki. To je prvi primer, da se je kak delovni kolektiv neposredno obrnil na Društvo pri-jateljev grafike — ARTA in poza Na razstavi mladih slovenskih slikarjev, grafikov in kiparjev, ki je te dni odprta v Ljubljani v Jakopičevem paviljonu, razstavlja med enajstimi razstavljavci tudi Karel Zelenko Karel Zelenko: Artist v Mednarodno združenje nakup teh del preko društva. Po- ARTA, če vplača 1000 din vpis* ___ARTA> katerega cilj je propagi- stopoma pa je zanimanje nara- nine in vsako leto kupi dva gra' kazal zanimanje za grafično rata grafično umetnost in prido- ščalo, tako da ima društvo zdaj fijna lista, ki jih lahko izbere P° umetnost./Mar pomeni to začetek bivati prijatelje zanjo med lju- nad 600 članov. To pa ni malo. svojem okusu. Vsaka grafik® boja proti kiču, ki ga podjetni bite131 slikarstva nasploh. Skraja Saj imajo na primer v Švici po- stane največ 650 dinarjev. Izbira trgovci in lažni umetniki še zme- 50 naši umetniki brezplačno da- dobno društvo že 23 let, a ima grafik je velika in zajema dela raj ponujajo, pa tudi uspešno svoje grafične liste, ker se samo 6000 članov. mnogih naših in tujih umetnikov. prodajajo po naših podjetjih? Mar pomeni tudi to, da naš delovni človek pri zadovoljevanju svojih potreb začenja posvečati pozornost tudi umetninam? Bržkone oboje. Sindikalna podružnica tega rudnika je vsekakor našla najboljšo pot za propagiranje upodabljajoče umetnosti v svojem kolektivu. ARTA namreč daje idealne pogoje slehernemu našemu človeku, da si po dostopni, ceni omisli umetniško grafiko, s katero lahko okrasi svoj dom. V naši deželi je bilo pred šestimi leti ustanovljeno Društvo prijateljev grafike, ki se je vklju- je zelo malo ljudi zanimalo za Vsakdo lahko postane 'j :- 'i : •» V-1 J " "lil™ J.# iSPSfl Albin Rogelj: Barvno okno (z razstave v viljonu) Jakopičevem pa- OB IZIDU ŠTUDIJE EDVARDA KARDELJA »SOCIALIZEM IN VOJNA« - CANKARJEVA ZALOŽBA, LJUBLJANA, 1960 čl®n Omejeno število odtisov onemogoča, da bi vsi člani zmeraj dobili dela, ki si jih žele. Ker Pa je izbira velika, je vendarle možno kupiti grafične liste po svoje1® okusu. Od ustanovitve dalje je društvo imelo 1500 članov. Naši ljudje niso zbiralci, marveč kupujejo grafike zato, da bi okrasili svoje domove. Zato čez nekaj let nehajo biti člani društva, namesto njih pa pridejo novi ljubitelji grafike. Tako upodabljajoča umetnost preko grafike počasi, toda zanesljivo prihaja v domove naših delovnih ljudi. Primer trboveljskega premogovnika kaže, da se krog ljudi, ki se zanimajo za grafično umetnost, širi — da že zajema tudi ljudi iz delovnih kolektivov. D. M. ZNAMENJE SOCIALIZMA VPRAŠANJE VOJNE IN MIRU, RAZMERJA SIL V SVETU ŽE VEC LET VZNEMIRJA ČLOVEŠTVO, KI GA IZMUČENEGA V DVEH OKRUTNIH SVETOVNIH VOJNAH NAVDAJA BOJAZEN ŽE OB SAMI MISLI NA TRETJO VOJNO. SPRIČO NESLUTE-NEGA RAZVOJA VOJNE TEHNIKE IN STRAHOTNIH RUŠILNIH EKSPLOZIVOV, KAKRŠNE DAJE JEDRSKA ENERGIJA, BI NAMREČ MOREBITNA VOJNA PRINESLA ČLOVEŠTVU NOVO TRPLJENJE, VELIKANSKA RAZDEJANJA, MORDA PA BI PRIVEDLA CELO DO UNIČENJA ČLOVEŠTVA. VSEKAKOR BI IZ NOVE VOJNE ČLOVEŠTVO PRIŠLO TAKO IZNAKAŽENO, S TAKO STRAHOTNIMI POSLEDICAMI, RANAMI, KI BI JIH V DOGLEDNEM ČASU TEŽKO ZACELILI. MOREBITNI PUSTOLOVSKI ZAČETEK VOJNE KATEREKOLI IZMED DVEH SKUPIN DRŽAV Z NAMENOM, RAZREŠITI NASPROTJA MED TEMA DVEMA SKUPINAMA, Bi SE ZAKLJUČIL S PORAZOM OBEH. V NOVI JEDRSKI VOJNI NE BI BILO NITI ZMAGOVALCEV NITI PREMAGANIH. OSTALO BI SAMO HUDO PRIZADETO PREBIVALSTVO NAŠEGA PLANETA. MAR POSLEDICE BOMBARDIRANJA HIROSIME IN NAGASAKIJA OB KONCU MINULE VOJNE NE ŠVARE DOVOLJ? Izvrstna študija Edvarda Kardelja »Socializem in vojna« je izšla ob pravem času. V polemiki s pojmovanji kitajskih teoretikov o dilemi med aktivno miroljubno koeksistenco med državami z različno družbeno ureditvijo ali vojno opozarja Kardelj z močjo marksističnega dialektika na vso nesmiselnost gledišč, da je možno razrešiti nedvomna in razumljiva nasprotja med socialističnimi deželami na eni ter kapitalističnimi na drugi strani z vojno. Marksisti-leninisti zavračajo vojno kot metodo razreševanja nasprotij sodobnega sveta. Odločno so zoper vojno, zoper vsako hujskanje nanjo, zoper sleherno hujskanje narodov k takšni pustolovščini. Če se pojavijo posamezniki, kot se je to zgodilo med kitajskimi teoretiki, ki vidijo možnost za razrešitev nasprotij sodobnega človeštva v morebitni novi vojni, potlej vsekakor z njihovim marksizmom-leninizmom nekaj ni v redu. Socializem in vojna sta nezdružljiva. Proglašati vojno v imenu socializma pomeni dejansko izdajstvo socializma. Če je teoretikom dežele, ki je ubrala pot izgradnje socialistične družbene ureditve, mogla priti na um misel o neogibnosti vojne, potlej vsekakor nekaj ni v redu s socialistično izgradnjo v tej deželi. Mar ne iščejo s tem izhoda iz lastnih notranjih nasprotij, ki to deželo razjedajo? Mar ne vidijo v tem le izhoda iz zagate, v katero je zašla izgradnja socializma v tej deželi? Odgovor je lahko samo pritrdilen. Kardelj je to prepričljivo dokazal, opozarjajoč posebej na istovetnost gledišč Trockega o permanentni revoluciji v prvih letih izgradnje socializma v Sovjetski zvezi z gledišči sodobnih kitajskih teoretikov. To vsekakor ni naključje. Isti oziroma podobni pogoji, v katerih se znajdejo ljudje, porajajo v njihovih glavah iste oziroma podobne ideje. Se zlasti, če stvari presojajo izolirane drugo od druge, če na družbeni razvoj gledajo statično, če ne vidijo nenehne dinamike, če spričo posameznih dreves ne vidijo gozda. Kardelj je dokazal, da v bistvu, v jedru idej Marxa, Engelsa in Lenina vojna nikoli ni bila pogoj za vzpostavitev socializma. Se zlasti Lenin je bil odločno zoper vojno, a za utrditev miroljubne koeksistence s kapitalističnimi državami. Oglejmo si še en prepričljiv primer v zvezi z Leninovimi gledišči o vprašanju vojne. Ko so v začetku leta 1918 Leninu predložili osnutek grba prve socialistične države, na katerem je bil v vsej višini narisan meč, je rekel: »Zamisel je tu — toda čemu meč? Mi se borimo, vojskujemo in se bomo vojskovali vse dotlej, dokler ne bomo utrdili diktature proletariata in dokler ne bomo pregnali iz naših krajev belogardistov in intervencionistov, toda to ne pomeni, da bodo vojna, osvajanje, vojno nasilje kdajkoli pri nas vladali. Osvajanja nam niso potrebna. Osvajalna politika nam je docela tuja. Mi ne napadamo, marveč se branimo pred notranjimi in zunanjimi sovražniki, naša vojna je obrambna in meč ni naše znamenje. Dolžni smo ga trdno držati v rokah, da bi zaščitili našo proletarsko državo vse dotlej, dokler so pri nas sovražniki, dokler nas napadajo, ogrožajo, vendar to še ne pomeni, da bo zmeraj tako... Socializem zmaguje v vseh deželah — o tem ni dvoma. Bratstvo narodov bo proglašeno in uresničeno po vsem svetu. In meč nam ni potreben, meč ni naše znamenje... Iz grba naše socialistične države moramo odstraniti meč...« To rekši, je Vladimir Iljič z rdečim svinčnikom zaokrožil meč in ga s ko-rektorskim znakom odstranil iz grba. Kolikšna razlika med temi daljnovidnimi Leninovimi besedami in stali- šči sodobnih kitajskih teoretikov! Kardelj ima popolnoma prav, ko v svoji študiji vztraja na tem, da morajo socialistične države, sile socializma na svetu sploh storiti vse, kar je v njihovi moči, da bi preprečili morebitno novo vojno. To je potrebno tembolj, ker se socializem močno razrašča, vojna pa bi samo zavrla ta proces. Zato sta vojna in socializem nezdružljiva! Zato sta socializem in mir istovetna! Drugo je vprašanje stališča socialističnih držav v primeru, če bi jim bila vojna vzlic njihovemu prizadevanju, da bi jo preprečili, vsiljena. V tem primeru za obrambno, pravično vojno, ne bi bilo težko mobilizirati ne samo vseh socialističnih sil, marveč tudi vseh miroljubnih narodov sveta. Toda takšnih možnosti si ni treba želeti, kaj šele proglašati jih za neogibne, kot to počenjajo kitajski teoretiki. Spričo vsega, kar je v njej navedeno, je Kardeljeva študija »Socializem in vojna« v sedanjih razmerah epohalnega pomena. Njen pomen zdaleč presega zgolj razkrivanje dogmatske zabub-Ijenosti in kratkovidnosti sodobnih kitajskih teoretikov. Njen pomen je v tem, ker posreduje globoko načelne nazore marksista-leninista o vprašanjih vojne ter miroljubne koeksistence v sodobnem svetu. Pojavila pa se je o pravem času tudi zato, ker, čeprav neplanirano, pomeni dostojen odgovor stališčem, izraženim v nedavno objavljeni knjigi ameriškega podpredsednika Richarda Nixona, v kateri povampirja strašilo »mednarodnega komunizma« kot poglavitno grožnjo miru. Nasprotno, komunisti so odločno zoper vojno, odločno za mir in socializem! 2. K. Vaščani darovali 150.000 dinarjev za kinoprojektor Pred kratkim so v čemšenlku nad Zagorjem prvič predvajali celovečeren umetniški film z lastnim kinoprojektorjem. Akcija, ki jo j® pred dvema letoma zače o krajevno prosvetno društvo, je tako končana, v Cemšeniku pa bo zdaj prav gotovo lahko kultumo-prosvetno in zabavno življenje mnogo bolj pestro in razgibano. V Cemšeniku so že pred dvema letoma nameravali kupiti projektor za ozek filmski trak. videli pa so, da bi lahko v prenovljeni dvorani v prosvetnem domu prikazovali tudi filme normalne širine. Zato so se odločili, da si bodo nabavtll projektor za široki trak. Pri realizacij' tega načrta pa ni sodelovalo samo prosvetno društvo, oziroma članstvo, ampak tudi organizacija Socialistične zveze in skoraj vsi vaščani, ki so sami zbrali nad ISO.OOO din za nakup kinoprojektorja. Nekaj deset tisočakov je primaknila tudi kmetijska zadruga. medtem ko so člani društva pomagali pri urejevanju projekcijske kabine. • Danes sicer projektor res še ŠŠ v celoti plačan, vendar v društvu menijo, da bodo lahko dolg zanesljivo odplačali v dveh letih. Računajo tudi na pomoč občinskega sveta, pa tudi občinski ljudski odbor verjetno ne bo sta; ob strani Prosvetno društvo v Cemšeniku namerava organizirati tudi filmski klub, spočetka samo za mladino, kasneje pa tudi za odrasle. -Kolikšnega pomena bo načrtna filmska vzgoja za kmečko mladino, ni treba posebej poudarjati. •> Z otvoritvijo novega kinematografa v Cemšeniku dobiva zagorska občina že tretjo tovrstno ustanovo. V kratkem pa bodo tudi v Izlakah sedanji ozkotračni projektor zamenjali za šlrokotračnega. -m- DELAVSKA ENOTNOST — št. 35 — 3. septembra 1960 i ^ 9^ 17- do 25. avgusta so se na otoku Hvaru predstave IV. festivala amaterskih gle-katerega prireditelj je Zveza hrvatskih jj^terskih gledališč. Vsako leto odpotuje na ig ar tudi najboljša igralska skupina na reviji ipr i kih skupin Slovenije. Letos je bila to mlada S alska skupina »Svobode« iz Slovenske Bistri-j. ’ je v režiji profesorja Ignaca Kamenika PHzoriia Borove »Zvezde so večne"1. Njihova v edstava je bila na Hvarskem festivalu med rimi najboljšimi. Naprosili smo režiserja skupine, da nam Ve nekaj svojih vtisov s tega gostovanja, j.,.'— Žal vam moram priznati, da mi hvarski Suval ni dal v celoti odgovora pravzaprav niti fe, er}° izmed vprašanj, ki zanimajo vas. — Pro-urja Kamenika smo namreč vprašali, kaj sodi jih primerja >. štopajočih skupinah, če K.mi najboljšimi, ki smo jih videli letos v Kopru. a° so amaterji po svojem poklicu in od kod so jnsi>, kakšen je bil repertoar festivala, ali meni ,a lahko predstava z drugojezičnega področja k°£i Pred publiko objektivno oceno, in končno, 80 sprejeli nastopajoči in publika njihovo predstavo. j ~~ Organizacija na' festivalu je bila takšna, se celo z žirijo nismo videli, kaj šele spoznali n govorili. Na Hvar smo odpotovali na dan, ko atno imeu zvečer generalko, zato se nismo mogli J^ati niti z eno nastopajočih skupin (saj nam je ?®dhodna morala odstopiti prostor v šoli, kjer v*11? Prenočevali) in tako seveda nismo mogli vi-au niti ene predstave. Kaj so igrali pa vendarle j®1111 iz dopisa, ki so nam ga poslali organizatorji z lepakov na Hvaru. 2 Sodelovale so skupine iz Vinkovcev, dve iz agreba (med njimi ena najboljših skupin na fe-uvalu, Eksperimentalno študentsko gledilišče Van Goran Kovačič»), iz Splita, z Reke, iz “Uja Luke, Prijedora i. dr. Skupno jih je na-^Pilo 13, med njimi 5 iz LR Hrvatske. n » Repertoar festivala je bil pester, a seveda r^rten, saj Se je izbor kakor je videti, ravnal kvaliteti predstav posameznih skupin. N. pr. j.®n kresne noči, Ženitev, Metež, Matija Gubec, ”varkinja, Dundo Maroje. Pripovedovali so, da arn °he zagrebški skupini poizkušali regenerirati Juatersko dejavnost s sodobno eksperimentalno Postavitvijo Dunda Maroja in z večerom črnske Poozije, kar jim je baje uspelo. Žal nisem videl u* kaj več o tem ne morem povedati. Splitčani so prišli s pestrim glasbenim sporedom, kar pa verjetno ni spadalo na »festival amaterskih ka-zališta«. Če smem sklepati po ocenah naše predstave na tem festivalu in po vtisih domačinov o ostalih pčredstavah v primerjavi z našo, bi mogel reči, da je bil verjetno slovenski festival v Kopru na višji ravni, vsaj kar zadeva predstave v celoti. Če pa upoštevamo še denarno možnost, ki jo imajo nekatere skupine (banjaluška ima n. pr. 4 milijone letne dotacije), je treba priznati, da naše skupine veliko delajo in zmorejo. Hvarski festival kakršen je zdaj, koristi v glavnem le organizatorjem, t. j. Savezu amaterskih kazališta Hrvatske, ki so poslali tja svoje režiserje in strokovnjake. Ostalim manj. Nihče od nastopajočih si namreč ni mogel ogledati niti ene predstave (ne samo mi!), posveta po predstavi ni bilo in režiser ni bil vabljen na strokovni posvet žirije. Po mojem bi dobil festival le takrat svoj pravi smisel, če bi postal zvezni festival amaterskih gledališč, pa čeprav z mednarodno udeležbo. Takrat bi, seveda če bi Predstave videli in jih tudi dostojno publicirali videli kakšni so resnični dosežki amaterske gledališke dejavnosti pri nas. Tako pa imam vtis, da le na Hvaru manjkala marsikatera dobra skupina, do-čim je bila druga odveč. Predvsem Pa Je treba pomisliti na organizacijsko plat prireditve. Vsa čast republiškemu festivalu v Kopru, s katerim se Hvarski ne more primerjati, kar pa je deloma opravičljivo, saj ni bil niti zvezni niti republiški Ob koncu še nekaj o naši predstavi. Kljub maloštevilni publiki je dobro uspela. Gledalcev je bilo približno 200. Že pred odhodom smo dali natisniti gledališki prospekt z vsebino drame »■Zvezde so večne« v srbohrvaščini in nemščini. Publika je dramo razumela in sodelovala pri predstavi. Res pa je, da nekateri niso šli gledat predstave prav zaradi jezika, češ da ga ne razumejo. Obisk pa je bil na splošno pri vseh predstavah maloštevilen. Najbolj pač pritegne Dundo Maroje, ki ima vsako leto nabit avditorij. Sicer pa je publika ista kod kod pri nas. Eden domačinov mi je svetoval; Pridite s spevoigro, pa ... Tudi pri žiriji je predstava zelo ugodno odjeknila, saj jo je z Dundom Marojem (ki so jo izvajali študentje zagrebške akademije) uvrstila v najvišji razred. Po predstavi je prišel za oder predsednik Saveza in nam čestital. IGHAC KAMENIK | 0 HVARSKEM FESTIVALU I Številke varajo Gotovo prijetnejši bi bil do- knjižnice imajo kolikor tohko pustniški klepet ob skodelici tur- zagotovljena finančna sredstva, n u* ^aJti novinarski razgovor z šmarska občina ni upoštevala v nekom, ki odkrije le žalostno po- svojem proračunu niti dinarja za ^obo o tem, kar je bilo predmet občinsko knjižnico in je razum-aZgovora, nehote tudi novinarja Ijivo, da občinsko središče doslej Pravi vedno v malce slabo voljo, še nima svoje matične knjižnice. — —— - ° knjižnicah in knjižničarskih Sredstva, ki jih je dala konjiška Problemih v celjskem okraju je občina knjižničarstvu, so več kot j0iska reforma in rast novih neprimerni prostori, nerazumeva-tekla beseda,' kajti tovarišica Ma- malenkostna. Tako je v minulem strokovnih šol že terja svoje od nje občin in gospodarskih orga-r>ca Zorko zelo dobro pozna ta letu ta občina dala za 14 občin- knjižničarjev. In ob vsem tem nizacij, vse to je v dobršni meri Problem. Že njeni prvi stavki so skih knjižnic 15.000 din podpore, tolikšno nerazumevanje občin in vzrok, da se knjižnice še vedno H V Šmarju, Konjicah, Laškem, Žalcu in Šoštanju občinske knjižnice le životarijo O Knjižni fond v celjskem okraju je že zdavnaj prebran ^ Iznajdljivost, sposobnost in požrtvovalnost knjižničarjev še ne more zadostovati # Na letošnji razpis celjske študijske knjižnice za mesto knjižničarja se ni prijavil niti en kandidat ^krili, da suhim statističnim po- za katero so lahko nakupili dva- gospodarskih organizacij! batkom največkrat ni verjeti kar najst novih knjig. Podobne so »Tako je ves knjižni fond v usmerjajo prvenstveno v beletristiko. V resnici, le malo je občin, Priznati, da kakega pomembnej eSa uspeha na tem področju v gospodarsko razvitost, prispevala merne prostore. Ves nadaljnji posojevalec knjig, je svetovalec, večjo vsoto, kot pa jo je. Le Mo- razvoj knjižničarstva v okraju je strokovni delavec, če hočete tudi Pašem okraju doslej še nismo do- zirje je letos, seveda skladno s tako rekoč prepuščen iznajdlji- družbeni delavec. Prav to pa je 8®gli. Okrajni svet Svobod si že svojimi ekonomskimi močmi, pod- vosti, sposobnosti in požrtvoval- tudi vzrok, da se v našem knjiz- dlje prizadeva, da bi v vseh prlo knjižnico.« občinskih središčih ustanovil ta- nosti knjižničarjev. Tako se je --—oicuiocm uoLaiiv/vaa ve- Ne vem, kaj naj rečem! Vedno letos primerilo v Rogaški Slatini, j^0 imenovane matične občinske manj razumem to več kot krat- da je knjižničarka zaprosila ob Knjižnice, a dosti dlje od teh pri- kovidno politiko občinskih mož. kulturnem tednu gospodarske or zadevanj mu doslej ni Pnti.« - ničarstvu vedno bolj očito javlja tretji in na srečo poslednji veliki problem, to je problem, kako zagotoviti knjižnicam potrebni stro- uspelo Danes, ko je postalo izobraževa- ganizacije za pomoč. Odgovorila kovni kader. Niti občine niti nje vsesplošen pojav, ko se iz- pa ji je ena sama. Se več, ko jo okraji, vsaj po mojem, tega pro- Prizadevali smo si, da bi obražuje in strokovno izpopol- je srečal na cesti predstavnik ne- blema ne bodo mogli sami^ resiti. ^hje, kolikor pa se je le-to uresničilo, je moč najlaže presoditi matično urejena občinska matična knjižnica pravzaprav osnova knjige — za knjižnico.« naslednjih dejstev; celjske za vsakršno izobraževanje. Tudi Mihail Mihailovič ZoSčenko: | NA DOPUST Sam bog ve, zakaj nekateri ljudje ne ume jo počivati. So taki, ki se ves čas svojega dopusta vedejo tako, kakor Hi da bi se jim zmešalo: Kaj če pestunji med njihovo odsotnostjo pade otrok iz rok? Drugi, ki pridejo v kopališče., hodijo štirinajst dni pekarn preplašeno naokrog: ne morejo se privaditi temu kraju ali pa sobi, v katero so jih dodelili. Tretji spet ne morejo živeti brez dela. In ker zdaj na dopustu nimajo dela, se vedejo, kakor da bi zgubili tla pod nogami: hujšajo, kašljajo in postajajo črnogledi. Četrti se' boje, da ne bi spet bil potres na Krimu. Peti so v strahu, da jim bo kdo v njihovem poklicu kaj »■skuhal«. No, te zadnje bi še kar razumel, zakaj take reči se res dogajajo. Ta ali oni človek služi cela leta in se mu nič ne zgodi. Pa gre na dopust in glej, že so mu jo zagodli. Zavoljo tega se ljudje le neradi odpravijo kam drugam, rajši imajo dopustniško lenuharjenje pri delti. Sicer pa ne gre samo za te kategorije ljudi. Če se le ozremo okrog sebe, se prepričamo, da večina ljudi ne ume počivati. Nedavno smo imeli priložnost prebiti nekaj časa na obrežju Črnega morja. In tako smo se odpeljali z avtobusom iz Sevastopola v Jalto. Tale pot je, kakor znano, nenavadno mična. Nekateri, ki prvič potujejo v tej smeri, izražajo na ves glas svoje občudovanje. In zares, okolica je močno slikovita. Spodaj Črno morje. Na levo planine. S sinjega neba pripeka južno sonce. Ponekod je priroda nekoliko divja, vendar hkrati taka, da bi si človek želel ostati tu kar do konca svojih dni. no delo, je za vso nagrado kupila tvegano. Kader pa, ki bi bil za jige - za knjižnico.« knjižnico primeren, na primer Premajhna finančna sredstva, abiturienti srednjih šol, se raje zaposli v gospodarskih organizacijah. Vzrok za to: večji osebni dohodki, boljše možnosti za strokovno izpopolnjevanje. Tako se na primer na letošnji razpis celjske študijske knjižnice ni prijavil niti en abiturient. Zato mislim, da bo morala reči tudi Ljubljana svojo besedo, če le hočemo v prihodnje zagotoviti našim knjižnicam potrebni strokovni kader. »V resnici, težko je s strokovno usposobljenim knjižničarskim kadrom. Volonterji so še vedno gonilna sila naših knjižnic. Pred časom je sicer bila v Ljubljani enoletna knjižničarska šola, toda število kadra, ki ga je le-ta vzgo jila, je bilo naravnost malenkostno v primeri s potrebami knjižnic. Nekaj teh knjižničarjev pa se je tudi že zaposlilo izven knjižnic. Zato bi bilo v resnici prav, da bi se spet osnovala taka knjižničarska šola, pa naj bo že njen ustanovitelj Zveza Svobod in prosvetnih društev ali pa Svet za kulturo in prosveto LRS. Če že lahko rešijo problem financ in V ljubljanski Delavski knjižnici so uvedli novost, tako imenovani decimalni sistem, ki se zaradi svoje prostorov občine same s pomočjo Praktičnosti povsod v inozemstvu že močno uveljavlja. To novost seveda niso uvedli preko noči, saj so gospodarskih organizacij, potem Kartoteko po tem sistemu urejali deset let. Po tem sistemu naj bi se uredile tudi knjižnice s svo- bo najbrž moč rešiti problem Kodnim pristopom Prednost decimalnega sistema je v tem, da je vsa literatura razdeljena po pro- vzgoje knjižničarskega kadra v Wemih oziroma strokah, kar bralcu omogoča, da lahko zelo hitro dobi vpogled v to, s čimer knjižnica okviru vse republike.« razpolaga. Pri vsaki stroki je vnesen tudi abecedni red avtorjev knjig, BOJAN SAMARIN takoj, številke mnogokrat varajo, razmere tudi v občini Laško. V okraju že zdavnaj prebran, ljudje ki so doslej prisluhnile potrebam "■^aj je število knjižnic v celj- Žalcu pa je v letošnjem letu po- morajo hoditi po knjige v Celje, današnjega časa in v skladu z s okraju kar precejšnje, 96 brala sredstva za knjižnico ob- kajti sredstev za njegovo obnav- njimi reorganizirale knjižničar- ^ £ih ie v spisku okrajnega sveta činska Delavska univerza. Sent- ijanje doslej še ni. Podobno je s sko službo, vplivale na nabavno === Svobod, če pa pustimo vnemar jurska občina za letos prav tako pr0stori. Večina knjižnic v okra- politiko posameznih knjižnic in številke in statistične podatke ter ni namenila svojim knjižnicam ju se naravnost duši v svojem jim zagotovile potreben strokovni == n?m služijo za oceno novi knjiž- niti dinarja. Soštanjska občina bi knjižnem fondu. Le Mozirje in kader. = hičarski koncepti, potem moram najbrž tudi lahko, vsaj glede na Laško imata kolikor toliko pri- Knjižničar ni danes več le iz- °bčine vsaj matičnim knjižnicam njuje tako rekoč že vsak držav- kega podjetja, ji je dejal, naj ni- Volonterji poslej ne bodo vec kos ^ Ugotovile potrebna materialna Ijan, ko so v občinah začele si- kar ne piše prošenj za podporo nalogam kijih današnji cas za- = sredstva, da bi tako vsaj tem stematično izobraževati delavske knjižnici, ker njihovo podjetje za stavlja knjižničarjem. Strokovno °srednjim knjižničarskim ustano- in ljudske univerze, ko nastajajo te namene nima sredstev. In ko neusposobljenega kadra za Knjiz- ^ Vam zagotovile normalne pogoje vedno novi centri za izobraže- je Okrajni svet Svobod nagradil mce je dovolj, a z njim reševa i __ dejavnosti. Tako je bilo naše ho- vanje, je dobro založena in siste- to tovarišico za njeno požrtvoval- knjižničarsko politiko, je več Kot HUMORESKA tedna S ■' » . ' In tako se torej vozimo po tej slikoviti cesti z avtobusom. Nenadoma pa resk — počila je pnevmatika! Ljudje so zagnali hrup. Poskakali so z voza, pošiljajo k vragu ta preklicani avtobus, vreščijo in oštevajo šoferja, . češ zakaj je šel na pot s tako slabo pnevmatiko. Prav posebno razburjena je neka dama. Ta se je najdlje prerekala s šoferjem. Rekla mu je z vreščečim glasom: “Tožila vas bom. Peljemo se na zdravstveni oddih. Za nas je vsaka ura dragocena. In zdaj moramo po vaši krivdi čakati in tako zgubljati čas. Vi,« mu je zabrusila, “bržčas zapijete nove pnevmatike in nas zato vozite na starih. Prava sreča,« je rekla, “da se zaradi te vaše ničvredne pnevmatike nismo prevrnili. Tedaj bi šele imela lep dopust!« Šofer ji je odgovoril: “Veste kaj, prenehajte že s tem blebetanjem. Ali pa bom to reč slabo popravil in bomo znova stali. In če vas že zanima, vedite, da smo imeli pred odhodom dobro pnevmatiko. Toda toliko se vas je narinilo v voz in vsak s svojimi nahrbtniki in paketi, da bi moral vrag vzeti tudi popolnoma novo kolo... Stopite vendar proč, saj mi zaslanjate!« Damo so te šoferjeve besede tako razburile, da je kar lovila sapo. Začela je jecljati. Tedaj so jo tudi drugi ljudje moralno podprli in se spravili nad šoferja. Zdajci pa se oglasi eden lžVhčd' 'ilopotrtikov, takle debe-luhar in pravi: “Slišite, ko vas vse takole gledam, mi kot zavednemu sovjetskemu državljanu postaja kar slabo. In tale vreščeča oseba mi vzbuja prav posebno pohujšanje!« Prizadeta dama se je brž hotela spoprijeti z njim, a mož ji je segel v besedo: “Slišite gospa, saj se vendar peljete na dopust, kajne? In če prav razumem, imate namen, da si malo popravite živce in se zredite za kakšen kilogram. Kaj če bi začeli kar zdajle počivati?... Nastala je, kakor se temu pravi, tehnična okvara. Izkoristite ta trenutek. Okrog nas je tako čudovito lepo. Priroda! Poglejte, zdi se, da je tamle po hribčku tekla lisica. In četudi ne bi bila lisica, marveč pes, je to vendarle zanimivo. Pojdite in se tam na hribčku malce oddahnite. Zapustite za trenutek družbo, vidim, da vam. gre na živce in da živite v sovraštvu z ljudmi. Vam bi takle oddih prav posebno pomagal. In vendar — kaj delate zdaj? Če dovolite, vreščite po nepotrebnem in si še bolj kvarite dragocene živce. Zaradi tega ste gotovo že zgubili kakšen kilogram svoje teže!« Šofer pristavi: “Ona kilogram, jaz pa zaradi nje tri. Kar seštejte vse skupaj!« Debelušasti popotnik pa nadaljuje: “In če pogledam vas druge: vsi nejevoljno godrnjate zastran tega, ker moramo tu stati. Mudi se vam, kakor da bi vam gorelo pod nogami. In vendar so med vami jetični, drugi imajo opravka z živci, tretji so nemara prebili operacijo. In vsem bi tako dobro delo, če bi se malo izpostavili sončnim žarkom, ali bi se sprehodili in si natrgali cvetlic, ali pa bi se kratko in malo usedli na kamen in si ogledovali divjo prirodo... Poglejte mene! Mar se prepiram s šoferjem, ali sem nezadovoljen, ker je počila pnevmatika? Narobe, bolj me veseli, kakor če bi se vozili. Neizmerno me mika, da bi se to uro, kar bomo stali, malo pogovoril s prirodo. Tako jaz razumem oddih. In tako naj bi počivali vsi drugi. Dama je bila vsa rdeča kakor v ognju; očitno bi se hotela spopasti s tem tolstim in dobrohotnim popotnikom. Ko pa je spoznala, da govori čisto pametno, je stopila proč in začela nabirati regrat. Ko pride domov, si bo postavila ta šopek na nočno omarico. Tudi drugi popotniki so prepustili šoferja njegovi usodi, Nekateri so posedli ob cesti in začeli uživati razgled. In neka gospodična je jela nekaj čečkati po papirju. Na mah so se vsi umirili in je nastala tišina. Stopil sem k tistemu debelušnemu sopotniku in mu rekel: “Dovolite mi, da vam stisnem roko. Vi ste najpametnejši med nami vsemi.« Dejal sem, mu: “Glede oddiha na- dopustu ste govorili kakor kak filozof. Hotel bi se nekoliko seznaniti z vami.« Prijetno sva se pogovorila in potlej sem ga vprašal, kam gre na oddih — hotel sem ga pač natančneje spoznati. Dejal je: “Kaj še, saj ne sodim med dopustnike. Delam tu na obrežju. In pomislite: v te jvročini moram na prot zaradi neke komisije, naj jo vrag vzame! Moramo napraviti inventuro in tako dalje.« tA tako,« sem rekel, “zato se vam torej nič ne mudi!« Malo se je nasmehnil in odvrnil: “Ah ne, saj se mi mudi. Toda če je že nastala tehnična okvara, zakaj ne bi malce posedel v svobodni naravi? Saj bodo oni tam počakali name. Kaj pa naj storim — defekt je pač defekt.« Dejal sem mu: “Tako torej, zato agitirate za oddih in filozofirate v tem nič kaj primernem okolju« “Ne,« je rekel, “agitiram čisto iskreno, ker sem se — da povem odkrito — sam razveselil tega defekta. Kajti brž po mojem prihodu začnemo čečkati številke, seštevati, odštevati, da me bo od tega glava bolela. A tu je tako božansko lepo, takšna južna simfonija!« V tem trenutku je šofer končal popravilo in zatrobil. Popotniki so planili v voz in čez trenutek smo se že peljali proti Jalti, temu biseru Krima. Prevedel B B. Življenje v Rimu se počasi vrača t običajen tir. Navdušenje slavnostnega otvoritvenega dne je splahnelo, prometna mrzlica je izginila in od plavalnega stadiona do rožnatega bazena ne porabiš več uro vožnje, tako kot ni več gneče za vstopnice. Rimsko navdušenje je kratkotrajno. Naj obišče večno mesto tako pomembna oseba, jo čez tri dni že pozabijo in govore: »Mar je še vedno tu? Zakaj pa ne gre domov.« Tako je tudi z olimpiado, tujci pa se čudijo, kako da Rimljani ne skačejo v zrak od veselja, da so igre v njihovem mestu. Rim pa je sedaj mesto, v katerem je sedaj nekaj prepovedanih smeri več, v katerem se sprehajajo turisti, kot vse leto, kjer pa so, kot kaže, nekakšna športna tekmovanja. AFERA ZARADI DROG V športnih krogih olimpijske vasi pa govore sedaj največ o tragičnem začetku iger. Kot je znano, je danski kolesar Knud Jensen po dirki na kronometer izgubil življenje zaradi sončarice. Njegovi športni tovariši so takoj prekinili tekmovanje na olimpijskih igrah in se vrnili domov. Mar je res umrl zaradi sončarice? Prireditelji sedaj preiskujejo, ali je Danec zares zaužil doping (poživilo), zaradi katerega mu je postalo tako slabo, da mu tudi zdravniki v bolnišnici niso mogli več pomagati. Izjave vodstva danskih kolesarjev so nasprotujoče. Sef danskih kolesarjev trdi, da kolesarji za gotovo niso dobili ničesar pred dirko, trener pa, da so vsi kolesarji pred dirko po zdravniškem nasvetu použili preparat Roni-col, ki bi jim pomagal premagati vse težave naporne vožnje. Zaradi drog je bilo slabo še dvema danskima kolesarjema, pa na srečo brez hujših posledic. TEŽAVE NOVINARJEV Delo novinarjev na igrah je nepopisno naporno. Gorje tistemu, ki mora opraviti vse sam. Od tekanja se mu obrusijo noge. Prireditelji so jim otežkočili delo še s tem, da se ne smejo pogovarjati s športniki, zmagovalci in rekorderji in drugimi na športnih igriščih. Sveži intervjuji so najstrože prepovedani. Tako uhajajo novinarjem prvi vtisi tekmovalcev, ki so vedno najbolj iskreni. Potrebno je počakati in obiskati športnike v olimpijski vasi. Tam pa »Ko sem pobegnil od vsega in našel v nacistični stranki ideal svojega življenja,« je nadaljeval, »se je ta idiot spet vmešal. Po svojih zvezah mi je delal težave. Pa mu ni uspelo. Napredoval sem. Te zanima, kako? Mar je to važno? Poglavitno je, da sem napredoval, da so se mi začela odpirati vrata do sdave. Žal je bila ta vojna prekratka, da bi uresničil vse svoje ideale, če bi trajala le še leto dni, bi mi ne bilo nikoli žal, tla se ne pišem Hofenberg. Ne bi mi bilo žal, ker bi bilo moje ime slavnejše in bolj znano.« V bližini je nekaj zašumelo, kakor da je počila suha vejica. Iskra upanja se je zasvetila v Pavlini hočeh. Ozrla se je v tisto smer, on pa je govorU, ne da bi se zmenil za šum. »Vojne je konec. Nemčija je premagana, mi pa nikoli. Se bo prišel čas, ko bomo povedali svoje. Dotlej bom počival. Če pa hočem počivati, se moram najprej otresti bremena, ki me je tlačilo kot mora vsa leta . . . Vedel sem, da moram z vami obračunati. . . Vrnil sem se. Tvoja draga Magda mi je pomagala uresničili zamisel. Slo je hitreje, kot sem pričakoval. Ko bom opravil s teboj in mimogrede uredil še nekaj, bom nekaj časa miren. Za te tri dni si bom priskrbel zanesljiv alibi, potem pa bom nastopil kot edini živi dedič grofa Avgusta Hofenberga. Dovolj ljudi ve, da sem njegov sin. sicer pa bosta zadoščala Magda Lindemann in Siegfried Beer.« Utihnil je, očitno z namenom, da bi užival ob pogledu na prestrašeno dekle. »Kakor vidiš, sestrica, ne bo ravno tako slabo,« je spet pokazal gnile zobe, »Zdaj pa zdrdraj zadnjo molitvico, če misliš, da ti bo koristila.« Segel je po glinastem vrču in ga razbil ob kamnitem zidu. Zamolklo je odmevalo po visoki ječi. Kapetan Bunch je držal v roki le ročaj in dulec. S tem ostankom glinastega vrča je začel tolči po železnih vratih, ker je upal, da ga bo kdo slišal in prišel pogledat. Presenečen je bil ob ugotovitvi, da odmevajo udarci le navznoter, v njegovo celico, ne pa tudi navzven, torej tako, kot če bi človek tolkel po kovinski plošči, ki bi bila pribita na les. Spoznal je, da so se nekdanji grajski gospodje zavarovali tudi pred takšnim vznemirjanjem. Ker se mu ni utrnila nobena pametnejša misel, se je zleknil na vlažno slamo. Že je hotel križgati cigareto, pa se je premislil: cigaretni dim bi mu lahko pokvaril zrak, ki ga v majhnem prostoru ni moglo biti na pretek. Čeprav ga je imelo, da bi potegnil nekaj dimov, se je zadovoljil le z duhanjem tobaka. Čez čas se je umiril in začel razmišljati o ugotovitvah, ki so se zadnjih nekaj ur tako naglo kopičile v njegovih možganih, da jih ni utegnil urediti. Se vedno ni vedel, kdo je morilec. Morda je imel koga na sumu, vendar je bila takšna misel le ena izmed številnih domnev in jo je bilo treba podpreti z dejstvi. Spoznal je, da je v vso reč zapletena Magda Lindemann, ki je pomagala morilcu, skratka je pripravljala zločin, neznanec pa je potem opravil zadnje dejanje. Če bi dobil v roke Magdo Lindemann, bi ne bilo več daleč do prave niti v zamotanem klobčiču. Zal pa je ugotavljal, da ima Magda Lindemann njega v rokah in da zločinci — zdelo se mu je, da jih mora biti več — nadalje uresničujejo svojo hudičevo V daljavi si je izbral vrhove dreves, ki so mu kazali pot. Po valovitem zemljišču je pritekel na vzpetino. Nekaj sto metrov pred seboj je zagledal gozd, kjer naj bi stala lovska koča, ki mu je o njej v naglici povedala nekaj besed preplašena Magda Lindemann. Nenadoma je obstal kot vkopan. Nekdo mu je tekel nasproti, za njim pa sta prav tako hiteli proti gradu dve postavi, med katerimi je ena očitno podpirala drugo. Kapetanu se je zazdelo, da ga je oni opazil, zato je zavil proti njemu in začel mahati z rokami. Nekaj trenutkov kasneje je kapetan spoznal Žarka, svojega mladega jugoslovanskega prijatelja. Fant je tekel tako naglo, da se je zdelo kapetanu najpametneje, če kar počaka. Ta domneva se je spremenila v sklep, ko je spoznal v postavi, ki jo je druga podpirala, grajsko gospodično Pavlo. Prava sreča, da je bilo poldne in so se bivši ujetniki, ki so vse dopoldne vrveli po grajskem dvorišču, zaradi izredno močnega majskega sonca umaknili v senco pod drevje. Sreča, ker je jeep, ki ga je vozil ali norec ali pa človek, ki se je preveč zanašal na svojo spretnost in na zavore, zdrvel od glavnega mostu do mostiča tik pred gradom s hitrostjo, ki bi bila tvegana celo na ravni, pregledni avtomobilski cesti. Avto je obstal tik pred grajskim zidom. Ce bi voznik zavrl le delček sekunde kasneje, bi se zgodilo: ostal bi kup železja, prepojenega s človeško krvjo. Zavore so zaškripale, avtomobilski plašči so zacvilili na kamnitih kladah. Neka ženska. ujetniki. Sto in sto mladih rok je seglo po škafih in vedrih na policah v grajskih hlevih, po golidah v prostoru pred kravjo stajo. Kovinsko je klokotala voda v grajskem jarku, s polnimi posodami na plečih so fantje drveli proti tistemu delu poslopja, ki so ga oblizovali plameni. Kapetan Archie Bunch in Žarko sta stala zasopla in onemogla od napornega teka nekje ob robu žalostnega prizorišča vse do trenutka, ko je eden izmed bivših ujetnikov zavpil, kolikor so mu dale moči, in iztegnil reko proti zidovju na vrhu grajskega poslopja »Glejte požigalca!« so zagrmeli fantje in vsak v svojem jeziku. Nihče izmed njih pa ni dodal temu vzkliku tistega najvažnejšega: »Glejte morilca!« »To je on,« je vzkliknil Žarko, brž ko se je ozrl v tisto smer. »Kapetan, to je Tall-heimer!« Silni vrvež je ponehal, ljudje so utihnili. Vse oči so bile uprte v postavo, ki je poskakovala na ravnem delu strehe ob najvišjem grajskem stolpu, opletala z rokami in vpila s hreščečim glasom. »Ponorel je, zmešalo se mu je,« je zašepetal kapetan. »Fant, za menoj!« Ljudje so se jima umikali, nekaj bivših ujetnikov je odvrglo posode z vodo in pohitelo za njima. Na vrhu stopnic so srečali skupino ljudi, ki so nosili krsti s truploma starega in mladega grajskega gospodarja. Malone vsa grajska %služinčad je stala ob steni na hodniku. Zmedeno so strmeli predse, kakor da še vedno niso povsem doumeli, kaj se dogaja. Le nekaj najbolj praktičnih, preudar- 1 # Bož/hov/č | »Ne, ne... Nikar,« Je zastokala. »Ne ubijajte .. . Umaknila se bom. vse boste podedovali .. . Nikar . . .« _ , . »Kljub temu bom vise podedoval. Tako bo varneje,« se je spet blazno zarežal. Sunkovito je segel v hlačni žep. trenutek kasneje sa je držal v roki bodalo. Zamahnil je, tulec je padel na pesek- Dekletove široko razprte oči so strmele vanj. Z obema rokama si je segla pod brado, tja, kamor so strmele zločinčeve blazne oči. Prvi trenutek so se ji ustnice zganile komaj zaznavno, zamolkel glas je prišel iz njenega grla. Vratne žile so se napele, iz ust se ji je utrgal krik ženske, ki je prosila milosti in je klicala na pomoč. »Ne, ne... Na pomoč! Na pomoč!« »Se vpij, še!« je vreščal kot mlad pes. »Kar vpij! Kil. • .« Beseda mu je zamrla v grlu. Sum, ki ga je slišal za svojim hrbtom, ni bil tak, kot ga napravi gozdna žival, ki popotniku prečka pot. Bil je topot človeških nog, ki niso več pazile, da bi jih nihče ne slišal. Sunkovito se je Friedrich obrnil v tisto smer, v delcu sekunde je opazil kakih petdeset korakov daleč dve postavi, ki sta se pognali iz grmovja. Slišal je krik enega izmed njiju in nekaj besed v jeziku, ki ga ni raZV enem samem skoku je bil Friedrich Tallhekner pri vratcih v ograji. Odprl jih je in se zviška pognal na šoferski sedež. Ko se je eden izmed zasledovalcev znašel pred vrati, je jeep skočil z mesta in zdrvel, od koder je prej pripeljal. Od zadaj je nekaj prifrčalo, šinilo Tau-heimerju mimo ušesa in udarilo v šofersko šipo. Hkrati s steklenimi črepinjami je padel beguncu v naročje za pest debel kamen, ki je le za las zgrešil cilj. Ni se več zmenil za klice, ki so se v neznani govorici ponovili za njegovim hrbtom. Avto je zdrvel z največjo možno hitrostjo, to pa je bilo tudi edino, česar si je Friedrich Tallheimer želel v tistem trenutku. XV Ker je kapetan naglo začutil tla pod nogami, je vedel, da ni padel posebno globoko. Priletel je na noge, padel je na nekaj, kar se je vdajalo pod težo. zato je izgubil ravnotežje in se zvalil po tleh. Ta drugi padec je bil mnogo bolj neprijeten kot prvi, ker je kapetan udarit z glavo ob nekaj trdega, tako da je videl kljub popolni temi na tisoče zvezd. Najprej je zaklel na ves glas. Niti na misel mu ni hodilo, da bi ga lahko kdo slišal. Sicer pa se mu ni bilo treba bati, da bi ga kdo ozmerjal zaradi plohe nespodobnih besed, ker se je že naslednji trenutek zavedel, da je zgrmel v spretno nastavljeno past. Iz žepa je vzel vžigalnik. Plamen je medlo osvetlil prostor, komaj za spoznanje večji od jetniške celice. Za razliko od nje pa v tem prostorčku ni bilo okenca ali line, skozi katero bi prihajal zrak. Kljub temu bi bilo v ječi kar znosno za nos in pljuča, če bi ne zadišalo kislo po nagniti slami. Visoko ie dvignil roko z gorečim vžigalnikom in iskal v stropu luknjo, skozi katero je priletel. Do stropa je bilo kakih šest ali sedem metrov, plamen vžigalnika pa preslaboten, da bi kapetan lahko opazil razpoke v stropu. Sicer pa mu ne bi pomagala nobena ugotovitev o možnosti bega skozi strop, ker ni bilo v ječi razen glinastega vrča, ob katerem se je potolkel, prav nobenega predmeta, da bi se po njem vzpel do visokega stropa. Ko je opazil pri tleh železna vratca, je spoznal, da je rešitev mogoča le tam. Stopil je k vratom in s pestjo mahnil po njih. Ugotovil je, da so vrata močna in da pri njih ne prihaja v poštev nobeden izmed številnih prijemov, ki se jih je bil naučil v posebnem tečaju za odpiranje ključavnic. Žal mu je bilo, da ni imel s seboj samokresa, ker bi le pod strelom iz njega popustili zapahi. Se enkrat se je ozrl. Nič. Vendar ni postal malodušen. Zamislil se je in se odločil. zamisel, medtem ko on onemoglo preklinja v temni celici. Čakati, je spoznal, čakati bo treba. Zdelo se mu je, da mu ne bo treba dolgo čakatL Prepričan je bil, da bo začel narednik Hardy, ki ga je bil po nočni straži pred vrati grofične Pavle poslal k zasluženemu počitku, sumiti prvi trenutek, ko se bo zbudil, in bo kaj storil, vsaj obvestil schwerinsko poveljstvo, če že nič drugega. Upal je celo, da bi mogel kaj storiti zanj mladi, inteligentni Jugoslovan, če bi kakorkoli izvedel ali vsaj zaslutil, da je kapetan Bunch v zagati. Torej — čakati. Kapetan Bunch kasneje ni videl, ali je ždel v celici dobro uro ali morda dve, ker mu takoj potem, ko je zgrmel v globino in se potolkel ob glinastem vrču, ni prišlo na misel, da bi bil pogledal na ročno uro s svetlimi številkami. Sedel je, z zaprtimi očmi je razmišljal o vsem mogočem. Tudi skozi zaprte veke Človek zazna odblesk svetlobe. Vsakdo ve, da je že marsikoga ujezil, ko je v temni sobi prižgal luč, ki je spečega človeka zaščemela v oči in ga zbudila. Tako je tudi kapetan Archie Bunch začutil, da se je v njegovi ječi nenadoma prižgala luč. Odprl je oči: celica je bila polna električne svetlobe. Nemara so njegove oči pretiravale, ko so posredovale možganom to zaznavo, ker je brlela visoko pod stropom kvečjemu petnajstsvečna žarnica, ki se mu je ob nenadnem poblisku v temi zdela močna kot julijsko sonce. Takoj potem je škrtnil ključ. Tisti trenutek je doživel kapetan Archie Bunch v kratkem obdobju že tretje presenečenje. Prvo je bilo takrat, ko je naivno nasedel ukani in je zgrmel v luknjo, drugo, ko se je prižgala električna luč, in tretje: med podboji je zagledal do blaznosti zbegani obraz Magde Lindemann. »Ali naj si razlagam ta vaš obisk kot posledico očitkov vesti?« jo je vprašal. Ni čakal na njen odgovor: »Vsekakor vam bom to štel kot olajševalno okoliščino, gospa Lindemann.« »Rešite jo, gospod kapetan, rešite jo! Hitro ... Tudi njo bo ubil,« je vila roke in strmela v zelenkaste, vlažne stene kapetanove ječe. »Brž pojdite z menoj, sicer bo prepozno. Kasneje vam bom vse povedala.« Izraz na Magdinem licu je bil to pot zares tak, da bi nihče ne mogel dvomiti o iskrenosti njenih besed. Že njen prihod in namen, da bi ga rešila, je kapetana prepričal o tem. »Pojdiva, brž!« ji je zaklical. Ob zvoku svojega glasu je začutil, da je Magdina vznemirjenost nalezljiva. Ni ji bilo treba dvakrat reči. Zasukala se je na pragu, kot plaha gazela stekla po kamnitih stopnicah in potem po zavitem hodniku navkreber. »Tod pojdiva, tu je krajša pot,« mu je rekla in ga potegnila za seboj na hodnik, ki je peljal do vrat, za katerimi se je zvrstilo mnogo dogodkov, opisanih v tej zgodbi. Magda je pritisnila na gumb, zapah je skočil, vrata so se neslišno odprla. »Tecite čez ta travnik proti gozdu,« mu je z roko pokazala smer. Prišli boste do lese v žični ograji, po srednji stezi pa do lesene bajte. Tam ga boste našli, grofično je odpeljal. Pohitite!« Kapetan je skočil po kamnitih stopnicah proti mostiču. »Morilec je Tallheimer, Friedrich Tal]£iei-mer,« je zaklicala za njim in ponovila: »Tallheimer ...« Med tekom se je kapetan ozrl in ji pomahal z roko, češ da je razumel. Na levi je šumel Schmalenbach, na desni, tam, kjer je peljala cesta čez večji most proti gradu, je slišal kapetan Bunch brnenje motorja. V naglici je pogledal tja in opazil jeep, ki je z nezmanjšano hitrostjo drvel proti mostu, kjer je stalo nekaj avtomobilov in kočij. »Eden naših,« je pomislil in se pognal na travnik. Gosta trava mu je segala visoko čez kolena. ki je prav takrat prišla skozi grajska vrata, je prestrašeno zavpila, potem pa je naglo skočila od vrat, da bi se umaknila ameriškemu vojaku, ki se mu je zelo mudilo v grad. Pred vrati je obstal, se naglo obrnil in skočil k avtu. Presenetljivo naglo je zgrabil ploščato posodo z bencinom, pritrjeno na notranjo steno vozila. Zadel si jo je na rame in odhitel po stopnicah. Kakor bi mu bil vrag za petami, je zdrvel po prostorni veži in se pognal po stopnicah v prvo nadstropje. Na vrhu stopnic je za trenutek obstal. Od leve je prihajalo nekaj ljudi, na desni je bil hodnik prazen. Sunkovito je zavil tja. Tam, kjer je hodnik zavil na levo, je spet obstal in se ozrl. Pogrebci se niso menili zanj, mirno so odhajali po stopnicah. > Izpustil je bencinsko posodo in zdrvel k vratom. Odprta so bila, soba za goste pa prazna. Skočil je po posodo, jo odprl, polil preprogo z bencinom in stekel k naslednjim vratom. Dvokrilna vrata so bila zaklenjena. Umaknil se je korak, dva in se zaletel s pleči. S treskom so se odprla, vojak je z blaznim krohotom zdrvel v salon. Kakor da bi tekmovala, kdo bo prej na robu parka, sta Žarko in kapetan Archie Bunch napela vse sile. V divji dirki sta se spotikala in se opotekala na kotanjastem, z gosto travo poraslem zemljišču. Sto misli se je utrnilo v kapetanovi glavi. Prepričan je bil, da se je skrival v uniformi ameriškega vojaka, ki je z blazno naglico drvel z avtom v grad, trikratni morilec Friedrich Tallheimer. Misli so mu izpodrivale druga drugo, vedno iznova se je vračala tista najvažnejša, izražena v vprašanju, zakaj se je morilec vrnil v grad. Zakaj ni zavil z jee-pom — kapetan je vedel, da morilec izvrstno vozi — na asfaltno cesto? V eni sami uri bi bil dovolj daleč od gradu, da bi se lahko skril v množici brezdomcev, ljudi brez osebnih izkaznic, in sumljivih oseb, ki jih je mrgolelo v premaganem hitlerjevskem rajhu. Le zakaj se je vrnil? Mrzlično je iskal kapetan Archie odgovor na to vprašanje, hkrati pa je spoznaval, da se Je morilec sam odpeljal v grad, ki se bo spremenil v past, od koder mu ne bo več uspelo uiti. Za trenutek je pomislil na Magdo Lindemann. In dalje: po naključju sta se znašla dva mlada človeka prav tam, kjer je hotel zločinec zagrešiti novo grozodejstvo .. . Magda Lindemann se je spremenila iz ziočinče-vega slepega orodja v nasprotnika, in sicer v prav zadnjem trenutku. Morilec se je vrnil v grad, je pomislil kapetan Archie Bunch. Zakaj? Namen je jasen: Magda. Prav zato čim hitreje v grad, se je spodbujal kapetan, rešiti je treba življenje ženske, pa čeprav je zaradi sodelovanja kriva skoraj toliko kot morilec sam. »Kapetan,« ga je poklical spremljevalec v teku z glasom, da se je zdrznil. »Poglejte . . . Grad . . .« Žarku je pohajala sapa, le s težavo je stisnil iz grla te besede, roko pa je iztegoval proti velikemu oblaku dima. ki se je valil z dvoriščne strani gradu. Obstala sta za nekaj trenutkov. Lovila sta sapo in strmela v dim, ki se je naglo zgo-ščeval. Kot oblak je zakril grajsko poslopje na podolžni strani. Tik pred njima se je začenjal grajski park. Po senci sta tekla laže in hitreje. Že sta slišala krike, ljudje so vpili na pomoč. Skozi zmešnjavo sem in tja žvižgajočih postav sta rinila proti gradu. Bil je tak krik in vik, da so se jima ježili lasje in so ju spreletavali mravljinci. Strašen prizor. Skozi nekaj oken na pro čelni strani gradu so že švigali plameni. Ogenj je bruhnil tudi iz drugega nadstropja, zublji so plavali proti grajskim stolpom in izginjali. Očitno so med vsemi, ki so se v trenutku, ko je izbruhnil požar, mudili v gradu ali na dvorišču, še najprej znašli bivši vojni nih žensk je vneto reševalo iz sob po trenutnem premisleku najbolj dragocene predmete. Z glasnimi klici so opozarjale nase tiste, ki so s polnimi vedri v rokah hiteli po stopnicah proti najhujšim žariščem požara. Kapetan Archie Bunch in Žarko sta tekla dalje. Prav tam, kjer so se odcepile od osrednjega hodnika zavite stopnice, ki so peljale proti vratom na ograjeno grajsko streho, sta dohitela narednika Hardyja, Poljaka Martina in Magdo Lindemann. Martin je bil prvi na vrhu stopnic. Pritisnil je na kljuko. Po eni izmed poljskih kletvic - bila je občutno manj nespodobna, kot so jih vojni ujetniki jugoslovanskega rodu dolga štiri leta uporabljali na račun svojih nemških stražarjev - je Žarko uganil, da je nekaj narobe. Se dvakrat ali trikrat je Martin pritisnil na kljuko: vrata so bila zaklenjena. To pot se je prvi znašel narednik Hardy. Dve krogli iz samokresa v ključavnico sta opravili svoje. Pot na streho je bila odprta. Zlezli so na obzidje prav tam, kjer se je pri manjšem stolpu končeval zaščitni zid. Veter jim je nosil naravnost v obraz dušeči dim in vročino, ki jih je prisilila, da so se umaknili na drug konec. Tisti trenutek so ga zagledali. Friedrich Tallheimer je sedel na dobrega pol metra visokem in skoraj prav toliko širokem nadzidku. ki je oklepal grad z obeh strani in ga je bilo od spodaj videti kot nekakšno zidano ograjo. Krohotal se je na vse grlo kot človek, ki mu je uspela posrečena šala, izredno dobra domislica. Smejal se je krčevito, odsekano, glodaj jih je in se jim režal v obraz, da so videli rdečkaste dlesni z rumenimi škrbinami. »Tallheimer, takoj dol!« mu je zaklical kapetan Archie Bunch in stopil proti njemu. Blaznež se je zasmejal še glasneje. Krohotal se je, da se je zibal na nevarnem sedežu. Potem je nenadoma utihnil, vstal in se zravnal. Ob pogledu na to njegovo početje je kapetan obstal. Počakal je. da so prišli še drugi k njemu. Ne da bi izpustil z oči suhljato postavo na nadzidku — kakor bilka v vetru se je majala nad prepadom - se je od strani ozrl po naredniku Hardyju in mu zašepetal v angleščini: »Skušajte ga zadeti v nogo! Morda bo padel na to stran « Hardy je že držal samokres v roki, takrat pa se je razlegel krik Magde Lindemann: »Moj sin . . . Friedrich, kje je moj sin? Obljubil si . . .« Blaznež na nadzidku se je zvijal od smeha. Levico je iztegnil proti ženski, z desnico se je tolkel po kolenu. Pri tem se je tako nevarno majal in se pozibaval, da bi lahko vsak trenutek zgrmel v globino. Odjeknil je strel. Tallheimer j evo telo se je za trenutek umirilo in otrpnilo, Z obema rokama si je objel stegno dobro ped nad kolenom. Med drgetajočimi prsti mu je polzela kri. Krvavo dlan si je nesel'tik k očem in se zastrmel v rdeči madež. »Nadeni! Zgrabite ga!« je zaklical kapetan in skočil. Se preden so se ga dotaknili njegovi prsti, se le Tallheimer sklonil in poskočil. Visoko se je odrinil z nogami in izginil za zidom. Zgrmel je V globino. Krik Magde Lmdemann se je izgubil v glasovih množice, kj je stala, na prečni strani grajskega poslopja. Naslednjo sekundo je bilo vse tiho, potem pa so oni na grajski strehi slišali zamolkli odmev telesa, ki je padlo na skale. * Cez kake pol ure so pridrveli schwerin-ski gasilci. Še vedno se je kadi!o> iz sob. kjer so ljudje medtem že pogasili požar. Kdaj pa kdaj se je pokadilo še naslednji dan, ko so bivši vojni ujetniki v dolgem sprevodu zavili z grajskega dvorišča in se odpravili v svobodno domovino. KONEC DELAVSKA ENOTNOST — št. 35 — 3. septembra 1968 se lahko pripeti, da nagovorjeni P0" žabi, kaj se je zgodilo. »Kaj menite o^vaši sijajni zmagi ‘ ga vprašate. »Kakšni zmagi?« »Danes popoldne.« »Ah, tako. Pozabil sem že ker mislim samo na svojo prihodnj borbo.« Zanj je borba končana, zmaga P zabljena, čeprav je minilo kom J šestdeset minut od nje. Sedaj m16 kako bo na prihodnji stopnici na p01 AMERIŠKA PRITOŽBA Ameriški plavalci so precej P1!?®’ kovali od finala na 100 m prosto, r1 ‘ teli so se maščevati za Melbourn ; kjer so jih Avstralci pregazili, b1 pa so razočarani, kot je nas Jugom -vane razočaral utrujeni Mariborca iz Kranja Janez Kocmur, kateieg tekmovalna forma je v rimskih bazenih naglo padla pod normalo. Finale plavanja na 100 metrov PJ°' sto je bila doslej najbolj razburljiv točka plavalne olimpiade. Devitt J zastopal Avstralijo, plavolasi L®!.50* pa je bil najboljši Amerikanec. (i0?9 neje: najboljši Američan Farrel J stal ob strani, ker je izpadel, sve. finiša ne snemajo na filmski tra ; Zato odloča glavni sodnik. Glav sodnik pa se je odločil za Avstral ' Američani so skočili v zrar;j »Zmagal je i>aš Larson!« Njihovo P, tožbo pa je vodstvo tekmovanja 0 bilo. Zlata medalja je odšla v Avstr lijo. Larson še vedno trdi, da se J pivi dotaknil cilja pod vodo, meču ko je njegov nasprotnik zamahnil P zraku. »Mislil sem,« da sem pripoveduje vsakomur, kdor, ga ho poslušati. »Obkolili so me fotogr® ’ Devitt pa je odšel s sklonjeno g'a .' Kljub temu pa je Devitt vsekakor jajen plavalec in borec.« V olimpijski vasi je večina v teni avstralsko-ameriškem sporu na La sonovi strani. Le-ta je namreč ta > posebno v ženskem delu vasi, zelo p ljubljen. VRNIL SE BOM! S tem pa spisek pritožb ni izčrpaP' Piireditelji kljub skrbnim pripravam niso vsega predvideli. Skakalci s P8^ lico, med katerimi je tudi Celjan KO' man Lešek (za finale bo moral pr^j skočiti 440 cm), se pritožujejo zarau peska v jami za doskok. V isto Ja® bodo na igrah skakali še v daljino 1 troskok. Sedaj pa si predstavljajt > se pravi s štirih metrov in pol PaS na hrbet v mivko. Skakalci s palico zahtevajo žag8 nje, ki je običajno na njihovih Pr reditvah. Pravijo, da bi bilo moč z devo v nekaj urah urediti. Svetovn rekorder, Američan Don Bragg in vorit za olimpijsko kolajno je izJ vil celo: »Pasti v pesek je zelo n ' varno. Prav gotovo ne bom tvegal P škodb in zlomov. Ce ne bodo PJes^„, beli žaganja, me ne boste videli sK ^ kati, ampak se bom vrnil domov. • • Trdijo, da je za pomanjkljivo5*’ kriva obilica funkcionarjev. Na olt® pijskem dirkališču, ki ga obiskuje ka kih 2000 gledalcev, je na primer 4 do 500 funkcionarjev in reditelj® ' Največja pomanjkljivost tega je, so prireditelji postavili 5 ljudi, bi bil popolnoma zadosti samo ede ZANIMIVOSTI IZ OLIMPIJSKE VASI V olimpijski vasi je moč zvedeti polno zanimivosti. v Svetovnega rekorderja v skoku višino ameriškega črnca Johna 4®°' masa neprestano oblegajo lovci aV’0j gramov. Ne puste ga pri miru niti P11 treningu. To pa je bilo ravnodušnem _ črncu vendarle preveč: »Saj ni m8 trenirati,« je zakričal na ves glas, P*7 bral svoje stvari in jo gdkuril v svoj sobo. Sovjetski športniki se v prostem času sprehajajo po mestu, po trgi m vatikanskih muzejih, stolnicah in Par.' ku. Njihovi sprehodi pa niso Kmalu se vrnejo v vas, kjer počivaj v udobnih ležalnikih. . , Rekorder med kuharji olimpijak. vasi je Italijan Valsecchi. Sovjetsk^ športniki, ki so pripeljali s seboj p°' sebnega kuharja, so se po nekaj du®? zatekli k njegovi italijanski kuhinji-Japonci so v Rimu kot mravlj®; (Prihodnja olimpiada bo v Tokiu). fotografskimi aparati in filmskimi k8^ merami pritečejo na vsako priredit® in tekmovanje. Pritisnejo tekmoval® in objekte z leve strani, z desne, spoj daj in zadaj. Kamere brne, fotogr8** skačejo sem in tja. Ko pa se začn tekmovanje, Japonci zginejo s s*aCl1” ona. Športni del prireditev jih očitn ne ranima. Na olimpijskih igrah nastopa tud sloviti ameriški pisatelj Charltcm Mitchell. S svojo jadrnico »Finistef •e« jč že trikrat zmagal na regati na Bermudih. Sedaj na si je pisatelj za' želel zapisati nekaj lepih strani 0 olimpiadi. Svojo posadko za nastop na igrah je pripravljal štiri leta.-* STANE FUGINA / O D D': I H venski gmfičarji na tradicionalnih letnih športnih igrah, ki jih vsako leto prirejajo pod pokroviteljstvom republiškega odbora sindikata delavcev industrije papirja in tiska. krogla je poletela. Koliko metrov bodo zabeležili... j vendar je prav, če o teh sfah spregovorimo še enkrat; šn 2a1:o’ ^er želeli dejavnost ^Pertnikov-grafičarjev še pose-'"■i Popularizirati, ampak bolj Trije lepi sončni dnevi, izpoln jeni od jutra do mraka s pestrim športnim programom, so za nami. Trije dnevi, polni zagrizenih borb, prizadevanj, uspehov, pa tudi razočaranj za tiste, ki so jim upanja poletela previsoko. Zdaj na igriščih ne plapolajo več zastave, imena zmagovalcev so znana, pokali razdeljeni, delavci grafične stroke iz . dvanajstih podjetij so se poslovili in se razšli. Morda za leto dni, se pravi do prihodnjih letnih iger, ali pa morda samo za nekaj mesecev do zimskih iger, kolikor bodo te po dveh letih premora letos spet obnovili. v, °- ker je ostalo mnogo pro-vormov> o katerih je bilo go-nerešenih in mnogo vpTa- J °rez odgovora. mislimo tu na uradne zgovore z zapisnikom in dnev-nn redom — takih razgovorov ‘;1ti ni bilo — temveč na vse hste pomenke in besede, ki so blle izrečene, brž ko sta se sešla nva športnika iz dveh različnih P°djetij, >kKako je organizirana šport-?a dejavnost v vašem podjetju? Kako ste trenirali? Kakšne podnje imate? ...« Kako organizirati bodoča srečanja? Kako zagotoviti finančna sredstva? Kako omogočiti čimvečjemu eviiu grafičnih delavcev ude-tktvh 03 športnih prire- Podajmo k vsem tem vpra-u nJem še eno, čeprav ga to-rat njso načenjali, namreč — 80 takšne športne prireditve, 1 so nujno združene s precejš-brt‘i materialnimi izdatki. Ploh potrebne, oziroma, če do~ ^ezeni rezultati upravičujejo Porabljena sredstva? Večkrat smo že slišali glasove tako »za<-kakor »proti« in še takšne, ki so se držali ob strani in bili mnenja: če so takšne igre — dobro, če jih pa ni — pa tudi dobro! ZA ALI PROTI? Najbrž smo sl v tem vsi edini, da je prav delavcem grafične stroke športna rekreacija še kako potrebna ter bi jo lahko uvrstili kot učinkovito sredstvo na prvo mesto zdravstvene preventive. Če je tako, potem bi bila dolžnost sindikalnih organizacij pa tudi samoupravnih organov v podjetjih, da športno dejavnost ne samo tolerirajo, temveč da ji posvete mnogo več pozornosti kot doslej. Takšna prizadevanja ne bi naletela le na dober odziv pri članih kolektiva, ustvarila bi tudi neprecenljivo korist zdravju zaposlenega osebja — kar končno spet pomeni prihranek in korist v gospodarskem poslovanju podjetja. Gledano s takšnega stališča, predstavljajo vsakoletne grafične igre veliko izpodbudo za športno dejavnost v posameznih podjetjih. Marsikje se je treba prav tem igram zahvaliti, da ni športna dejavnost povsem ugasnila in da se vsaj nekaj posameznikov trudi, da bi jo obdržali pri življenju. Spet dru- a uspešen met diska je poleg moči potrebno še kaj drugega. Vkmovalec poizkuša po končanem tekmovanju usvojiti nekaj tehničnih nasvetov bolj izkušenega tovariša god pa so prav s pripravami za grafičarske igre dosegli neverjetne uspehe pri aktivizaciji doslej neaktivnih športnikov. Za primer samo -»Gorenjski tisk«! Športniki tega kolektiva sicer niso odločujoče posegli v borbo za prva mesta, so pa brez dvoma posekali vse nasprotnike s številom nastopajočih. In kaj je bolj razveseljivo: nekaj starih prekaljenih športnih veteranov, ki že desetletje zastopajo v nespremenjeni postavi barve svojega kolektiva, ali vrsta mladih fantov in predvsem še deklet, ki so jih šele pred nekaj meseci navdušili za to vrsto razvedrila in ki so se z velikim veseljem začeli udejstvovati v raznih panogah športa, do katerega dotlej niso našli poti! Motil bi se, kdor bi mislil, da so nastopali na tekmovanju nepripravljeni, čeprav je res, da "so mnogi izmed njih v športu šele začetniki in zato niso zabeležili pomembnejših rezultatov. Toda glavno je, da je led prebit. Zdaj je na vrsti skrb kolektiva, da to spontano .športno dejavnost ohranijo pri življenju ter da jo še dalje razvijajo preko vsega leta. Če bo tako, potem lahko mirno pribijemo: Ja, smo za vsakoletne igre grafičarjev, ker predstavljajo koristno spodbudo in ker so obenem nekakšna revija, nekakšen pregled prizadevanj in uspehov, doseženih na področju delavskega športa v grafičnih kolektivih! PRIHODNJE LETO - BOLJE! Čeprav se je organizator letošnjih iger potrudil, da bi vse, pripravil kar najbolje in kar mu je v dobršni men tudi uspelo, pa vendar ni mogoče mimo nekaterih ugotovitev. 8i Tekmovanje v namiznem tenisu se je zavleklo ne samo pozno v noč, temveč prav v zgodnje jutranje ure. Menda ni treba posebej dokazovati, da je takšno ravnanje nedopustno, pa čeprav so udeleženci turnirja sami zahtevali, da se tekmovanje ne prekine in se pri tem celo sklicevali na podobne primere s svetovnega prvensi»a, kjer so menda prav tako igrah vse do jutra. Pustimo svetovne prvake in če že nimamo bolj primernih zgledov -- velja poslušati lastno pamet in trezno presojo tistih, ki niso prišli na tekmovanje zato, da bi za vsako ceno zmagali, ampak zato, da bi tudi s tega tekmovanja odnesli korist! S Borba za točke je bila huda. Nič čudnega torej, če so si nekatera moštva pomagala na ta način, da so njihovi najboljši posamezniki nastopali kar v vseh disciplinah, da bi tako svojim prinesli čim več dragocenih točk. Takšna praksa ima dvojno pomanjkljivost: prvič uspeh moštva ni dejanski odraz športne ravni v njihovem kolektivu, temveč le zasluga ne- katerih talentiranih, posameznikov, drugič pa pomeni takšno hlastanje za točkami pretirano obremenitev posameznikov, kar spet ne more imeti nobene koristi za njihov organizem! Takšnim in podobnim špekulacijam bi se v prihodnje kaj lahko izognili, če bi omejili število disciplin, v katerih lahko isti tekmovalec nastopa! H Skoraj na vseh sindikalnih športnih prireditvah predstavljajo poseben problem sodniki. Nekako udomačeno 'je že mnenje, da za takšne prireditve niso potrebni kakšni posebni sodniki, ker je tako vse skupaj bolj šala. Izkušnje pa nas vedno znova uče, da so prav na takšnih tekmovanjih potrebni dobri sodniki, ki ne poznajo samo športnih pravil, ampak znajo tudi trezno presoditi, kdaj m kako je treba ta pravila izvajati, predvsem pa morajo biti dovolj avtoritativni in obenem dovolj širokogrudni, da igralcem s svojimi odločitvami ne ubijajo veselja do igre. ■ Končno omenimo še družabno stran športnih tekmovanj, ki vsekasor ne sodi na zadnje mesto. Grafične igre. pomenijo lep prispevek k medsebojnemu spoznavanju in zbliževanju delavcev sorodne stroke. Novi znanci, novi prijatelji; niso redki primeri, da se celo ljudje iz istega podjetja spoznajo šele na teh igrah. Temu družabnemu delu prireditve pa bo treba v bodoče posvetiti še več pozornosti, ga bolje organizirati in predvsem poskrbeti, da bo na kulturni višini. Razbiti kozarci in polite mize vsekakor ne sodijo na srečanja športnikov, še manj pa so poklicane sindikalne podružnice, da plačujejo iz svojih sredstev zapitek za njimi. Z malce posluha in iznajdljivosti bo na prihodnjih igrah prav gotovo mogoče poiskati vrsto oblik za prijetno zabavo in res prisrčno družabnost, brez katere so še tako pomembni športni rezultati samo polovičen uspeh. MILAN MAVER Okrajne delavske športne igre v Tolminu Tretje delavske Športne igre goriškega okraja bodo letos v Tolminu 13. septembra. Na njih se bodo delavci športniki pomerili v najrazličnejših panogah od raznih atletskih disciplin pa do nogometa in streljanja z zračno puško. Na prvih in drugih športnih igrah so tekmovale samo reprezentance občin Nova Gorica. Kanal. Ajdovščina in Idrija. Letos pa bodo na igrah sodelovale vse občine v okraj u Občinski sindikalni sveti so v tesnem sodelovanju s športnimi organizacijami sestavili razpored številnih izbirnih tekmovanj med kolektivi in posameznimi športniki, ki bodo sodelovali na prireditvi. Pravkar so po občinskih središčih izbirna tekmovanja, nekaterih se borijo ekipe za sodelovanje na okrajnih športnih igrah Občinska ekipa, ki bo pri vseh panogah dosegla največ točk, bo prejela poseben pokal. l. K. Borba v teku na 1500 m je bila huda — organizator in opoldanska vročina pa tekmovalcem nista bila ravno naklonjena. OB JUBILEJU SLOVENSKIH TABORNIKOV Sedem dni pod šotori Aprila 1951. leta so bili položeni temeljni kamni za novo zgradbo slovenskega taborništva, katero so že konec leta 1950 začele graditi prve samonikle taborniške enote. Začetek ni bil lahak. Zgraditi je bilo treba organizacijo, ki ni mogla biti slepa kopija podobnih organizacij v tujini aii pa porušene zgradbe taborništva stare Jugoslavije. Na temelju tradicij in načel narodnoosvobodilne borbe ter našega povojnega razvoja se je oblikovala nova taborniška ideologija. Pred kratkim — od 14. do 21. avgusta — šo se prostrane planjave gozdičev in trat med Lescami in Savo pokrile z neštetimi šotori. Slovenski taborniki so se zbrali na peti — ju- Tekmovanje pa ni bilo zgolj športna prireditev, temveč predvsem sredstvo, da se mladina še bolj, utrdi v veščinah, ki jih razvija taborniška organizacija in ki niso koristne samo za živ- Pogled na del zletnega prostora bilejni — zlet. Praznovali so desetletnico svoje organizacije. Poglavitna vsebina zleta pa ni bilo praznovanje. Razen pregleda moči in organizacijske trdnosti ter dosedanjega dela slovenskih taborniških družin je bil zlet predvsem delovno srečanje. Več dni je bilo posvetovanje starejših tabornikov Jugoslavije. Taborniška organizacija je predvsem za mladino. Toda mnogi, ki odrastejo, hočejo ostati v njenih vrstah še naprej. Ti odrasli doslej v taborniški organizaciji še niso našli prave vsebine dela in prave organizacijske povezave. Na posvetu so se dogovorili, da bodo taborništvo med odraslimi še bolj poživili, kajti prav ta organizacija mora med ljudmi kar najbolj pospeševati željo po življenju v na-, ravi, ne samo za zabavo in razvedrilo. temveč tudi za učinkovito rekreacijo, ki je našemu delovnemu človeku še kako potrebna. Življenje v taboru daje cenen in prijeten oddih, hkrati pa ljudi navaja na skupno življenje. složnost, tovarištvo, disciplino . .. V Sloveniii je zdaj že 13.000 tabornikov. Večinoma so to mladi ljudje. Na zletu, kier se jih je zbralo nekaj sto, je bilo ves dan živo: izleti v bližnjo okolico, tekmovanje v taborniškem mnogoboju. pripravlianie za nastop ob tabornem ogniu. kulturne in športne prireditve .. . Največ zaimania ie bilo za tekmovanje v taborniškem mnogoboju, kjer so ekipe tekmovale v postavljanju šotorov, orientacijskem teku in signalizaciji Ijenje v taboru, ampak človeka nasploh fizično in moralno utrjujejo. Takšna tekmovanja zlasti gradijo in oblikujejo človeka, ki je sam v sebi zdrav in srečen, hkrati pa družbi in tovarišem koristen. A. Č. Športniki najboljši delavci Veslaški klub »Argo« iz Izole šteje okoli 40 aktivnih tekmovalcev, imajo pa v klubu še precej pionirjev, iz katerih »nekaj bo«, seiieda šele čez leta, ko bodo odrasli. Klub ima svoje prostore tik ob živilskem kombinatu »Delamaris«, pravzaprav v sami tovarni, saj so si veslači lani uredili svojo čolnarno v nekdanjem zapuščenem skladišču. Zato me je zanimalo, kakšni so športniki-veslači v proizvodnji na svojem delovnem mestu. To vprašanje sem zastavil trenerju ženske veslaške ekipe Miranu Blazini. »Veslanje je trd in naporen šport,« mi je odvrnil trener, »ki zahteva veliko samo-odpovedi, ostrega treninga in resnosti. Lahkomiseln, površen ali len človek ne more nikdar biti veslač. Zato se za ta šport odločijo samo tisti, ki so resni in marljivi in pri-vravljeni spoprijeti se z vsemi težavami. In če je človek pripravljen na resno in trdo delo v športu, bo tak tudi v poklicu. Zato prav nič ne pretiravam. če rečem, da so vsi ve-Aači — od pionirjev do mladincev in seniorjev — med najboljšimi vajenci in delavci tniuivn.T -t- INDUSTRIJA PERILA NOVO MESTO Po krizi strmo navzgor f*red nedavnim so se v industriji perila Novo mesto borili »Podjetje je v zadnjih letih še za biti ali ne biti. Danes so oči kolektiva in vseh, ki s pod- sestala" imetji čvrste jetjem dihajo, uprte le v prihodnost, kako kar hitreje zagoto- močno dvignila in razvijala, viti podjetju mesto v tovrstni industriji pri nas, ki ji pripada,- nlfmš uspeh in razvoj, kajti v hiši še vedno Industrija perila Novo Mesto, tivno opremljeni. Tako na pri- ni ^ot bi moralo biti,« najstarejše slovensko podjetje mer še vedno likajo z navadni- pripoveduje direktor podjetja je danes zraslo s pomožnim ob- ml likalniki, delavke nimajo Franjo Lesjak. »Menim pa, da ratom v Kostanjevici v krepak niti najpotrebnejšega delovnega smo težave prebredli in da bo-kolektiv s 320 zaposlenimi. Le- prostora (da ne govorimo o gar- ^ delavski svet, upravni od-ta pa v zadnjem času ni imel derobah, saj morajo pozimi svo- bor, uprava in ostali organi v kdo ve kaj zavidljivih časov, je plašče držati vsaka na svo- podjetju v prihodnje laže ure-kajti proizvodnje in tehnične jem stolu), toplih obrokih itd. jaii notranje probleme, ki so težave ter notranja neurejenost, Dovolj jasno sliko prikaže že doslej rušili harmonijo v ko-bi skoro privedle do najhujše- prvj pogled pri vstopu v pod- lektivu. Lahko rečem, da so §a- jetje, koder služijo hodniki in ubrali pravo pot, ki bo prive- Se pravočasno pa so napra- stopnišča za skladišče in le s dla kolektiv v najkrajšem času vili v podjetju preobrat. Dobro težavo se je moč preriti do do znatnejših uspehov. Za iz-gospodarjenje nove uprave in upravnih in proizvodnih prosto- boljšanje proizvodnje same bo-delavskega upravljanja, je v roV| koder se stiska okrog 200 mo dobili v kratkem nove li-razmeroma kratkem času poka- ijudi. Vse to in še marsikaj je kalne stroje za podjetje v No-zalo, kaj vse je moč doseči z tesno povezano s proizvodnjo in vem mestu in za obrat v Ko-zdravim in složnim kolektivom, osebnimi dohodki. Na primer, stanjevici. S tem bomo izboljšaj se je stanje pri njih izbolj- zaradi pomanjkanja prostorov šali delovne pogoje pri seda-šalo za kakih 200 odstotkov, jn tehnične organizacije ni bilo njem ročnem likanju, hkrati pa hkrati pa so dvignili proizvodnjo ter izboljšali kvaliteto. Lahko jim verjamemo, saj je na tržišču iz dneva v dan večje UBI povpraševanje po njihovih izdelkih. Med proizvodi deškega moškega perila, lahkega in zimskega od naj cenejših do najboljših kvalitet, to je ob bombaža do najboljših popelinov in svil, dalje preko bogate izbire otroškega perila, so na letošnjih sejmih pobrali tudi nekaj naj-višjih lovorik. Tako so dobili na sejmu mode 1960 v Ljubljani dve zlati in eno srebrno medaljo, medtem ko so dobili na sejmu v Leskovcu edino zlato medaljo za športno srajco »Vršič«, ^ za katero, mimogrede povedano ||| povpraševanja skoro ne morejo zadovoljiti. Hf'--' Vprašali bi se, zakaj torej kriza, ko vendar s svojimi pro- Zvezni državni sekretar za blagovni promet dr. Marijan Brecelj izvodi uspevajo? in predsednik OLO Ljubljana Franc Popit v paviljonu Industrije nih^jsTe^^roTzvS^Mht^ Perila Novo mest0 sejmu >>Moda 1960<< v Ljubljani vam današnjega tržišča, vendar .... . pogoji ki jih spremljajo med možno doseči norm po današ- povecah proizvodnjo in osebne proizvodnjo so vse prej kot njem standardu, ki je negativ- dohodke zaposlenih. Urediti bo-ugodni Že sami prostori v no- no vplival na proizvodne stro- mo morali tudi vprašanje pro-benem" primeru ne ustrezajo tej ške, seveda tudi na prejemke štorov in upam, da bomo le vrsti proizvodnje. Razen tega, delavk. uspeli dobiti za sedaj še zase- da so oddelki že zdavnaj pre- Sicer pa prisluhnimo, kaj deno privatno stanovanje v naši majhni pa so tudi sila primi- pravijo ljudje v kolektivu. stavbi. Nadalje bomo skušali preseliti našo dejavnost v prostore »Novolesa« onstran Krke, kajti stavba je bila za namene naše stroke tudi grajena. Pri vseh naših težavah računam na vso možno pomoč in razumevanje komune ter ostalih faktorjev, zlasti pa zaupam v prizadevno sodelovanje celotnega kolektiva pri dviganju produktivnosti in zbiranju lastnih rezerv za vsestranski dvig podjetja.« »KOSTANJEVICA« NA DNEVNEM REDU »Že nekaj mesecev razpravljamo o ukinitvi tretje izmene pri obratu v Kostanjevici,« je med drugim omenila predsednica delavskega sveta Anica Lavrič. »Ker je obrat v Kostanjevici za sedaj še v začetnih težavah, pa vse tri izmene le s težavo dosegajo norme. Zavoljo problema, kako zaposliti delovno silo in z ozirom na to, da se tamkajšnji delavski svet in ljudski odbor prizadevata na vsak način tretjo izmeno obdržati, pa je to še zmeraj odprto vprašanje. Naš delavski svet namreč meni, da bi se morala tretja izmena ukiniti, pri selekciji delavk pa zaposliti najboljše.« DENAR IN SE KAJ Medtem ko na eni strani vlagajo ogromne napore za dvig podjetja, pa družbeno in politično življenje v kolektivu še nekoliko šepa. O težavah in željah kolektiva pravi predsednica sindikalne podružnice Zofka Sopčič nekako takole: »Radi bi organizirali kake izobraževalne tečaje ali vsaj predavanja, za kar pa nimamo nobenih sredstev. .Morali bi organizirati tudi kakšne ekskurzije, tako pa prirejamo le za praznike, kot so 8. marec, 1. maj in 29. november, proslave v podjetju. Ker se večina naših delavk vsak dan vozi na delo iz oddaljenih krajev — celo po dve uri daleč, se prizadevamo, da bi jim preskrbeli tople obroke malic. Zlasti pozimi, ko prihajajo na delo premočene in premta-žene, je potreba še ‘občutnejša. V sedanjih pogojih, dokler ne se ne moremo prenagliti, kajti nimamo še natančnejše slike proizvodnih stroškov posameznih artiklov.« Čeprav težave, kakršne imajo bolj ali manj v vseh večjih hitreje dobimo prostorov, pa jim ne moremo nuditi niti čaja. Dobili smo tri milijone posojila za nadomestno stanovanje stranki, ki stanuje v gornjih prostorih podjetja. Ko bomo zasedli to stanovanje, nameravamo organizirati tople obroke enolončnic, tako da bi hrano prinašali iz delavske menze in jo nato doma razdeljevali. Upam, da bo to urejeno že v prihodnjih mesecih. V zadnjem času se obširneje ukvarjamo z novim načinom nagrajevanja, o čemer pa bomo v prihodnjih dneh obširneje razpravljali. Tudi pri nas bomo uvedli nagrajevanje po učinku, kajti sedaj delamo še vedno po normah, ki pa niso najbolj posrečene. Vzlic temu, da normiranje nenehno izboljšujemo, pa od rok kolektivih, pa so v »Industriji perila Novo mesto« optimisti. Pot, ki so jo začrtali v zadnjem obdobju, vodi naravnost do pt>' trošnika. Motto: kar najbolj približati proizvodnjo potrebam in željam potrošnikov, jim je vodilo, s katerim so že uspeli. Tako na primer stalni potniki na jugoslovanskem in ožjem tržišču ne ponujajo samo proizvodov, marveč prinašajo domov tudi želje potrošnikov, ki so kolektivu prvi in najvažnejši napotek za delo v prihodnje. Ker prilagajajo svojo proizvodnjo okusu najmlajšega do najstarejšega kupca obeh spolov, pri njih ne obstaja več vprašanje, kdaj, marveč koliko bodo uspeli. Obveščamo cenjene odjemalce in vse poslovne prijatelje, da se je trgovsko podjetje »DROGERIJAM preselilo IZ DOSEDANJIH PROSTOROV NA MESTNEM TRGU 22 V NOVE PROSTORE V ULICO MILANA MAJCNA 14 (ŠIŠKA), KJER REDNO POSLUJE OD 1. SEPTEMBRA 1960 ■■■■■■■■■■■■■■■■< Spored Radia Ljubljana za teden od 5. do 11. septembra PONEDELJEK 5. septembra 5.00—S.OO Dobro Jutro (pisan glasbeni spored) 5.10—5.30 Nekaj domačih 8.05 Operetni zvoki 8.20 Počitniško popotovanje od strani do strani 8.35 Iz filmov in glasbenih revij 9.00 Od tu in tam 10.10 S sprejemnikom na dopust 11 00 Dve operni uverturi 11U5 Naš podlistek 11.36 Igra violinist Uroš Pre-voršek 12.00 Zenski kvartet Kluba Koroških Slovencev 12.15 Kmetijski nasveti 12.25 Zabaven opoldanski spored 13.13 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Narodne pesmi in plesi iz Dalmacije 14.00 Glasbene razglednice 14.30 Prireditve dneva 14.35 Fran Lhotka: Vrag na vasi, baletna suita 15.16 Reklame in zabavna glasba 15.40 »O. le prid', moj fantič« . .. 16.00 Naši popotniki na tujem 16.20 Majhni zabavni ansambli 16.40 Maurice Ravel: Gaspard de la nuit 17.10 Šoferjem na poti 18.00 Operne melodije 18.40 S knjižnega trga 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 19.30 Radijski dnevnik 20 GO Večerni simfonični koncert 21.00 xvn. Olimpijske igre v Rimu 21.30 Me odije raznih dežel 22.15 Iz naših studiov 23.10 Nočni akordi 23.50 Prijeten počitek! 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje TOREK 6. septembra 5.25—5 45 Nekaj domačih 8.05 Jutranji spored solistične glasbe 8.30 Europa express 9.00 Poje moški zbor Jote Moškrič 9.20 Pri dunajskih glasbenih klasikih 10.10 Ura za optimiste 11.20 Zabavni orkester Martin Gould 11.30 Oddaja za otroke 12.00 Pozdrav iz Makedonije 12 15 Kmetijski nasveti 12.25 Petnajst minut z ansamblom Jacque® Tilkay 12.40 Pisani zvoki z Dravskega polja 13.30 Jugoslovanski operni pevci pojo popularne arije 14.10 Komorni zbor RTV Ljub. Ijana 14.30 Prireditve dneva 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15j15 Reklame in zabavna glasba 15.40 Italijanske in Južnoameriške popevke 16.00 List iz domače književnosti 16.20 Predstavljamo vam znamenite orkestre 17 10 Razgovor z volivci 17.20 Parada plošč 18.00 Zanimivosti iz znanosti in tehnike 18.15 Od plesišča do plesišča 18.50 Človek in zdravje 20.00 Poje zbor JLA iz Beograda 20.30 Jugoslovanski pevci in ansambli zabavne glasbe 21.00 XVII. Olimpijske igre v Rimu 21.30 Ob Sredozemskem morju 22 15 Igramo za vas 22.40 Jazz z orkestrom Benny Goodman 23.10 Nočni komorni koncert mladih slovenskih skladateljev SREDA 7. septembra 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) 5.10—5.30 Nekaj domačih 8.06 Zbor Lira iz Kamnika 8.20 Počitniško popotovanje od strani do strani 8.35 Zvočni kateidoskop 9,00 S sprejemnikom na dopust 10.10 Ciklus velikih simfonij — XU. oddaja 10.47 Dragutin Savin; Tri orkestralne slike 11.00 Zavrtimo našo zabavno ruleto! 11.30 Odlomki iz oper B. Smetane 12.00 Trio Slavka Avsenika 12.15 Kmetijski nasveti 12.25 Pozdrav z gora 12.40 Otroci pozdravljajo 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Pihalni orkester JLA 13.50 Popularne melodij e iz orkestralne glasbe 14.30 Prireditve dneva 14.35 Izbrali smo za vas 16.15 Reklame in zabavna glasba 15.40 Popevke se vrstijo 16.00 Novost na knjižni polici 16.20 Koncert po željah 17.10 Deset minut iz naše beležnice 17.20 Parada iMošč 18 00 Kulturna kronika 18.20 Španski plesi in napevi 18.45 Radijska univerza 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Večemi operni koncert 21.00 XVII. Olimpijske igre v Rimu * 21.30 Z melodijami čez kontinente 22.15 Nočni koncert 23.10 Plesna glasba 23.50 Prijeten počitek! 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje ČETRTEK PETEK SOBOTA NEDELJA 8. septembra 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) 5.25—5.45 Nekaj domačih 6.30—6.40 Reklame 8.05 J. S. Bach: Koncert za flavto. violino, čembal o in godalni orkester 8.30 Naši glasbeni uspehi v preteklem šolskem letu 9.00 Potpuri za zabavo 9.40 Zborovske pesmi slavnih skl a d atel j ©v iz obdo b j a romantike 10.10 Od melodije do melodije 11.30 Oddaja za cicibane 12.00 Poje ljubljanski oktet 12.15 Kmetijski nasveti 12.25 Zabaven opoldanski spored 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Iz francoske glasbe pred 100 leti 13.50 Vedri zvoki 14.30 Prireditve dneva 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.16 Reklame in zabavna glasba 15.40 Igra pianist Dušan Trbo-jevič 16.00 Iz svetovne književnosti 16.20 Za prijetno razvedrilo 17.10 Petdeset minut turizma in melodij 18.00 Trije odlomki iz oper Rona in Sunčanica skladatelja Borisa Papando-pula 18.30 Športni tednik 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20.45 Klavir in hammond orgle 21.00 XVII. 0'limpijske igre v Rimu 21.30 Iz Schubertove skicirke 22.15 Plesna glasba z vsega sveta 23.10 Nočni koncert 9. septembra 5.10—5.30 Nekaj domačih 8.05 Ariozo. zbor in balet iz 3. dejanja opere La Gio-conda 8.20 Počitniško popotovanje od strani do strani 8.35 S sprejemnikom na dopust 9.00 Glasbeni varietč (ponovitev) 9.55 Hammond orgle v ritmu 10.10 Samospevi jugoslovanskih sk lada/tel jev 10.40 S popevkami čez kontinente 11.00 Štirje fantje vam igrajo 11.15 Naš podlistek — Od klepsidre do atomske ure 11.35 Jules Massenet: Slike iz Alzacije 12.00 Dobra volja je najbolja 12.15 -Kmetijski nasveti 12.25 Pet pevcev — pet popevk 12.40 Domači napevi izpod zelenega Pohorja 13.30 Melodije po vašem okusu 14.30 Prireditve dneva 14.35 Poje operna sopranistka Zlata Ognjanovič 15.15 Reklame in zabavna glasba 15.40 Poje Komorni zbor RTV Beograd 15.CO Humoreska tega tedna 17.10 Razgovor z volivci 17.20 Zvonimir - Ciglič: Prva simfonija 18.00 Pevka Lola Novakovič 18.15 Črnske duhovne pesmi 18.30 Iz naših kolektivov 20.00 Zabavni orkester RTV Beograd 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled 20.30 Balet skozi stoletji 21.00 XVII. Olimpijske Sgre v Rimu 21.30 Od. tu in tam 22.15 Iz neznanih oper 23.10 Intermezzo z godali 23.20 Pojte z nami! 23.50 Prijeten počitek 1 10. septembra 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) 5.25—5.45 Nekaj domačih 8.05 V tričetrtinskem taktu 8.20 Pionirski tednik 8.40 Nekaj skladb za harfo 9.00 Poje Invalidski pevski zbor 9.20 Za vsakogar nekaj 10.10 Od Gallusa do Hačatur-jana 11.30 Družina in dom 11.40 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe 12.00 Pihalna godba izraelske armade 12.25 Zabaven opoldanski spored 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Pod lipo na vasi . . . 13.50 Med opernimi arijami 14.30 Prireditve dneva 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Reklame in zabavna glasba 15.40 Domenico Cimarosa: Koncert za dve flavti in orkester 16.00 Na platnu smo videli 16.20 Ali vam ugaja? 17.10 Parada plošč 18.00 Narodne pesmi 18.20 Veliki zabavni orkestri 18.45 Okno v svet 19.00 Obvestila, reklame ir* zabavna glasba 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Sobotni mozaik 21.00 XVTI Olimpijske igre v Rimu 21.30 Za prijeten konec tedna 22.15 Oddaja za naše izseljence 23.10 Zaplešimo še enkrat! 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje H. PROGRAM ZA SOBOTO 22.15—23.00 Plesni zvoki 11. septembra 6.00-6.30 Veselo v nedelJs* jutro 6.40—6.45 Prireditve dneva 6.45 Vedri zvoki T A 7.15 Igra pihalni orkester 8.00 Mladinska radijska 8.32 Iz albuma otroških Pef[y, 8.45 RTV Ljubljana v v Tovarni emajlirane sode v Celju ,ta 9.45 Petar Dumičič — SUJ za godalni orkester 10.00 Se pomnite tovariši. • • Franc Šušteršič; Tira^ va zadnja ‘pot 10.30 Iz vokalnega ustvarja1”, skladatelja Rada Sime1*1 . ti j a 11.00 Igramo za vas ^ 1130 Zvone Kržišnik: Hva^ zapisKi 12.00 - Naši poslušalci čestitaj in pozdravljajo 13.30 Za našo vas 13.45 Koncert pri vas doma 14.15 Naši poslušalci čestitaj in pozdravljajo 15.15 Reklame * . ^ 15.30 Pol ure zabavnih zvoW 16.00 Melodije za vas 16.45 Trio Slavka Avsenika 17.00 Šport in glasba 20.05 Nedeljski razgovor 21.00 športna poročila 21.10 Trije glasbeni jubileji 22.15 Ples ob radijskem sPre jemniku k3 23.00 Poročila in pregled 23.10 Koktajl pred polnočjo 23.50 Prijeten počitek! II. PROGRAM 12.00 Nedeljski simfonični koncert 13.10 Ali vam ugaja? ^ (Spored zabavne glas1^ 13.45 Klavirske skladbe F. Chopina 14.15 Popevke in ritmi 15.10—16.00 Popularen ned*u skl operni koncert Ob občinskem prazniku občine Ljubljana-Bežigrad SKUPNO DELO: USPEH Prihodnji teden bo občina Bežigrad spet praznovala svoj občinski praznik. To leto je bilo za bežigrajsko gospodarstvo izredno plodno. Kljub temu, da je družbeni plan naložil vsem gospodarskim panogam znatno povečanje proizvodnje, oziroma osvajanje večjega bruto produkta — industrija povečuje proizvodnjo kar za 33 % — bodo v tej občini izpolnili letni družbeni plan že do 29. novembra (mnogo gospodarske organizacije že prej). Ker se število zaposlenih ni bistveno spremenilo, gre povečanje proizvodnje predvsem na rovaš povečanja produktivnosti — v industriji se je, recimo, morala produktivnost povečati kar za 28 odstotkov. Del tega povečanja je posledica rekonstrukcije nekaterih obratov in pa uvedbe novih proizvodnih postopkov. Poglavitni del povečanja storilnosti pa je prav gotovo posledica uspešnega uvajanja spodbudnega nagrajevanja po delovnem učinku. Praktično imajo namreč vsa bežigrajska podjetja uvedeno takšno ali drugačno obliko nagrajevanja. Povečanje proizvodnje in storilnosti, skratka ugodnega gospodarskega razvoja bežigrajskih podjetij pa ni samo odraz uspešnega dela uprav podjetij, organov upravljanja in kolektivov, temveč v nemajhni meri tudi uspešne gospodarske politike komune, učinkovitega sodelovanja med komuno in gospodarskimi organizacijami, uspešnega dela občinskih političnih organizacij — še zlasti sindikalnega sveta itd. Prav zato lahko zapišemo, da so posamezni uspehi odraz dela celote, da so gospodarski uspehi bežigrajske občine odraz harmoničnega delovanja vseh gospodarskih enot ter družbenih organov. Perspektive obetajo še več. Osnovo za to dajejo sedanji uspehi. Mnoga podjetja se bodo še rekonstruirala in spreme- *Tonosa« je na začetku rekonstrukcije. 2e sedaj imajo tri italijanske stroje, ki jim precej naglo izdelujejo moške nogavice. ^ prihodnje bodo dobili še več takšnih strojev, pa tudi stroje Za izdelovanje ženskih nogavic. Po rekonstrukciji bo podjetje proizvajalo za 36 odstotkov več kakor zdaj OB OBČINSKEM PRAZNIKU ČESTITAJO OBČINSKI LJUDSKI ODBOR TER POLITIČNE IN DRUŽBENE ORGANIZACIJE BEŽIGRAD VSEM OBČANOM IN DELOVNIM KOLEKTIVOM! »Soča« se iz leta v leto bolj razvija. Ni dolgo tega, kar so odprli nov obrat za izdelovanje predmetov iz umetne mase. Tu izdelujejo ročke za kovčke, ročke za kolesa in motorje, kljuke in ostalo galanterijsko blago Kolektiv bežigrajskega podjetja -Ključavničarstvo« je bil zelo vesel novih prostorov, ki jih bodo odprli za občinski praznik nila proizvodni postopek — s tem bosta proizvodnja in storilnost spet rasli. V prihodnjem obdobju se bo zlasti modernizirala in razširila elektroindustrija. 2e letos se bo njena proizvodnja povečala kar za 63 odstotkov. Prihodnja leta se bo to še stopnjevalo. Posebno mesto ima v perspektivnem razvoju razvoj družbenega standarda. Vsako leto se bo gradilo več stanovanj, razen tega pa tudi šol in otroških vrtcev. Že sedaj začenjajo graditi vrtec v Linhartovi ulici, začeli bodo z gradnjo šole v Stožicah, hkrati pa bodo začeli graditi tudi telovadnice in telo- vadne objekte v Savskem naselju. Trgovina in obrt sta v bežigrajski občini zdaj še vedno v težavnem položaju. Zato bo njima, veljala posebna skrb. Z ureditvijo Gospodarskega razstavišča se bo začela postopno urejati ob njem (prostora je dovolj) posebno trgovsko in ko-, mercialno središče. Poleg prodajaln bodo tudi 'uprave trgovskih podje+:- predstavništva, posredništva Ob sodelovanju prebivalstva pa bodo seveda tudi stanovanjske skupnosti vsako leto bolj uspešno in bolj obsežno urejale težave trgovine, obrti in gostinstva oziroma družbene prehrane. ' ' ‘‘ - * VV Of - ..'X, \\-‘j , Deset let samoupravljanja v Tovarni dekorativnih tkanin, v Ljubljani S skrbjo in zavzetostjo so se Pripravili na praznovanje svojega velikega dne: desete obletnice samoupravljanja v podjetju; Tovarni dekorativnih tkanin v Ljubljani. Pridne roke delavk in delavcev so že nekaj dni pred Praznikom — bil je minulo so-noto — okrasile stroje s cvetjem. Nihče jim ni rekel, naj to storijo, pa so vendarle ozaljšale ^roje, vso tovarno. Ljudje so Pač dobro vedeli, kakšen po-n^emben dogodek bodo prosla-yHi, pa so storili vse, kar jim 16 velevalo srce; vse in temeljito; za njihov praznik in slavje. Naposled niti ni malo tega, kar delavce Tovarne dekorativnih tkanin navdaja s pono-, som. Slavnostna seja delavskega sveta, na kateri so nagradili Pajbolj prizadevne člane kolek- vini samoupravljanja v tej to-hva za njihovo delo v organih varni je na las podoben pripo-uPravljanja; prikupen in zahte- vedim o podobnih težavah v ka-Ven kulturni program, ki so ga terem Pripravili delavci sami; praznič- žili smo P08!, ki se je razlila po ljudeh 'h tovarni; vse to je bil zunanji Sredi življenja ki ga tudi sami oblikuj ej o izraz veselja, zanosa in sreče. In tudi priložnost,, da — ne brez nasmeška — pogledajo na prehojeno pot in pomislijo na prihodnje, ne majhne delovne naloge. le dobro izvozili, opravili visoko šolo zrelosti...« Sicer pa tedaj, pred desetimi nemoteno teklo, so morali po-* skrbeti za nekatera nujna po- Začetek pripovedi o zgodo- pravila. Popraviti je bilo treba slabo vzdrževane stavbe, ki so jim morali obnoviti celotne strešne konstrukcije. Potem so koli že podjetju. »Nalo- začeli urejati notranje prostore, si veliko odgovornost, da bi poskrbeli za primerne de-ko smo brez izkušenj prevzeli lovne pogoje. Tako so obnovili podjetje v upravljanje. Pa smo električno napeljavo in razsvet- ljavo, poskrbeli za ogrevalne vrednosti (točneje: 1024 mili-naprave in sanitarije, povečali jonov). skladišča, zamenjali dotedanji Z rekonstrukcijo so sicer že leti, položaj v podjetju niti malo tlak ... To so morda na videz začeli. Obrat »A« (na Celovški ni bil rožnat. Da je delo lahko nepomembne malenkosti, ki pa cesti) je dobil prvih šest novih neverjetno vplivajo na reden tkalskih strojev, s katerimi so potek dela in na dobro počutje precej povečali proizvodnjo po-delavcev. Za to staro resnico so hištvenih tkanin. Za ta obrat v tovarni vedeli že prvi upravljavci in ravno zato so s tem »drobižem« tudi začeli. Med tovariškim pomenkom o prvem desetletju samoupravljanja v podjetju so v vzhodnoevropskih državah že naročili barvarski aparat, snovalo, pet žakardskih statev in križno navijalni stroj za mehko navijanje. Za obrat »B« (na Titovi cesti) pa je za začetek predvideno novo snovalo, razen tega pa rekonstruirajo tri strižne stroje. V apreturi bodo zgradili novo kondenzirno komoro in rekonstruirali še nekatere druge stroje, da bi lahko uvedli sodobnejše proizvodne postopke in proizvodnjo novih vrst izdelkov. Predvidevajo, da se bo podjetje že letos osamosvojilo pri tiskanju plišev. * Kaj naj povemo o skrbi za ljudi? Doslej je podjetje zgradilo 17 stanovanj, skupno z izpraznjenimi stanovanji so tako zadovoljili 33 pričakovalcev stanovanj. Letos bo dograjenih zdaj komaj, komaj zmagujejo novih dvanajst stanovanj. Ra-povečano proizvodnjo. Tako je zen tega so člani kolektiva usta-pred samoupravnimi organi no- novih stanovanjsko zadrugo, v va in velika naloga ter odgo- katero se je vključilo 15 članov vornost: rekonstrukcija obeh kolektiva. tovarniških obratov. Uresničili Delavci obeh obratov lahko jo bodo v naslednjih letih. Ko dobe tople malice. V obeh obra-bodo dela zaključena, bodo iz- tih imajo obratni ambulanti, delali za 3,4 milijarde dinarjev Podjetje je doslej že dvakrat izdelkov, medtem ko so letos ob pripravilo obvezne in sistema-polletju prvič dosegli in preše- tične zdravstvene preglede vseh gli eno milijardo proizvodnje po članov kolektiva. Ker se je tudi Stroji, ki so jih tedaj imeli v podjetju, so tudi bili potrebni temeljite obnove. To delo so opravili v tovarniških delavnicah. Vendar samo rekonstrukcija strojev še ni zadostovala. Zato so kupili ali kar sami izdelali razne nove stroje in naprave, da bi odpravili razna ozka grla in povečali delovno storilnost. Tako je zastareli strojni park zlagoma dobil sodoben videz. Ob koncu minulega leta je podjetje doseglo za 75 “/o večjo vrednost proizvodnje kot v letu 1952. Ves ta čas je nenehno izboljševalo kakovost izdelkov in zniževalo prodajne cene. Prenovljeni ali popravljeni stroji Tovarna dekorativnih tkanin vključila v Počitniško skupnost občine Šiška, lahko člani kolektiva letujejo v Selcu, v Krilu pri Splitu in v Kranjski gori. V prihodnje bo izbira še večja; saj računajo na letovanja tudi v drugih obmorskih krajih. Zaradi večje storilnosti in boljšega dela so bili v minulem letu zaslužki delavcev povprečno za dva tisoč pet sto dinarjev višji kot v letu 1953, ko je bil povprečni zaslužek 12.500 dinarjev. Sedanji sistem nagrajevanja po učinku zdaj izpopolnjujejo in nemara bomo lahko čez čas podrobneje pisali o njihovih uspehih in izkušnjah. Še bi lahko pripovedovali o skrbi za varnost pri delu in marsičem drugem, kar bi osvetlilo še preostale strani življenja kolektiva Tovarne dekorativnih tkanin v Ljubljani. Pa bi nam to vzelo preveč prostora. . Naj zato omenimo samo to, da si strokovni kader podjetje pretežno samo vzgaja. Pripravili so več tečajev za pridobitev kvalifikacije, medtem ko zdaj štipendirajo 24 študentov. * Prav bo, če povemo Še, kaj vse izdelujejo v tem podjetju. Sicer že naslov: TOVARNA DEKORATIVNIH TKANIN mnogo pove, toda proizvodni katalogi podjetja so še mnogo bolj zgovorni : Tovarna proizvaja razne pohištvene tkanine iz bombažnega, volnenega in sintetičnega prediva. Posebnost podjetja so tkanine za opremo železniških voz, ladij in za razne reprezentančne namene. V trgovinah lahko dobimo razne vzorce pletenih tkanin in čipkastih zaves, ki so jih tudi izdelali v tej tovarni. Potem to podjetje daje na trg še svilena posteljna pregrinjala. garniture namiznih prtov, stenske ščitnike, vezenine in čipke, frotir brisače in frotir tkanino na metre, razne svilene in druge dekorativne tkanine in naposled še svilene in volnene pliše (med drugim za gledališke in' kinematografske zavese) ter razne imitacije krzna. TOVARNA DEKORATIVNIH TKANIN v Ljubljani torej res skrbi za pester in bogat izbor blaga za široko potrošnjo. J 1 r 3 4 5 6 i S 9 10 11 12 k 13 r m 1 'is-" m L | m wr 18 ah? 1 21 g 22 23 ' m 1 S 25~ 2fi M 28 m 1 ?r 30 & 31 32 ■ 33" 34- 1 jN~ 36 B T il 38 m 39 ' po m ] j a 42 43 — 44 Zi pr a f m p m m m teH s m sij m KMŽMKU ŠTEV. 33 Vodoravno: 1. celoten pogled na pokrajino, 8. izrez, 13. uničevanje kovine m površini zaradi delovanja kemičnih procesov, 14. nevrtljivi del električnega generatorja, 15. staro mesto v Kaldeji, 16. samec domačega goveda, 17. neumen, 19. <želi krožnice, 20. vrsta tkanine, 22. drobno kiparsko delo, 24. oznaka naše avtomobilske tovarne, 25. izbrana družba, 27. ena od celin, 29. predmestje Ljubljane, 31. ptica ujeda, 33. zlatnik, 35. egipčanska sveta ptica, 37. šivalna potrebščina, 38. ogrevalna naprava, 39. staroegipčansko božanstvo, 40. določati vrednost, 42. eden od sedmih gričev starega Rima, 45. borišče, 46. uživalec mamil. Navpično: 1. luknjice v koži, 2. ploskovna mera, 3. izumitelj dinamita, 4. staroegipčanski bog, 5. živalski glas, 6. medmet, 7. dobri duhovi umrlih pri starih Rimljanih, 8. začetnici slovenskega pisatelja (»-Visoška kronika«), 9. lep, 10. večji ban- kovec, 11. kratica odporniške organizacije Ciprčanov proti Angležem, 12. zločinska dejavnost, 13. znanilka pomladi, 14. manjša upravna enota po sosednih republikah naše države, 18. poldrag kamen, 21. skalovje, 22. barva, kakršne so večidel, vojaške uniforme, 23. tiskarska mera, 26. glasovi, 28. stokam, 30. prebivalec Pirenejskega polotoka, 32. del pluga, 34. država Srednjega vzhoda, 36. moški potomec, 38. zbodljaj, 41. kazalni zaimek. 43. različna soglasnika, 44, predlog. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE Vodoravno: 1. starinar, 8. fizik, 13. klarinet, 14. cigara, 15. rok, 16. ena, 17. ode, 19. opal. 20. ogoni, 22. slana, 24. oka, k. 25. Seton, 27. kapar, h, 29. osa. 31. iveri, 33. otava, 35. duri, 37. Oto, 38. age, 39. Ir, 40. iridij, 42. seleniti, 45. lajež, 46. pavijani. Kombinirajmo Beli na potezi dobi Beli: Kgl, Df6, Tal, La3, Lf3, Pa2, f2, g2, h3 (10) Črni: Ke8, Dc3, Td7, Tg8, Sd4, Pa6, b7, e6, f7, h7 (10) Znana šahovska resnica je, da je kralj v sredini deske zex> nevšečna zadeva, ki se največkrat konča z neposrednim in uspešnim napadom. Tudi tokrat ta resnica velja. Bele figure delujejo harmonično, od dame in obeh lovcev do trdnjave, ki čez kmeta meri na črnega kralja. To dejstvo je odločilno za zaključni udar. Oglejte si polja okoli črnega kralja, upoštevajte križni ogenj obeh belih lovcev in že boste na pravi poti do rešitve! •ize; -od iCupajseu a mopsui z -f cijri 'Z »J ‘i+gs:,! T :A3)is3a ’ REALIST — Kupil sem takle mač tranzistor! PODNAJEMNIŠKA Oprostite, zgrešil sem predal... ČE JE ZENA NA DOPUSTU — Moje PO DOPUSTU spoštovanje! — Ali greste na letni oddih? — Kje pa! Na morje gremo.