Gojko: Skrinja.   —   Fr. Pokom;  Loka.
599
Skrinja.
(Svatovska pesem.)
-Lepa Vida platno tkala,
V   novo skrinjo je spravljala,
V   platno srečo je  zavila In tako je govorila:
„Kadar pride mladoletje,
Ko ves svet odet je v cvetje,
Takrat,  dragi,  pridi, pridi Iz  daljine  k svoji Vidi, Da boš videl,  kaj  od lani Ona tebi v skrinji hrani, V  novi  skrinji pisani!"
Gojko.
Loka.
(Krajepisno-zgodovinska črtica.   —  Spisal Fr. Pokom.) (Dalje.)
6.  Starološka župna cerkev.
Uzirajoč se po obširnem posestvu nekdanjega loškega gospostva, opažamo posebno po vrhovih visokih hribov mnogo cerkva. To nam kaže, kako požrtvovalni in goreči so bili nekdanji prebivalci teh krajev. Se bolj pa se o tem prepričamo, ako obrnemo pozornost na jednake stavbe po ravninah. Tukaj zasledujemo poleg gorečnosti in požrtvovalnosti ljudstva za božjo čast na večjih zgradbah tudi dela umetnosti, njihovo zgodovino in sorodnost. Poglejmo torej nekatere cerkvene zgradbe, o katerih še nismo obširneje poročali. Jedna izmed njih je župna cerkev starološka.
a) Prva stara cerkev. Prejšnja starološka župna cerkev ') je bila izmed najstarejših cerkvenih stavb na Kranjskem. Leto njenega po-četka je neznano, vendar pa se da določiti, kdaj je že stala. Najstarejši nam ohranjeni pisani vir je iz 1. (074.*) Dne 15. rožnika namreč sta se brizinški škof Ellenhart in oglejski pa-trijarh Sigehart pomenila med sabo zastran desetine na loškem svetu. Tudi sta se dogovorila zastran zidanja in posvečevanja cerkva, kakor tudi zastran nameščanja duhovnikov pri cerkvah v Loki. To nam kaže, da je takrat že bila župna starološka cerkev.
Prvotna starološka župna cerkev ni bila velika.8) Razdeljena je bila v tri ladije, izmed katerih sta bili stranski za polovico nižji mimo srednje.  Cerkveni znotranji prostor sta delili po
') Njeno sliko vidijo čitatelji na str. 215.ua levem vogalu zgoraj.
r) Zahn:  Cod. dipl  A.-Fr. I. str. 89, št. 89.
3) O teh posebnostih starološke cerkve sklepamo največ iz zidave prejšnje župne cerkve, katero so podrli 1. 1863, in'katero je popisal tedanji dekan, pokojni Frančišek  Kramer.  (Drobtinice,   1892.)
sredi dve vrsti po pet nizkih, jako krepkih slo-pov v tri dele. Vse tri jednako dolge ladije so imele apside in bile pokrite z lesenim stropom, kakor so bili še pozneje znaki v zidu. Srednja ladija je imela po pet velikih, stranski pa sta imeli le mala okna. Potemtakem je nekako spominjala na začetek romanskih bazilik. Torej pač ne ugovarjamo onim zvedencem') stavbarskih del, kateri trde, da je bila zidana prva župna cerkev starološka v 9. ali 10. stoletju. Omenjam še ta-le razlog. Brizinški škofje so povsod na svojem svetu uvajali navadno le nemške svetnike ter jih priporočali v češčenje. Tako so tudi v Loki uvedli poleg drugih svojega svetnika Korbinijana2), kateri je bil ustanovitelj brizinške škofije in umrl 8. kimovca leta 730. Ker so pa v Loki že imeli za patrona svetega Jurija, niso ga mogli odstraniti, marveč so poleg njega postavili na veliki oltar tudi sv. Korbinijana. Cerkev sv. Jurija je torej pač stala v Stari Loki takrat, ko so jo škofje prejeli v last. To prvotno cerkev so pa sčasoma premi-njali, kakor so zahtevale potrebe. Napravili so zvonik, ker izprva je bila le sprednja stena nekoliko višja nad streho in nosila dva zvončka. Niso pa zvonika prizidali cerkvi, ampak rajši prve štiri slope v srednji ladiji prezidali in nanje postavili zvonik. Zato so segale vrvi zvonov prav pred oltar na stopnice in motile mašnika in ljudstvo. Kdaj se je to zgodilo, ne vemo. Morda so takrat svodili tudi srednjo ladijo kri-žasto, da se je lepše vjemala z novo zvonikovo
') L. 1861. je neki ud starinoslovske družbe z Dunaja obljubil 560 gld., da bi se stvar ohranila in popravila zaradi visoke starosti, in ne podrla, ker je zvedel, da  mislijo zidati   novo  cerkev.
2) Obrazuje se v škofovski obleki; poleg njega je medved, kateri mu prijazno nosi njegovo prtljago za kazen, ker mu je bil mulo raztrgal.