SVOBODNA
SLOVENIJA
LETO (ANO) LXX (64) • STEY. (N°) 47
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 24 de noviembre - 24. novembra 2011
70 LET ZA SLOVENIJO
Kampanja se nadaljuje
TONE MIZERIT _
Prav na dan, ko zaključujemo to številko našega tednika, poteka 70 let, odkar je izšel prvi izvod Svobodne Slovenije. Težko si v današnjih časih predstavljamo, kaj je 22. novembra 1941 pomenil ta korak. V zasedeni domovini, pod kruto oblastjo okupatorja, a še bolj krutim revolucionarnim delovanjem komunistične partije in njenih morilcev, je tiskanje ilegalnega časopisa pomenilo stalno življenjsko nevarnost.
A to ni bila ovira za Miloša Stareta, ki je list zamislil in izvedel, ne za njegovo delovno skupino, ki je ves čas druge svetovne vojne in revolucije vztrajno tiskala glasilo svobodnih Slovencev, ki so upali v boljše čase in bili pripravljeni žrtvovati vse, za dosego slovenske svobode.
Nekaj let pozneje se je (še pod psevdonimom »Medved«) ustanovitelj lista spominjal na nevarnosti tistih dni: »Če smo mi odnesli glavo, ne smemo misliti, da so jo vsi, ki so sodelovali pri listu kot obveščevalci in razpečevalci ... Koliko prijetih razpečevalcev ni prišlo nazaj iz italijanske internacije, koliko jih je ostalo po nemških koncentracijskih taboriščih in koliko jih je padlo por partizanskimi streli. Vem, da število teh ni majhno in je tudi 'Svobodna Slovenija' bila pisana s slovensko krvjo. ... Velikansko je moralo biti tudi trpljenje vseh tistih naših sodelavcev, ki so bili prijeti, pa so končno odnesli glave. Kadar koli se v spominih vračam v tiste bridke čase, me navaja grenak občutek, da se ne moremo oddolžiti niti spominu vseh tistih, ki so padli na fronti ilegalnega tiska v borbi za svobodo domovine.«
List je vestno izvrševal svoje poslanstvo ves čas tega viharnega obdobja. Bil je glas zasužnjenih in trpečih Slovencev v boju proti nasilju okupatorja in rdečemu morilstvu. Poročal je o domačem in svetovnem položaju, opozarjal na lažnivost komunizma, bodril in navduševal k zvestobi narodnim idealom. Ni klonil, in je prenehal izhajati šele, ko je konec vojne in nastop komunističnega režima zadal nove okove slovenskemu narodu.
Ko je po letih begunstva Svobodna Slovenija ponovno zagledala luč sveta, to pot tisoče kilometrov od domovine, je nadaljevala z istim zagonom in v isti smeri, kot v svinčenih medvojnih letih. Znova jo je začel in vodil Miloš Stare. Spremenila je morda obliko, vključila na svoje strani življenje skupnosti, a ideali se niso spremenili in zvestoba do njih tudi ne. To je bilo jasno poudarjeno že v tisti prvi številki, tiskani v Buenos Airesu, ko je uvodnik zaključilo geslo lista: »Borba za svobodo slovenskega naroda, borba za zmago resnice in pravice«.
To geslo se je ponavljalo in uresničevalo ob vsaki obletnici. Prihajalo je do izraza ob tedenskem delu, sredi težav in uspehov. Prvo leto kot štirinajstdnevnik, vse od tedaj naprej pa kot tednik, se je list uveljavil kot najbolj pristen glas svobodnih in demokratičnih Slovencev, upoštevan po vsem svetu, verodostojen in zanesljiv. Utrl si je pot med naše ljudi, ki so mu trud in skrb plačevali z zvestobo. Le tako si lahko razložimo, da se je list obdržal teh sedemdeset let in dočakal uresničitev sanj o slovenski državi. Danes je edini splošno informativni tednik, ki izhaja v slovenskem jeziku izven slovenskega narodnega ozemlja.
Mnogo se je spremenilo. Danes je tudi oblika in vsebina Svobodne Slovenije drugačna. Bolj je obrnjena v skupnost, a odprta Sloveniji in svetu. Skuša biti bolj dinamična, a ne izgubi izpred oči vrednot in ideje. Ohranja ravnotežje in se sooča z novimi izzivi. Ni najmanjša skrb proces asimilacije in vprašanje jezika. Vsaka odločitev je težka.
Od prvotnih sodelavcev in članov uredniškega zbora ni nikogar več med živimi. Odšli so po večno plačilo za toliko truda, naporov in neprespanih noči v delu za ideale. Na njihova mesta so stopili in še stopajo novi, tudi mladi sodelavci. Na naših straneh piše že tretji rod argentinskih Slovencev. To so vnuki in pravnuki tistih, ki so v vojnih letih stopili v krog ilegalnega lista. Zavedamo se odgovornosti. V vedno menjajočih se okoliščinah, v nemirnem svetu, skušamo težiti k idealom, ki so rodili časopis v letu 1941. In zagotavljamo, da bomo ostali še naprej zvesti, v borbi za svobodo, resnico in pravico.
Z izredno hitrimi koraki se bliža datum predčasnih volitev. Slovenija diha ostro volilni kampanjo, ki pa, kljub začetnim izgledom in pojavom novih strank, ne bo prinesla večjih presenečenj. Ankete so se zadnje dni precej uravnovesile in precej soglasno kažejo na vodstvo Janševe SDS. To dejstvo ni spremenil niti sodni postopek, ki ga je sodišče (ponovno v predvolilni dobi) nadaljevalo v zadevi Patria proti prvaku slovenskih demokratov. Kaže, da so volivci že spregledali, kam pes taco moli.
Je pa opaziti drug zanimiv pojav. Predvolilne ankete Mediane, Ninamedie in Valicona kažejo na precejšen zdrs Virantove liste, presenetljivo dobro kotirata Nova Slovenija in Slovenska ljudska stranka, LDS in Zares pa bosta, kot kaže, parlament zapustili.
Anketa Mediane, ki jo je naročila RTV Slovenija, kaže, da bi 27 odstotkov vprašanih, ki bi šli na volitve, volilo SDS, 19 odstotkov Jankovičevo listo, 14 odstotkov Vi-rantovo listo. Na 4. mesto so anketirani uvrstili SD z 8 odstotki, DeSUS s šestimi, NSi s petimi, SLS ima štiri odstotke, SMS Zeleni tri, TRS dva, SNS in LDS enega, Zares pa še manj. Sicer pa največ vpraša-
nih, kar dobra tretjina, meni, da je najpomembnejša vloga nove vlade ustvariti nova delovna mesta. Četrtina pravi, da bi bilo treba najprej pospešiti gospodarsko rast, slaba petina pa bi si želela, da nova vlada najprej vzpostavi pravno državo.
O Virantovem zdrsu priča tudi poizvedba agencije Ninamedia za POP TV. Njegovo nadomestilo za brezposelnost, ki ga je prejemal kljub temu da je delal prek pogodbe, ga je drago stalo. Njegova lista je tokrat prejela 13,6 odstotka, ob prvih napovedih pa je še krepko dihala za ovratnik SDS-u, ki ima za 30,8 odstotka osvojenih glasov. Virant je po zadnjih televizijskih soočenjih padela na 3. mesto. Na drugo mesto je tako prišla lista Jankoviceve Pozitivne Slovenije z 19,7 odstotki. Vendar tudi za SDS ostaja za celih 11 odstotnih točk. SD imajo po merjenju Ninamedie 12,6 odstotka glasov, med parlamentarne stranke pa se bodo po tej napovedi uvrstili še DeSUS, SLS in NSi.
Podobne rezultate je videti tudi pri raziskavi, ki jo je za Žurnal24 naredila družba Valicon. Urednik Goran Novkovič ob vzponu NSi in SLS pa priznava, da gre za svojevrstno presenečenje. »Definitivno
sta ti dve stranki med presenečenji. Očitno je vzpon SLS-a posledica dobrih nastopov Radovana Žerjava, še večje presenečenje je Nova Slovenija. Zakaj se dogaja njen vzpon, pravzaprav ni povsem jasno, lahko pa je to tudi posledica iskanja nekih dodatnih alternativ. Videli bomo, kaj se bo zgodilo v bližnji prihodnosti.« Tako bo Nova Slovenija prva stranka v dobi po osamosvojitvi, ki se bo vrnila v parlament.
Predsednica NSi Ljudmila Novak cilja sicer na 10 odstotkov. To naj bi bil stvaren cilj za stranko. »V tem mandatu ni bilo stranke, ki bi se jasno zavzemala za vrednote krščanske demokracije, kar pa je evropski standard, zato smo prepričani, da je tudi v Sloveniji potrebna stranka, ki izhaja iz vrednot krščanske demokracije.«
Seveda tudi ne manjka svojevrstnih presenečenj. Tako je stranka Humana Slovenija na predsednika države, predsednika ustavnega sodišča in predsednika Državne volilne komisije po elektronski pošti naslovila zahtevo za preklic držav-nozborskih volitev. Kot razlog za to navajajo, da je vsaj polovica strank, ki sodeluje na volitvah, prepozno odprla volilne račune.
Družbeni nauk Cerkve v programih strank
Svet katoliških laikov Slovenije je pred prihajajočimi volitvami pripravil tabelo, ki prikazuje stališča strank do nekaterih pomembnih družbenih vprašanj, denimo do spoštovanja življenja, skrbi za zakon in družino, za revne in ostarele ter za skupno dobro.
Kot kažejo rezultati, splavu izrecno nasprotujejo le v Novi Sloveniji, medtem ko stališče SLS, Virantove liste in TRSa ni znano, ostale stranke pa splavu ne nasprotujejo.
Ukrepe za lažjo ustanovitev družine s strani mladih vsebujejo programi NSi, SDS in SLS, prav tako te stranke nasprotujejo redefiniciji družine, kot jo predvideva Družinski zakonik, medtem ko ostale stranke: SD, TRS, Pozitivna Slovenija, Virantova lista, KDS in Zares to podpirajo.
Ukrepe za znižanje brezposelnosti vsebujejo programi vseh strank, prav tako se vse zavzemajo za dostop do zdravstvene oskrbe za vse, prizadevale pa si bodo tudi za zdravo in čisto okolje. Tudi ukrepi za pravično družbo in enakost pred zakonom so zapisani v vseh programih analiziranih strank, kar pa za promocijo prosto-voljstva ne velja; pri nekaterih strankah to namreč ni razvidno.
Za višjo rodnost se zavzemajo v NSi, SDS, SLS ter KDS, nasprotno pa velja za Pozitivno Slovenijo, Socialne demokrate, TRS in Zares.
In vendar bi morala biti ta vprašanja bistvena, ko se bo vsak državljan odločal za svoj glas.
Družinski zakonik še brez odločitve
Ustavno sodišče je ta torek, 22. novembra, nadaljevalo z obravnavo o dopustnosti referenduma o družinskem zakoniku, vendar odločitve še ni sprejelo, je pojasnil generalni sekretar ustavnega sodišča Erik Kerševan.
Prvič so ustavni sodniki o tem, ali bi morebitna zavrnitev zakonika na referendumu povzročila neustavne posledice, razpravljali 6. oktobra. Pobudniki referenduma so podpise začeli zbirati 1. septembra, državni zbor pa je že
2. septembra odločil, naj ustavno sodišče presodi, ali bi lahko z neuveljavitvijo družinskega zakonika ali odložitvijo njegove uveljavitve nastale protiustavne posledice. Tako se je zbiranje podpisov po dveh dneh ustavilo.
Če bo ustavno sodišče sklenilo, da je referendum o družinskem zakoniku dopusten, se bo zbiranje podpisov nadaljevalo dan po objavi odločbe ustavnega sodišča v uradnem listu. Civilna iniciativa za družino in pravice otrok je zbrala
že več kot 25.000 podpisov, za razpis referenduma pa jih potrebujejo 40.000. Civilna iniciativa pa se intenzivno pripravlja na ponovno zbiranje podpisov, je pojasnil njihov vodja Aleš Primc. Na vprašanje, ali je možno, da v primeru nastopa t.i. desnosredinske vlade odstopijo od referenduma in se poskušajo dogovoriti za noveliranje zakonika, pa Primc odgovarja z besedami, da naj o tem, kaj pomenita mati in oče za otroka, odločijo ljudje na referendumu.
Svetovni dan izseljencev
Po vsem svetu se 17. novembra praznuje Dan izseljencev. Tega so se spomnili tudi v Sloveniji. Po ocenah urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu živi zunaj meja Slovenije več kot 400.000 oseb s slovenskimi koreninami.
V uradu sicer opozarjajo, da so te ocene le približne, saj zajemajo tudi potomce, izračunavanje pa je težavno iz številnih razlogov. Mnogi Slovenci so se izselili kot državljani Avstrije, Italije ali Jugoslavije in so v večini popisov pri-
seljencev v imigrantskih državah narodnost enačili z državljanstvom. Veliko je bilo tudi nelegalnih izselitev. Poleg tega je štetje potomcev k »Slovencem« izjemno tvegano, saj so kriteriji za to zelo različni, od zgolj slovenskega priimka oz. porekla do kriterija znanja slovenskega jezika itd., opozarjajo.
Na uradu so letos prvič-pripravili skupno praznovanje vseh slovenskih zamejcev, Slovencev po svetu in izseljencev z naslovom Dobrodošli doma.
Zorko Simčič - devetdesetletnik
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
Pesnik, pisatelj, esejist in akademik Zorko Simčič je preteklega 19. novembra praznoval 90. obletnico rojstva. Ob njegovem jubileju so mu pri Sv. Jožefu nad Celjem posvetili Mohorski večer in mu podelili častno članstvo Mohorjeve družbe. Najstarejša slovenska založba je izdala peti natis drame Zgodaj dopolnjena mladost, tik pred izidom je tudi obsežen roman Poslednji deseti bratje.
Starša pisatelja, ki sta bila doma v Goriških Brdih, sta se pred fašizmom zatekla v štajersko prestolnico, zato
se je Zorko Simčič rodil v Mariboru in sicer 19. novembra 1921. Tam je dobil osnovno izobrazbo in se vpisal na učiteljišče, ki ga je končal v Ljubljani. Druga svetovna vojna, med kareto je bil nekaj časa zaprt v Go-narsu, je posegal tudi v njegovo življenje. Kot je povedal Zorko Simčič, je po nemškem napadu na Jugoslavijo kot prostovoljec jugoslovanske vojske odšel iz Maribora in se zatekel v Ljubljano. Ko se je končala vojna, oziroma, ko je komunizem prevzel oblast, se je umaknil v Avstrijo in kasneje v Argentino.
V Buenos Airesu je postal ena izstopajočih kulturnih osebnosti. Sodeloval pri Slovenski kulturni akciji in nekaj časa tudi urejal revijo Meddo-bje. Po desetih letih se je preselil v Bariloče, kjer se je posvetil literarnemu ustvarjanju.
Kmalu po osamosvojitvi Slovenije je dozorela odločitev za vrnitev. O razlogu za to je Zorko Simčič dejal: »Ko sem dobil pred leti literarno nagrado Prešernovega sklada za svojo knjigo Človek na obeh straneh stene, sem prišel na obisk in smo sklenili, da se vrnemo.« Zdaj živi v Ljubljani. Akti-
ven je v slovenskem kulturnem prostoru, plodovito še deluje na raznih področjih, a kljub temu ni nikdar pozabil Slovenske kulturne akcije. Še vedno redno prispeva članke, literaturo in eseje za Meddobje.
Zorko Simčič je že leta 1944 kot dijak dobil Prešernovo nagrado mesta Ljubljane za literarni prvenec roman Prebujenje. Med vojno je izdal zbirko humoresk in satir Tragedija stoletja, napisal libreto Krst pri Savici in dramo Zadnji akord. Po vojni je najprej pisal za tržaški radio, zatem pa za večino literarnih revij, ki so izhajale med izseljenci, predvsem v Argentini. Leta 1957 je izšel njegov najodmevnejši roman Človek na obeh straneh stene. Med pesniškimi deli sodi na prvo mesto zbirka Korenine večnosti. Zadnja leta je več njegovih del izšlo tudi v Sloveniji, kjer je bil v povojnih desetletjih prepovedan in zamolčan. Od leta 2006 je član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Dragemu Zorku ob visokem življenjskem jubileju iskreno čestita tudi Svobodna Slovenija in mu želimo še mnogo zdravih, lepih in uspešnih let. Bog te živi!
TONE MIZERIT
Minister Žekš na Madžarskem
V	soboto, 12. novembra se je minister dr. Boštjan Žekš mudil na Madžarskem, kjer je v Porabju obiskal slovensko skupnost. Minister se je sprva v Monoštru srečal z županom Gaborjem Huszarjem. Na pogovoru so bili prisotni še generalni konzul Republike Slovenije v Monoštru Dušan Snoj, Dubravka Šekoranja s slovenskega veleposlaništva v Budimpešti ter v imenu slovenske skupnosti gospod Jože Hirnök, predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem. Župan Monoštra gospod Huszar je v pogovoru predstavil zgodovino mesta Monošter in poudaril, da so imeli Slovenci pri njegovem razvoju pomembno vlogo. Poudaril je, da je sožitje in sodelovanje na lokalni ravni mogoče le, dokler velika politika na to ne skuša vplivati. Po kratkem pogovoru o zgodovini mesta in razvoju mesta v prihodnje, so se sogovorniki odpravili v park pred mestnimi termami, kjer sta župan mesta in minister dr. Žekš posadila lipo.
Slovenska vlada je v času praznovanja 20. obletnice samostojnosti Slovenije številnim organizacijam in ustanovam v Sloveniji (vrtci, šole, občine,...) podarila lipo. Lipe so bile kasneje posajene tudi na nekaterih slovenskih veleposlaništvih po svetu, namenili pa so jih tudi skupnosti slovenskim zamejcem. V imenu Slovencev, živečih na Madžarskem, so lipo posadili v mestu Monošter. V svojem govoru je župan mesta Monošter povedal, da so se za zasaditev drevesa v mestnem parku odločili zaradi simbolnega pomena lokacije. Lipa bo tako svoje korenine pognala ob sotočju dveh rek. Kot je povedal župan, imajo reke v zgodovini obeh držav poseben pomen. Reke se tako pojavijo tudi v nekaterih basnih, pripovedkah kot tudi grbih. Minister dr. Žekš se je županu mesta sprva zahvalil, da so sprejeli pobudo slovenske skupnosti po posaditvi lipe ter dejal, da je v Sloveniji lipa ne samo simbol Slovenije temveč tudi miru. »Ne gre za slovensko aktivnost, ampak za simbol povezovanja med Madžarsko in Slovenijo ter Monoštrom in Ljubljano,« je povedal minister. »Včasih so reke služile obrambi in ločevanju narodov, v zadnjih desetletjih pa smo se naučili graditi mostove - iz kamna ali simbolno - in zato reke sedaj služijo tudi povezovanju«, je ob posaditvi lipe zaključil minister. Minister je prepričan, da bo mesto Monošter dobro skrbelo za lipo kot tudi dobro skrbi za tam živeče Slovence. Lipa ima navsezadnje za rast dobro osnovo, saj bo uspevala na isti zemlji, ki sta jo v zgodovini ustvarili Pramura in Praraba.
V	popoldanskih urah se je minister dr. Žekš v mestu Sombatel udeležil predstavitve zgoščenke Sombotelskih spominčic, pred tem pa si je v Univerzitetnem središču Savaria ogledal Pavlovo spominsko sobo na Oddelku za slovenščino ter se pogovoril s tam delujočimi profesorji. Prof. dr. Karoly Gadanyi je predstavil zgodovino oddelka in njene začetke izpred 31 leti. Nato pa so si sogovorniki ogledali sobo v spomin Avgustu Pavlu. Po tem srečanju se je minister v uradu župana srečal z županom mesta Sombatel dr. Tivadarjem Puskasem. Le-ta je poudaril, da je velika vrednota, da na območju sombatelske županije živi skupnost, ki je ohranila svojo identiteto, ki je slovenska.
Minister dr. Žekš se je kasneje v gledališki dvorani
udeležil predstavitve zgoščenke Sombotelskih spominčic. V svojem uvodnem nagovoru je povedal, da je prišel v Sombatel iz treh razlogov: »da slišim vašo pesem, da vidim, kako ste in da izročim posebno priznanje«. Po teh besedah je minister dr. Žekš prof. dr. Karolyju Gadanyi-ju podelil posebno priznanje za njegova prizadevanja pri ustanovitvi oddelka za slovenščino na tamkajšnji univerzi. Kot je povedal minister je prav, da se zavzemamo za slovenski jezik in da le-tega ohranjamo tako doma kot tudi na ulici. Vendar je enako pomembno tudi, da nas pri teh prizadevanjih podpirajo znanstveniki. Eden izmed takih je tudi prof. dr. Gadanyi. V svojem nagovoru je minister nadaljeval, da smo v izseljenstvu in zamejstvu priča nezaslišanemu porastu zanimanja za slovenski jezik. Začelo se je pred dvajsetimi leti, ko so se Slovenci laže identificirali s samostojno Slovenijo, dandanes pa se soočamo s problemom, kako zainteresiranim zagotoviti možnost učenja slovenščine. Kot je v govoru povedal minister, so Slovenci izven Slovenije ponosni na Slovenijo, ki je pred dvajsetimi leti dobila samostojnost in do danes dosegla vse, kar je morala doseči.
Minister je čestital Sombotelskim spominčicam za ohranjanje kulturne dediščine in ljudskih pesmi ter prisluhnil nastopu te skupine in nastopu Ljudskih pevk iz Monoštra in Števanovcev.
Praznik knjižnic
Preteklo nedeljo, 20. novembra je bil v Sloveniji dan splošnih knjižnic. Letos poteka pod geslom dobimo se v knjižnici. Osrednja prireditev je bila to sredo 23. novembra v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu in je združila bralce, knjižničarje ter ustvarjalce. Pripravlja jo Zveza bibliotekarskih društev Slovenije v sodelovanju z Medobčinsko splošno knjižnico Žalec.
V Žalcu so v sklopu prireditve pripravili tudi Semenj idej, na katerem naj bi splošne knjižnice iz vse Slovenije predstavljale bibliopedagoške dejavnosti za vse ciljne skupine. Z njim želijo širiti strokovno znanje, dobre prakse in ideje, saj je znanje vrednota, dragocen nematerialni vir, ki ga potrebuje sleher-
nik za družbeni in osebni uspeh.
V Sloveniji deluje 58 splošnih knjižnic, ki so svojo mrežo razširile na 265 krajevnih knjižnic in iz-posojevališč. V letu 2010 so knjižnice svoje zbirke povečale za 553.747 enot gradiva, ki si ga je izposojalo 504.354 članov. Torej je vsak četrti prebivalec Slovenije član knjižnice, vsak član pa si je v enem letu izposodil 47 enot knjižničnega gradiva.
Kako pa je to med nami v Argentini?
Brez posebnih novosti je potekel pretekli teden. Ker pod oznako »novosti« ne smemo šteti vedno novih vladnih ukrepov, da zmanjša izdatke v obliki podpor. To je že naš »vsakdanji kruh« in s tem se bomo morali sprijazniti v prihodnjih tednih in mesecih.
Pozni ukrepi. Ne rečemo, da so »prepozni«. A gotovo bi vlada morala tem težavam pogledati v oči in jih rešiti že mnogo prej. Tudi bi bilo za vse bolje, če bi jih sedaj reševala postopoma. A gospa predsednica se je odločila, naj grenko zdravilo popijemo v čim krajšem času. Ideja ni napačna: vse neljube (a prepotrebne) ukrepe naj bi vlada izvršila po možnosti še pred »predajo« oblasti (sama sebi), da bi potem imela dve leti časa (do prihodnjih nadomestnih parlamentarnih volitev), da ponovno osvoji simpatije tistega dela naroda (določene sektorje srednjega sloja), ki volijo z žepom in so vedno pripravljeni seliti svoj glas po trenutnem okusu. Tako naj bi v kratki dobi rešili vprašanje državnega deficita, obvladali dolar, vzpostavili red na kritičnih področjih (letalska družba) in morda še osvojili sindi-kalizem, ki je še vedno večinsko uporen in kritičen, potem, ko se je končalo »strateško zavezništvo«. Zato so te dni napovedali splošno odpravo subvencij za tarife javnih storitev: cene luči, plinu in vodi bodo krepko poskočile. Konkretno za vodo bo treba sedanjo ceno pomnožiti kar s 3. Normalna družina bo mesečno vložila v te izdatke dodatnih 200 pesov. To sicer ni katastrofa, a se bo poznalo. Težje je z upokojenci. Ti naj bi bili izvzeti, a še nihče ne ve ne koliko, ne kako. Sploh v teh dneh opažamo ob vsakem koraku vlade grozovito improvizacijo. Ni jasnih pojmov, torej ni stvarnih načrtov. Tako seveda tudi uspeh ni zagotovljen. Včasih so učinki ravno nasprotni.
Kje prodajajo zaupanje? To se te dni sprašuje vsa vlada. Celo v najožjem krogu gospe predsednice so spoznali, da je v vsakem zapletenem položaju bistveni dejavnik prav zaupanje. Če ljudje zaupajo vladi, bodo stopali po poti, ki jo ona začrtuje. V nasprotnem primeru bodo stopali v nasprotno smer. In pomanjkanje zaupanja je danes splošen pojav argentinske družbe. Predsednica je pred kratkim napadla sindikaliste in zahtevala, naj sodelujejo pri delu za spremembo družbe. Pretekli teden pa je »okregala« tudi podjetnike, češ, da zaslužijo v državi, dobiček
pa pošljejo v inozemstvo, namesto, da bi ga investirali doma. In zakaj tega ne storijo? Ker ni zaupanja. Dosedanji posegi vlade v velepodjetjih, kjer ima investicije (Moreno dixit), ni nobeno zagotovilo resnosti in pravičnosti. Nastopanje na deviznem trgu nakazuje prihodnost absolutne kontrole nad privatnim delovanjem. Posnemanje vene-zuelskega Chaveza grozi z morebitnimi podržavljenji, ali vsaj zasegom odločanja o investicijah. Kdo bo v takem stanju vlagal denar v nove projekte? Kapital je strahopeten, vlada pa stori vse, da ta strah še poveča.
Kam letimo? Da vlada nima jasnega načrta je pokazala tudi sedanja afera okoli državne letalske družbe. Res, da je letalsko področje povsod v krizi. Res, da so sindikati presegli mejo privilegijev. A bistveno: res je, da je vodstvo Aerolineas Argentinas storilo vse, da je kriza izbruhnila. Zadnja leta je podjetje bilo v popolni mladih elite »La Campora«, ki nimajo pojma o upravljanju podjetja in baje izkoriščajo ogromna državna sredstva v lastno korist. Zato sindikati upravičeno trdijo, da je družba pred polomom, da letala niti niso varna in uprizarjajo proteste in stavke, ki so pripeljale do letalskega kaosa. Kako je reagirala vlada? Popolnoma nemočna, je kontrolo nad letalskim delovanjem vrnila vojakom. Neverjetno, potem, ko jih je krivila raznih grehov in prikazala kot anahronizem sedanjega časa. Sedaj je napovedala še ukinitev vseh nerentabilnih poletov na dolge proge. To bo seveda nov prihranek v izdatkih (letos je do oktobra družba prejela že 2.500 milijonov pesov za kritje deficita). Odslej se bo posvetila predvsem notranjim in regionalnim poletom. Je to prava rešitev?
Se še niso zbudili. Opozicija je ob hudem udarcu zmage gospe Cri-stine padla v nezavest. In kaže, da se še niso zbudili. Čeprav imajo še vedno večino v poslanski zbornici, sploh ni delovanja. Pozitivni zakonski osnutki, ki jih je opozicija v preteklosti spravila v tek, sedaj tudi spijo in kaže, da bodo zapadli. V novem obdobju bo vlada z zavezniki imela absolutno večino v obeh zbornicah in s tem prosto pot za kakršen koli ukrep. Radikali skušajo preurediti stranko a doživljajo hude notranje prepire. Državljanska koalicija (Elisa Carrio) pa se pomika proti levici. Zapustila jih bo polemična poslanka Patricia Bullrich, ki je za njih »preveč na desni«. Kdo še kaj razume?
44. PRISTAVSKI DAN
Slovenec sem, tako je mati dajala
MENDOZA
Oktet Vrtnica iz Nove Gorice
V nedeljo 30. oktobra je bilo na Slovenski pristavi praznično vzdušje! Vse navzoče, zlasti goste bratskih domov, je toplo pozdravil napovedovalec Jože Rožanec. Ob lepem številu narodnih noš, sta dvignila zastavi predsednik doma Andrej Golob in predsednica odseka Zveze žena in mati, ga. Marta Križ Golob. Nato
doživetja v takratnem zgodovinskem trenutku. Orisal je sedanjo krizo v Sloveniji in smatral, da je ta lahko izziv za preporod slovenske družbe na krščanskih temeljih.
Sledila je akademija pod naslovom »Pogledi in občutki ob 20. obletnici samostojne Slovenije«. V
je krajevni župnik g. Franci Cukjati blagoslovil nove stopnice in dvigalo. Sledila je sv. maša, ki jo je daroval dr. Jure Rode, ob somaševanju našega župnika in g. Franceta Himmelreicha. Pri sv. maši je ubrano prepeval Pri-stavski zbor pod vodstvom ge. Anke Savelli Gaser, ki je to mašo čudovito uglasbila in prvič izvajala! Na orglah sta spremljala German Zacoro Nielsen in ga. Anka S. Gaser.
Dr. Jure Rode je poudaril, naj molimo za duhovnike, naj ponižno priznamo grešnost nekaterih izmed njih, obenem pa oznanjamo svetle strani duhovniškega delovanja na vzgojnem, misijonskem in karitativnem področju in še posebno pri nenadomestljivem podeljevanju zakramentov. Vzpodbujal nas je naj delamo in molimo, da bomo napredovali, ter zatrdil, da je javno delo izraz ljubezni do bližnjega.
Po zelo okusnem kosilu smo bili povabljeni na kulturni program.
Najprej je navzoče pozdravil predsednik Društva Slovenska pristava Andrej Golob, ki se je zahvalil vsem Pri-stavčanom, ki požrtvovalno delajo na vseh področjih, da se slovenstvo ohranja na Pristavi.
Sledil je pozdrav predsednika Zedi-njene Slovenije prof. Francija Žnidarja, ki je poudaril prijaznost Pristavčanov do vseh gostov in nam čestital ob obletnici doma.
Na vrsti je bil slavnostni govornik prof. Avguštin Vivod. S ponosom je povezal proces osamosvajanja naše domovine z našim skromnim doprinosom. Doživeto je navedel lastna
zamisli in režiji Dominika Oblaka so nastopajoči predstavili, v sliki, besedi in pesmi, občutke vseh zdomskih Slovencev, od žalostnega slovesa od domovine, preko težko pričakovanih pisem domačih, vživljanja v nove razmere, ustvarjanja slovenskih domov, do aktivnega sodelovanja s prvo povojno demokratično vlado, s prepričevanjem vplivnih Argentincev, naj Argentina čim prej prizna samostojno Slovenijo, ter z množičnim shodom na Majskem trgu in sv mašo v stolnici.
Recitatorji Gabrijela Bajda Križ, Marija Zurc, Miloš Mavrič, Boštjan Mo-dic in Ivo Urbančič so izredno občuteno podali lepo besedilo, izpod peresa Dominika Oblaka, medtem pa smo si ogledali zanimive priložnostne slike. Ob koncu je čudovito zapel nekaj domovinskih pesmi Goriški oktet Vrtnica in tudi izvabil petje publike pri zadnji izmed njih.
Pohvaliti moramo tudi vse skrite sodelavce! Za predstavitev slik je bil zadolžen Tomaž Kenda, za luči in zvok Adrijan Gaser in Pavel Grohar, za scenski prostor pa Andrej Golob.
Slavje se je zaključilo na zelo originalen način, namreč s kresom, plesom otrok, mladih in vseh, ki so se želeli pridružiti. Kar nekaj pesmi smo prepeli v prijateljskem vzdušju ob ognju na pristavskem vrtu, za name-
ček pa nam jih je še nekaj poklonil oktet Vrtnica, ki je tako lepo pel, da bi ga še in še poslušali!
Odšli smo pozno v noč, v ušesih in v srcih pa nam je še vedno donela pesem Slovenec sem, tako je mati d'jala!
AG
Letos se je v Mendozi vršil že 23. Festival zborov Canta-pueblo. Udeležilo se ga je 68 zborov z nad 1500 pevci iz mnogih krajev Argentine, Venezuele, Brazilije in tudi slovenski oktet Vrtnica iz Nove Gorice
Ansambel je prejel številna priznanja na zborovskih tekmovanjih doma in po svetu. Nastopal je po Evropi, v Izraelu, Združenih državah Amerike, Kanadi, Avstraliji, Braziliji, Južni Koreji, Jordaniji in tudi v Argentini. Redno obiskuje slovenska izseljenska društva in verska središča po celem svetu. V okviru turneje v Argentini je nastopil, poleg Veleposlaništva in slovenskih domov v Buenos Airesu, tudi z dvema nastopoma na Festivalu Canta-pueblo ter pri rojakih Društva Slovencev v Mendozi.
2. novembra je prvič nastopil v Teatru Independencia na otvoritvenem tematskem koncertu festivala posvečenemu sakralni glasbi.
Poleg še dveh zborov, je nastopil tudi Slovenski men-doški oktet. Mendoščani so zapeli vesele slovenske pesmi, ki zelo navdušijo argentinske prijatelje, ki na koncertih sledijo slovensko narodno petje. Aplavz je potrdil petje mendoških fantov (glej opis posebej) . Oktet Vrtnica se je predstavil z desetimi pesmimi slovenskih, ruskih, starih in sodobnih komponistov. Dvorana ni najbolj primerna za zborovsko petje. Na odru smo pogrešali akustično kamero, ki mnogo doprinese k zvočnemu uspehu zborovskega nastopa. Oktet je bil brez dvoma najboljši zbor festivala. Petje je bilo istovrstno, pevci so bili odlično povezani med seboj. V primeru solista, ga je skupina pravilno in amalgamirano povezala. Ansambel je zvenel enotno, izražal modulacije in pravo ritmiko, doživeto prostost in s precizno vokalno pripravo. Dolgi aplavz je potrdil uspešno izvajanje pripravljenega programa.
Drugi nastop se je vršil v mestni dvorani Nave cultural. Zapeli so tudi pet slovenskih pesmi. Kernjakova Mojcej in Vodopivčeva Žabe sta želi največji uspeh. Morali so dodati še nekaj pesmi. Ponosni nad rojaki smo Slovenci doživeli lep in nepozaben večer.
Naslednji dan je Cantapu-
eblo priredil za vse goste izredno doživetje v mendoških Andih, v Puente del Inca, blizu Laguna de Los Horcones: poklon in počaščenje matere narave. Odzvalo se je blizu 270 pevcev. Z mogočno južno steno najvišje gore Aconca-gue v ozadju, so zapeli nekaj
dino. Opažamo, da je pesem vrednota, ki veliko pomeni mlademu rodu. Obisk Vrtnice je posebno navdušil fante našega mendoškega okteta. Skupaj so peli in mnogo sanjali o svojem prihodnjem gostovanju v Sloveniji.
Mendoško Društvo je iz-
pesmi in se fotografirali vsi skupaj ter vsak zbor posebej. Skoraj triurno občudovanje veličine mendoških raznolič-nih gora je ustvarila nepozaben vtis posebno gostom, ki so prvič doživeli izredno izkušnjo.
V soboto so gostje iz Nove Gorice nastopili v Slovenskem domu Koncert so posvetili svojim rojakom. Polna dvorana jih je navdušeno sprejela. Slovenski srenji ki je bila
MENDOŠKI OKTET
Na festivalu Cantapueblo
Prijetno presenečenje predstavlja prepevanje Slovenskega mendoškega okteta. Sestav namreč že več kot desetletje deluje v kulturnem okolju, kjer je slovensko fantovsko petje in tudi sicer petje v manjših zborovskih skupinah, prava eksotika. Vztrajno, radovedno in občudujoče člani okteta poskušajo odkrivati tradicijo slovenskega petja v oktetu, vestno in marljivo se poglabljajo v partiture in na osrednjem koncertnem prizorišču v Mendozi v Teatru Independencia sta izvedbi pesmi dveh primorskih skladateljev (Ljubavne iz Rezije Rada Simoniti-ja in Na Vipavskem Vinka Vodopivca) odstirali velika prizadevanja članov okteta po ubranem skupnem petju. Solidni glasovi, muzikalni naboj in predanost slovenski pesmi so tiste vrline, s katerimi navdušuje Slovenski mendoški oktet. Seveda pa so člani sestava tako in drugače še zelo povezani s svojim okoljem in tudi v njihovih interpretacijah še vedno izstopa tudi pripadnost argentinskemu miljeju, kjer je vendar v ospredju glas kot ga oblikuje narava. Vsekakor pa trenutna zasedba prepeva že precej bolj ubrano kot sestav, ki prepeva na zgoščenki Lipa zelenela je, izdani leta 2001. Ta zapis je nastal ob priložnostnem nastopu Slovenskega mendoškega okteta, ob izvedbah zgolj treh skladb, zato seveda ne more ponuditi verodostojne celostne glasbene ocene.
Tatjana Gregorič, glasbena urednica Radia Koper, diplomirana muzikologinja sociologinja in publicistka
navzoča na vseh koncertih, je najbolj ugajal prav nastop v Slovenskem domu. Navdušenje je rastlo od pesmi do pesmi. Težko je bilo končati petje. Nadaljevalo je dolgo v noč ob empanadah in mendoški kapljici ter s spremljavo harmonike. Naša narodna pesem razveseli starejše in tudi mla-
rabilo vsak prosti čas gostov z namenom, da bi čim globlje spoznali Mendozo, novo kulturo in življenje rojakov v drugačnem svetu. Obiskali smo vinarno Salentein, ki je izraz novih smeri mendoškega vinogradništva, danes napredno tehnologijo, dobra vina in novo usmerjen »enoturizem« (vinarne in turizem). V nedeljo po sv. maši smo skupaj s tridesetimi rojaki doživeli sintezo argentinske folklore v Cabana Tulumaya v Riva-daviji. Po dviganju slovenske in argentinske zastave smo spoznali kreolske konje in gavčovske spretnosti, pokusili smo empanade in asado z men-doškim dobrim vinom in se dolgo zamudili ob plesu argentinske folklore.
Gostovanje okteta Vrtnica je mendoškemu muzikalnemu svetu in posebno prijateljem Društva Slovencev v Mendozi podarilo bogato doživetje, ob 30. obletnici svojega uspešnega delovanja. Upamo, da so se vrnili na svoje domove veseli in navdušeni . Spoznali so Mendozo, nove ljudi, drugačen kulturni svet, nepoznano men-doško naravo in skupino rojakov ter navezali nova prijateljstva. Upamo, da se obisk še ponovi.
V imenu vseh novih prijateljev in odbora našega Društva čestitamo veselim pevcem in umetniškemu vodji dirigentu Marku Munihu. Zahvala tudi vsem ki so s svojim sodelovanjem pomagali k uspehu nepozabnega gostovanja.
Božidar Bajuk
70 let Svoboi
S	I	•	• V •	•	I	V I •	I	I v • i •	V	v • | •
tem skromnim »prazničnim« izvodom želimo obeležiti važen zivljer toliko idealov, žrtve in ljubezni, kot jih je bilo v teh letih vloženih v p
I	I	• • | | • v • | •	•	| • v •	I • v	I	I	•	•
do sedanjih dni življenja pod južnim križem, z obrazom obrnjeni
II	•	•	• •	I •	v	I VI •	v, I • •
bodo v opomin, pogum in ponos, njim, ki so že odšli, pa v spostljiv p
MARKO KREMŽAR
Pred 70 leti in potem ...
PAVLINA DOBOVŠEK
Ne spomnim se kdo je prvi prinesel domov Svobodno Slovenijo. Verjetno je bila ta, ki je bil časnikar pri Slovencu, mogoče pa tudi brat France, za katerega sem vedel, da je bil tiste čase v »ilegali«, čeprav sem bil še premlad, da bi mi zaupali kaj več. Bilo je v prvih mesecih italijanske okupacije in Evropa je bila sredi druge svetovne vojne.
List z naslovom, ki je zvenel kakor sanje, je bil razmnoženina, tiskan na ročnem ciklostilu, kjer niso bile vse strani enako berljive, a je imel posebno privlačnost: bil je »ilegalen«. To je pomenilo, da je bilo nevarno, če bi ga dobili pri tebi Italijani, še veliko nevarneje pa je bilo za tiste, ki so ga pisali, tiskali in raznašali po mestu in po deželi. Vedel sem, da so delali to skrivaj člani Slovenske legije, podtalne organizacije Slovenske ljudske stranke. Nisem pa takrat še vedel, da je list pisal in organiziral razpečavanje mladi odvetnik Miloš Stare, ki je bil ne dolgo prej izvoljen za poslanca iste stranke v Beograjskem parlamentu. Ta pogumni in požrtvovalni politik se je od prvega dne okupacije skrival pred Italijani, kasneje pa tudi pred Nemci in komunisti. Skupaj s poslanskim kolegom Rudolfom Smersu-jem je organiziral podtalno odporniško gibanje Slovensko legijo in prevzel nase skrb za izdajanje in širjenje glasila, katerega naslov je bil hkrati politični program: Svobodna Slovenija.
Ilegalna literatura za dijaka v tistih časih ni bila novost, saj je bilo po gimnazijskih razredih in hodnikih pa tudi zjutraj po cestah pogosto videti razne skrivaj širjene propagandne letake, ki so bili sprva vsi usmerjeni proti okupatorju. Kmalu pa so pričeli eni, ki so imeli oznako OF, vedno pogosteje napadati »domače izdajalce« za katere sprva nihče ni vedel, kdo naj bi bili. Ko so pa komunistični atentatorji začeli moriti po mestu, partizani pa po deželi zavedne rojake, ki so bili po večini verni katoličani, ter jih hkrati blatiti, da so izdajalci, je bilo kmalu jasno kdo je kdo. Komunisti so pod krinko Osvobodilne Fronte pričenjali revolucijo.
Še preden sem dobil v roke prvi izvod Svobodne Slovenije me je neki znanec, ne dosti starejši od mene, že povabil, naj mu pomagam trositi ilegalne letake. Ko sem jih pokazal bratu je potrdil, naj jih le raztrosim pa pazim, da me ne dobijo Italijani. A to so bili navadni lističi z gesli in simboli pa tudi s kratkimi sporočili o italijanskih, vedno pogosteje pa tudi o partizanskih nasiljih. Med tem ko smo te trosili zvečer ali zgodaj zjutraj po ulicah, se je širilo glasilo Svobodna Slovenija od rok do rok.
Če se prav spomnim, je bilo po odhodu brata Franceta v oboroženo ilegalo, maja 1942, ko me je obiskal nek
starejši znanec in me vprašal, če sem pripravljen sodelovati v Slovenski legiji. Seveda sem navdušeno pritrdil, a je rekel, naj prej govorim z očetom in da bo prišel kasneje po odgovor. Ko sem zvečer to povedal atu mi je najprej razložil, da je to potrebna stvar, da je bil brat France med prvimi člani te organizacije, a da moram biti previden, ker je delo v ilegali nevarno in da se moram za to odločiti sam.
Ko me je nekaj dni kasneje spet obiskal isti znanec, sem mu odgovoril, da sem pripravljen delovati v Slovenski legiji. Nato je fant potegnil iz žepa križ in listek na katerem je bilo besedilo prisege s katero sem se zavezal, da bom delal za blagor in svobodo slovenskega naroda ter da ne bom pod nobenim pogojem izdal nikomur imen ostalih članov Legije, ki bi jih poznal. Ko sem to prisegel je povedal, da bo moja naloga deliti poleg ostalega propagandnega gradiva tudi Svobodno Slovenijo. Povedal mi je katerim družinam v naši okolici naj nesem izvode, ki jih bom prejel pa tudi naj počasi ta krog razširim. To sem po svojih skromnih močeh delal dokler nisem odšel kasneje tudi sam k domobrancem.
Nekaj let po tem sem naletel na časopis nepričakovano v begunskem taborišču Špital. Ko sem nekoč obiskal ata v majhni sobici, katero mu je določila taboriščna uprava za pisarno, kjer je pisal in urejal razmnoženi list Taboriščnik, sem zagledal med raznimi papirji in nemškimi časopisi nekaj razmnoženih listov z naslovom Zedinjena Slovenija. Ata mi je pojasnil, da mu je nekdo prinesel skrivaj iz Italije izvod lističa, ki ga izdajajo v tamkajšnjih begunskih taboriščih, kot nadaljevanje medvojnega ilegalnega glasila. Ugotovil je, da ima njegov kolega v Italiji boljša poročila iz Slovenije, kot jih je lahko dobival on, ker je imel stike s Trstom, kamor so prihajale redno vesti tudi izza železne zavese.
V Argentino je prišla Svobodna Slovenija pred mano. Ko sem s starši zapustil emigrantski hotel in se nastanil pod streho gostoljubne Zidarjeve hiše, je bila atova prva pot v mesto na Victor Martinez 50, kjer je bila takrat pisarna Društva Slovencev. Ko se je proti večeru vrnil, je povedal, da se je srečal z mnogimi starimi znanci, predvsem pa z Milošem Staretom, ki zdaj v Argentini že nekaj mesecev nadaljuje z izdajanjem Svobodne Slovenije in sicer kot tednik. Potegnil je iz žepa lepo zložen časopis in ga razgrnil po mizi. Do takrat sem poznal list s tem imenom le kot razmnoženino, tokrat pa sem videl pred sabo lepo tiskane strani, z velikim pokončnim naslovom od katerega nisem mogel odtrgati pogleda. Bil je povezan s spomini in vzbujal je upanje na svobodo naše domovine.
Bilo je v jeseni leta 1941. Takrat sem bila uradnica pri radijski postaji v Ljubljani. Nekega dne mi je moja sodelavka izročila nekakšne tiskovine in mi zaupno prišepnila, naj jih preberem kadar bom sama, nato naj jih pa dobro skrijem. To se mi je zdelo precej čudno, posebno njene pripombe, saj pred svojimi starši nisem nikoli imela tajnosti. Ko sem lističe odprla, sem videla naslov »Poročevalec OF«. Že na prvi strani mi nekaj ni bilo všeč. Iz radovednosti sem jih pa vendar brala, ker so bili opisani dogodki, o katerih navadni Ljubljančani nismo nič vedeli. Takrat sem že bila zaročena s svojim bodočim možem in se mi ni zdelo prav, da bi mu kaj prikrivala. Ko sem mu liste pokazala, me je presenetil njegov resni obraz, še bolj pa pripomba: »Tega raje ne beri. Kmalu ti bom prinesel nekaj drugega.« Že v kratkem času mi je prinesel prvo številko lista »Svobodna Slovenija«. Všeč mi je bilo ime, še bolj pa vsebina in tako sem vsako novo številko nestrpno pričakovala.
Slovenijo so v tistem času zasedli trije okupatorji in vsak je po svoje izvajal nadoblast. Ljubljana je bila pod italijansko zasedbo in Italijani so uvedli svoj red. Najprej so nam blokirali radijske aparate, da smo lahko poslušali samo ljubljansko radijsko postajo - seveda poleg italijanskih. Nad časopisi in radiem so izvajali strogo cenzuro. Kmalu smo opazili, da so bila tiskana poročila ista, kakor jih je objavljal naš radio. Torej smo Slovenci smeli izvedeti le, kar se je zdelo prav okupatorju. Zato je bilo razumljivo, da sem nestrpno čakala na vsako novo številko »Svobodne Slovenije«, ki je poleg domačih novic prinašala tudi svetovne dogodke - zlasti potek vojnih operacij. Tiskala se je tajno, enako tajno je bilo tudi njeno razdeljevanje. Raznašalci so jo delili samo med zaupne osebe in večinoma ponoči. Poročila so prihajala direktno iz terena, posebno, ko so se ustanovile vaške straže. Zunanja poročila pa so bila posneta iz novic, ki
Moje doživetje
so jih pošiljali tajni radiood-dajniki. Tiskala se je na različnih krajih, ker so urednike, sodelavce in posebno še raz-pečevalce zasledovali tako partizani, kakor tudi okupator. Takrat je bilo v Ljubljani življenje težko. Italijani so zapirali može in predvsem mlade fante in jih deportirali v taborišča v Italiji, partizani pa so streljali in ubijali ljudi, za katere so slutili, da niso bili pristaši marksizma. Tudi aretacije po domovih na podeželju in v Ljubljani so bile na dnevnem redu. Takratno življenje v Sloveniji je bilo tako težko, da ga lahko razume samo tisti, ki ga je takrat sam doživljal.
V takšnih razmerah je pred 70 leti začela izhajati »Svobodna Slovenija«. Če tiste čase ocenjujem iz svojega sedanjega zornega kota, se mi zdi, da je bila glas in krik razbolelega ljudstva, ki je bilo teptano v svojih najglobljih narodnih čustvih in v svoji človekovi časti.
Časopis je kasneje moral prenehati izhajati. V začetku leta 1948 pa je v Buenos Airesu »Svobodna Slovenija« ponovno vzniknila in nas še danes redno tedensko obvešča in tudi povezuje. Njeni ustanovitelji so bili veliki slovenski rodoljubi, ki se niso ustrašili težav, ko so med vojno morali celo menjavati svoja bivališča, da so si reševali življenje. večina jih že počiva pri Bogu in mnogi med njimi ležijo v grobiščih po slovenski zemlji. Spomin nanje naj bo mlajšim rodovom svetel zgled poštenja in ljubezni do vsega slovenskega ter upanje v dobro prihodnost slovenskega naroda.
Moje iskrene čestitke uredniškemu odboru, združene z željo, da bi »Svobodna Slovenija« ostala zvesta načelom, katere so imeli njeni ustanovitelji, sodelavci in posebno razpečevalci. Ta načela naj bi bila gibalna sila njenega obstoja in poročanja.
Naslovnica enega izmed ilegalnih medvojnih izvodov
dne Slovenije
ljski jubilej našega lista. Težko je na skrajno omejenem prostoru opisati isanje, tisk in razpečavanje tednika. Od krutih let vojne in revolucije, m v samostojno državo Slovenijo, se prepletajo spomini. Naj nam oklon. Svobodna Slovenija je in ostane nenehen ideal vseh Slovencev.
KATICA CUKJATI
Nekaj spominov na naš tednik
Spomini so vedno osebni in selektivni. S tem opozorilom bi rada nanizala nekaj utrinkov v zvezi z našim tednikom. Spominjam se, ko sem na vabilo takratna predsednika Zedinjene Slovenije Boža Starihe, imela govor ob proslavi 29. oktobra - narodni praznik in dan slovenske zastave. Po govoru se mi je približal Miloš Stare, ki je bil nekaj let prej moj profesor na slovenskem srednješolskem tečaju, in me je vprašal, kdo mi je sestavil govor ali če sem ga od kod prepisala. Rekla sem, da sem marsikaj brala, a da sem govor sestavila sama. »Če pa je tako, bi Vas pa prosil, da bi kdaj napisali kak članek za Svobodno Slovenijo.«
Ta stik pa se potem ni omejil le na oddajo občasnega članka, temveč na številne razgovore, na Staretovo zanimanje, če poznam mlajše, ki jih je politika v širšem in ožjem pomenu besede
pri srcu ter bi bili sposobni, kaj pametnega napisati - seveda po slovensko. S časom in kar naglo so se ti stiki spremenili v prijateljstvo. Tako sem zvedela, koliko je pogrešal kot prijatelja in sodelavca Jožeta Kro-šlja in Pavla Fajdigo st., takrat že oba pokojna. Pavleta Fajdigo je cenil kot razgledanega človeka predvsem v svetovni politiki. Odlično se je razumel z Jožetom Košičkom. Tega zadnjega sem poznala iz člankov. Na Staretovo vabilo sem obiskala Košičkovo predavanje o perspektivah za Slovenijo. Nihče ni slutil, da je bilo to njegovo zadnje predavanje. Slušatelj je lahko takoj zaznal, da ima pred sabo govornika, ki ni bil le inteligenten, temveč izredno nadarjen - genialen in neverjetno razgledan na področju mednarodne politike. Košič-kovi članki v Svobodni Sloveniji so bili pravi užitek po jasnosti in načelnosti. Miloš Stare mi je komentiral, da kadar mu zaradi kakšnega razloga kdo ne odda pravočasno prispevka, pokliče J. Košička po telefonu. Ta je takoj odšel v tiskarno in v četrt ure imel sestavljen prispevek: vedno nekaj novega, zanimivega in sodobnega.
Miloš Stare kot urednik je sovražil improvizacije. Želel je čim prej imeti pred sabo celotno sestavo vsebine tednika. Bil je izredno pozoren na to, da se ne bi vtihotapili morebitni »tiskarski škratje«. Kljub temu se jim včasih ni mogel izogniti, kot takrat, ko je v božičnem Smersujevem uvodniku, namesto da bi
Miloš Stare, začetnik in mentor našega lista
se bralo - kot je pravilno napisal Rudolf Smersu: »Naj bi Slovenci poslušali angelski glas miru«, je bilo objavljeno: »Naj bi Slovenci poslušali angleški glas miru«. Ta pomota je Stareta motila dolgo časa.
Vsak članek je mnogokrat prebral ter je polagal izredno važnost na uvodnik kot kažipotu smeri našega tednika Svobodna Slovenija. Lektoriranje člankov pa je Stare zaupal Danici Petriček, ki je z veliko odgovornostjo izpolnjevala to delo. V mojem primeru mi je potrpežljivo razlagala, v čem se moram stilistično in slovnično popraviti, a vedno z spodbudnimi besedami in navdušenjem.
Staretu je v tistem obdobju zvesto stal ob strani marljivi, miroljuben, vedno pripravljen na lepe stike, s prepričanjem in velikim spoštovanjem Slavi-mir Batagelj. Po smrti Franje Golobove je bil Batagelj Staretu v veliko oporo - pravi prijatelj, ki ga je obiskoval na domu in mu pomagal, kjerkoli je bilo potrebno. Staretova smrt je Batagelja zelo prizadela. Ni čudno, da mu tako kmalu sledil v neskončnost k Bogu.
Stare je videl na področju časnikarstva velike možnosti za mladega Gregorja Batagelja. Ocenjeval je, da ima izredne sposobnosti za časnikarstvo in da lahko prispeva svežino in nove prijeme pri časopisu. Glede Gregorja Batagelja pa je Miloš Stare imel želje po ekskluzivnosti. Se spominjam, kolikokrat je omenil, kaj vse bi še Gregor lahko naredil pri Svobodni Sloveniji, če ne bi pel v zboru, igral na odru, igral nogomet, vodil kolonije, itd., itd. »Povsod je, jaz ga pa potrebujem pri Svobodni Slovenji, ko tako izvrstno piše.« Ali bi se Stare lahko kdaj predstavljal, da bo z leti Gregor postal naš zvesti poročevalec iz Slovenije?
Stare bi si želel, da bi za njim Tone Mizerit prevzel uredništvo Svobodne Slovenije. Bil je ožji sodelavec, ki je predstavljal mlajšo generacijo in edini, ki je bil tudi profesionalno odlično pripravljen, a Stare je mislil, da bi zaposlenost v argentinskem časnikarskem svetu Mizeritu to težko dopustila. Si predstavljam, da sedaj iz onostranstva zadovoljno in brezskrbno opazuje, kako je s Svobodno Slovenijo v teh novih časih slovenske zgodovine.
Na veliki četrtek je bilo vsakoletno »obvezno« srečanje vseh sodelavcev Svobodne Slovenije pri klasičnem »golažu« v Slovenski hiši. Bili so prijetni trenutki klepeta in medsebojnega spoznavanja. Na nek način smo v teku časa vsi ostali v srcu povezani, kljub morebitnim fizičnim razdaljam.
Dodala pa bi še to: ne vem, kdo je tedniku izbral ime Svobodna Slovenija. S sedanje perspektive ugotavljam, da ne bi mogel izbrati lepšega, boljšega, preroškega naslova. Tednik nosi ime naših stoletnih sanj, hrepenenja, pričakovanja in uspehov!
GREGOR BATAGELJ
Ko redno berem številke našega tednika, sem vsakič presenečen nad praznovanjem okroglih obletnic. Kaj? Toliko? Že?
In zdaj me urednik Tone opozarja, da je na vrsti SvSlo, torej mi (to ni tako striktno. Vse obletnice smo »mi«, a v tem primeru me praznovanje bolj od bliže - še pobliže -poveže.)
V mladih letih me je kdaj prijelo, da bi poznal, videl katero izmed številk, ki so izšle v času okupacije Slovenije, pa me je podatek, da se je le nekaj številk rešilo, hitro zaustavil. Nisem vprašal, a ker jih nikoli ni bilo videti na nobeni razstavi, na nobeni sliki (razen ene v zborniku), sem si predstavljal, da je kak izvod kje na varnem v kata-kombskih arhivih v Sloveniji. Najbolj mi je v spominu ostala anekdota - skoraj kinematografska - o dogodku, ko so v tiskarni, kjer se je tiskala Svobodna Slovenija, okupator naredil preiskavo, da bi jo našli. In oficir, ki je vodil preiskavo, je sedel na skladovnici papirja, pod katero so bili že tiskani izvodi ...
Naša družina je vseskozi povezana z argentinskim izhajanjem Svobodne Slovenije. Pakiranje, pisanje, korigiranje, sodelovanje v uredniškem odboru, v odboru konzorcija ... Bila nam je (in nam je še danes) velika čast, da smo bili zraven pri vsako-tedenskem rojevanju bitja, ki ima zelo kratko dobo »nosečnosti«, komaj sedem dni.
A to so bolj osebni, družinski pogledi na dolgo dobo
Zadnja »stara« ekipa Svobodne na eni izmed sej: Jožko Krošelj, Miloš Stare, Pavel Fajdiga in Slavimir Batagelj
tednika, ki je z leti postal najstarejši tednik izven slovenskega etničnega prostora. In postal je to ne samo »por antigüedad«, zaradi izumrtja konkurence, ampak zaradi tega, čemur nekateri pravi-
1941 - ??!!
jo »argentinski čudež«, torej zavezanosti zvestobi slovenstvu in vrednotam ter žrtvam, ki so z njo povezane. V tej zvestobi pridejo - pridemo -zraven vsi: od piscev preko urednikov, tiskarjev, poverjenikov in ne n azadnje bralcev. Vse te pa povezujejo oziroma so njen najmočnejši člen naročniki, brez katerih te verige ne bi bilo.
Kdo vse je polnil strani tednika! Najuglednejši misleci, ki so bodrili in jasnili prostor in čas v izseljenstvu (Skoraj si ne morem predstavljati božične ali velikonočne številke brez pesmi p. Vladimira Kosa in ilustracije Ivana Bukovca ali koga od likovnih umetnikov). Pa tudi najpreprostejši člani Domov in društev, ki niso hoteli, da bi prireditev, tekma, srečanje, nastop odšel v pozabo, za kar so se potrudili in napisali poročilo. In tako kot je z odkritjem pisalnih znakov določen začetek zgodovine človeštva, bi brez vsega tega bila zgodovina povojnega slovenskega izseljen-stva v Argentini precej manj bogata; veliko dogodkov bi bilo potisnjenih v pra-zgodo-vino, v ne-zgodovino.
Danes pa pravijo, da te ni, če nisi na internetu. V veliki meri je to res in SvSlo se lahko pohvali, da je tudi tam. Ne kot tednik, ampak po koledarjih in zbornikih, ki so veliko let povzemali slovensko življenjsko moč tako v Argentini, kot po svetu in do neke mere tudi v matični domovini. So neizčrpni vir misli in informacij, do katerih lahko dostopamo preko elektronske knjižnične
oblike Narodne in univerzitetne knjižnice. (Morda pa bo možno najti tudi obliko, po kateri bi tudi Svobodna Slovenija bila na razpolago v e-obliki potencialnim naroč-
Z leve na desno: Rudolf Smersu, Jožko Krošelj, dr. Miha Krek, Pavle Rant, Masič, Miloš Stare in Jože Košiček, že v Argentini. Vsi povezani z življenjem tednika.
nikom in bralcem, ki nimajo časovno primernega dostopa do SvSlo v običajni papirnati obliki). Poleg tovrstnih idejnih in miselnih člankov je v njih vrsta literarnih spisov, od katerih se mi v prvo vrsto pri-rineta Škratec Rogatec Mirka Kunčiča in razmišljanja Abuja Sabuja Zorka Simčiča.
Če so bili omenjeni zborniki, se spodobi in je pravično, da se spomnim še drugih knjižnih izdaj Svobodne Slovenije, predvsem zbirke Svobodni pogledi v slovensko preteklost, sedanjost in prihodnost. V zgoščeni obliki so to bili priročniki, v katerih so povzeti ključni trenutki slovenske zgodovine: osamosvojitev izpod avstroogrske-ga jarma leta 1918, začetek komunistične revolucije, pa razvoj krščanske demokracije med Slovenci, med drugimi temami.
V naslovu je začetna letnica, ni pa končne. Je že res, da moramo biti pripravljeni, ker ne vemo »ne dneva, ne ure«, moramo pa tudi skrbeti, da ne bosta dan in ura prišla po naši krivdi. Vsi vemo, da bomo nekoč izginili, nihče - ki je pri zdravi pameti -pa ne išče samomora. Bodimo torej skrbni pri varovanju življenja slovenske skupnosti in vsega, kar je z njim povezanega. Tudi našega tednika.
Se beremo čez pet let!
(Čez pet, čez deset, čez trideset, čez ...)
V pričakovanju koncerta
Neučakano, navdušeno in z velikim zanimanjem v slovenski skupnosti v Buenos Airesu pričakujemo koncert mezzosopranist-ke Bernarde Fink in bas-baritoni-sta Marka Finka. Koncert, ki se bo vršil v Slomškovem domu ta petek 25. novembra ob 20.30 uri, je del ciklusa praznovanja 50-le-tnice Slomškovega doma s sodelovanjem Slovenske kulturne akcije.
Oba pevca sta nam domača, saj sta bila, dokler se nista preselila v Evropo, poznana in aktivna člana naše zdomske skupnosti. Ko sta pa prihajala na obisk, sta se takoj vključila in obiskala takratne prireditve in proslave. Tako imamo vtis, da sta na nek način stalno med nami. K temu občutku bližine pripomore njuna preprostost, lep značaj, pripravljenost na sodelovanje in prijaznost.
Zato morda pozabimo na njuno mednarodno priznano glasbeno kvaliteto, na vse, kar sta se v teh letih izpopolnila, saj skoraj ne moremo slediti vsem njunim nastopom, napredkom in uspehom. Njuna življenjska pot, ki ima mnogo prehojenih korakov, odkar sta odšla v stari svet.
Uspehi so ju vedno spremljali. Tudi priznanja in nagrade. Bernarda je leta 2002 prejela Prešernovo nagrado z odličnimi odmevi v tisku. V zadnjih letih si lahko privošči izbiro svojih interpretacij, kar razodeva, da je že dosegla velike uspehe in prestiž. Njen glas je ocenjen kot muzikalno zaokrožen, z osebno noto in barvo ter razpoznavnostjo, njene pevske izvedbe so interpretativno kvalitetne in odlično obvlada modula-
cije za interpretacijo različnih stilov in repertoarjev.
Marko Fink večinoma živi in deluje v Ljubljani. Po odhodu iz Argentine, ko je leta 1990 debutiral na opernem odru v Salzburgu v Verdijevi operi Otello, je nastopil na številnih priznanih evropskih odrih. Sedaj pa velikokrat nastopi na pomembnih koncertih, ko ga kar za nekaj tednov prikličejo kot solista v ZDA, Francijo, Švico, Španijo, Portugalsko, Nemčijo, Avstrijo, Italijo in seveda v Buenos Aires. Prejel je nagrado Prešernovega sklada leta 1999 kot operni in koncertni pevec.
Bernarda Fink in Marko Fink pa sta nam tudi znana po izdaji zgoščenke Canciones Argentinas (2006), Harmonia Mundi, z argentinskimi pesmi (Piazzolla, Guastavino, Gianedo, Buchardo, Gomez Carillo, A. William). Zgoščenka vključuje tudi nekaj duetov.
K o t neke vrste protiutež pa sta si oba solista izbrala enajst slovenskih sklad ate -ljev in nam podarila 32 biserov - pesmi. Kot solista in v obliki duetov sta pri založbi Harmonia mundi posnela in podarila slušateljem zgoščenko s slovenskimi samospevi z naslovom Pesmi in dueti. Slovenija!
Vsi odlični precedenti obeh koncertistov opravičujejo že vnaprejšnjo veselje in upe nad bližajočim se koncertom.
K.C.
SKA
Kam greš, Slovenija
Kulturni večer s predavatelji iz Slovenije. Drugi del.
Na večeru Slovenske kulturne akcije, v soboto, 8. oktobra sta v drugem delu nastopila, v obliki prostega podajanja, predsednik izvršilnega odbora stranke Nove Slovenije diplomirani ekonomist in menedžer Milan Matos in predsednik Rafaelove družbe dipl. teolog Lenart Rihar.
Naprej je predsednica SKA orisala v kratkih obrisih življenjsko pot obeh nastopajočih. Takoj nato je Dr. Milan Matos je nanizal svoje misli jasno, jedrnato s poudarkom na najbolj perečih vprašanjih, ki se dotikajo dva medsebojno tesno povezana področja - sedanja politična in gospodarska situacije v Republiki Sloveniji.
Pričel je z osrednjo problematiko evropskega prizorišča - to je svetovna kriza. Matos je z zaskrbljenostjo opisal sedanji položaj Slovenije, ko se država vsak dan zadolžuje za visoke vsote. V kratkih jedrnatih orisih je prikazal razvoj slovenskega gospodarstva od osamosvojitve do sedanjih časov. Kako je bila Slovenija občudovana zaradi svojega napredka, na pr. za časa predsedovanja Evropske unije.
Predavatelj je ugotovil, kako je sedanja slovenska gospodarska politika pod vplivom še vedno socialističnega mišljenja. To pa ni prepisati samo morebitnim zakonom, temveč prevladujoči ljudski mentaliteti. V podzavesti Slovenca je pričakovanje, kaj mu bo država dala, od kje bo prišlo nekaj pomoči brez osebnega truda in brez so-
delovanja pri produktivnem delu.
Milan Matos je opisal resnost kritičnega gospodarskega in finančnega sistema, kjer iz dneva v dan gredo v stečaj nova podjetja in tako kot padec domin požirajo v vrtincu še druga podjetja, ker se ne plačujejo storitve ali blago. Slovenski podjetniki so se preveč navadili na kredite, tako da posojena sredstva presegajo lastna, tveganje sredi te krize tako postane izredno nevarno.
Najbolj so prizadeta manjša in srednja podjetja, ki so vedno bila gonilna sila zahodnoevropske ekonomije. Vsi čakajo na državne odločbe, politično vodstvo, ki pa je na vladi, pa praktično nima jasne kratkoročne politike.
Kriza pa ni samo gospodarskega značaja, ampak je treba vključiti nespoštovanje zakonov s strani nekaterih oblastnikov, ter nepoštenost marsikaterega podjetnika, ki gleda samo na špekulacije za osebno obogatitev, ne pa na produktivnost. Nepoštenost vidnih osebnosti in tistih, ki so važni akterji na gospodarskem področju pa pomeni ne samo slab zgled, temveč povečanje nezaupanja v demokratične ustanove.
Če je Matos nanizal misli o slovenskem politično-gospodarskem okviru, je naslednji predavatelj Lenart Rihar podal položaj bolj z vidika preprostega državljana.
Ob pričetku predavanja je Lenart Rihar poudaril misel, da je prepričan, da bi z drugačnim vod-
stvom države Slovenija premagala težave evropske krize in ne bi zaostajala v rešitvah za ostalimi naprednimi evropskimi državami, saj ima vse pogoje, da bi uspešno polagoma premostila gospodarske kataklizme. Omenil je tudi, da slovenski državljani na matičnih tleh gledajo na politiko in politično delovanje z drugačnega zornega kota kot zamejci in zdomci, ki živijo v demokratičnih državah. Potrebno bo mnogo potrpljenja, da bodo prihodnje generacije, vzgojene v drugih svobodnih okoliščinah in brez predsodkov, preusmerile mišljenje v večjo odgovornost pri graditvi narodne in kulturne prihodnosti. Obstaja v Sloveniji mnogo verskih gibanj, ki pa se osredotočijo bolj na osebno poglobitev, molitev, karitativnosti, kot pa da bi se tudi zavedala pomembnosti sodelovanje v socialnopolitičnem prostoru. Slovenska mladina pa je del sodobne mladine, ki obožuje materialne dobrine, osebno srečo za vsako ceno; mladina, ki je pre-mnogokrat egocentrična in si ne želi prevzemati odgovornosti - ne v privatnem ne v javnem življenju.
Sledila je vrsta zanimivih vprašanj s strani publike, na katera sta odgovarjala predavatelja ter nam osvetlila marsikatera dejstva.
Razgovor se je nadaljeval spodaj pred veliko dvorano med za-kusko in v prijetnem ozračju kot vedno, ko nas osvežijo obiski iz Slovenije.
K.C.
k I V	V • I •	•
Naše življenje
Je božji dar. Je eden od dokazov, da nas Bog ljubi in da nam je dal en del samega sebe. Nismo bili vredni tega daru. A božja volja je nad vsem in božja ljubezen je večja kot mi, ki
smo Mu vsega dolžni.
Prejeli smo ta dar za nekaj časa na tem svetu, vsem pa je bil dan ta dar za večno življenje. Tako nas je Bog hotel imeti pri sebi za vso večnost. To je namen našega življenja na tem svetu. Moramo si večnost zaslužiti.
Nihče ne ve, koliko časa bo živel. Večnost pa je odvisna od tega življenja. Več ko bomo imeli zasluženja, lažje nam bo prestopiti od minljivega v neminljivo večnost. Ne navezujmo se na ta svet in na vse lepo, kar nas privlači. Večnost je lepša kot vse ustvarjeno vesolje. Vse bo minilo, samo večnost ostane. Minil bo čas joka in trpljenja. Minilo bo delo naših rok in potnega čela. Vse se bo končalo in tudi smrt ne bo imela več svoje moči, ker se bo vse spremenilo. Samo večnost bo ostala.
Tako glejmo v našo prihodnost. Sami si jo gradimo in sedaj. Glejmo na to, da bomo imeli čim več prtljage, to je, dobrih del, ki bodo za nas dobro govorila.
Bodimo dobri do vseh ljudi. Vsi so delo Svetega Duha, vsi so božja podoba in vsi so tempelj Svetega Duha. Boga častimo,^ če ljubimo ljudi.
Življenje je polno takih priložnosti. Tako kot je Bog široko-gruden do nas, bodimo tudi mi do Njega, to je, do ljudi. To je prava ljubezen in ravno ta naj napolni naš obstoj v tem času. Ni tako težko napolniti naših nahrbtnikov, če imamo naše oči in roke odprte za dobro. To, kar storite temu najmlajšemu, Meni storite. Samo tako bo naše življenje imelo svoj smisel in si bomo zagotovili večnost in našo prihodnost.
NOGOMET
Novi selektor (še) ni uspel
Slovenska nogometna reprezentanca je na prijateljski tekmi v Stožicah izgubila proti ZDA z 2:3. Stadion Stožice je bil polovično zaseden: gledalcev je bilo dobrih osem tisoč.
Slaviša Stojanovic ni najbolje začel kariere na selek-torskem stolčku slovenske izbrane vrste. Ameriška vrsta mu je za debi zabila tri gole, za nameček pa bila zlasti v prvem polčasu zelo nevarna prav iz prekinitev, visokih podaj v kazenski prostor in hitrih prehodov v napad, na kar je svoje izbrance opozarjal v zadnjem tednu. Toda v drugem polčasu so Slovenci le pokazali malce lepši obraz, iz česar bo novi selektor bržčas lahko potegnil določene smernice za naprej.
Slovenski selektor je v začetni postavi poskrbel za manjše presenečenje v očeh ne toliko podrobnih spremljevalcev slovenske vrste. Na položaju defenzivnega vezista je namreč zaigral povratnik v izbrano vrsto Da-rijan Matic. Ob njem je bil Armin Bačinovic, vrsto treh ofenzivnih vezistov so sestavljali Zlatan Ljubijankic, Josip Iličic in Andraž Kirm, v napadu pa je začel Tim Matavž. Kapetanski trak je od tokrat odsotnega Roberta Korena nasledil vratar Samir Handanovic.
Prav Matic pa je bil glavni krivec pri prvem golu na tekmi. Potem ko sta imeli uvodoma obe ekipi lepi priložnosti, si je Matic v deveti minuti privoščil nepazljivost pri sprejemu žoge v bližini kazenskega prostora, kar
je kaznoval Edson Buddle s strelom z 18 metrov.
Po zadetku se je začetna prevlada Američanov nehala, Slovenci pa so zapretili prek Andraža Kirma in Tima Matavža v 13. in 18. minuti. V 26. je domačim uspelo izenačiti. Ljubijankic je podal v prazen prostor za obrambo ZDA, Matavž je prišel do žoge in akcijo učinkovito končal.
Kmalu so Slovenci duhovito izvedli prosti strel. Iličic je podal na desno do Miša Brečka, ta je prišel do strela iz bližine, a žogo poslal mimo daljše vratnice. Kazen za to zapravljeno priložnost je sledila že v naslednjem napadu. Po kotu je v kazenskem prostoru najvišje skočil Dempsey in z glavo matiral Handanovica za ameriško vodstvo z 2:1. Že nekaj trenutkov pozneje je bilo 3:1, potem ko je Fabian Johnson padel v slovenskem kazenskem prostoru, Altidore pa je zanesljivo zadel z bele točke.
Stojanovic je ob polčasu Matica menjal z Renejem Krhinom, Iličica pa z Valter-jem Birso. Ko je Matavž zatresel vratnico, je gol »visel« v zraku. Ta je padel v 61. minuti, ko je zaostanek znižal prav napadalec PSV iz Eindhovna.
V zadnjem delu tekme so gosti bolj ali manj pazili na rezultat, medtem ko Slovencem nikakor ni več uspelo izpeljati spodobnejše akcije z izjemo prostega strela Bir-se v sodniškem dodatku, ko je z 20 metrov meril malce previsoko.
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
OB 2. obletnici SMRTI ŠKOFA ROZMANA
Dne 16. novembra t.l. sta minuli dve leti od tistega žalostnega dne, ko je v Clevelandu v Severni Ameriki prenehalo biti plemenito srce škofa dr. Gregorija Rožmana. ...
prva seja novega upravnega sveta d. s.
Kot smo že poročali je v oktobru bilo izvoljeno novo vodstvo Društva Slovencev, ki ima po novih pravilih ime »Zedinjena Slovenija« (Eslovenia Unida). Dne 4. t.m. pa je novi upravni svet imel svojo prvo sejo v prostorih Slovenske hiše z udeležbo devetnajstih odbornikov. Sejo je vodil društveni predsednik Lojze Horvat, ki je najprej dal na dnevni red konstituiranje izvršnega odbora društva. Pred izvolitvijo odbornikov in referentov je upravni svet sklenil, da se razen že do sedaj obstoječih referatov ustanovi še nov za pošolsko in doraščajočo mladino, ki naj bo ločen od mladinskega referata, ker ta skrbi za delo šolskih tečajev in sploh vzgojo ljudskošolske mladine. Svet je nato izvolil izmed sebe odbornike in referente, tako da je izvršni svet sestavljen takole: predsednik (izvoljen na občnem zboru) Lojze Horvat, 1. podpredsednik France Pernišek, 2. podpredsednik Robert Petriček, tajnik Vilko Cuderman, blagajnik Janez Kralj, gospodar Nace Grohar, organizacijski referent Božidar Fink, kulturni referent dr. Tine Debe-ljak, mladinski referent Aleksander Majhen, referentka za pošolsko mladino Iva Vivod in socialni referent Albin Magister.
SLOVENCI V ARGENTINI
Družinska sreča. V družini Janeza Marinčiča in njegove žene ge. Filice roj. Borštnar se je rodil sin Janez. V Floridi ga je krstil stric g. Matija Borštnar, botrovala sta pa ga. Francka in Vinko Aljan-čič. Srečni družini naše čestitke.
VSAK TEDEN ENA DOLI V KRAJU ...
Doli v kraju sama zase, med grmovjem roža rase. Naj le rase, naj le rase, o presrečna rožica.
Ko bi rož'ca modra bila, Slan'ca bi je ne umorila. O, zakaj se nisi skrila, ti nesrečna rožica.
Svobodna Slovenija, 23. novembra 1961 - št. 46
RESUMEN DE ESTA EDICION
NOVI SLOVENSKI IZDELKI Z EVROPSKO REGISTRACIJO
Evropska komisija je v uradnem listu EZ objavila registracijo treh slovenskih proizvodov - kočevskega gozdnega medu, zgornjesavinjskega želodca in šebreljskega želodca. Prvi je pridobil zaščiteno označbo porekla, druga dva pa zaščiteno geografsko označbo. Slovenija ima tako registriranih že devet proizvodov. Doslej so bili registrirani ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre, prleška tünka, belokranjska pogača, idrijski žlikrofi in prekmurska gibanica.
PRIZNANJA BORUTA MEŠKA
Združenje novinarjev in publicistov (ZNP) je prvič podelilo Častna priznanja Boruta Meška. Priznanji za novinarske dosežke v letu 2011 sta prejela odgovorni urednik Multimedijskega centra (MMC) RTV Slovenije Uroš Urba-nija in njegov namestnik Aleš Žužek. Po besedah predsednika ZNP Igorja Kršinarja so priznanja podelili v spomin Mešku, ker je bil „izjemen novinar". (Meško je bil direktor tiskovne agencije STA, pa so ga oblasti tako gnjavile, da je zaradi tega zbolel in umrl).
KAKŠNA BO LJUBLJANSKA DŽAMIJA?
Na mednarodni arhitekturni natečaj za Islamski verski in kulturni center v Ljubljani je prispelo 44 projektnih rešitev. Žirija, ki ji je predsedoval ljubljanski podžupan Janez Koželj, je izbrala podjetje Bevk Perovic arhitekti. Gradbeno dovoljenje ljubljanski župan Zoran Janko-vic pričakuje ob koncu leta 2012. Po njegovih besedah se bodo v tem času lotili projektiranja, pridobili vsa potrebna soglasja, čez eno leto pa bodo položili temeljni kamen.
LETOS JE ODLIČEN MED
Po kakovosti je bila letošnja letina medu odlična, je za STA pojasnil Jure Justinek iz Čebelarske zveze Slovenije, kjer pa končnih podatkov o količini letos natočenega medu še nimajo. Je pa bilo letošnje leto pašno zelo zanimivo, pravi Justinek in dodaja, da se čebelarji radi pohvalijo, koliko so natočili.
PO SVETU
ŠPANSKE VOLITVE
Zmagovalka nedeljskih predčasnih parlamentarnih volitev v Španiji je Ljudska stranka Mariana Rajoyja. Po preštetih 99 odstotkih glasov je dobila 44,6 odstotka glasov in osvojila 186 mandatov v 300-članskem parlamentu. Španska konservativna Ljudska stranka pod vodstvom Mariana Rajoya je tako dosegla svoj najboljši uspeh v zgodovini. Rajoy je po razglasitvi rezultatov napovedal, da bo deloval v korist Španije in njenih prebivalcev ter svojim privržencev obljubil »bitko proti krizi«. Ob tem pa jih je opozoril, naj pri spopadanju s hudo gospodarsko in finančno krizo, s katero se sooča Španija, ne pričakujejo čudežev. Na trgu je zmago stranke praznovalo na tisoče ljudi. 56-letni Rajoy velja za vztrajnega politika, a brez karizme. Po izobrazbi je pravnik, prihaja iz severozahodne pokrajine Galicije, s politiko pa se ukvarja že tri desetletja in je bil večkrat minister v vladah nekdanjega konservativnega premiera Joseja Marie Aznarja. V avto-biografiji je zapisal, da je sin in vnuk sodnika in da je bil vzgojen v katoliški veri. Vzporedno z zgodovinsko zmago Ljudske stranke pa so zgodovinski poraz na volitvah zabeležili doslej vladajoči socialisti, ki so prejeli 28,73 odstotka glasov podpore ali 110 mandatov in tako izgubili približno tretjino dosedanjih mandatov. Socialisti, ki jih je na volitve popeljal dosedanji notranji minister Ru-balcaba, saj dosedanji premier Jose Luis Zapatero ni več kandidiral, so doživeli najhujši poraz po koncu Francove diktature leta 1975.
GRŠKI DOGOVOR EU
Potem ko je Grčija minuli teden začela novo pot pod vodstvom nove vlade, je njen predsednik Lukas Papademos v ponedeljek že odpotoval na zaslišanje v Bruselj. Sprejela ga bosta predsednik komisije in Evropskega sveta, Jose Manuel Barroso in Herman Van Rompuy. Beseda bo vsekakor tekla o soočanju z grškimi težavami, da bi rešili skupno evropsko valuto.
PRISLUŠKOVANJE
Slovaška vojaška obveščevalna je v preteklih mesecih prisluškovala novinarjem dnevnikov Novy čas in Pravda, poročajo mediji. Prisluškovanje so ustavili šele, ko je 11. oktobra prišlo do padca vlade premierke Ivete Radičo-ve. Za prisluškovanje naj bi vedel tudi obrambni minister Lubomir Galk, zato je časnik že vložil kazensko ovadbo proti njemu. Galko sicer obtožbe zavrača in pojasnjuje,
da gre za umazano kampanjo podtikanja proti njegovi stranki.
PROTESTI V EGIPTU
Egiptovska prestolnica Kairo je bila ta konec tedna spet zaznamovana s protesti in nasiljem. V nedeljo so tako izbruhnili spopadi, ki so terjali življenje 22-ih ljudi. V ponedeljek je bilo sprva mirno, pozneje pa so izbruhnili novi spopadi med protestniki in varnostnimi silami, poročajo tuje tiskovne agencije. Egipčanom je znova prekipelo. Tudi po koncu Mubarakovega režima jim namreč ne gre prav nič bolje. Egiptovska vojska, ki je prevzela upravljanje države po padcu Mubarakovega režima, sicer trdi, da bo oblast predala izvoljeni vladi, vendar datuma za to še ni določila. Tudi nasilje, ki smo mu bili priča te dni, kaže, da vlada strog režim. Kar 1700 ljudi naj bi bilo ranjenih.
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Franci Znidar / Re-daccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar in esloveniau@gmail.com Za Društvo ZS: Franci Žnidar / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Andrej Grohar, Marj-kanka Grohar, Božidar Bajuk, Marko Kremžar, Pavlina Dobovšek in Katica Cukjati.
Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina.
LOS 70 ANOS DE ESLOVENIA LIBRE
La nacion eslovena sufrio los avatares de las poten-cias europeas que ocupaban su territorio para extender su imperio. En 1941 el nazismo, el fascismo y el comu-nismo golpearon fuertemente a los eslovenos. El sufrimi-ento de la nacion se reflejaba en algunos folletos contra la ocupacion. El ex diputado Miloš Stare, viendo que los diarios de Ljubljana estaban bajo la censura italiana hasta 1943 y luego bajo el regimen aleman, opino que debfa fundarse un diario independiente que defendiese fuertemente los derechos del pueblo sometido. Asf, el 22 de noviembre de 1941 aparecio el primer numero de Eslovenia Libre, fundado por Miloš Stare. La publicacion era ilegal, por lo que su distribucion se realizaba con mucho cuidado. La "imprenta central" ilegal estaba en Ljubljana; en las zonas rurales se hadan reimpresiones. La can-tidad de semanarios variaba segun la presion que ejerda la ocupacion desde 6000 ejemplares a tan solo 300. La polida secreta constantemente intentaba rastrear la casa donde se imprimfa, porque quena saber los nombres de los autores de los artfculos, los duplicadores y los mensa-jeros que manteman el vrnculo entre Ljubljana y la zona rural. Eslovenia Libre se publico en Eslovenia desde su fundacion en noviembre de 1941 hasta 1944 cuando su fundador y director no estaba mas seguro en ninguno de sus escondites. Stare arribo a la Argentina en diciembre de 1947 e inmediatamente comenzo a pensar la ma-nera de editar la publicacion en este pafs. Se contacto con eslovenos en la Argentina, que estaban ligados a los diarios en suelo esloveno. El primer numero salio con fecha 1Q de enero de 1948, a cuatro paginas. Durante ese ano la publicacion era quincenal. Ya en 1949 fue se-manario. Desde entonces, cada miercoles los distribui-dores esperan el nuevo numero para repartirlo entre los suscriptores. En este numero se publican las impresiones y anecdotas de algunas personalidades importantes de la colectividad que estuvieron y siguen estando ligadas al semanario.
NOTICIAS DESDE MENDOZA
Este ano tuvo lugar en Mendoza la 23Q edicion del Festival Cantapueblo. Entre los invitados estuvo el oc-teto de Nova Gorica "Vrtnica" que se presento en dos oportunidades. El dfa 2 de noviembre actuo en el Tea-tro Independencia en la inauguracion de de los conci-ertos tematicos del festival dedicado a la musica sacra. En esa presentacion se lucio tambien el Octeto esloveno de Mendoza. La segunda presentacion tuvo lugar el 3 de noviembre en el salon Nave cultural donde el octeto de-bio agregar algunas canciones a su repertorio debido a la buena respuesta del publico. El sabado los invitados de Nova Goricia se presentaron en el centro esloveno men-docino. El entusiasmo entre los presentes fue creciendo ante cada cancion y se prolongo hasta altas horas de la noche con empanadas y buen vino mendocino. (Pag. 3 )
PRISTAVA DE FESTEJO
El domingo 30 de octubre se respiraba un aire festivo en Castelar. El centro esloveno Slovenska pristava celebro sus 44 anos de labor. Tras izar las banderas, el parroco bendijo las nuevas escaleras y el ascensor. Luego tuvo lugar la santa misa. Tras el delicioso almuerzo, los presentes disfrutaron del programa cultural. El presidente Andrej Golob agradecio a toda la familia de Pristava por el trabajo y el esfuerzo puesto en beneficio de mante-ner el sentir esloveno. Las palabras centrales fueron las expresadas por el Prof. Avguštin Vivod. "Miradas y sen-timientos en el 20Q aniversario de la independencia de Eslovenia", fue el tftulo elegido para presentar en letra y musica diversos momentos historicos que marcaron a los eslovenos que debieron dejar el pafs en la segunda guer-ra mundial. La idea y la direccion estuvieron a cargo de Dominik Oblak. El octeto Vrtnica canto canciones eslo-venas e invito al publico a sumarse. El cierre de la cele-bracion fue con un fogon, alrededor del cual bailaron y cantaron ninos, jovenes y todos quienes se animaron a participar. (Pag. 3)
Naročnina Svobodne Slovenije: Za Argentino, $ 350.-; pri pošiljanju po pošti: sivi papir, $ 455.-; beli papir, $ 560.-; Bariloche, $ 410.-; obmejne države Argentine, 175.- US dol.; ostale države Amerike 190.- US dol; ostale države po svetu, 200.- US dol.; vse za pošiljanje z letalsko po^to. Z navadno pošto 135.- US dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: V Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar
svobodna slovenija / eslovenia libre
MALI OGLASI
TURIZEM

TURISMO BLED
EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Luda Bogataj H. Yrigoyen 2682 L. 5 - San Justo Tel. 4441-1264 / 1265 ZDRAVNIKI Dr. Klavdija V . Bavec - Nevrolog, Nevropsihiater. Konzultorij v Ramos Mejiji, Tabladi in Belgrano. Ordini-ra ob ponedeljkih in torkih od 13. do 19. ure. Ob sobotah od 9. do 14. ure. Prijave na telefon: 4652-7967. Nujno pa na 15-6942-7574.
zobozdravniki
Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologjia -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejfa - Tel.: 4464-0474.
advokati
Dobovšek & asociados - odvetniki. Zapuščinske zadeve. Somellera 5507, (1439) Buenos Aires. Tel./Fax: 4602-7386.
E-mail: jdobovsek@hotmail.com Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik. Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 43821148 / 15-4088-5844 - mariana.po-znic@gmail.com
Matjaž Ravnik - odvetnik. Civil., delav., trg. tožbe; pogod., neprem. razpr.; dedišč., zapušč. Bs. As.: Viamonte 1337 2° D; 43726362; Tor/čet 15. do 19. S. Justo: Peru 2650; 3969-6500; Pond/sred/pet 15. do 19. mravnik@telecentro.com.ar Dra. Ana C. Farreras de Kocar - Su-cesiones - Contratos - Familia - Co-mercial - Laboral - Civil - Jubilaciones - Pensiones. Martes y Jueves de 15 a 18 hs. Belgrano 181 - 6° B (1704) Ramos Mejfa. Tel.: 4469-2318 Cel.: 15-6447-9683
e-mail:farrerasanac_te@yahoo.com.ar
SVOBODNI SLOVENIJI OB 70-LETNICI
ČESTITKE IN ŽELJE NADALJNIH USPEHOV PRI OHRANJANJU SLOVENSTVA IN SLOVENSKIH VREDNOT
ZEDINJENA SLOVENIJA - DRUŠTVO SLOVENCEV V MENDOZI - DRUŠTVO SLOVENSKA PRISTAVA, CASTELAR -HLADNIKOV DOM, SLOVENSKA VAS - NAŠ DOM, SAN JUSTO - SLOMŠKOV DOM, RAMOS MEJIA -SLOVENSKI DOM, CARAPACHAY - SLOVENSKI DOM, SAN MARTIN - SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO, BARILOČE
Buenos Aires, 22. novembra 2011
OSEBNE NOVICE
OBVESTILA
SLOVENCI IN SPORT
VALUTNI TEČAJ V SLOVENJI
22. november 2011
1 EVRO 1,35 US dolar 1 EVRO 1,41 US dolar 1 EVRO 5,79 ARG peso
Krsta
V	soboto, 12. novembra je bila v cerkvi Santa Magdalena krščena Marija Oblak, hčerka Gabrijela in Lorene roj. Klemenčič. Za botra sta bila Luka Kle-menčič in Silvija Oblak.
19. novembra je bil v cerkvi Marije Pomagaj krščen Marko Marini. Očka je Francisco Marini, mamica pa Veronika Godec. Za botra sta bila Štefan Godec in Graciana Marini. Krstil ga je g. Danijel Vrečar.
Srečnima družinama iskreno čestitamo!
Nova diplomantka
17. novembra je na Pravni fakulteti Univerze v Buenos Airesu (UBA) dokončala študije in pridobila naslov uradna prevajalka za nemški jezik Saši Podržaj. Wir gratulieren dir! Čestitamo.
Smrt
V	Ramos Mejiji je umrl Franc Hrovat (88). Naj počiva v miru!
PETEK, 25. novembra:
Gala koncert Bernarde in Marka Fink, ob 20.30 uri v Slomškovem domu.
SOBOTA, 26. novem -bra:
60-letnica Balantičeve šole
PONEDELJEK, 28. novembra:
Ponovitev igre Pepel-
ka, ob 18. uri v Našem domu San Justo.
SOBOTA, 3. decembra:
Veselica narodnih plesov, ob 20. uri na Pristavi.
Zaključek Rožmanove šole v Slovenskem domu v San Martinu
Teološki odsek SKA vabi na predavanje dr. Andreja Pozniča, ob 20. uri v mali dvorani Slovenske hiše.
NEDELJA, 4. decembra:
Predčasne volitve v Sloveniji. Veleposlaništvo bo odprto od 9. do 17. ure (Av. Santa Fe 846 - 6 nadstropje)
Zaključek Balantičeve šole v Našem domu v San
Justu
ČETRTEK, 8. decembra:
Prvo sveto obhajilo
PETEK, 9. decembra:
»Delavnica za uspešno delovanje« dr. Aleksandra Sinigoja, ob 19. uri v Našem domu San Justo.
ČETRTEK, 15. decembra:
ZSMŽ bo imela svoj mesečni sestanek ob 16. uri v Domu. Imeli bomo božičnico; duhovno božično misel bo imel dr. Jure Rode. Vsi lepo vabljeni! SOBOTA^ 17. decembra:
ZSMŽ iz Slovenske vasi predstavlja igro »Plešasta pevka«, ob 20. uri.
DAROVALI SO
V dobrodelni sklad ZSMŽ iz San Martina je
darovala ga. Tinca Fajfar 200.- pesov v zahvalo. Bog plačaj!
TUJI IGRALCI BEŽIJO IZ JESENIC
Hokejski klub Acroni Jesenice doživlja težke čase. Po številnih pretresih v prvih mesecih sezone se je pred tekmo z zagrebškim Medveščakom peterica hokejistov iz tujine odločila, da zapusti železarsko mesto. Johan Björk, Marcus Olsson, James Sixsmith, Lukaš Hvila in Martin Tuma so imeli dovolj praznih obljub predsednika Slavka Kanalca glede zaostalih plačil. Že pred tem sta rdečo četo zapustila Patrik Bergström in Henrik Karl Petre. Za takšen korak pa se nista odločila Michal Fikrt in Antti Pusa, ki sta tudi zaigrala v tekmi. Skupno je v tej sezoni jeseniško moštvo zapustilo že 15 tujih igralcev.
KONEC TEKMOVANJ ZA NATAŠO
Ena najbolj vsestranskih slovenskih in svetovnih športnih plezalk Natalija Gros, ki je kot ena izmed redkih na svetu zmagala v težavnosti in v balvanih, je sklenila tekmovalno pot. Strastna in predana ljubiteljica vertikale plezalnih čevljev še ne bo zalučala v kot. Še naprej se bo namreč predajala plezanju v skali, križ pa je dokončno naredila čez tekmovanja. Zadnjič je tekmovala na svetovnem prvenstvu v Arcu julija letos, kjer je bila 11. v težavnosti, deseta v balvanih in peta v kombinaciji, na letošnji predzadnji tekmi svetovnega pokala v športnem plezanju v težavnosti pa bo tudi uradno sporočila odločitev o slovesu od tekmovalne karavane.
Šola Antona Martina Slomška, sporoča:
3. decembra bo zaključna šolska prireditev ob 18.00 uri. Po prireditvi nas bo obiskal sv. Miklavž! Vsi starši in sorodniki, prav lepo vabljeni!
»Jaz sem vstajenje in življenje.
Kdor v me veruje, bo živel tudi, če umrje« (Janez 11,25)
Vsem prijateljem in znancem sporočamo, da je v torek, 8. Novembra, v 84. letu starosti, za večno zaspala naša preljuba mama, stara mama, prababica, tašča, teta, svakinja in sestrična, gospa
Francka Modic, vdova Kosančič
Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo prišli kropit. Posebna zahvala g. Claudio Pulli za oskrbo v bolezni, podelitev zakramentov in molitve pri krsti.
Zahvala tudi mons. Raul Cuevas za daritev sv. maše in molitve ob krsti.
Žalujoči:
sinova: Bogdan z družino in Franci z družino, hčerki: Tončka in Irena z družino ter ostalo sorodstvo.
Buenos Aires, Ljubljana, Matena, Boštanj, Sevnica, Milwoki, Chubut, Chile