revija Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije DOPPS BirdLife 3 Cl o' 15; "I I .i' c 1 ä Z z C I e I s i« s-i čf -r 5, (5 E ^ o S-I a 4 DOP revija Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije letnik 9, številka 3, september 2003 ISSN: 1580-3600 prej Novice DOPPS ISSN: 1408-9629 izdajatelj: Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS-BirdLife Slovenia©). Prvomajska 9 (p. p. 2722), 1000 Ljubljana © Revija, vsi v njej objavljeni prispevki, fotografije, risbe, skice, tabele m grafikoni so avtorsko zavarovani. Za rabo, ki jo zakon o avtorskih pravicah izrecno ne dopušča, je potrebno soglasje urednika. naslov uredništva: DOPPS, Prvomajska 9 (p. p. 2722), 1000 Ljubljana tel.: 01 544 12 30 fax: 01 544 12 35 e-mail: dopps^dopps-drustvo.si glavni urednik: Damijan Denac e-mail: damijan.denac@dopps-drustvo.si tehnični urednik: Andrej Figelj uredniški odbor Urša Koce, dr. Andreja Ramšak, Al Vrezec, Eva Vukelič lektoriranje: Henrik Ciglič oblikovanje tipske strani: Tomaž Berčič prelom in fotoliti: Fotolito Dolenc d.o.o. tisk: MS grafika d.0.0. naklada: 1400 izvodov izhajanje: letno izidejo 4 številke. Člani DOPPS prejmejo revijo brezplačno. Revijo sofinancirajo družba Mobitel, Ministrstvo za okolje, prostor in energijo RS in Grand Hotel Union d.d. Revija je vpisana v register javnih glasil pod zaporedno številko 1610. Mnenje avtorjev ni nujno mnenje uredništva. Prispevke lahko pošiljate na DOPPS, p.p. 2722, 1001 Ljubljana ali na elektronski naslov damijan.denac@dopps-drustvo.si DRUŠTVO ZA OPAZOVANJE IN PROUČEVANJE PTIC SLOVENIJE DOPPS-BirdLife Slovenia Poslanstvo DOPPS je varovanje ptic in njihovih habitatov z naravovarstvenim delom, raziskovanjem, izobraževanjem, popu- larizacijo ornitologije in sodelovanjem z drugimi naravovarstve- nimi organizacijami. The mission of DOPPS - BirdLife Slovenia is to protect birds and their habitats through conservation work, research, educa- tion, popularisation of ornithology and cooperation with other nature conservation organisations. Naslov: p.p. 2722, 1001 Ljubljana. Društveni prostori: Prvomajska 9, Ljubljana, tel.: 01 544 12 30, fax: 01 544 12 3S e-mail: dopps@dopps-drustvo.si Predsednik: dr. Peter Trontelj Podpredsednik: dr. Primož Kmecl Upravni odbor: D. Klenovšek, M. Perušek, dr. A. Ramšak, J. Smole, B. Mozetič, V. Havliček, E. Vukelič, Ž. Šalamun, L Korošec, dr. S. Širca, D. Bordjan, Ž, I. Remec. Nadzorni odbor: S. Polak, dr. P. Legiša, A. Hudoklin, B. Surina poslovni račun: 02018-0018257011 Direktor: Tomažjnnčar DOPPS je slovenski partner svetovne zsreie naravovarstvenih organizacij BirdLife International. Gianluca Serra ODRITJE KLAVŽARJA V SIRIJI ..............................9 i ■ PEefevwSSiBS stran 9 Mirko Perušek TRAVNIŠKI SADOVNJAKI ....................................12 Dominik Bombek GRAMOZNICE, OAZE ŽIVLJENJA, KI IZGINJAJO ....................................16 Jakob Smole KOSTANJ EVKA stran 24 stran 31 .18 Tomaž Berce POSEKAN GOZDNI PAS - MANJ ORNITOLOŠKIH ZANIMIVOSTI ..........................20 Primož Sedminek MOJ ČETRTI ORNITOLOŠKI TABOR ..................21 Damijan Denac MLADINSKI ORNITOLOŠKI RAZISKOVALNI TABOR "TRNOVSKA VAS 2003" ........................22 Davorin Tome GNEZDA..............................................................24 Vojko Havliček in Ivan Kogovšek »TRAFOGNEZDILNICA« NA BARJU ....................26 Franc Bračko SLOVENSKE GORICE ..........................................28 Damijan Denac EVROPSKI DAN OPAZOVANJA PTIC (EUROPEAN BIRDWATCH 2003) 4. IN 5. OKTOBER 2003 ......................................30 stran 38 glavni sponzor DOPPS Dušan Sova ORNITOLOŠKI IZLET NA LJUBLJANSKO BARJE . 31 NOVICE DOPPS ..................................................33 DRUŠTVENI IZLETI IN PREDAVANJA..................37 Nataša Šaiaja OAZA NA PRAGU KOPRA ..................................38 Prirodöstovni muzej 'ytovenije Slovenian Huseum of Natural History grand motci ursnqf* o.o. UVODNIK K temu uvodnemu razmišljanju me je spodbudil prispevek v Sobotni prilogi Dela 6. septembra 2003 z naslovom '251 milijonov let pozneje'. Pomagal mije najti res nazoren primer, na katerem postane jasna razlika med varstvom okolja in var- stvom narave. Tistim varstvom okolja, ki ga imajo ljudje navadno v mislih, ko nas ogovarjajo z ekologi. In tistim varstvom narave, ki ga ljudje navadno sploh nima- jo v mislih, kerga ne poznajo. Argumentacijski vzorec prispevka je nekako tak: na- ravnih virov je vse manj, majhnemu slovenskemu narodu grozi, da se jih bodo po- lastili agresivnejši sosedje in da "nas bo izbrisalo". "Bog nam ne da dežja, Hrvati nam zapirajo morje, zemlja verjetno ni več rodovitna, kot je bila, ... samo za po- rabo energije bi potrebovali dve površini Slovenije..." V tej strahoblodnji se jezi na dosedanje slovenske vlade. Da "jih ni kaj dosti zanimala okoljevarstvena proble- matika, ki je itak prešla pod okrilje lokalnih ljubiteljskih "ekologov" takih, ki so načelno za vetrnice kot alternativni vir energije, ampak kajpak nikakor ne pri nas!" V zadnjem stavku je novinar verjetno mislil na načrtovana polja vetrnih elektrarn na kraških grebenih Golica, Nanosa, Volovje rebri, Vremščice in Trnovskega gozda. O tem je tekla beseda v prvem letošnjem Svetu ptic. Strokovni obrazložit- vi, zakaj bi na ceh grebenih vetrne turbine še prav posebej škodovale naravi in pti- cam visokega krasa, bo namenjenega več prostora že v naslednji številki. Vrnimo se k bistvu varstva okolja, ki prežema uvodni članek Sobotne priloge. Novinarjevo skrb je zbudil strah pred lastnim izbrisanjem, pred izumrtjem, kakrš- no je doletelo večino paleozojskega življenja ob koncu perma pred 251 milijoni let. V varstvo okolja nas vodi nagon, želja po lastnem preživetju in po preživetju naših otrok. To je naša najbolj naravna in prvinska želja. Če je ne bi imeli, nas ne bi bilo. Oporekati varstvu okolja bi bilo samomorilsko. Samoohranitveni gon se včasih sprevrže v paničen strah ali paranojo. Utapljajoči v takem strahu mlati okrog sebe in s tem reševalcem otežuje delo. Podobno je lahko zaslepljeno varstvo okolja, kot je nazorno pokazal novinar. Savo bi preusmeril v Prekmurje, da bi Zagreb ostal brez vode. Zgledoval bi se po Američanih, ki so (zaradi naravnih virov?, op. p.) vkorakali v Afganistan in Irak. In lokalnim ljubiteljskim "ekologom" bi preprečil, da bi še naprej zavirali postavitev vecrnih elektrarn. Tudi varstvo narave pomaga ohranjati naše okolje in naravne vire. Se več, prizade- va si ohranjaci najbolj sonaravno možno stanje, ne le takšno, kot ga človek potre- buje za preživetje in ugodje. Drugačni so predvsem vzgibi. So nesebični, na moral- ni lestvici bi jih nemara uvrstili med plemenite. V varstvu narave si prizadevamo za preživetje drugih bitij, tudi takih, od katerih nimamo neposrednih koristi. V raz- vpitem primeru vetrnih elektrarn bi se najprej vprašali: če smo zajezili večino rek, izčrpali zaloge fosilnih goriv in se podelali v hlače od strahu pred jedrsko energi- jo, ali imamo tudi neomejeno pravico pozidati zadnje ostanke visokokraških goli- cav za pokritje drobca naše električne potrate? Kaj pa, če tam živijo ogrožene vrste ptic, ki smo jim drugod že uničili bivališča? Zato naravovarstvenik vetrnih elek- trarn ne bi slepo postavil na prvo lokacijo, ki jo zahteva od želje po dobičku gnana elektrodružba, čeprav je načeloma za izrabo vetra kot obnovljivega vira energije. Alegorija permijskega izumiranja iz Sobotne priloge nas uči še nečesa. Kadar na Zemljinem površju trda prede, nihče ne izumira sam. Velika izumiranja preživi le peščica marginalcev. Če bomo znali zaustaviti najnovejše izumiranje vrst, sredi ka- terega smo, bomo povečali možnosti za preživetje lastne, vse prej kor marginalne vrste. dr. PeterTrontelj predsednik DOPPS foto'Slavko Polak Izraelski rdečeperutci (Onychognathus tristramii) na policah jame Tawi Attair v Omanu. PTICE V JAMAH Slavko Polak Dolgo je prevladovalo mišljenje, da v jamah, kjer ni svetlobe, ni življenja. Tega ni omajala niti naj- dba in znanstveni opis človeške ribice {Proteus anguinus) iz leta 1768. Šele koje leta 1831 pomožni svetilničar Luka Ceč v Postojnski jami našel drobnega, a nenavadnega hroščka drobnovratnika - leto pozneje gaje ljubljanski naravoslovec Ferdinand Schmidt opisal z znanstvenim imenom Leptodirus hochenwartii - so se naravoslovci zavedeli, da življenje obstaja tudi v podzemlju. Kmalu po odkritju drobnovratnika je bilo, najprej na Kranjskem in kasneje še drugod po svetu, odkritih veliko novih za znanost povsem neznanih jamskih živali. Temu so sledili tudi prvi poskusi razvrščanja podzemeljskih živali. Eno najstarejših, v grobem pa še danes uporabnih je razvrščanje živali na troglobionte, trogloksene in troglofile. Troglobionti so podzemeljskemu okolju tako dobro prilagojene živali, da zunaj jam navadno sploh ne morejo preživeti. Prilagojeni so temi. visoki vlažnosti in ustaljeni temperaturi. Troglofili so sicer površinske vrste živali, ki pa lahko ves življenjski krog opravijo tudi v podzem- lju. V jamah imajo zato tudi povsem jam- ske populacije. Troglokseni so živali, ki jame redno uporabljajo v določenem živ- ljenjskem obdobju, pri prehranjevanju pa so vezani na zunanje okolje. Poznamo še naključne obiskovalce jam. ki v jame za- idejo naključno, vanje padejo ali pa v jamah iščejo zatočišče pred sušo in mra- zom. Jamskemu okolju slednje niso prav nič prilagojene. Ptice v jamah Med vsemi vrstami ptic na svetu je ni takšne, ki bi bila popolnoma prilagojena podzemeljskemu življenju. Med pticami torej ni troglobiontov in tudi ne troglofi- lov, ki bi poleg površinskih lahko tvorili še podzemeljske populacije. Znanih pa je nekaj vrst ptic, ki jih uvrščamo med tro- gloksene. Te so si podzemeljske jame ali votline izbrale za varna gnezdišča. Dei svojega življenja te vrste ptic prežive v varstvu jam. hraniti pa se hodijo na po- vršje. podobno kot to počno številne vrste netopirjev. Med trogloksene uvršča- mo le tiste vrste ptic, ki gnezdijo izključ- no v jamah. Teh ni veliko. Veliko večje pa je število takšnih vrst ptic. ki so bolj ali manj naključni obiskovalci jam in tu le občasno, nekatere pa četo dokaj redno gnezdijo. Med slednje štejemo tudi neka- tere naše ptičje vrste. Gvačaro ali tolsti lastovičnik [Steatomis caripensis) Med pticami je najbolj »jamska« vrsta tol- sti lastovičnik ali gvačaro. Prvi pisani vir o tej ptici je dokument kapucinarskega meniha Fraya Francisca de Tausteja. Leta 1678 omenja cele oblake ptic. ki po- noči prihajajo iz jame Caripe v Venezueli. Zapisal je tudi. da Indijanci te ptice imenuje "gvačari" in da iz tolstih mladičev topijo olje. Zapis je enajst let starejši od Valvasorjevega omenjanja člo- veških ribic na Kranjskem in velja za naj- starejši opis kake jamske živali - razen iz- mišljenih zmajev v zahodnem svetu. Leta 1799 je bil Alexander von Humboldt prvi znanstvenik, ki je obiskal jamo blizu vasi Caripe v Venezueli in bil priča veličastne- mu vzletavanju tisočerih lastovičnikov iz ene od lokalnih jam. Vrsto je leta 1817 tudi prvi znanstveno opisal. Nenavadna ptica kostanjevo rjave barve, z velikimi očmi in dolgimi ščetinami okoli širokega kljuna, dolga slabega pol metra in z razponom kril prek enega metra je bila šele kasneje pravil- no uvrščena v samostojno družino tolstih lastovičnikov (Steatoi nithidae) v redu le- žetrudnikov (Caprimulgiformes). Vrsta je nenavadna tudi po tem, da je edina nočna sadjejeda ptica. Gnezdi kolonij- sko. in sicer izključno v popolni temi kra- ških jam tropskih in subtropskih gozdov od Paname do Bolivije. Venezuele in Trinidada. Tolsti lastovičniki so družab- ne ptice, Še posebno v jamah, kjer lahko gnezdi na stotine parov hkrati, so izjem- no glasni. Med letanjem v popolni temi jam se orientirajo s pomočjo eholokacije - s sprejemanjem odbojev serije zvokov, sestavljenih iz približno 7000 tleskov na sekundo, ki so v nasprotju s podobno eholokacijo pri netopirjih, ki imajo višjo frekvenco, za človeško uho slišni. Prt vznemirjeni tisočglavi koloniji gnezdečih lastovičnikov je za človeka hrup lahko ne- znosen. Ptice zapuščajo podzemeljska gnezdišča le ponoči in se odpravijo iskat zoreče plodove, pri tem pa si pomagajo pretežno z izjemnim vidom in verjetno tudi vohom. Vsako noč se nekajkrat vrne- jo nahranit svoje mladiče. Gnezda so za- jetni, narobe obrnjeni stožci iz blata, iz- trebkov in semen, zlepljeni s ptičjo slino. Ker ptice lahko več let zaporedoma upo- rabljajo ista gnezda, so ta včasih visoka skoraj pol metra. Gnezdijo blizu jamske- ga stropa, običajno v popolni temi, pogo- sto prav globoko v podzemeljskih rovih. Ker se prehranjujejo s sadjem, njihovi mladiči rastejo razmeroma počasi. Pri starosti 10 tednov so že močno zamašče- ni in presegajo velikost staršev icr so kot taki kulinarično zanimivi za domačine. Ti mladiče lovijo in iz njihove masti topi- jo olje. Od tod znanstveno (stear - grško mast), angleško (oilbtrd) in slovensko ime. Salanganke Prav gotovo ste slišali, da Kitajci jedo la- stovičja gnezda. To niso gnezda lastovk, pač pa iz strjene sline narejena gnezda ne- katerih vrst malih hudournikov salangank. Salanganke so skupina 15 vrst, razvršče- nih v 3 rodove (Aerodmmits, Colhccilia, Hvdrochoits) iz družine Apodidae. Nekatere vrste je mogoče ločiti le z na- tančnim pregledom v roki. Vse vrste žive v tropskih območjih od Indijskega ocea- na do Daljnega vzhoda, severne Avstralije in zahodnega Pacifika. Večina vrst gnezdi, z le nekaj izjemami, izključ- il«) v jamah. Za vrsti, ki se pogrezneta najgloblje v jame, veljata črnognezdna sa- langanka (Aerodramu.s maxi m its) in užit- •oto blavko Pola k Jamski hrošček drobnovratnik (Leptodints hochenwartii) je prva opisana prava jamska žival in ga uvrščamo med irogfobiome. foto: Slavko Polak Skalni golobi (Columba livia) na vhodu v jamo pod Predjamskim gra.dom. nognezdna salanganka (Aerodramus fuci- Jdgus). V obdobju gnezdenja se salangan- ke zbirajo na morskih obrežjih in izolira- nih otokih, kjer družno v tisočih gnezdi- jo v težko dostopnih skalnih votlinah in na stropih kraških jam. Mnoge gradijo gnezda iz zlepljenega gradiva, druge pa iz ustne sline. Gnezdo užitnognezdne sa- langankeje narejeno samo iz gumijastega slinastega izločka. Izloča se iz močno na- brekle podjezične žleze, in to le ob gnez- ditvi. Gnezda ne postiljajo. Ta gnezda do- mačini ponekod množično nabirajo in jih uporabljajo za pripravo prav posebnih in dragocenih jedi. Da obiralci »lastovič- jih« gnezd gnezda salangank lahko dose- žejo, si v jamah nad morskimi prepadi gradijo več desetmetrske konstrukcije iz bambusovih palic. To delo opravljajo tri- krat na leto in tako naberejo na milijone užitnih gnezd. Gnezda teh hudournikov so v kulinariki tako dragocena, da nabi- ralce gnezd ne odvrnejo tudi pogoste ne- sreče s smrtnimi padci. Hudourniki salanganke so poleg tolstega lastovičnika edine ptičje vrste, za katere je znano, da uporabljajo eholokacijo in se s tem orientirajo v popolni temi jam. Uvrščamo jih med trogloksene, saj neka- tere vrste gnezdijo izključno v globljih delih podzemeljskih jam. Drugi troglokseni med pticami V zahodni Afriki živita dve vrsti prav po- sebnih ptic iz družine dolgonogih vran (Picathartidae) z golimi in živopisanimi glavami. Spominjajo na majhne, pisane vrane. Živijo v nedotaknjenih pragozdo- vih. kjer je dosti skalovja. Jamska dolgo- noga vrana (Picalliaries orea). ki živi v Gabonu, gnezdi v kolonijah izključno pod skalnimi previsi vollin in velikih jam. Gnezdo je podobno odprtim loncem, po- stavljenih več metrov visoko na strmih nedostopnih jamskih stenah. Podobno kot dolgonoge vrane gnezdi v jamah tudi skalni petelin (Rupicola rupicola) iz dru- žine kričevcev (Cotingidae). To je večja živooranžna pisana ptica s perjanico. Živi v Venezueli. Gvajani in Braziliji, gnezdi pa izključno v skalnih pečinah in na vhodih jam. Gnezda si gradijo v večjih kolonijah iz palmovih vlaken, ki jih s smolnatim lepilom pritrdijo na stene veli- kih vhodnih prostorov jam. Na gnezdenje v jamskem okolju manj po- gosto vezanih ptičjih vrst je kar veliko. Teh tudi med trogloksene ne moremo uvr- stiti. saj so to le občasni gnezdilci skalnih pečin in jamskih vhodov. Nedostopne skalne police jamskih vhodov so le red- kokdaj povsem nezasedene. Naj navedem le en primer. Pri naših raziskavah jam juž- nega Omana v Arabiji so nam med vise- njem na vrveh tako delali družbo izraelski rdečeperutci (Onyc/iognal/ius iristramii), jemenski grilčki (Serimis menachensis). afriške skalne lastovke (Hirundo fuligu- la). hudourniki (Apus sp.) in skalni golo- bi (Columba livia). Vsi ti so v skalnih pre- visih nad breznom tudi gnezdili. Kaj pa naše ptice? Čeprav sodi Slovenija po obsegu krasa in številu kraških jam med najbogatejše dr- žave na svetu, pa pri nas in tudi drugod v zmernih klimatskih pasovih ne najdemo ptic, uvrščenih med trogloksene. Temu so se še najbolj približale ciivje populaci- je skalnega goloba (Columba livia livia). Po vsem Sredozemlju ter delom Azije in Arabije razširjeni skalni golob je nekoč, bržkone tudi zaradi pritiska ljudi, gnezdil pretežno v nedostopnih prepadih kraških brezen in votlin. Daje bil v Sloveniji svoj- čas precej pogostejši, nam pričajo že ba- krorezi Janeza Vajkarda Valvasorja v Slavi vojvodine Kranjske, ko je upodobil jate golobov, vzletavajočih iz prenekatere jame na Kranjskem. Predvsem na Primorskem so skalni golobi, domačini so jim pravili kar jamski golobi, živeli v večini jam in brezen. O tem pričajo ostanki kosti in gnezd, ki jih še vedno najdemo na skalnih policah. Ta so včasih več deset metrov globoko v breznu. Med obema vojnama, ponekod pa celo po drugi svetovni vojni, so bili skalni golobi priljubljen plen italijanskih lovcev na lu&cracija: Stavki» Polak Tolsti lastovićnik ali gvačaro (Steatornis caripensis) je ena redkih trogloksenih vrst ptic. leto SUvk-a Polak Kadaver lesne sove (Strix itluco) na dnu jarne Brimšca prt Kozini. Na kadavru so jamski hrošči drobnovratniki. našem Krasu. Pričakali so jih pri jutra- njem vzletavanju in večernem pre I dava- nju v jame. V Katastru jam Slovenije (vir; 1ZRK ZRC S AZU/ Jamarska zveza Slovenije) kar 58 imen naših jam nakazu- je. da tli žive ali so živeli golobi. Tako med imeni jam srečamo golobje jame. golobeje jame, golobšne jame, številne so golobine. golobinje, golobinke. golobinji- ee. golobčine. golobniee. najdemo pa še celo golobine. golobnjak in golobaršček. Divje populacije skalnega goloba danes v Sloveniji žive le še v nekaj jamah na Krasu in Primorskem. Najbolj znani lo- kaliteti so vhodne dvorane Škocjanskih jam in pa vhodni deli Jame pod Predjamskim gradom. Znani so še iz ne- katerih drugih jam in brezen, najštevil- nejši pa so v votlinah oslenj Kraškega roba. Skalni golob jc zarodnik domače rase domačega goloba (Cohtmba Iivia do- rnest ica ) in vseh številnih gojenih poštnih ter okrasnih ras golobov. Domači golob seje izvrstno prilagodil človekovi bližini in v večini območij povsem zamenjal divje populacije. Tudi med našimi do- mnevno čistimi skalnimi golobi včasih srečamo po barvi nekoliko drugačne osebke, kar kaže na nedvomno križanje. V razpokah stropa velikih dvoran udor- nih dolin Škocjanskih jam s skalnimi go- lobi družno gnezdijo še planinski hudo- urniki (Taclniuarptis melha). Na jame sicer veliko manj vezani planinski hudo- urniki gnezdijo ludi v špranjah in razpo- kah nedostopnih pečin Kraškega roba pa tudi Mangrta v Alpah. Medlem ko so se hudourniki (Apit\ a pus) prilagodili gnez- denju skoraj izključno v špranjah cerkva in stanovanjskih zgradb, pa bomo blede- ga hudournika {Apus pallidas) našli pri gnezdenju ob Jadranski obali pretežno v obmorskih jamah, previsih in votlinah, pogosto prav nad morjem. Mnogi ljudje so prepričani, da lahko v jamah srečamo tudi sove. Seveda so po njih dobile ime tudi številne jame. in takš- nih je v Slovenji prek dvajset. To so sovi- ne ali sovje jame, sovina ali sovj a brezna, sovinke, sovinščki in številne sovence. Nekaterim celo pravijo sove, sovice ali ću- kove jame. Vprašanje pa je, na katero vrsto sove se ime jame nanaša! Velika uharica (Bubo bubo) gnezdi na nedostop- nih pečinah oslenj ali udornic in te so včasih po naključju prav pred jamskimi vhodi. Po doslej znanih podatkih velika uharica v jame ne zahaja. Nekaj več opa- žanj iz votlin in vhodnih delov jam imamo o pegasti sovi (Tito alba) in pa o velikem skoviku [Otits scops). ki se zado- volji že z za pest veliko luknjo ali špranjo v steni. Vendar tudi ti dve vrsti izbirata to- plejše in suhe stene in zalo v jame ne za- hajala. Pri plezanju v kraško brezno sem nedavno tega i/, razpoke že v polmrač- nem delu .lame v Kovačiji v Snežniškem pogorju prebudil mladostnega koconoge- ga čuka (Aegolius funetvns). To bi utegni- lo biti prvo opazovanje zadrževanja koco- nogega čuka v jami pri nas. V pomlajenih gozdovih s pomanjkanjem primernih dupel so lahko mračne votline primerno zatočišče sov pred dnevnimi preganjalci, Med vsemi sovami je jamskemu okolju najbolje prilagojena lesna sova (Sirix ahtco). Tudi ta sova prav rada išče zato- čišče pred preganjalci, kot so šoje. vrane in druge ptice pevke prav v vhodnih delih kraških jam. Navadno se skriva v mrač- nih vhodnih delih jam ali pa z bršljanom gosto zaraščenih votlinah. Med večlet- füiix Slavko f'oUl Ostanki jajčnih lupin in iztrebkov skalnega goloba (Columba Iivia) na dnu brezna Jamu v Dohtarjevi ogradi pri Pliskovici. foto: Slavko Pola* Gnezdo strika (Troglodytes troglodytes) na vhodu v jamo VeUka skednenca ob Cerkniškem jezeru. n i m jamarskim raziskovanjem smo ne- dvomno potrdili, da se lesne sove zateka- jo tudi v globlje dele jam. kjer vlada, vsaj za človekovo oko, popolna tema. Zadrževanje sove v jami najlaže ugotovi- mo po najdenih sovjih izbljuvkih in pere- sih. V nekaj jamah in breznih na Krasu in Primorskem smo potrdili tudi gnezdenje lesne sove v jami. Gnezda so navadno na- meščena na nedostopnih policah. V dokaz gnezdenja pa so nam bodisi najde- ne jajčne lupine ali pa kosti poginulih ne- doraslih mladičev. O tem je bil zapisan tudi članek v reviji Acrocephalus. Med brskanjem po imenih naših jam na- letimo tudi na številne vranje jame ali kavkine jame. Poglejmo, zakaj. Sive in črne vrane {Carvits corone) so poljske ptice, ki gnezdijo na drevju in v kraške jame nikoli ne zaidejo. Ljudsko ime vran ali gavran pa velja tudi za krokarja. Veliko jam in brezen v Sloveniji je na dnu velikih vrtač, zatrepov in udomili dolin, tam pa navpičnih sten običajno ne manjka. Pav nedostopne stene so priljub- ljeno gnezdišče krokarja (Conus corax). Pri obiskih nekaterih jam razburjanje v steni gnezdečih krokarjev ni moglo biti neopaženo in jami so dali ime "Vranja jama". Sicer pa je "vranjih jam", "vranjih peči", "vranjih sten" in celo "kavranovih jam" pri nas kar 15. Število krokarjev se je v zadnjih dvajsetih letih v Sloveniji skokovito povečalo in danes ga skoraj ni ostenja v sredogorju ali pa ostenja veli- kih kraških udornic. kjer ne bi gospodo- val par krokarjev. Tako je tudi pri vseh naših "vranjih jamah". Podobno kot za krokarje velja tudi za kavke. Tako za navadne kol planinske kavke. Kavke (Corvus inonedula) večino- ma gnezdijo po stavbah v urbanih okoljih, ponekod na Primorskem pa gnezdijo v istih naravnih ostenjih kot skalni golobi. Kavke gnezdijo med drugim na Kraškem robu v Osapskih stenah in pa v luknji v ostenju nad Podtabrom pri Ilirski Bistrici. Mogoče je varnost pred naravnimi plenil- ci. recimo sokolom selcem (Falco peregri- nus). tista prednost, ki je večino kavk in skalnih golobov gnala v prilagoditev na življenje v antropogenem okolju. Planinske kavke (Pyrrhocorax gracutUs) sc zadržujejo izključno v našem visokogorju nad drevesno mejo. Ta družabna ptica si za gnezdenje izbira nedostopne votline, ki jih v visokogorju res ne manjka. Prav rade gnezdijo tudi v nedostopnih visokogor- skih breznih. Včasih so te jame na prav dostopnih krajih, kot recimo na visoko- gorski trati Krnskega pobočja. Tudi to ni ostalo neopaženo in jamam, iz katerih so vzletavale kavke, so hitro dali ime "Kavka" ali "Kavkna jama". Jame dajejo varna gnezdišča tudi nekate- rim majhnim vrstam ptic pevk. Strokovno ime stržka (Troglodytes troglodytes) v gr- škem prevodu pomeni prebivalec jam. Videti je. daje bilo že Karlu Linneju. kije leta 1758 vrsto prvič opisal (sprva z ime- nom MotaciUa troglodytes), znano, da se stržek rad zateka v luknje, votline, pod ko- renine dreves in celo v jame. Stržek ima rad vlažno okolje in v poletni suši so vhodi v jame pogosto prava oaza za stržka. V vhodnih delih jam. včasih že v prav temačnih delili, si med razpokami pogosto splete značilno okroglo gnezdo s stranskim vhodom. Izurjenemu očesu ne bo ušlo, da so stržki prav pogosti gnezdil- ci vhodnih delov jam in brezen našega gozdnatega sredogorja. Na skalnih policah v polmraku jamskih vhodov in spodmolov pogosto najdemo skodeličasta gnezda šmarnice (Phoenicurus oehruros). Šmarnica je gnezdilka našega visokogorja nad dreves- no mejo. ki je šele nedavno naselila tudi nižinsko okolje v bližini človeka. V niži- nah gnezdi pretežno pod napušči in na gredah osirešij nedokončanih hiš. Takšne gnezdilne niše so logični nadomestek bržkone primarnih jamskih gnezdišč. Šmarnice seveda ne moremo šteti med trogloksene prebivalce jam. saj preprosto le izkorišča naravno streho in varnost vhodnih delov jam, brezen in spodmolov. Vsekakor pa ie tovrstno gnezdenje šmar- nice v jamskih vhodih našega visokogor- ja skoraj pravilo. Ptice si v vhodnih delih jam pri nas iščejo predvsem varna gnezdišča, nedostopna za morebitne plenilce, zmerno hladno in vlažno okolje pa jc lahko prav pogodu tudi samim mladičem. V jamah si ptice običaj- no ne iščejo hrane. Pri pozornem opazo- vanju lahko vidimo, da se v poletnih suš- nih mesecih prav na vhodih jam zbirajo številne žuželke. Prav te pritegnejo marsi- katero žužkojedo ptico k brskanju po pol- mračnem jamskem okolju. Na Snežniku sem opazoval šmarnice. ki so aktivno iska- le luknje med kamnitimi bloki na dnu mraziščnih udornic in pri tem lovile muhe. Muhe in druge leteče žuželke so ludi glavna hrana lastovk. Danes je kmeč- ka lastovka (Hirundo rustica) tako tesno navezana na človekove zgradbe, da zlahka spregledamo dejstvo, da so kmečke lastov- ke morale nekoč gnezdili v naravnih oko- ljih. To so bile nedvomno jame. Gnezdenje kmečkih lastovk v jamah je bilo ob zahod- ni obali Severne Amerike še v 19. stolet- ju povsem običajno. V Kaspijsko - Kazahstanski regiji so kmečke lastovke gnezdile po jamah še v petdesetih letih. Tu in tam se tudi v Evropi zgodi, da kakšna lastovka zgradi svoje gnezdo na vhodu kake votline. Preden so se kmečke lastov- ke prilagodile gnezdenju v človekovi bliži- ni. so bile te ptice vezane na gnezdenje v večjih jamskih prostorih. Na to kažejo tudi nekateri paleontološki izsledki. To. da kmečke lastovke danes gnezdijo v hlevih in drugih gospodarskih poslopjih, pa tudi ni naključje. Med večdnevnim dežjem v gnezditvenem obdobju lahko kmečke la- stovke preživijo le od muh. ki se zbirajo ob živini v hlevu. Nedvomno je bila to pred- nost tudi v davni preteklosti, ko so v narav- nih jamah in spodmolih črede turov, zo- brov in divjih koz iskale zavetje, kot to še vedno počno danes gamsi in ovce v viso- kogorju. Še več, v Sloveniji poznamo kar nekaj jam. ki jim pravimo »skednence«, prav zato, ker so se ob deževjih vanje zate- kale domače živali na paši. loto: Wahmud Abdalan UN-MO U IVSYR. 00!) ITA Klavžar (Geronticus eremita) - globalno ogrožena vrsta Odkritje klavžarja v Siriji Gianluca Serra Klavžar naj bi bil po podatkih iz začetka 20. stoletja pogost v sirijskih puščavah, že leta 1928 pa naj bi bil tam izumrl. Med letoma 1980 in 1990 so bili posamezni osebki opazovani vjemnu, Eritreji, Saudski Arabiji in Palestini. Med raziskavami, opravljenimi v Siriji med letoma 1960 in 1990, pa niso bili odkriti. Kakorkoli že, odkrita kolonija klavžarjev v letu 2002 pomeni vrhunec dvoletnega programa popisovanja favne, ki ga je v Al Talili (Sirija) opravila skupina "Palmyra Wildlife Team" v okviru projekta Rehabilitacija območja in varstva favne. Priznanje Dve leli sem bil izjemno skeptičen do Adeebovih trditev, da je videl "to ptico", in s prstom kazal na klavžarja (Geromicns eremita) v enem izmed pri- ročnikov za določevanje ptic. "Ali si pre- pričan. Adecb?". sem silil vanj. "Vsekakor, še nikoli prej nisem videl tako čudne ptice in je tudi nikoli ue bom poza- bil," mi je odgovoril. Adeeb je izkušen lovec iz vasi Palmira v Siriji, ki leži v bližini svetovno znanega arhe- ološkega najdišča. Med popisovanjem favne v stepah Sirije, v okviru projekta fUN-FAO GCP/SYR/009/ITA). ki ga jc omogočila Organizacija za prehrano in kmetijstvo (FAO). seje uril tudi kot ornitološki vodnik. Projekt seje začel leta 1996. / namenom pomagati sirijskim oblastem pri varstvu bio- diverzitete na primeru razvoja Al Talile, pr- vega naravnega rezervata v državi. Pomladi leta 2002 sem Adeeba prosil, naj me pelje na mesto, kjer je videl "svoje" klav- žarje. Ko sva bila tam. sem šc naprej vrtal vanj in ga spraševal o podrobnostih ptice, ki naj bi jo bil opazoval z večje razdalje in brez daljnogleda. Naposled je izustil: "Priznam, ustrelil sem enega od osmih, ki sem jih tu videl aprila 1998. Zdel se mi je tako zani- miv. da sem ga odnesel nazaj v Palmyra in ga pokazal svojim lovskim tovarišem. Česa takega še niso videli. Potem sem ga skuhal, a ni bil užiten." Bil je presenečen, ker ga nisem grajal, ampak začel veselo poskakovati. fojo: ln.inli.c.i Seoss LN FAO C,C P SYI( 1)119 ITA Pečine, kjer gnezdijo nedavno odkriti klavžarji. Naslednjega dne sem zastavil nekaj vpra- šanj nekemu lokalnemu pastirju in ta mi je brez obotavljanja natančno opisal pet klavžarjev. ki jih je videl pred dnevi. Postajal sem čedalje bolj vznemirjen. Vse je kazalo, da klavžarji od tod le niso izgi- nili, čeprav bi naj bili na tem območju po literaturnih podatkih že izumrli. Mesec dni kasneje sem že opazoval majh- no kolonijo treh parov klavžarjev in šc enega odraslega osamljenca pri valjenju jajc na policah odročnih apnenčastih kli- fov ... reliktno kolonijo zadnjih preživelih klavžarjev vzhodne populacije teh ptic. Kar nisem mogel verjeti svojim očem. Iskanje se začne... Po Adeebovem razodetju in srečanju z be- duinskim pastirjem sem organiziral siste- matično raziskavo na območju, velikem približno 17.600 kirr, pri čemer sem se v glavnem zanašal na lokalne vodnike. Mike Evans, avtor knjige „Important Bird Areas in the Middle East" iz zveze BirdLife me je opogumil, da sem iskal naprej, in me tudi opremil z vso potrebno literaturo. Pripravili smo standardiziran vprašalnik za beduhiske nomade in vaške lovce, ki je bil sestavljen iz standardnih vprašanj in štirih slik ptic, med katerimi je bila ena klavžarjeva. Zanj smo se odločili zato, da vprašanim ne bi vnaprej razkrili svojih pri- čakovanj. Šestnajst lokalnih lovcev in ena- intrideset nomadskih pastirjev je zadovo- ljivo odgovorilo na vprašanja in pravilno prepoznalo klavžarja na fotografiji. Dobili smo podatke o 68 opazovanjih, od zelo "svežih" pa vse do takšnih iz leta 1930. Večina je klavžarja poznala po lokalnem imenu "an-nucf. Med sistematičnim iskanjem smo odkrili 15 opuščenih klavžarjevih gnezdišč. Na nekaterih so zajetni kupi gvana pričali o njihovi dolgoletni uporabi. Našli smo tudi opuščeni gnezdišči, katerih lokaciji sta se ujemali z Aharonijevim zgodovin- skim opisom dveh kolonij iz leta 1910. s takrat gnezdečimi 500 in 300 pari. Dramatičen zlom populacije Naše ugotovitve so dale povsem drugač- no sliko v primerjavi s tisto o izumrlem klavžarju v Siriji. Vse kaže. daje bil klav- žar pred 20 leti. torej precej kasneje kot leta 1928. ko naj bi bil izumrl, v puščavi Palmyra povsem običajen, pred 30 leti pa celo pogost. Sirijsko ministrstvo za kmetijstvo jc leta 1967 celo izdalo odločbo o zaščiti ptic. posebej koristnih za kmetijstvo, in med naštetimi vrstami v tej odločbi je tudi opis, ki se ujema s klavžarjevim. Prav iro- nično je. daje medtem, ko so bili posku- si naravovarstvenikov med letoma 1970 in 1980 osredotočeni na ohranjanje tur- ških klavžarjev pri Birc^iku. populacija nekaj sto parov klavžarjev gnezdila 200 kilometrov južneje na območju z manjši- mi negativnimi vplivi. Očitno smo se torej vse preveč zanašali na Aharonijeve podatke iz začetka 20. stoletja, ki so nas pripeljali do zmotnega prepričanja, da je klavžar izumrl po letu 1928. Spoznali smo tudi, da so podatki in znanje domačinov marsikdaj ključne- ga pomena pri iskanju redkih in ogrože- nih vrst. Podatki, zbrani leta 2002, nas navdajajo z upanjem, da v sirijski stepi še obstajajo neodkrite gnezditvene kolonije klavžarjev. Neizprosni upad števila klavžarjev na tem območju je verjetno posledica kom- binacije nekontroliranega lova. jemanja mladičev iz gnezd in degradacije habita- ta. Jemanje mladičev za hrano jc verjetno tukajšnja stara navada, nekontroliran lov in degradacija območja pa sta se bistveno povečala v zadnjih 30-40 letih; slednja sta posledica tehnoloških sprememb, pove- čanega prebivalstvu in spremenjenega na- čina paše. Ti dejavniki se ujemajo tako z Klavžar (Ceronticus eremita) je pomemben ekološki kazalec ekosistema Al Badia. začetkom upada klavžarjeve populacije kot s tukajšnjim izginjanjem noja (Struthio canieltts). geparda (Acinonv.x jit- batas), gazel (Gazella sp.) in leoparda (Pantrera pardus). Program varstva in zbiranja podatkov Po odkritju kolonije je bila nemudoma vzpostavljena 24-urna straža gnezdišča, kije ležalo, tako kot vsa najdena reliktna gnezdišča in še vedno aktivna klavžarjeva gnezdišča v Maroku, v navpični in kruš- ljivi steni iz hitro erodirajočega apnenca. Nadzor smo ob pomoči treh najetih do mačinov opravljali 11 tednov, dokler ptice niso zapustile gnezdišča. Pod gnezdi smo nekajkrat, ko ptic ni bilo tam, pobrali iz- bljuvke in iztrebke. Njihova analiza je sku- paj s podatki opazovanj klavžarjev pri pre- hranjevanju pokazala, da njihova dokaj mešana prehrana vključuje hrošče, kobili- ce, mlade žabe. mravlje, škorpijone, solifu- ge. kuščarje in kače. •o;o. Mahmud AM.il.ih U\ IAO C.CP SYII 009 ITA Plamenec (Phoenicopterus ruber) je v sirijski AI Badii selivka, a tam tudi prezimuje. Trije poleteli mladiči govorijo o gnezd 11- venem uspehu, ki gaje mogoče primerja- ti s tistim v Maroku (C. Bovvden. ustno), kar seveda pomeni, da je kolonija kljub svoji majhnosti vitalna. Odkritih je bilo 7 prehranjevališč, naj- bližja so bila pod stenami gnezdišč, naj- bolj oddaljena pa so bila 27 km proč. Klavžar seje hranil na treh tipih habita- tov: kamnitih planjavah, obdelovanih po- vršinah in v namakalnem bazenu. Čeprav je bila letna količina padavin od leta 1997 pod povprečjem za območje Palmyra, je na delti območja s klavžarji znatno deževalo v zimi 2001 - 2002 in. kur je nenavadno, ludi spomladi 2002. Tudi to je morda razlog za gnezdenje v tem letu. Zanimivo je. da so klavžarji za- pustili območje, ko seje bazen izsušil. Le domnevamo lahko, da je imel po posta- vitvi dveh manjših jezov med letoma I960 in 1970 klavžar na tem območju stalen vir hrane. To pa je lahko tudi raz- log. da so tu preživeli navzlic okoliškemu degradiranemu habitat ti. Varstveni vidiki Klavžarji v odkrili koloniji so neprecenlji- ve vrednosti tudi zaradi svojega genetske- ga materiala. Teh sedem preživelih ptic iz njihove vzhodne populacije so edini še znani seleči se klavžarji. v nasprotju s tur- škimi. ki so bili vsi izvaljeni v ujetništvu in so to sposobnost verjetno izgubili. Kmalu po odkritju klavžarjev v Siriji smo se obrnili na odsek zveze BirdLife za Srednji vzhod in na RSPB (angleški part- ner zveze BirdLife). Pri zvezi BirdLife imajo veliko izkušenj z ohranjanjem klav- foNK UN l Ab .OCI' SVk 009 I TA Nomadski beduinski pastirji so bivali skupaj s klavžarji še pred 20-30 leti. SVET PTIC 11 žarja. pridobljenih z delom na zadnjih ko- lonijah v Maroku. Po njihovem je pred- nostna naloga ohraniti to reliktno popula- cijo z varstvom prehranjevališč in gnez- dišč. Opraviti bo treba tudi dodatne razis- kave. poskušati najti preostale kolonije klavžarjev in pridobiti več podatkov o ekologiji vrste v Siriji. Vključitev lokalnih oblasti je nujna zato. da preprečijo strelja- nje teh ptic in prekomerno pašo vsaj 5 km od gnezdeče kolonije. Potreben je tudi do- govor o upravljanju namakalnega bazena, da se zagotovijo primerna prehranjevališ- ča. Lokalne prebivalce je treba iztiriti za nadzornike, dolgoročno pa je treba odkri- ti prezimovališča teh klavžarjev in jih pri- memo zavarovali. nove naravovarstvene zavesti. De) njihove naravne dediščine in očarljivi simbol arabske kulture je ogrožen do prav takšne mere kot življenje in kultura beduinskih nomadov. Ohranitev klavžarjev je tesno povezana z obeti teh ljudi v prihodnosti. Projektna skupina je opravila inventariza- cijo in fotografsko dokumentiranje rezer- vata Al Talila in okolice z dolgoročnim ci- ljem razviti rezervat kot eko-turistično točko in izdati gradivo za izobraževanje ljudi. Popisovala je nevretenčarje. ptice (več kot 250 vrst) in sesalce v Al Badii. V Al Talili je odkrila tudi za znanost novo vrsto hrošča in jo območju v čast poimeno- vala Aphodaukiais lalHensis. Oči naravovarstvenikov bodo zdaj uprte v Sirijo, saj je odgovornost za zagotavljanje obstoja te kritično ogrožene vrste že padla na ramena sirijskih oblasti in prebi- valcev. Upamo, da bodo na preživele klav- žarje ponosni in da bodo ti postali simbol Skupino so sestavljali: Ginaluca Serra. Mahmud Abdallah. Ghazy Al Quaim. Ahmed Jeber Abdallah. Talal Fayad. Mohammed AI Mohammed. Mnaur Ali in Adeeb Assaed. ■ ■ ■ loto Mahmud Ahdalah UN-mo CCU SYR 009'ITA Varan vrste Varanus griseus je največji plazilec v Al Badii. loto Peter BuJmer Edina naša seleča se žolna, vijeglavka (Jynx tore] nil la )t tudi sama ne izdeluje dupel. Posebej rada zaseda stara dupla v visokodebelnih sadovnjakih. Travniški sadovnjaki Mirko Perušek Travniški sadovnjaki so živi spomin na preteklost. V njih je zapisana zgodovina trdega, a tudi ve- selega kmečkega življenja. V senci orehov, hrušk, češenj in jablan so se pletle številne zgodbe mi- nulih desetletij ali celo stoletij. Z njihovim posekom izginjajo tudi številne vrste živih bitij, ki so se prilagodile temu življenjskemu prostoru. Razvoj sadovnjakov jc šel skozi zgodovi- no postopoma. Najbolj seje razmahnilo sadjarstvo in s tem tudi površina travni- ških sadovnjakov v zadnjih dveh stoletjih. Slovenija ima zelo raznoliko krajinsko zgodovino. Tako so nastali raznoliki kra- jinski vzorci glede na čas poselitve in raz- lično zemljiško delitev od razmeroma mladih celkov na Koroškem do velike parcelne razdrobljenosti na Krasti in v Prekmurju. Na Koroškem je poselitev razpršena, na nizkem in visokem Krasu gručasta ter skupinska do linijska v niži- nah. Travniške sadovnjake so naši predni- ki osnovali v glavnem v okolici hiš ali pa tudi dlje od naselij kot senožetne sadov- njake. V Sloveniji je večinski prvotni ekosistem gozd. S krčenjem gozda so nastala polja, travniki in naselja. Gozd še vedno poraš- ča nad polovico naše dežele in ji daje svojstven pečal. Travniški sadovnjaki na- stopajo kol vezni člen med prvotno gozd- nato krajino in obljudeno kmetijsko kraji- no z naselji. Ločimo različne lipe travni- ških sadovnjakov, glede na različno sesta- vo drevesnih in grmovnih vrst. kar je od- visno predvsem od klime, tal in kulturnih značilnosti kraja. Travniški visokodebelni sadovnjaki so po ekoloških lastnostih najbliže redkemu svetlemu listnatemu gozdu. Imajo podo- bne značilnosti kol nekateri gospodarski gozdovi, in sicer so: • dolgoživi (posamezna sadna drevesa živijo celo do 200 let in več). • pestri glede sestave življenjskih združb (do 5000 različnih vrst živih bitij), • poleg gospodarskega pomena imajo poudarjene druge vloge, od ekološke, naravovarstvene, poučne, estetske do turistično-rekreativne. Travniške sadovnjake in sadne vrtove naj- pogosteje najdemo v neposredni bližini naselij. Velikokrat se / njimi stikajo žive meje, zelenjavni vrtovi, njive, travniki, gozdni ostanki in gozdni robovi. Za živa bitja v travniškem sadovnjaku je zelo po- membno. kakšna je razporeditev v pros- toru glede na druge življenjske prostore. Ekstremni primeri so zapuščene vasi. ka- tere postopoma zarašča gozd, in na drugi strani ograjeni intenzivni sadovnjaki. V prvem primeru so sadovnjaki že praktič- no del gozda s pestro sestavo gozdnih življenjskih združb, v drugem primeru imamo intenzivne sadovnjake /. osiroma- šeno sestavo vrst in dragim vzdrževa- njem. Travniški sadovnjaki so bliže prve- mu primeru. Se pravi pestra sestava živ- ljenjskih združb z majhnimi vlaganji in dopolnilo dohodku podeželskemu ali pri- mestnemu prebivalstvu. V Sloveniji ob- stajala obe skrajnosti. Podeželje se praz- ni. vasi se zaraščajo, sadna drevesa pre- raščajo konkurenčnejša gozdna drevesa. Na drugi strani pa v rodovitnih nižinah nastajajo intenzivni sadovnjaki. Njihova visoka občutljivost se pokaže ob narav- nih ujmah (pozebi. toči idr.) ter pri raz- nih novih boleznih. V zadnjem času je to bakterijska bolezen hrušev ožig ali ognje- vka. ki pa ne prizanaša tudi nekaterim so- rtam starih jablan in hrušk. Zaradi ognje- 'oio Damijan Denac V duplu, iz visokodebelnega sadovnjaka na Coričkem, je gnezdil veliki skovik (Otus scops). Ljudje v tradicionalni pokrajini so mu prej v korist kot škodo. loto: lakob Smote Drevesnih dupel ne potrebujejo le ptice. Pri pregledovanju dupel pazljivost ni nikoli odveč. vke izginjajo celi kompleksi intenzivnih nasadov, drevesnice in tudi stara visoko- debelna drevesa. Širjenje naselij s pozida- vo okoliških sadovnjakov zmanjšuje števi- lo travniških sadovnjakov. Zanimanje za vzdrževanje starih sadnih sort upada, kajti prehranske navade se spreminjajo. Sadjevec in k rti tj i pogosto niso več zani- mivi. Nekatere sadne sorte hrušk in ja- blan pa so bile vzgojene ravno v te name- ne. Sadna drevesa velikokrat pomenijo oviro pri strojni košnji travnikov, zato jih lastniki posekajo. Pestra sestava vegetacije v travniških sa- dovnjakih in njihova pozna košnja, in sicer šele takrat, ko seme dozori, zago- tavljajo obstoj številnih vrst rastlin in ži- vali. Poleg rastlin in živali najdemo tudi mnoge vrste gliv in lišajev. Več vsega je v starejših nasadih z votlim in debelim drevjem. Najbolj opazne so številne vrste cvetnic in trav, med živalmi metulji in ptice. Ptice so pogosto na vrhu prehranjevalne piramide, zato zelo dobro nakazujejo eko- loške razmere in s tem tudi biotsko pe- strost teh ekosistemov. Glede na vrstno in številčno sestavo ptic lahko ocenimo pe- strost posameznih travniških sadovnja- kov. Najbolj pestri so stari visokodebelni travniški sadovnjaki z dupli v drevju, kjer so pestre žive meje. omejki. pasovi grmov- ja in drevja, ki imajo stik z gozdnimi ostanki ali gozdom, v bližini pa so še vodne kotanje ali druge vodne površine. V takšnih travniških sadovnjakih so prehra- njevalne verige bolj razvejene. Pridelek je tudi bistveno bolj zdrav kot v »kemizira- nih« intenzivnih nasadih. V starejših travniških sadovnjakih živijo primarni duplarji (izdelujejo dupla), kot so veliki in mali detel ter od žoln najpogo- steje zelena žolna. Uporabniki njihovih dupel so sekundarni duplarji: škorci, veli- ka in močvirska sinica, plavček. brglez, vi- jeglavka, kratkoprsti plezalček. pogorel- ček. beiovrati ter sivi muhar. poljski in do- mači vrabec ter veliki skovik. V večjih du- plih gnezdijo tudi redkejše vrste, kot so smrdokavra. čuk. lesna sova idr. Poleg ptic uporabljajo dupla tudi razne vrste se- salcev. od navadnega polha do podleska, kun. dihurja, podlasice in netopirjev. Tudi za nevretenčarje, ose. sršene in domače čebele, ter različne glive in lišaje so dupla nepogrešljiva. Poleg dupel v starih sadnih drevesih ima v sadovnjaku pomembno vlogo preostala lesna vegetacija. V pestrih živili mejah gnezdijo prostognezdilke. v njih se skrivajo prek dneva ježi in podlasi- ce. Če v bližini sadovnjakov ni zimzelenih grmov in dreves, je zelo priporočljivo ob posamezna višja drevesa posaditi bršljan. V njegovem zimzelenem zavetju si zgod- nje gnezdilke spletajo gnezda ali pa ga sove uporabljajo za dnevno skrivališče. V poznem zimskem obdobju zorijo bršlja- nove jagode, hrana za ptice v času. ko je te najmanj. Za ptice in druge vrste so po- membna tudi vsa votla in delno trhla dre- vesa. V odmrlih debelejših vejah ali v trh- lih deblih ptice lahko izdolbejo duplo, zato jih pri negi sadovnjaka pustimo. Obnova travniških sadovnjakov mora biti postopna. Če nam sorta ne ustreza, stara drevesa ne posekamo, ampak jih po po- mladitvcni rezi precepimo. Ob hirajočih Rilo. Franc Branko Vzdrževan visokodebelni sadovnjak je cilj naravovarstvenih prizadevanj za ohranitev nekaterih ogroženih vrst ptic kulturne krajine. ioto- Dani jan Denac V intenzivnih, plantažnih sadovnjakih ne slišimo ptičjega petja. foto. Peter Büchner S pojočim pogorelčkom (Phoenicurus phoeni- curus) na kmetiji se lahko pobahajo tisti, ki v sadovnjaku ne škropijo s pesticidi in ohra- njajo drevesna dupla ali pa so namestili gnezdilnico. drevesih zasadimo nova. ki bodo nado- mestila staro drevje. V pretežno mlajših sadovnjakih in v sadovnjakih, kjer nismo upoštevali ptic duplaric in njihovih za- htev po duplih, namestimo gnezdilnice. Te ne morejo povsem nadomestiti narav- nih dupel v drevju, lahko pa uspešno pre- brodijo čas do nastanka le-teh. Z gnezdil- nicami lahko bistveno povečamo število ptic. netopirjev in drugih živali v naših travniških sadovnjakih. Pojavljanje ptic v zimskem obdobju v sadovnjakih ohrani- mo. če pustimo del jabolk ali hrušk na drevesih tistih sort. od katerih plodovi tudi po zmrzali ne odpadejo z vej. Njihov jedilnik pozimi dodatno popestrimo s kr- milnim poveznikom. v katerem pripravi- mo lojeno pogačo, ali pa obesimo loj. ki bo nedostopen mačkam in psom. Plodonosne grmovnice ravno tako obo- gatijo jesenski in zimski jedilnik ptic. Travniške sadovnjake popestrijo mlake, luže in druge vodne kotanje ali potoki, saj so to prebivališča ogroženih dvoživk, kopališča in napajališča za živali. Cilj večine skrbnih lastnikov travniških sadovnjakov je. da bodo imeli z njim čim manj dela ter čim večji in kakovostnejši pridelek. Upoštevanje naravnih mehaniz- mov. spodbujanje pestrosti habitatov in upoštevanje nege teh nasadov od pravil- nega obrezovanja do organskega gnoje- nja vodi k želenemu cilju. Poleg tega pra- vilno oskrbovani travniški sadovnjaki po- magajo ohranjali redke rastlinske in ži- valske vrste, med katerimi so tudi pticc. „L,, idrrntjan Denac Eden izmed dejavnikov, ki pomembno ogroža visokodebelne sadovnjake je opuščanje njihovega vzdrževanja, kot posledica odseljevanja ljudi v nekaterih regijah. Prizor je iz Slovenskih goric. grano Hotel Union h'ili'l in k'in/t'ri'iirtii ci'iitfr ORGANIZIRAMO : Poročne obrede in slavnostne večerje, sprejeme, gala večerje, obletnice (30 - 300 oseb) Zabavni in kulturni program Naj najlepši trenutki ostanejo v najlepšem spominu GRAND HOTEL UNION Miklošičeva 1, 1000 Ljubljana Tel: 01 308 1270, faks: 01 308 1015 Gramoznice, oaze življenja, ki izginjajo Preden sojo ujeli v kanal, je Drava nosi- la in odlagala prod iz Alp in z njim nasu- la približno iri četrtine Dravskega in Ptujskega polja. Prod je pomemben grad- beni material, posledica pa je ta, da je Dravsko in Ptujsko polje prepredeno z gramoznicami. Še posebej veliko nedovo- ljenih izkopov je nastalo v času socializ- ma. Tako so ljudje kajpak hitro prišli do gramoza, materiala, neobhodno potreb- nega za graditev hiš, ki so rasle kot gobe po dežju. Povezanost ljudi na vasi in iz- najdlivost sta hitro obrodili sadove. Brezplačno, a dragoceno surovino je bilo moč nakopati skoraj povsod, tudi na nji- vah, ki tako ali tako niso dajale želenega pridelka koruze. Še posebej, če je bilo bolj sušno leto. Pa so kopali. Zastonjski gra- moz so odvažali, dokler jame ni zalila podtalnica ali v njej ni bilo več kaj kopati. Na Dravskem polju so ugotovili več kot 260 površinskih kopov, večinoma gramo- znic. Veliko med njimi je zalitih z vodo, v opuščenih pa so se brez človekovega vpli- va vzpostavile zanimive in enkratne živ- ljenjske razmere. V procesu naseljevanja Dominik Bombek foto" Domini* Bombek Gramoznica, preurejena v bazen za športni ribolov. Upravljajo ribiška družina. novega življenjskega okolja si vrste sledi- jo druga za drugo, zato je za območja gramoznic značilna dokaj velika biodi- verzitcla. Zaradi splošne degradiranosti širšega območja Dravskega in Ptujskega polja so gramoznice, čeprav sekundarne- ga nastanka, tudi nekakšna zatočišča za vrste, ki so izgubile svoje prvotne habita- te. Mnoge med njimi so ogrožene. Mali deževnik (Charadrius dubius) si na pri- mer uredi gnezdišče na golih prodnatih tleh, pogosto v aktivni gramoznici, kjer se prod še koplje, saj potrebuje nezaraš- čene prodnate površine. Naravnih gnez- dilnih habitatov mu primanjkuje. V ste- nah gramoznic gnezdita tudi vodomec (Akedo althis) in breguljka (Riparia ripa- ria). Umetno nastale peščene stene so loto: Damijan Denac Gramoznico, zalito s čisto podtalnico, pri Savi so zasipali z industrij- skimi odpadki, ki so vsebovali organska topila. foto. Damijan Denac Gospod Smiljan Klemenčič je v gramoznici v Melincih izdelal steno za breguljke (Riparia riparia), kjer zdaj gnezdi približno 100 parov. njuna rešitev, lahko pa tudi past. če se kopanje nadaljuje ravno v času gnezde- nja. Lep primer, kako lahko pomagamo ogroženim vrstam, je gramoznica v Melincih. kjer je upravljalec sam izdelal peščeno steno, v njej pa je gnezdila ogromna kolonija breguljk skupaj s če- belarji (Mero p s apiasler). Liska (Ft i lica dira), čopasti ponirek {Podiceps crista- ins), mali ponirek (Tachybaptus ruficoi- lis). mlaka lica (Anas ptatyrhynchos), čo- pasta črnica {AythyaJuiigu/a) in zeleno- noga tukalica (Gallimr/a chloropus) pa so vrste, ki jim ustrezajo zalite gramo- znice. Bujno zaraščene z zeliščnim, gr- movnim in drevesnim slojem so prave oaze sredi monokulturnih intenzivno obdelovanih polj. Tako so gramoznice v tej kmetijsko do onemoglosti izkorišče- ni pokrajini tudi ene redkih zatočišč za rjavega srakoperja {Lantus co/Inrio). rjavo penieo (Sylvia communis), prosni- ka (Saxicola lorquaia). jerebico {Perdix perdix), prepelico [Coturnix coturnix), divjo grlico (Streptopeliu turnir), malo uharico {Asio otus). če jih omenimo le nekaj. Ne smemo pa ostati samo pri pti- cah. v gramoznicah so tudi plazilci: sle- pec (Angius fragiiis). belouška {Matrix na t rix), kobranka {Matrix tesseiata). martinček {Lacerta agi/is). zelenec (Lacerta viridis) in pozidna kuščarica (Poda reis muraiis), ki pa so vsaj nepo- sredno varni pred kmetijskim stroji in pesticidi. Na teli »zaplatah« se drenjajo še navadni pupek (Tri turns vulgaris), rosnica {Rana da/mali/ta), sekulja (Rana lentporaria), hribski urh (Bcnnbina variegata). zelena žaba (Rana esculenta). zelena rega (! I via arborea), navadna krastača (Bulo bufo). zelena krastača (Bufo viridis) in še mnogi drugi. Tako imenovano sanacije ali kakršnekoli preureditve gramoznic so zato tvegan poseg v občutljivo življenjsko združbo. Ribiška društva jih na primer spreminja- jo v urejene bazene za ribolov z okolico v stilu športnih parkov, kar ima uničujoč vpliv na ogrožene živalske in rastlinske vrste. S tem kršijo tudi Zakon o ohranja- nju narave (Ur.]. RS. št. 56/99. 31/00). te- meljni varstveni predpis na področju ohranjanja biotske raznovrstnosti prosto- živečih rastlinskih in živalskih vrst. Zaradi takšnih posegov prihaja do degra- dacije ekosistemov. kar seveda siromaši biotsko pestrost. feto; Damijan Uuriac Čeprav zeleno rego (Hyla arborea) pogosto srečamo na poljih, jc v času razmnoževanja mno- gokrat odvisna prav od »vodnih oken« v gramoznicah. fo«>: Pt'lcr Büchner Ko zagledamo temno ptico, ki izgine v obrežnem rastlinju, smo najbrž opazovali zelenonogo tukalico (Gallinula chloropits). Če smo pri tem videli še snežno bela podrepna peresa pod visol- * »i . .^Äf 'ki '—i In tli W.'i >4 .'i .k WJ lotu. Borul Mozetič Dotok sladke vode v osrednjo laguno Škocjanskega /»toka bo odslej večji, saj je bil sediment v Ari odstranjen. foto llorul Mo/elii Izkopani sediment je izvajalec del odpeljal. UGODNA SONČNIČNA SEMENA pravili najpomembnejše poglavje o ope- rativnih ciljih ter upravljalskih strategijah in ukrepih za dosego (e- teh. Tako detalj- no planiranje za petletno obdobje jc za- htevna naloga, in ker smo se je lotili prvič in na tem področju orjemo ledino v Sloveniji, so nam na pomoč priskočili iz- kušeni partnerji iz zveze BirdLife, in sicer predstavnika škotskega RSPB - dr. Dave Beaumont in dr. Neil Cowie. Na petdnevni interni delavnici, ki je poteka- la od I. do 5. avgusta v DOPPSovi kopr- ski podružnici, smo spoznali metodologi- jo. ki jo je za pripravo načrtov upravlja- nja razvil RSPB. kot tudi številne prime- re podobnih načrtov. Pripravili smo tudi dobršen del operativnih ciljev in strategij, s katerimi bomo veliko laže nadaljevali pripravo načrta na drugih ravneh. Hkrati smo razjasnili tudi marsikatero upravljal- sko vprašanje ter dobili sveže ideje in re- šitve za upravljanje mokrišč. Organizacija RSPB na Škotskem upravlja 70 rezervatov, zato so njihove izkušnje za naše delo izjemno pomembne in korist- ne. Delavnice so se udeležili tudi pred- stavniki deželnega rezervata ob izlivu Soče v sosednji Italiji in Krajinskega parka Sečoveljske soline. Inštitut RS za vode nadaljuje pripravo iz- vedbene dokumentacije za celotno ob- močje rezervata. Redno sodelujemo tako s predstavniki izvajalca kot tudi z odgo- vornimi na Agenciji RS za okolje, ministr- stvu in z nadzornikom. V rezervatu redno opravljamo monitoring ptic. Zavod za zdravstveno varstvo Koper pa monitoring kakovosti vode. Letos smo v laguni name- stili merilce nivoja vodne gladine, ki omo- gočajo stalno in natančno spremljanje hidroloških parametrov, ki so izrednega pomena za načrtovanje nivoja vode v la- guni po izvedbi sanacijskih ukrepov. Dolgo vroče poletje z rekordno sušo je za nami in čeprav se tisti, ki šele odhajate na morje, ne boste strinjali, bi bile izdat- ne padavine trenutno listo, kar rezervat najbolj potrebuje in si tudi upravljalci lahko le želimo. Za konec pa še povabilo. Naslednji izlet v Škocjanski zatok bo v nedeljo. 5. okto- bra 2003. v okviru Evropskega dneva opazovanja ptic. Dobimo se ob 9. uri pred bazo AMZS na Bertoški bonifiki. Prisrčno vabljeni! Na DOPPS-u podpiramo hranjenje ptic pozimi, saj ima le to pomemb- no izobraževalno vlogo. Najširše uporabna hrana za ptice pozimi so sončnična semena, ki jih po novem lahko kupite na DOPPS-u po zelo ugodni ceni 50 SIT/kg. Cena vključuje ddv. Naročite lahko naj- manj 10 kg. Naročila sprejemamo na telefon 01 544 12 30 od 1. okto- bra naprej. Semena lahko dvignete na sedežu DOPPS-a v Ljubljani ali po povzetju, pri čemer sami plačate poštnino. Naravi rezervat ob izlivu Soče v Italiji je šolski primer ponovne vzpostavitve naravnega ekosistema na območju, kije bilo zaradi kmetijstva izredno degradirano. foto: Borut Mozetič Za upravljanje naravnega rezervata so potrebna mnoga znanja. Najboljša pot, da jih pridobimo, je ta, da upoštevamo tuje izkušnje. planet.mobitel.si Moj planet. Mars. Izberite ga tudi vi. Novi vsebinski multimedijski portal Planet združuje 1000+1 informacijo \n 1000+1 zabavo. Planet Mars vam omogoča takojšen dostop do zadnje novice, vremenske napovedi, razmer na cestah, športnih novic in kinoprograma. Seveda jim po želji dodajate še druge svoje najljubše, prosto pa dostopate tudi do vseh ostalih vsebin na planetu. Kadarkoli se odločite za drugega: Venero, Pluton ali Merkur. lanet Planet omogoča bogato uporabniško izkušnjo na sodobnih rnobitelih z mobilnim brkljalnikom (wap) in barvnim zaslonom. Če imate črnobelega, vam vsebine in storitve predstavi v čitljivi tekstovni obliki. Priporočamo uporabo GRRS-a, potovanje po Planetu bo tako hitrejše in cenejše. Več informacij: naročniki Mobitel GSM: 031/041/051 700 700. Mobiuporabniki: 031/041/051 121, ostali: 080 70 70.