Poštarina plačann	l^ossmasfsa Stav. Din v—
Stav, 2 3.	V Lfubliaeit, 3, iunlia	Leto IX.
Upravnic.vo Oomovine" v LJubljani, Prešernova ulica 54 Uredništvu "omovine", Miklošičeva cesta 16, Telefon 72
3z3ia!a vsak petek.
Strainlia ta tazemstvs t fetrtleta« r-BI Ola, polletne 13 Din, celotetM >• Ola; ti lflann>tro: četrtletni« IZ Dla, potletio 14 Dla, cetrietM 48 D!.. — RaJaa poitn: hraallalee, »oiraialee t Ljubljani, it. 10.711.
K predložitvi zakona o neposrednih davkih
Deset mesecev je rabila «seljaška» vlada, I Ceinu se zove «seljaška», če pristane na tako 'da je že poprej izdelani načrt zakona o ne-1 poslabšanje položaja? posrednih davkih predložila Narodni'skup-1 Tudi pri obrtnikih radičevci niso pazili na ščini. Ako bi bila po svoji obljubi to storila! malega človeka. Davek od obrti (današnja
že lansko jesen, bi bil danes zakon že lahko pod streho.
Bodi kakorkoli, v načelu smo zadovoljni, da je vsaj zdaj ta zakon prišel pred Narodno skupščino. Ne verjamemo sicer, da bo sprejet takoj. Nasprotno, zdaj bodo prizadeti šele začeli proučevati posledice in bodo ruvali zoper izenačenje.
Tudi mi, ki se že leta borimo za predložitev tega zakona, ne bomo kupili mačka v žaklju, ker ne zaupamo v radičevce, da so dobro branili intorcoc iia5oare> IjuJoiva. Qia-Jatt moram zlasti, da g. Pucelj ni ničesar storil, da bi se načrt popravil v korist naših kmetov in obrtnikov.
Zakon je v glavnem izdelan skrbno. Če ga mi obdelujemo, storimo to iz stvarnih razlogov.
Po novem zakonu ostane zemljiški davek, hišni davek, davek od obrti, davek na podjetja. ki morajo polagati javne račune, in davek na skupni dohodek (do sedaj osebna dohodnina). Invalidska in komorna doklada ter prometni davek ostaneta neizpremenjena.
V tem članku obdelujem zakon s stališča našega malega človeka, to je kmeta in malega obrtnika. Žal, moram pred vso javnostjo poudariti, da so radičevci tako slabo zastopali interes teh slojev, da prideta kmet in obrtnik prav za prav na slabše.
Kar se kmetovalca tiče, naj bi znašala žemljarina (zemljiški davek) 20 % od katastrskega čistega dohodka (kakor doslej). Katastrski čisti dohodek pa se ima dvigniti na »srednje gospodarske prilike od 1. julija 1925 do 30. junija 1926». Kaj to pomeni? Ne bodo se samo spremenile krone v dinarje, ampak na podlagi cen med 1. julijem 1925 in 30. junijem 1926 se bo dvignil čisti dohodek s količnikom, ki ga bo določila komisija samih uradnikov. Kaj pa, če se pozneje dinar še dvigne? iče torej cene kmetijskih oridelkov še padejo Zakon nima določbe, da bi se v dinarjih izraženi novi katastrski čisti dohodek potem Vaj znižal.
V teh določbah tiči velikanska nevarnost ia kmetski stan in izraziti moram svoje ve liko začudenje, da je radičevska stranka brez pomisleka pristala na ta strahoviti nož «sred-tillh nrilik od 1. julija 1925 do 30. lunlia 1926»
pridobnina) je bil doslej precej nizek, zato pa je bila dohodnina strašna. Odslej bo dohodnina milejša, ostrejši pa bo davek od obrti. Vse obrti se razdele v tri skupine; prva bo plačevala 12 % od čistega dohodka, druga 8%, tretja 2%. 12% ni malo. zato smo bili radovedni, kako so obrtniki razvrščeni. V prvo skupino spadajo vsi obrtniki razen onih, ki delajo z največ dvema nameščencema, med katere se štejejo tudi vajenci. Torej obrtnik z enim pomočnikom in dvema vajencema je v prvi skupini in plača
pa še novo dohodarino, ki je sicer izdatno nižja od dosedanje, vendar je še vedno prav občutna.
V drugi skupini (8 %) so advokati, notarji, zdravniki, zraven pa mali obrtniki z največ
dvema nameščencema. V tretji skupini (2 %) so delavci v akordu in sploh osebe, ki brez stalnosti delajo drugim.
Vidimo torej, da so gg. radikali in radičevci malega in srednjega obrtnika udarili z 12 %, advokate in notarje pa z 8 %. Lepa je taka seljaška stranka!
S tem zanikrnim ter kmetu in obrtniku sovražnim postopanjem radičevcev je vsej borbi za izenačenje davkov zadan hud udarec. Srbijancem zakon ne more iti prav v tek, ker dobe hujša bremena pri hišnem davku in morajo pogoltniti tudi dohodarino. Moramo pa krivični zakon kritizirati tudi mi «prečani», ker ne moremo iz ljubezni do izenačenja uničiti našega kmeta in obrtnika, to
. , . _______ i-^vi	vt uslcuio iu, ivui
je g. Pucelj predložil.
Samostojni demokrati, zvesti svojim vo-lilcem, bomo stali na braniku interesov našega kmeta, obrtnika in delavca.
Narodni poslanec dr. Gregor Žerjav.
BelokranjcH
Dne 13. t. ni. bo obiskal prvič našo Belo Krajino narodni poslanec gospod
SVETOZAR PRIBIČEVIČ.
Prvič bo stopil med nas mož jeklene volje, ki v političnem življenju ne pozna kameleonstva, temveč le ravno črto, mož, ki s svojim čistim značajem in neomadeževano preteklostjo stoji daleč od današnje korupcije, ki se jo na žalost razpasla tudi v naši državi in ki uničuje naše
narodno gospodarstvo. Svetozar Pribičevič kot neustrašen borcc za narodno in državno edinstvo danes s ponosom kliče: cDomovina nad v s e!> Vsi, ki želite izvedeti resnico in se seznaniti s pravim političnim iu gospodarskim položajem v naši državi, priliitite na naš veliki zbor, ki se bo vršil v nedeljo 13. t. m. ob 11. uri dopoldne na Glavnem trgu v Metliki. — Sreska organizacija SDS za črnomeljski okraj.
Namesto politiki naj se posveča duhovščina
vzgoji Ifudsiva
Slovensko ljudstvo jc v jedru nedvomno pošteno, vendar pa je medvojna in povojna viharna doba pustila mnoga zla med nami. Poštenjak, ki je zadnja leta zasledoval časopisje, se je moral čuditi, odkod se vzame med mirnimi Slovenci toliko tatov, vlomilcev, ubijalcev itd. Človek skoro nc izreče rad teh besed, toda pred dejstvom si ne smemo zakrivati oči. Ne smemo v svojem plemenskem samoljubju mogoče kazati samo na macedon-ske in črnogorske hajduke, temveč poglejmo tudi okrog sebe! Ne smemo počenjati, kar je delala svoječasno mariborska «Straža», kije s prozornim, grdim namenom pisala največ o grozodejstvih v drugih pokrajinah, domačih ran pa ni videla.
Ako hočemo ozdravljenja, si naših ran ne smemo prikrivati. Treba je začeti pameten boj proti alkoholizmu, ki je prepogosto vzrok zlega dejanja. Treba je ljudstvo vzgajati in izobraževati ter ga ne uavajati v svetohlin-
(Dopis z dsžele)
stvo. Ne učiti ljudi potuhnjenega pobožnja-štva, temveč odkritosrčnosti in poštenosti.
Zaupaj človeku, ki te pogleda naravnost v oči, a varuj se bitja, ki hinavsko zavija oči in nagiba glavo kakor nedolžni Alojzij.
Strankarska strast je tudi često vzrok zločinskemu dejanju. Na klerikalni strani se strankarska nestrpnost naravnost neti in podžiga. Duhovščina v cerkvi s strastnimi besedami napada politične nasprotnike in litijska svoje ovčice proti njim «nejevernikom». Razumljivo je, da na podlagi podžigajočih besed svojega dušnega pastirja marsikatero omejeno bitje, ki vidi v duhovniku že nekaj nadnaravnega in nezmotljivega, naravnost gori v maščevalnosti, katero kuha tako dolgo, aa ob ugodni priliki izbruhne na dan v obliki podlega dejanja.
Ni vsa duhovščina takšna, toda v veuni pa menda je - vsaj na Slovenskem. Poštena duhovščina naj bi skušala svoje tovariše
jd vrniti od tega pogubnega in bogokletnega zlorabljanja cerkve ter jih spraviti na pravo, pot. Ni politika poklic duhovnika, temveč božja beseda in ne v zadnji vrsti vzgoja ljudstva k poštenosti. Ne sme se vzdržavati samo zunanja poštenost s pomočjo strašcnja s peklom, temveč je treba ljudstvo preroditi v čutu za poštenost. Tu bi bilo treba mnogo več širokogrudnosti, kakor jo pozna naša duhov-
ščina, ki se žal v precejšnjem odstotku re-j krntira iz manj nadarjenega dijaštva.
Poštena duhovščina naj začne (.udi odločen boj proti pisanju klerikalnega časopisja, proti sirovosti, ki iz nekaterih klerikalnih listov kar žari. Vrzite politiko iz cerkve, a božjo ter tudi posvetno izobraževalno besedo vanjo, pa bo med Slovenci zopet lepo kakor v nekdanjh časih.
Politični pregled
Bližamo se novi vladni krizi. Nasprotja med radikali in radičevci so se zadnje dni zopet tako zaostrila, da je v kratkem pričakovati novih pretresljajev.
Kakor znano, se je Stepan Radič obvezal predsedniku vlade Uzunoviču, da ne bo več prirejal zborovanj, marveč da se umakne na letovišče. Žilica mu pa le ni dala miru in Radič je v nedeljo navzlic obvezi priredil dva shoda, v Klanjcu ob Sotli in v Pregradu. Oba shoda sta bila sicer zelo klavrna, ker se je zbralo jedva par sto seljakov, toda
Radič je zopet brezobzirno napadal
vlado, zaveznike radikale in posebno Pašiča. Njegovi izpadi so vzbudili v Beogradu ostro zgražanje in radikali so baje že čvrsto odločeni, da z radičevci prekinejo zvezo ter poskusijo sestaviti novo vlado s kako drugo resnejšo stranko.
Narodna skupščina radi zopetne negotovosti političnega položaja le malo dela. Ima rešiti toliko važnih zadev, a delo ne gre od rok, ker je vlada
—»s	radjčevcev
nezmožna, da bi pospešila reševanje vazmn zakonov. Narodna skupščina zatorej že bolj misli na poletne počitnice kakor na nujno delo in posamezni politiki so več na deželi kakor v Beogradu.
Minula nedelja je bila v političnem pogledu zelo živahna. Poleg omenjenih Radiče-vih shodov so se vršili še drugi shodi v vseh pokrajinah države. V Oornjem Milanovcu so zborovali radikali in so ostro nastopali proti
Radiču. V Somboru se je prvič pojavil pred volilci Ljuba Jovanovič, ki je bil, kakor znano, izključen iz radikalske stranke, in je napadal Pašiča. V Ljubljani pa so klerikalci priredili tako zvani
protikorupcijski shod.
na katerem so govorili tudi razni srbski in muslimanski politični možje. Klerikalci pač zdaj udarjajo na veliki boben proti korupciji, ker agitacija z avtonomijo nič več ne vžiga. S protikorupcijsko borbo hočejo klerikalci le zopet dvigniti svojo potapljajoče se barko. Dolgo so iskali primernega sredstva in sedaj so ga pogruntali. Toda tudi proti dr. Korošcu je vložena interpelacija radi tiste zadeve z nakupovanjem fižola, ženskih čevljev, nogavic in takih nepotrebnih drobnarij v Ameriki.
Neprimerno bolj stvarno in resno kakor vsi govorniki v Ljubljani je možnost iztrebljenja korupcije razložil voditelj SDS Sveto-zar Pribičevič, ki je v nedeljo imel dva velika zbora, v Veliki Kikindi in v Mokrinu, kjer je ob velikanskem navdušenju tisočerih zboro-valcev izvajal: «Vsi smo si na jasnem, da je treba korupcijo izžgati kakor kužno rano .	' T^a Vnrunriie ne bomo
iztrebili samo s papirnatimi zakomTmarveu jc
treba ves narod preporoditi z zavednostjo in poštenostjo,
da v bodoče ne bo več volil korupcijonistov, marveč same poštenjake!«
V zunanjem svetu je bila ta teden pozornost obrnjena na Poljsko, kjer so v nedeljo volili predsednika republike. Z večino glasov
je bil izvoljen maršal Pilsudski, ki pa je izvolitev iz neznanega vzroka odklonil. Baje je to storil iz strahu pred atentatom. Pri ponovnih volitvah je dobil večino glasov in bil
izvoljen za predsednika poljske republike profesor Moscicki.
ki je izvolitev sprejel. S tem bodo menda nastopili v Poljski mirnejši časi, katerih je gospodarsko razdrapana bratska država zelo potrebna.
Na Portugalskem so te dni imeli vojaško revolucijo.
ki je uspela. Revolucijonarji so sestavili novo vlado, ki ji načeluje general Kabekadas. Parlament je razpuščen in zdaj torej tudi na Portugalskem vlada diktatura.
Med Francijo in Španijo je prišlo do spora radi
ujetega voditelja maroških upornikov Abd el Krima.
ki je obema državama precej dolgo povzročal hude preglavice. Španija zahteva njegovo smrtitev, a Francija mu kot ujetemu nasprotniku izkazuje vse časti. Spor traja dalje.
Na Angleškem je v nedeljo poteklo mesec dni, kar traja
rudarska stavka.
v kateri je udeleženih na sto in sto tisoče rudarjev. In še vedno ni izgledov za povoljno rešitev te borbe med delavci in kapitalisti.
JEŽICA. Sokolsko društvo na Jezici bo pri-* ^"""-^»-»ro^uijrt	lfitoo javno telo-
vadbo, pri kateri sodelujejo bratska društva Iz Šiške, Ljubljane in Št Vida. Godbo bo oskrbel salonski orkester iz Zaloga. Ker je Jezica priljubljen izprehod Ljubljančanom, zato jim je prilika s svojo udeležbo mlademu društvu dati spodbude. Po telovadbi prosta zabava s petjem, plesom in srečolovom. Prireditev bo pri br. Ramovžu v Sto-žicah. Začetek ob 16. uri.
Anton Stražar:
Od vojaka do graščaka
(Po ljudskem pripovedovanja.)
(Dalje.)
VIII.
»Tomažek, Tomažek, ti preljubi moj sin, kako sem srečen, da te vidim!«
Tomažkovi prijatelji in znanci so z zanimanjem poslušali, ko jim je pripovedoval doživljaje iz vojne. Sem in tja je tudi prijazni stotnik posegel v besedo; dasi ni znal dobro slovensko, je toliko obvladal naš jezik, da so ga lahko razumeli vsi pivci. Vsi so občudovali Tomažka, posebno še radi tega, ker je bil tako priljubljen prijaznemu gospodu.
Ko so se tako pogovarjali, je prišel v gostilno oče Tomažkov.
Znani Lukež-Pukež je kar skočil k Rihtar-ju in vpil:
«Bog te živi, Rihtar, sedaj pa vem, da ne boš več jezen name. Le poglej, tukaj sedi tvoj sinek Tomažek!«
Nagovorjeni možak je od samega začudenja obstal sredi sobe in zmedeno buljil z očmi. šele, ko ga je minilo prvo veselo razburjenje, je zagledal svojega sina.
Skoro vsem pivcem so stopile solze v oči; ko je presrečni oče objemal in poljuboval svojega sina. Šele čez nekaj časa je sprego^ Voril:
«Tomažek, Tomažek. ti preljubi moj sin. kako sem srečen, da te vidim!«
Tisti večer je bil plačnik za vso jedačo in pijačo prijazni Tomažkov gospodar Henrik.
Danilo se je že in petelini so oznanjevali mlado jutro, ko so šli skozi Lukovico: Tomažek, njegov gospod, presrečni oče Rihtar in vedno veseli Lukež-Pukež, ki je od samega veselja začel peti:
Tam v Gradiš* pr' jan' hiš' 'majo gnoj na dvoriš', pa t'ko št'mano deklč, da ne mara zamč...
Pa ti Mica micasta, tega ne veš, de si vsa pikasta. Fantje te vod')o le za tvoj nos, lalila boš skoz' in skoz'...
Prišli so tako do Rihtarjevega domovanja.
Ko je presrečni Tomažek zagledal svojo rodno hišo, je od veselja zavriskal kakor še nikoli dotlej.
*
Popoldne istega dne so se Tomažek, Henrik, oče Rihtar in Lukež-Pukež podali na pot k bližnjemu Zaleškemu gradu. Dan je bil izredno lep, pa tudi okolica na obe strani ceste nadvse prikupljiva. Po dobri enourni hoji so dospeli na grad.
Stari grajski gospod je sedel na klopi pred ogromno starodavno lipo pred gradom, ko so prišli do njega. Ko je Lukež-Pukež povedal graščaku namen njihovega obiska, jih je stari gospod povabil s seboj v grad na dogovor.
Naši znanci so sedeli na umetno izdelanih stolih okrog velike mize, se krepčali z izbor-nim starim vinom, prigrizovali dobro svinjino ter poslušali starega graščaka, ko jim je pripovedoval:
«Jaz sem zadnji našega rodu; nimam ne sina ne brata, ki bi mu mogel zapustiti grad in premoženje. V svojih mladih letih sem živel enako kot vsi moji bližnji sosedje. Ko sem bil star 22 let, sem zapeljal zalo, našemu gradu podložno kmečko dekle. Ta uboga sirota je rodila otroka, a jaz se nisem zmenil nič več zanjo. Ko je prišla k meni, je pokleknila pred mene in me s povzdignjenimi rokami prosila. Pa jaz sem se ji smejal in jo dal iz-tirati z. grada.
Dve leti kasneje sem se oženil z drugo. Dobil sem si za ženo sebi primerno. Toda že na poročni dan sem začel piti iz grenke kupe. Ko smo se najbolje zabavali, je prišlo v grad med našo veselo družbo zapeljano dekle. Ta grozni trenotek imam še vedno v spominu. Ravno v tej sobani je stala za vrati, grozeče je vzdignila svojo desno roko in rekla:
«Rudolf, ako je Bog nad nami, te mora kaznovati!«
Nekaj let sem živel čisto srečno v zakonu. Imel sem troje otrok, dva sina in eno hčerko. Nato me je začelo zasledovati prokletstvo. Najprej mi je umrla moja žena. Komaj dobro leto za tem vsi otroci.
Nekega dne sem šel na dom zapeljane deklice. Dekle je sedelo pred hišo na klopicf in govorilo svojemu— mojemu sinu: «Jožek? kadar boš šel mimo Zaleškega gradu, pljuni Dr o ti njemu!«
BEVKE PRI VRHNIKI. Dopisnik ^Domoljuba* ie sedaj priznal, da mu je župan g. dr. Marolt (SLS) v resnici očita!, da je on zakrivil zvišanje Občinskih doklad. Značilno pa je dejstvo, da je g. župan v občinski seji dne 2. marca 1.1. podal svojim somišljenikom v tem pogledu ravno nasprotujočo izjavo, rekoč: ePovejte vsem našim volilcem, da so demokrati in socijalisti zakrivili povišek občinskih doklad za 100 odstotkov. Tem se naj tudi zahvalijo, da bodo sedaj plačevali tako visoke davke.» Ker poznamo g. župana kot bivšega našega somišljenika, upamo, da nam bo v doglednem času podal glede omenjene neresnične trditve na našo interpelacijo zahtevani odgovor. Če je ta očitek, kakor se nam dozdeva, le nekak manever SLS za prihodnje volitve, potem se bomo tudi mi ob primernem času poslu-žili nekega še nepozabljenega dogodka. Ni čuda, če je škofovo glasilo «SIovenec» ogorčeno pisalo, kaka velika množina alkohola se popije v vrhniški klerikalni občini. — Kmetje.
VRHNIKA. Na občinski seji dne 9. maja je podal klub občinskih odbornikov SDS naslednjo izjavo: Klub občinskih odbornikov SDS ugotavlja, da kljub izredno važni točki 2 današnjega dnevnega reda niso bili vabljeni vsi odborniki. Zupanu je znano, da se je odbornik g. Ivan Kos izselil iz Vrhnike, ni pa pozval njegovega namestnika k seji. Vpoštevajoč važnost 2. točke dnevnega reda in dejstvo, da eden odbornik ni bil vabljen k seji, Izjavlja klub občinskih odbornikov SDS. da se za toliko časa odstrani od vseh sej, dokler se ne pokliče k sejam namestnik gospoda Kosa. Nadalje klub občinskih odbornikov SDS toliko časa izostane od vsake občinske seje, dokler g. župan javno ne prekliče laži, da so odborniki SDS v zvezi s socijalisti zakrivili potom rekurza zvišanje občinskih doklad za 100.000 Din.
TALČJI VRH V BELI KRAJINI. Šolska mladina bo ponovila v nedeljo 6. t. m. i&iu «5irota Marica» za odrasle. Začetek točno ob 3. uri popoldne v šoli na Talčjem vrhu.
SPODNJE PODBREZJE. Tukaj je umrl posestnik in lesni trgovec g, Franc Petrin, znan daleč naokrog kot pošten in delaven mož. Pogreb se je vršil v ponedeljek na pokopališče sv. Kaci-
Ko sem odhajal proč od doma Rozalkine-ga, sem šele čutil, kako me peče vest.»
Oraščak je ob zaključku svojega pripovedovanja izpU kupico, pa dostavil:
cPojdimo sedaj in oglejte si vse moje posestvo, kar ga imam! »
Nad tri ure so si naši znanci ogledovali Zaleški grad. Med tem ogledovanjem so Izvedeli, da želi Henrik kupiti ta grad ne radi sebe, temveč zaradi svoje hčerke Katinke in svojega sluge Tomažka.
Razumljivo je, da so se vsi zelo čudili tej novici.
Stari, že sivolasi zaleški graščak je menil: «Gospod Henrik, ako bi ne imel gradu na prodaj, vam bi ga prodal!»
Par dni potem sta se znova podala To-tnažek in njegov gospod na potovanje. Jezdila sta h Katinki in gospej s poročilom, da se vsi skupaj preselijo v kratkem na Zaleški grad.
Ko sta že jezdila proti Mariboru, je govoril gospod:
cSrečen sem. da se mi je vse po volji izteklo! Upam, da bom zadovoljen v vašem kraju, med tako poštenimi ljudmi l»
- (Dalje prih.)
Narobe svet.
Teta: <Zakaj jokaš, Mihec?* Mihec; cKer me je oče nabil.* Teta: cZakaj te pa je?*
Mihec: cKer sem se jokal.*
jana na Rečici, kamor so spremili pokojnega številni prijatelji in znanci.
BOČNA PRI GORNJEM GRADU. Na tozadevno prošnjo potrjujemo, da ga. Ela Kmetova, začasna šolska upraviteljlca v Bočni pri Gornjem gradu, ni dopisnica našega lista In da še iz kraja, označenega v naslovu, ni poslala nikakega dopisa.
SV. ŠTEFAN PRI DOLU. Iz našega kraja, ki obsega skoro eno tretjino občine Sv. Krištof, prihaja v časopise prav malo dopisov in še ti edino-Ie v našo preljubo «Domovino». «Sloven-skemu gospodarju® se ne zdi vredno, da bi kaj poročal o naših razmerah. Pri nas se nahaja tudi tako zvani generalni štab SLS za občino Sv. Krištof, ki bo baje odlikovan z usnjato kolajno za zasluge, ker so povišali občinske doklade od 80 na 120 odstotkov. Ti gospodje posnemajo poslanca g. Pušenjaka (SLS), ki je bil na predlog finančnega ministra odlikovan za zasluge pri povišanju državnega proračuna. Oči se nam počasi odpirajo in ne bo dolgo, ko bomo temeljito obračunali z vsemi navijalci davkov, ki nas že celih sedem let vodijo za nos s svojimi 21 poslanci. Občinska odbornika gg. Bantan in Na-pret nastopata proti «Domovinl», toda ljudstvo ve, da Kresnica v oči bode». Vsi, ki smo si «Domo-vino» že naročili, priporočamo, naj ta list ne manjka v nobeni hiši. — Ker so tukajšnji agitatorji SLS spoznali, da smo še daleč «za Iuno», bomo ustanovili v najkrajšem času javno ljudsko knjižnico, kjer bomo imeli na razpolago dovolj poštenega štiva. Vsi oni, ki si želite izobrazbe, pristopite h knjižnici'ne ozirajoč se na protiagi-tatorje, ki nas hočejo še nadalje ohraniti v temi, da bi lažje v kalnem ribarili. Pomagati si moramo sami in Bog nam bo pomagal! — Domačini.
KURETNO NAD LAŠKEM. V nedeljo 6. t. m. Ob 14. url bo Drirediln .Tnvnn ljudelr® 1 pn g. Kobliču v Kuretnem domačo veselico z
godbo in prosto zabavo. Vstopnina prosta. Prostovoljni prispevki se bodo hvaležno sprejemali. Prijatelji naprednih knjižnic dobro došli!
SV. LENART NAD LAŠKIM. Naša javna ljudska knjižnica prav lepo napreduje kljub temu, da so g. župnik že nastopili proti njej raz
prižnice. Vsi oni, ki si želimo malo svetlobe v možganih, smo s knjigami, ki so prav priporočljive in poučljlve, zelo zadovoljni. Vsem onim, ki so k ustanovitvi knjižnice kaj pripomogli, smo vsi čitatelji iskreno hvaležni in priporočamo onim, ki še niso člani, naj se čimprej vpišejo, da lahko spoznajo velikanski pomen knjižnice za vse sloje.
SV. JEDERT NAD LAŠKIM. Tukajšnje strebre SLS je govor poslanca Pivka na demokratski prireditvi v Rimskih toplicah v toliko omajal, da sedaj sami priznavajo, da se nahaja za celo Slovenijo pogubonosna stranka dr. Korošca na robu propada.
SV. KRIŠTOF PRI LAŠKEM. Davkoplačevalci naše občine so skrajno nezadovoljni z gospodarstvom občinskega odbora pod vodstvom župana g. Sluge. Občinske doklade so se letos povišale od 80 % na 120% in kljub temu se ne gane cestni odbor z delom na občinskih cestah. Kanali so se povečini prestavili na sredino občinskih cest, katere so zaradi tega v deževju izpostavljene velikim podškodbam. Za slična važna popravila ni denarja, pač pa je na razpolago za pomožnega blagajnika, katerega hočejo nastaviti s prvim julijem t. 1. na račun davkoplačevalcev kljub temu, da je veliki župan postavko za pomožno pisarniško moč kot nepotrebno črtal v proračunu. Ljudstvo se med sabo povprašuje, ali je to mogoče. Ce bo šlo tako dalje, bo zahteval vsak odbornik od občine plačanega svojega ctolmača* in po vrhu še najbrže aeroplan.
SV. MIKLAVŽ NAD LAŠKIM. Pri nas smo v izjemnem stanju. Ce greš v cerkev, si kregan, če ostaneš doma, nisi kristjan, če greš k maši v Šmarjeto, si zloben, če si v pošteni družbi, si pokvarjen, če ne delaš kuluka gospodu, si lenuh. Ce greš na shod naprednjako^sj f&rt^fS^e
v° naši hriboviti fari na dnevnem redu. Zaradi neprestanega zabavljanja s prižnice smo se že lani pritožili na knezoškofijski ordinarijat, vendar je ostalo vse brezuspešno. Cerkev je ob nedeljah slabo obiskana, ker večina nas kmetov hodi v cerkev v Šmarjeto. Ce misli g. župnik, da bo z nami v 19. stoletju tako ravnal, se zelo moti Od njega priporočenega {Slovenskega Gospodar-
Ivan Albreht:
Za sina
Povest.
(Dalje.)
III.
O prijateljih in dobrih jezikih.
«Ljubi moj Bog, varuj me mojih prijateljev! Sovražnikov se bom ubranil že sam!» Ta vzdih velja gotovo tudi za Podlipčeve.
Ko je mali deček štel komaj šest let, so se začeli strašni dnevi zanj. Mladi gospodar je slišal, kamor je stopil, da ima Milanov zarod v hiši. Najsi je bilo pred leti vse preklicano, je govorica le ostala — kakor iskra pod pepelom. Dolgo ni bilo slišati nič, Milan je bil izginil in vse je bilo dobro. Nenadoma je pa spet zaplamtelo.
«Ali nima čisto Drtnakovih oči, kaj. tale mali Podlipčev?»
«Pa lase!»
«In glas —»
«Cel Milan —»
«No, saj dober je le Andrej, da vse tako lepo potrpi! Vsak ne bi naredil tegaI»
:«Jaz bi jo nagnal!«
«Moj me ne bi niti pogledal! Se eno noč ne bi smela spati pod njegovo streho.^
Tako je šlo križem in v Andreju je začelo vreti. Bolj ko je poslušal ljudi, bolj si je domišljal, da otrok res ni njegov. Preje tako priden in vesten gospodar, je iel sedaj zanemarjati delo, posedati po gostilnah, razgrajati in pretepati ženo. Vse ji je prerekel. samo človeškega itnena ji ni privoščil.
Stari Podlipec je gledal trpljenje svoje snahe. Nekaj časa je sina svaril in rotil tn prosil, naj bo pameten, nazadnje je pa obupal. Kajti Andrej je zarjul:
«Jaz sem v hiši gospodar, pa mir besedi!*
Da, primerilo se je celo, da je zamahnil z roko zoper lastnega očeta. Tako je nastal v tej nekdaj srečni hiši pravi pekel.
Ko je stari Podlipec spoznal, da je ves> njegov trud zaman, se je umaknil tn ni rekel nobene besede več. S kalnim, od žalosti zasenčenim pogledom je spremljal snaho in jo tolažil samo še natihoma.
«Potrpi! Saj morda Andrej le ni hudoben —»
«Vem. vem,» je pritrdila Julka, »hudoben ni on, ampak zli jeziki. Moja sreča jih je bolela. Zato pa je tako.»
«Le verjemi. Julka. da je še pravica na svetu!» je bodril tast. «Božjl mlini meljeto počasi, pa gotovo! Danes meni. jutri tebi. Meni je žal Andreja, ker vem, da se bo vse to maščevalo nad njlm.»
«Nobenega maščevanja ne želim,» je odvrnila Julka, «samo za to molim, da bi sprevidel, kako napak hodi. Naj bo vse. kakor mora biti. Pripravljena sem tudi delati pokoro za greh, ki ga nisem zagrešila. Samo da bi bilo dobro Andreju in otroku.»
Ko sta tako govorila, plane v sobo sinček in buši ves objokan:
«Mama, ata gredo! Spet bova tepena oba. Poklical sem iih. oa so me tako narjuh, da me kar mrazi.»
ja> bomo zamenjali z «Domovino* in še kljub temu ostanemo kristjani.
BREZNO PRI SV. JEDERTI. Za časa sv. rnisi-jcna v Sv. Jederti sem bila pri spovedi. Slišala sem neverjetne stvari. Odveza mi je bila obljubljena samo pod pogojem, da se odpovem čitanju cDomovine*. Kristus kaj takega vendar ni učil in tudi ni zahteval. Ni čuda torej, da peša vera. Umestno bi bilo, da bi se pometlo z vsemi, ki uporabljajo cerkev za svoje politične mešetarije.
BREZNO PRI SV. JEDERTI. Na nedeljski seji odbora Javne ljudske knjižnice se je sklenilo, da se bo priredila v nedeljo 20. t. m. pri g. Petru Kozoletu v Breznem domača veselica v prid knjižnici. Pričakuje se lepa udeležba. — Odbor je nadalje sklenil in določil pet dinarjev kazni za vsakogar, ki ne bo pravočasno vrnil knjige.
SV. TOMAŽ PRI ORMOŽU. Tukaj je umrl na jetiki še ne 30 let stari mladenič Vincenc Krajnc. Bolezen si je nakopal v vojni. Bil je priden in miren fant. Naj v miru počiva!
SEJANCI PRI SV. TOMAŽU. Tukaj se je poročila gdč. Pepica Majcenova z g. Francom Vento iz Oslušovcev pri Sv. Lenartu. Mlademu paru obilo sreče v zakonskem stanu želimo vsi so-vaščani.
JARENINA. V nedeljo 6. t. m. se bo vršil v Jarenini zjutraj po cerkvenem opravilu shod Samostojne deaiokratske stranice. Shod bo zunaj na vaškem trgu pri lipi. Dobro je, da slišimo enkrat besedo o naših gospodarskih in političnih razmerah tudi iz ust zastopnikov demokratske stranke. Prepričali se bomo, da ni to stranka advokatov in učiteljev, kakor jo radi označujejo njeni nasprotniki, ampak je to v prvi vrsti stranka kmetovalcev, obrtnikov in delavcev, za katere se je in se bo vedno potegovala. Na shod se vabijo tudi vsi nasprotniki SDS, da slišijo tudi njeno
denke se kaj marljivo gibljejo. Imajo že svojo knjižnico, ki je velevažnega izobraževalnega pomena. Člani si prav radi izposojujejo knjige. Tako je prav! Čitanje lepe knjige vedri dušo in srce ter dviga izobrazbo. Mladeniči in dekleta, včlanjeni v našem sokolskeni društvu, so lepega, dc> stojnega vedenja, slabe družbe pa se izogibljejo. Lep
značaj je veselje poštene človeške družbe. V nedeljo &. t. m. pa nam bodo priredili Sokoli in Sokolice na odru predstavo. Igrali bodo veseloigro «Baron čevljar*. Imajo že svoj oder, ki ga je naš vrli mojster g. Jožko Kovačec kaj okusno izdelal. Ne zamudite priti v nedeljo gledat in poslušat!
Uboga mati je pobledela ko stena, stari Podlipec pa je zakrilil z rokami in zamotovilil po sobi.
«Zdaj mi je pa dosti!» je zahropel, «vse ima svojo mero.»
Bled, ustnice posinjele, oči krvavo pod-plute od razburjenja, tak je pričakal stari Podlipec Andreja.
Ko je stopil pijani sin v sobo in začel rohneti, se je oče postavil predenj: «Ali veš, kje si in kaj počneš? 1» Žile na sencih so mu izstopile, glas mu je zamiral in ves se je starček tresel od srda in bolesti. Sin ga je nekaj časa buljil, potem pa je začel svojo navadno pesem: kako ga je Julka ogoljufala, kako je nesrečen, kako on tega ni zaslužil in kako naj vse vzame zlodej, da bo vsaj ta madež enkrat izpran. Tedaj je zarohnel oče: «Ali res ne veš, da koplješ s svojo neumnostjo sebi in nam vsem grob!?»
To je Andreja tako raztogotilo, da je planil proti očetu. V tem trenutku je stari Podlipec nenadoma povoščenel. Oči so mu izstopile, zamajal se je in se opotekel ter izustil še z zadnjim naporom:
«Moja kletev bodi s tabo, Andrej.» Potem nič več. Sesedel se je na klop in njegove oči so se začele leseno vrteti v smrtnem boiu.	(Dalje prihodnjič.)
SV. DUH NA STARI GORI. Koliko je vredna ena soba, to so lahko spoznali vsi Jurjevčani, zlasti pa še mi pri podružnici Sv. Duha na Stari gori. Zelo lepo je bilo od tukajšnjega krajnega šolskega sveta, da je dal vsakemu kaplanu, ki je poučeval verouk na naši šoli, na razpolago sobo v šolskem poslopju. Ni pa prav, če mislijo sedaj duhovni gospodje, da je ta soba njihova lastnina. Ker jim politično oblastvo ni pritrdilo, so zaigrali na druge strune, tako da bi izgledalo, kakor da se jim godi velika krivica in se jim odvzemajo njihove stare pravice. G. župnik bi se v sporu zaradi sobe lahko poslužil pravne poti, ali on je hotel pokazati svojo moč, pa je udaril neke nedelje s prižnice v farni cerkvi pri Svetem Juriju ob Ščavnici po našem učiteljstvu in oznanil, da tako dolgo ne bo pri Sv. Duhu maše, dokler ne dobi kaplan sobe nazaj. Od tistega časa ni v naši lepi cerkvi maše. Iz istega vzroka je gospod župnik opustil tudi staro navado in je raje vodil križeve procesije po blatu drugam namesto k naši cerkvi k Sv. Duhu, kakor je bilo običajno do sedaj. Tudi že^aanja ni bilo letos na binkoštni ponedeljek pri nas. To početje je ljudi zelo razburilo in nahujskalo proti učiteljstvu. Če bo šlo tako naprej, se bo naš kraj tako razkričal, da kmalu ne bo hotel noben učitelj na našo šolo. V kaki zvezi pa je prav za prav že omenjena soba v šolskem poslopju s cerkvenimi opravili, pa prepuščam v premišljevanje cenjenim učiteljem in svojim sofaranom.
MURSKA SOBOTA. Dne 20. jimija 1926. se vrši javni nastop domačega sokolskega društva v parku grofa Szaparyja, združen z veliko ljudsko veselico in srečolovom. Nastopa se udeležijo tudi sosednja društva. Sokolsko društvo prosi vsa društva v Murski Soboti in okolici, da na ta dan ne prirejajo nobenih veselic.
BODONCI. Zadnja številka Kleklnovih «No
"Virro-prra^-j---- . •	■ '	-u
nas šteli v demokratsko stranko spraviti. Istina je to. Istina je pa tudi, da se našo ludstvo gnes-den najbolje briga za demokratsko stranko, ar je sprevidlo, ka jemi drugi pomagati nemre. V Kleklnovo stranko evangeličan nemre iti, ar ona driige vere poleg sebe ne trpi. Gospodje okoli Kleklnovih novin, vam pa povemo, ka se zapstonj trudite, ka bi nas Bodančare zgrabili. Mi gremo samo v takso partajo, štera vse vere spoštiivle in štera se ttidi za nas briga. Damo vam samo eden tanač: «Puste nas Bodončare pri miri. Mi se že po svoji pameti odloučimo za edno stranko. Tudi je nepotrebno, ka nam vi napre nosite, da smo mi pri prvejših volitvaj vse naše vohune doj djali na Radičevo stranko, ar to mi sami dobro znamo. Napravili smo to zatogavolo, ar so nam obečavali, da nam bodo pomagali. Mi smo z njimi probali. Nejsmo pa tak nouri, ka nebi gnes: den ne sprevidli, ka so nas zapelali. Pri bodoučih volitvaj pa mi vsi probamo z demokratsko stranko, štere voditele za Prekmiirje mi v Miirskoj Soboti mamo. To je za nas najbogše, ar jih v Soboti vsikdar najdemo. Mi pa vsi tudi dobro znamo, ka Kleklnova partaja za nas nikaj nemre napraviti, ar v Beogradi nikšega valanja nema. Zato smo vsi za takso partajo štera vsakšo vero spoštiivle. To je pa samo demokratska partaja, štera je virstvena. Za vero pa se morajo brigati duhovniki, šteri v politiko vere ne smejo mešati.
BELTINCI. Pri nas se je mudil pred kratkim neki državni uradnik iz Murske Sobote, ki je prišel k nam lovit radikalov. Nalovil jih je 14. Lepo število!.Toda vsi ti so agra/ni interesenti, ki hočejo dobiti stavbišče. Ker jim je ta gospod obljubil, da se bo potrudil, da jih dobijo, so se vpisali v radikalsko stranko. Kam pa bodo dali kroglice, je pa vprašanje, na katerega gospod agitator ne bi mogel odgovoriti. — Pri nas se vrše velike priprave za okrožni sokolski zlet, ki se bo vršil 13. t. m. Prvič bodo Sokoli v Beltincih javno nastopili. Potrebno je torej, da se tega izleta udeleže vsi napredni krogi iz bližnje okolice. Pri nastopu sodeluje sokolska godba iz Središča. Sokolsko društvo Beltinci prosi vsa okoli-
ška društva, da na ta dan ne priredijo nobene veselice.
Manica Komanova: Pod mečem. V knjižici na 77 straneh je napisala pisateljica Manica Komanova 12 črtic, ki vsebujejo dogodke iz žalostnega vojnega življenja. Poljudno in v lepem jeziku pisane črtice bo čital vsakdo prav rad. Knjižico, ki stane samo 20 Din, toplo priporočamo. Izšla je knjižica v komisijski založbi Zvezne knjigarne v Ljubljani.
-j- Davčna preobremenitev ubija, kakor vsi predobro čutimo na svojih hrbtih, predvsem v Sloveniji vse gospodarsko življenje. Zlasti bridko občutijo to naši kmetovalci, katerim se dohodki zaradi padajočih cen kmetijskim pridelkom stalno manjšajo, dočim se davki večajo in brezobzirno izterjavajo. Prav nič ne pretiravamo, ako trdimo, da mora to stanje, če se mu ne bo pravočasno napravil konec, povzročiti ne samo obubo-žanje, temveč popolno propast kmečkega stanu. Zato ne zadostuje, da se samo izenačijo neposredni davki v vsej državi, temveč je nujno potrebno, da se ta bremena tudi zmanjšajo. Ako merodajni činitelji tega ne uvidijo, so absolutno nesposobni, ker si niso s vesti katastrofalnih posledic, do katerih mora dovesti takšna kratkovidna davčna politika. Ako jugoslovensko prebivalstvo ne zmore takih bremen, je pač potrebno, da se na odločilnih mestih prične z resnim varčevanjem. Saj mora biti jasno že detetu, da tako ne more iti dalje. Kljub nujnemu vprašanju no-, jm bo v vladi stalno igrajo krizo, tako da ne more priti do resnega dela. Verjetno je, da letos še ne bomo dobili novega zakona o neposrednih davkih. Radičevci, ki so svoječasno v opoziciji ovirali resno delo v parlamentu, ga sedaj, ko so sami v vladi, sploh onemogočajo. Stepan Radič je klobasaril prej in klobasari sedaj po svojih shodih, za delo pa še ni prijel. Vse njegovo delo je v tem, da je izzval že kopico vladnih kriz ter da sedaj zopet izziva svoje zaveznike radikale. To se menda ne more imenovati politika resnega človeka, temveč le politični «ples sv. Vida*. Da bi bila komedija popolnejša, se je Stepanu Radiču pridružil še Janez Pucelj. Bog bodi milostljiv njegovi {pretkani* politiki in onim redkim pucljevcem, ki se skrbno čuvajo pred tem, da bi jim mrena slepote padla z oči.
-f Resnica in «SIovenski Gospodar*. Pišejo nam: V «Slovenskem Gospodarju* je neki Jare-ninčan hotel osmešiti dopisnika «Domovine*, ki je poročal o pretepu na shodu SLS, češ, smatral je za kri to, «kar pride iz nosa*, ker druga kri da ni tekla. Počasi, počasi, Jaka! Menda gosp. zdravnik pač razlikuje kri od cnosne tekočine*, kajti on je tudi preiskal krvavečo nogo. Dopisnik «Slovenskega Gospodarja* bi menda hotel za dokaz toliko prelite krvi, da bi bili čevlji in obleka premočeni. «Domovina* ne zavija resnice, kakor to počenja v tem izvežbani dopisnik «Sloven-skega Gospodarja*, ki morda misli, da je tako početje Bogu dopadljivo. Nič obrekovanja in nič laži, nič sovraštva in nič zavisti, pa si bomo vsi dobri prijatelji, četudi politični nasprotniki. Odkrito povemo, da pomilujemo oba rodbinska očeta, ki sta se dala na shodu SLS v Jarenini zavesti od strankarske zaslepljenosti k dejanskemu napadu na političnega nasprotnika. To ni v zmislu ljubezni do bližnjega, katero bi morali negovati predvsem tisti, ki nastopajo politično pod pretvezo, da hočejo preroditi človeško družbo v Kristusovem duhu. Hvala lepa za tako «pre-rojenje*. Sodna kazen, ki je zadela oba možaka, naj bo tudi resen opomin za druge)
Kmetijski pouk
DIMEK — HUD PLEVEL MED LUCERNO.
Med lucerno se prikazuje po naših krajih različen plevel, ki lucerni več ali manj škoduje. Znana nam je škodljivost raznih plevelnih trav, če se vgnezdijo med lucerno, znana pa tudi škodljivost različnih crož>, ki se vrinejo med njo in jo zajedajo in odrivajo. Med najhujše take plevele štejemo rumeno cvetoči dvoletni dimek ali temeljišček, imenovan tudi <zajka>, ki ga je najti skoro povsod med lucerno, zdaj v večjem številu, zdaj zopet v manjšem obsegu. Ponekod je lucerna tako poraščena s tem plevelom, da je vsa njiva rumena in da izgleda, kakor bi ga kdo posejal. Poznamo ga po /ivorumenem cvetju, ki raste v gostih koših vrh vejnato razraščenih visokih stebel.
Dvoletni dimek ali zajka je nevaren plevel med lucerno, ker nam lucerno zatira in mori in ker nam daje v košnji, če jo sušimo, same trde palice in prav malovredno krmo. Steblo nam namreč po cvetju močno oleseni in izgubi s tem svojo prebavnos4. in tečnost. Kjer nam raste dimek, tam se lucerna umika. Razen tega nam še na ta način škoduje, da se s svojim semenom silno razmnožuje. Ko nam cvetje dozori, se raz-naša po zraku slično kakor to opazujemo pri navadnem regratu ali pa pri osatu. S svojo korenino nam dimek zemljo močno izmolzuje, s svo jimi tik tal razprostrtimi listi pa odriva lucerno in jo uničuje. Ravno tako škodo nam dela dimek, če se razmnoži po travniku, kjer nam daje zaradi poznejše košnje še bolj trde palice.
Kako naj pokončujemo ta plevel? Kako dosežemo, da se nam preveč ne razširi in nam ne kvari košenj? Kakor nam njegovo ime samo pove, raste ta plevel dve leti. Prvo leto se ob-raste pri tleh slično kakor navadni regrat; drugo leto nam požene visoko vejnato steblo, napravi številno cvetje in seme. Ker se razmnožuje samo s semenom, je to pravcati semenski pleveL Da se ga znebimo, ga je treba uničevati s pletvijo v zgodnji pomladi, tako kakor n. pr. navadni regrat, ki se tudi med lucerno prikazuje in je tudi škodljiv. Detelj išče moramo spomladi pregledati in po napadenih mestih očistiti od tega plevela. Pozneje lahko še nekaj storimo, namreč to, da plevel obglavimo, t. j. da mu porežemo ali s srpom posekamo glave, kakor hitro se pokaže razcvetje. Po napadenih njivah kaže uporabljati eno in drugo sredstvo, da se ga sčasoma iznebi-mo. Kdor pa pušča ta plevel brezskrbno med lucerno, je sam kriv, če spravlja slabe pridelke in če se mu po taki krmi pokaže pevel tudi v gnoju in po gnoju zopet na njivi in travnikih.
GROZDNI MOLJ.
Ta škodljivec, ki nam je znan tudi pod imenom grozdni sukač, seneni črv in kiseljak, ki pa po. vsem svojem bistvu in življenju še najbolj upravičuje ime «grozdni molj>, se je tudi po naših vinogradin vdomačil in dela od *leta do leta škodo, četudi ne tako veliko kakor na Nemškem. Po nekaterih krajih Nemčije je danes grozdni molj najhujši sovražnik ondotnih vinogradov, hujši kakor percnospora in trtna uš, kajti pred obema se je laže varovati in bojevati kakor pred tem nevarnim škodljivcem. Kakor se glase poročila, je napravil lansko leto grozdni molj v Pfalciji tako velikansko škodo, da ni bilo sploh kaj trgati. Na ozemlju, ki obsega na stotine hektarov vinogradov, je bila letina tako uničena, da ni bilo niti ene dobre jagode. Ves pridelek je bil dobesedno pokončan.
Grozdni molj živi in škoduje podobno kakor žitni molj, samo da dela škodo na grozdju in da se še bolj razmnožuje, ker nastopa tekom poletja v dveh rodovih. Prvič se pokaže med grozdnim zarodom še pred cvetjem, kjer nam kot majhen črviček razieda in uničuie cvetno noDie. V tej
dobi ga imenujejo Nemci «seneni črv» (Heu-wurm), najbrž zaradi tega, ker se to godi v času senene košnje. Drugič se pokaže v zelenih in kislih grozdnih jagodah, ko so debele kot grah. Odtod tudi ime «kiseljak». Tudi ta rod razjeda in uničuje jagode. Škoda, ki jo s tem napravlja grozdni molj, je tem večja, čini bolj se ta škodljivec razplodi.
Grozdni molj je metuljček, podoben navadnemu (hišnemu) ali pa žitnemu molju. Zimo preživi v podobi bube v razpokah kolja ali pa skrit za trtnim lubjem. Koncem maja in pričet-kom junija izleze metuljček, ki leta ponoči po trsju, podnevi se pa skriva pod trtnim listjem. Oplojena samica znese po 35 pa tudi do 200 jajčec na zarod (kabrnke), iz katerih se zvale črvič-ki, ki se lotijo cvetnega popja. 3 do 5 takih črvičkov lahko uniči cel grozd. Preden začne grozd cvesti, se črvički že zabubijo in sredi julija izlezejo novi metuljčki, katerih samice znesejo jajčeca na zelene jagode, da jih izvaljeni črvički zopet nadalje kvarijo in uničujejo. Škoda, ki s tem nastaja, je tako velika, da more vse potomstvo po eni sami samici v prvem in drugem rodu pokončati nad 6000 jagod ali do 20 kg grozdja. Tako si lahko razlagamo velikansko škodo, katero dela ta škodljivec po nekaterih krajih vinorodne Nemčije.
Kako naj se pa bojujemo proti grozdnemu molju? Najbolj uspešno ga preganjamo, če iz-beckamo s pomočjo zobotrebcev ali pripravnih igel prve črvičke iz grozdnega zaroda. Ker je pa to delo v večjih vinogradih združeno z velikim trudom in stroški, se priporoča v novejšem času tudi proti grozdnemu molju škropljenje s pripravnimi strupi, kakršen je n. pr. Urania-zele-uilo, ki vsebuje arzen. Ta strup je primešati raztopini modre galice in apna, tako da se tudi i pokončevanje grozdnega molja vrši hkrati z od-j vračanjem peronospore. Na 100 litrov škropilne zmesi ali tekočine je vzeti 150 do 200 gramov Urania-zelenila. Ako naj pa to delo izda, je treba napadeni grozdni zarod temeljito in z obeh strani poškropiti in sploh vse škropljenje kar najbolj pravilno in previdno izvajati.
ŽIVINOREJA BREZ TRAVNIKOV.
Večjidel smo upravičenega mnenja, da je živinoreja brez travnikov nemogoča. Travniki dajejo glavno krmo za zimski čas, zato so važni in neobhodno potrebni pri vsakem gospodarstvu. Tudi poleti nam večkrat in veliko pripomorejo, če zmanjka druge krme. Jeseni nam dajejo pa pašo. Dobri, rodovitni travniki so zaradi tega v resnici velik zaklad za vsako gospodarstvo, posebno v živinorejskih okrajih.
Resnica je pa vendarle, da se da tudi brez travnikov izhajati in da se na mnogih gospodarstvih pečajo z živinorejo brez travnikov. Vso potrebno krmo pridelujejo namreč na nj;vah. To vidimo po krajih, kjer manjka pravih travniških leg, kjer manjka tako imenovanih naravnih ali prirodnih travnikov. Sam sem imel svojčas priliko na Češkem, da sem posloval na veleposestvu, kjer je manjkalo travnikov, kjer so vso potrebno krmo pridelovali na njivah. Namesto, da so na-j pravili iz njiv slabe travnike, so sejali vso potrebno krmo na njivah, in sicer v podobi večletnih deteljnih mešanic in drugih krmskih rastlin (zelene turščice, grašice, živinske pese).
To vprašanje je tudi za nas važno, in sicer za take kraje, kjer imamo sicer travnike, toda trav-uike, ki ne ležijo v travniških legah, ki torej niso naravni ali prirodni, ampak ki ležijo v bolj suhih njivskih legah in so zaradi tega slabi. Taki travniki bi nam veliko več vrgli, ako bi jih obdelali za njive in za pridelovanje detelj in deteljnih mešanic. Po takih legah se da z deteljnimi mešanicami veliko več doseči in boljše izhajati kak ar pa s slabimi travniki. Take več letne mešanice dajejo po več košenj, dajejo bolj bogate košnje in bolj tečno krmo. Na ta način se da še marsikje živinoreja dvigniti, kajti na vse zadnje sta obilnejši pridelek krme in boljša krma vendarle glavna pogoja za napredek živinoreje.
Kolikor slabši so naši «njivski» travniki, toliko več vredna so večletna deteljišča, ki jih uvrstimo v njivski kolobar. Kolobarjenje z večletnimi mešanicami trav in detelj je tedaj najboljši nadomestek za slabe njivske travnike. V takih mešanicah bi moralo biti dve tretjini do tri četrtine detelj in ena četrtina do ene tretjine trav, da bi odgovarjale vsem stavljenim pogojem za boljše košnje, kakor nam jih dajejo danes naši slabi njivski travniki.
Tedenski tržni pregled
ŽITO. Od zadnjega našega poročila so pokazo-vale žitne cene sicer nagibanje k dviganju, vendar se niso znatnejše-spremenile. Prilično ugodno stanje posevkov ne dopušča večjega skoka cen. Na novosadski blagovni borzi so bile v zadnjem času naslednje cene: pšenica 305 do 312 Din, turščica 135 do 140 Din, oves 185 Din, moka i0> 490 Din za 100 kg na debelo.
ŽIVINA. Cene živini 'ne pokazujejo posebnih sprememb. V inozemstvo se izvažajo manjše količine.
Kratke vesti
= Vrednost denarja. Na zagrebški borzi se je dobilo dne 1. t. m. v devizah: 100 avstrijskih šilingov za 80075 do 80475 Din, 100 nemških mark za 1349 75 do 135375 Din, 100 italijanskih lir za 21311 do 21431 Din, 1 dolar za 5649 do 56-79 Din, 100 češkoslovaških kron za 167 80 do 16880 Din, 100 švicarskih frankov za 109827 do 1100-27 Din.
POVRATEK SOKOLOV ZMAGOVALCEV.
„V soboto so se vrnili iz Francije naši Sokoli zmagovalci na mednarodni telovadni tekmi v Lyonu. Na njihov uspeh nismo ponosni samo Slovenci, temveč ves jugoslovenski narod. Sprejem zmagovalcev v Ljubljani je pokazal, da se naš narod v polni meri zaveda tega dogodka. Skoro vsi napredni hišni posestniki so okrasili hiše z narodnimi zastavami, po ulicah pa je vladalo navdušeno razpoloženje.
Na kolodvoru in pred kolodvorom so se zbrale ogromne množice občinstva, da sprejmejo zmagovalce. Na kolodvoru samem se je sokol-stvo in občinstvo postavilo v špalir. Zbrani so bili na peronu tudi zastopniki naših civilnih in vojaških oblastev. Vlado je zastopal veliki župan g. dr. Baltič, mestno občino ljubljansko predsednik gerentskega sveta g. dr. Puc ter gerenta gg. Turk in Likozar. Zelo številno je bil zastopan tudi oficirski zbor z generalom g. Živkovi-čem na čelu, kar je napravilo na občinstvo posebno ugoden vtis. Dalje so bili navzoči češkoslovaški konzul g. dr. Resi, tajnik francoskega konzulata g. Findeisen, podpredsednik Češkoslo-vaško-jugoslovenske lige g. dr. Gregorin, zastopniki akademskega društva «Jadran» in drugi. Članice ljubljanskih sokolskih društev so prinesle krasne lipove vence in cvetje, da okrase vrle zmagovalce.
Ko je privozil malo po 16. uri na postajo brzo-vlak, je iz tisočerih grl zaorilo «Zdravo!» Godba je zaigrala sokolsko koračnico, občinstvo pa je obsulo zmagovalce z venci in cvetjem. Posebnih ovacij je bil deležen zmagovalec svetovni prvak br. Peter Šumi.
Prvi je pozdravil sokolsko vrsto v imenu starešinstva Jugoslovenskega sokolskega saveza in vsega jugoslovenskega sokolstva starosta br. Gangl, nato veliki župan g. dr. Baltič v imenu civilnih oblastev in zastopnik bratskega češkoslovaškega naroda konzul g. dr. Resi, nakar se je načelnik JSS in vodja zmagovalne vrste doktor Murnik globoko ginjen zahvalil za veličasten sprejem.
Pred kolodvorom se je nato sestavil sprevod, ki je odkorakal z godbo na čelu po mestu. V
sprevodu je bil tudi oficirski zbor. Narodno občinstvo je raz svojih oken s cvetjem obsipalo Sokole. Med splošnim navdušenjem se je sprevod ustavil pred mestnim magistratom, kjer je bil zmaovalcem prirejen oficijelni sprejem od strani mesta Ljubljane. Predsednik gerentskega sveta g. dr. Puc je s kratkim lepim nagovorom pozdravil vračajoče se zmagovalce. Za tople pozdrave se je znova prisrčno zahvalil br. doktor Murnik. Spored je nato krenil po glavnih mestnih ulicah ter se je pred Narodnim domom razšel.
H koncu še omenjamo, da je naša tekmovalna vrsta dosegla nastopna prva mesta: v prostih
PIJONIRJ1 BODOČNOSTI.
Šmartno pri Litiji, koncem maja.
S prvim svojim vestnikom v «Domovini» je organizacija demokratsko omladine stopila korak naprej. Tilio in smotreno delo organizacije prihaja v javno življenje. Mlada četa demokratov-Jugoslovenov dviga prapor Enakosti, Bratstva In Svobode. Pijonirji bodočnosti ustvarjajo nove demokratske trdnjave v mestu, trgu in vasi.
«Edinost» je izobraževalna organizacija, ki druži napredno mladino. V naše vrste spadajo poleg uradniških sinov in hčerk tudi sinovi in hčerke kmetov, obrtnikov in delavcev. Bratje in sestre po narodnosti ne glede na stan tvorijo skupno «Edinost», mladinsko izobraževalno organizacijo, katere cilj je, privesti napredno mladino do čim višje izobrazbe in ustvariti iz bratov ln sester dobre gospodarje, gospodinje, politike in razširjevalce lepe demokratske ideje.
To nam narekuje ljubezen do naroda, države, dela in domačije. Jugosloveni smo, ker nas druži kri, demokratje smo, ker nam tako veleva zdrava pamet.
Zgodovina nas uči, da mladina ustvarja bodočnost. Bodimo pijonirji bodočnosti, združeni v •Edinosti«, organizaciji demokratske mladine. Ne strašimo se dela! V vsako vas naj gre glas, da «Edinost» je za nas. Demokracija je strla graščaka in temo srednjega veka ter rešila narod sužnosti. Zato ne iščimo opore v klerikaliz-mu in socijalizmu, ampak stavimo naše moči «Edinosti» na razpolago. Žarek demokratske svetlobe naj pride v sako vas. Ustvariti hočemo mir in zadovoljstvo, zato dvigamo prapor Enakosti, Bratstva in Svobode. Naj raste in cvete organizacija demokratske mladine.
PRIDRUŽITE SE NAM!
Napredovanje naših mladih organizacij nam je dokaz, da je naša ideja zdrava. Mladina, ki stremiš po napredku, organiziraj se v naše vrste, da bomo vsi v slogi delali za našo boljšo bodočnost.
Vsej mladini brez razlike stanu je mesto v naših organizacijah, ki nudijo možnost vsestranske izobrazbe. Pomisliti moramo vsi, da bodočnost pripada Ie izobraženemu. Dolžnost vse napredne mladine je, da pridobiva čim več novih članov našim organizacijam, kajti čim več nas bo, tem laže bomo nastopali v javnosti in tem več bomo mogli doseči.
Ne ustrašimo se težkega dela. Vse bomo premagali, ako boš ti, mladina, na svojih mestih, kadar bo treba. Vsi se moramo pripravljati, da bomo nekoč sposobni in zmožni porušiti klike in škodljive stranke, ki stegajo danes svoje kremplje po nepokvarjeni narodnozavedni mladini.
Širili bomo naše lepe ideje in vabili pošteno mladino v svoje vrste. Mi mladi bomo nekoč poklicani, da nadaljujemo politiko SDS, ko bodo naši sedanji voditelji onemogli. Mi bomo delo-
vajah, v metu krogle, na drogu in v plavanju. Posamezniki pa imajo prvenstvo v nastopnih telovadnih panogah: Šumi v plezanju, Derganc v prostih vajah in v plavanju, Štukelj na drogu in v krogih ter Zupan v metu krogle.
s Sodražica. Sokolsko društvo v Sodražici priredi dne 6. junija t. 1. ob 3. uri popoldne na vrtu brata Fajdige svoj javni nastop. Po telovadbi prosta ljudska zabava s plesom. Vabijo se vsi domači in okoliški prijatelji Sokolstva. — Zdravo! Odbor.
vali v občinskih odborih, v raznih gospodarskih, socialnih, političnih in kulturnih organizacijah ter drugod. Vsak član je dolžan, da dela za procvit in napredek naše organizacije, kajti le v delu vseh je jamstvo za resničen uspeh.
Naj živi mladinska napredna organizacija!
E. P.
*	Ali ste že vrnili dopisnice z novimi naročniki? Prosimo, da storite to kmalu. Nobena dopisnica naj ne ostane neuporabljena!
*	Naša kraljevska dvojica bo potovala v Anglijo. Po poročilih londonskih listov bosta naš kralj Aleksander in kraljica Marija meseca junija posetila angleško kraljevsko dvojico.
*	Maniiestacije ljubljanske mladine za neod-rešene brate. Pod okriljem Jugoslovenske Matice je v nedeljo nad 6000 Šolske mladine v Ljubljani manifestiralo svojo ljubav do zatiranih ne-odrešenih rojakov v Prirnorju in na Koroškem. Dopoldne so se vršile v obeh gledališčih in v kinu Matica slavnostne mladinske akademije, ki so bile zelo dobro obiskane. Nastopali so gojenci vseh ljubljanskih šol s pevskimi in orkestralnimi točkami, recitacijami, deklamacijami in dramskimi prizori. Po akademijah je odšla šolska mladina pod vodstvom svojih vzgojiteljev na prostor velesejma, kjer se je sestavil veličasten sprevod, ki so ga organizirali funkcionarji Jugoslovenske Matice gg. dr. Pretnar, Mahkota in Vavpotič. Po-vorka je napravila na gledalce globok vtis.
*	Mavzolej jugoslovenskiiu vojakom. Češko-slovaška-jugoslovenska liga v Olomucu je sklenila, da postavi na lastne stroške lep mavzolej, v katerem naj bi se položili k večnemu počitku zemeljski ostanki za časa vojne umrlih jugo-slovenskih vojakov in internirancev, katerih počiva v češkoslovaški približno 1350. Češkoslovaško ministrstvo za vojsko je v to svrho prispevalo 20.000 češkoslovaških kron. Z gradnjo mavzoleja so že pričeli. Mavzolej bo baje dograjen že na Vidov dan. V tem primeru bodo prisostvovali svečanosti tudi jugoslovenski Sokoli, ki se bodo udeležili vsesokolskega zleta v Pragi. Na svečanost je povabljena tudi naša vlada.
*	Cankarjeva proslava v mariborskem gledališču. Društvo slovenskih književnikov se je odzvalo povabilu Mariborčanov in bo priredilo Cankarjevo proslavo v soboto 5. in ,v nedeljo 6. t. m. V soboto se bo vršila proslava za mladino, v nedeljo pa za odrasle.
*	Spominska plošča srbskim žrtvam v Tuzli. V bosanski Tuzli je bil te dni sestavljen odbor tamkajšnjih meščanov, kateremu je poverjena naloga, da zbira prostovoljne prispevke, s katerimi se bo postavila spominska plošča onim Srbom, ki so bili leta 1914. tamkaj obešeni.
NAŠE ORGANIZACIJE.
Ljubljana. Športni odsek je gostoval na bin-koštno nedeljo v Sevnici proti tamošnjemu SK «Sava> ter zasluženo zmagal v razmerju 6: 7.
Domžale. Ustanovni občni zber «Edinosti> v Domžalah se bo vršil v nedeljo 6. t. m. ob o. popoldne v restavraciji g. Bučarja pri kolodvoru. Dnevni red: Poročilo predsednika pripravljalnega odbora; pozdrav delegatov; čitanje pravil; volitve odbora in nadzorstva; slučajnosti. Po zborovanju prosta zabava. ^Edinašes iz Kamnika, Mengša in Ljubljane vabimo, da se polnoštevilno udeleže izleta v Domžale. — Ob priliki ustanovnega občnega zbora «Edinosti» v Domžalah bo nogometna tekma ob pol 4. popoldne na sejmišču, in sicer med SK «Diskj, Domžale : SK «Edinosb, Ljubljana. Vabimo vse prijatelje na mnogobrojen poset.
Iz tajništva Zveze JDM. Seja osrednjega iz-vrševalnega odbora bo 8. t. m. ob 20. uri zvečer v društvenem lokalu. Navzočnost vseh članov odbora nujna. Poživljajo se organizacije, ki doslej niso predložile mesečnih poročil v zmislu svoje-časno izdane okrožnice, da to nemudoma store. Istotako se pogrešajo prijave glede znakov. Vse brate in sestre prosimo, da prično z zbiranjem prispevkov za tiskovni sklad zveze.
*	Pismo iz Nemčije. Iz Osterfelda na Vestfal-skem nam pišejo: Spoštovani g. urednik «Do-movine», pozdravljamo Vas in rojake v domovini, posebno vse bralke in bralce «Domovine». Tudi mi imamo Jugoslovansko delavsko podporno društvo, ki smo ga sicer ustanovili že leta 1923., pa ni moglo napredovati zaradi vedne-ga hujskanja od gotove strani. Na praznik Vnebo-hoda smo imeli dobro obiskano zborovanje. Izvolili smo nov odbor, ki je sestavljen tako, da je upravičeno upanje v dobro napredovanje društva. Pridružili smo se z našim društvom Zvezi jugoslovenskih delavskih društev v Nemčiji, da bomo pripomogli tako k enotnosti in vzajemnosti med Slovenci na Nemškem. «Domovino» beremo radi in jo prav težko pričakujemo. Spomnite se tudi Vi na nas in podpirajte naše težnje, da se bodo naša oblastva bolj pobrigala za rojake v tujini!
*	Pomiloščenje vojnih beguncev. f.Službene Novine> so objavile kraljev ukaz, po katerem je odpuščena kazen vsem dezerterjem, ki so se prostovoljno vrnili k svojim edinicam. Razen tega je kralj zirižal, oziroma ublažil kazen večjemu številu oficirjev, podoficirjev in redovov.
*	Binkoštni sejem v Metliki. V torek 27. maja se je vršil v Metliki običajni binkoštni sejem, ki je bil precej dobro obiskan. Na sejem je bilo prignanih 1306 glav goveje živine, 223 prešičev in 55 glav drobnice. Kupčij je bilo sklenjenih precej. Cena goveji živini je bila 7 do 9'50 Din za kilogram žive teže.
*	Cdniki za jamske škornje in gojzarce. Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani je prejela iz Rumunije prošnjo, naj bi oskrbela cenike za vodotesne jamsko škornje in gojzarce. Vsled tega prosi čevljarske produktivne zadruge in posameznike, čevljarske mojstre, ki se za to zanimajo, da vpo-šljejo zvezi takoj cenike za zgorajšnje izdelke.
*	Pogrešan izletnik. V petek popoldne pred binkoštnimi prazniki se je odpravil g. dr. Milko Lubec v Julijske Alpe in od takrat o njem ni sledu. Vsa poizvedovanja so ostala brezuspešna. Domneva se, da je postal dr. Lubec žrtev plazov.
*	Smrtna kosa. V splošni bolnici v Ljubljani je umrla mati režiserja in člana Narodnega gledališča v Ljubljani g. Josipa Povheta. Zadela jo je kap v 68. letu starosti. — V soboto 29. maja je umrl v Žalcu v 76. letu starosti tovarnar in posestnik g. Josip L o r b e r, ki je bil zaradi svo«
»EDINOST"
Vestnik Zveze demokratske mladine v Ljubljani
DOMAČE NOVOSTI
jt?ga neutrudljivega delovanja znan daleč izven s^je ožje domovine. Odlikovala ga je izredna ljubeznivost, prijaznost in potrpežljivost. Rojen je bil kot sin kmečkih staršev v Stoprcali pri Rogatcu ter se je posvetil ključavničarski obrti. Leta 1878. je otvoril v Žalcu svojo samostojno ključavničarsko obrt ter se poročil s hčerko znanega žalskega rodoljuba Janeza Hausenbichlerja. Iz obrtnika je kmalu postal tovarnar. Od leta 1898. dalje se je bavil špecijelno z izdelovanjem aparatov za streljanje proti toči, leta 1903. je začel izdelovati sušilnice za hmelj, ki so danes razširjene po vsej Savinjski dolini, v Bački in na Sedmograskem. Leta 1914. je zaradi bolehnosti prepustil tovarno svojim naslednikom. Pokojni Josip Lorber je vzor, kako se more priti z delom do poštenega kruha. — V ponedeljek je umrl v celjski javni bolnici g. Luka K e b e r, čevljarski mojster v Celju, v 71. letu starosti. Bil je pogre-bec mestnega pogrebnega zavoda ter od nekdaj zaveden Slovenec. — V Št. Juriju ob j. ž. je umrla po dolgotrajni bolezni ga. Josipina S i v k o v a, soproga upokojenega nadučitelja g. Antona Sivke v St. Juriju ob južni železnici. Kakor njen soprog tako je bila tudi pokojna gospa med prebivalstvom izredno priljubljena. — Blag jim spomin!
*	Trboveljske novice. Na izrednem občnem zboru invalidske organizacije je bil izvoljen večinoma stari odbor pod predsedstvom g. Laniš-nika. — šolska akademija učencev in učenk trboveljske šole v Sokolskem domu je zelo lepo uspela. Kakor je znano, je bil čisti dobiček na-menien za kritje stroškov šolskega izleta na Bled in Bohinj. — Na Mrzlici je bila otvorjena Hau-senbichlerjeva koča, ki je popolnoma renovirana. Ob nedeljah in praznikih je dobiti čaj, kavo, mrzla jedila in pivo. — Pretekli petek je razdelil akcijski odbor med okoli 120 reduciranih rudarjev podporo v znesku 5575 Din, ki jo je naklonil akcijski odbor na Viču. — V Ameriko se je vrnil po enoletnem bivanju v domovini tukajšnji domačin g. Pavle Rozin, družabnik Avto-družbe v Trbovljah. — Občni zbor podružnice Kmetijske družbe se radi nezadostne udeležbe ni mogel vršiti. Na odborov! seji za tem je bilo sklenjeno, da se bo vršil ponovno 20. junija. — Člani dramskega odseka Sokola se marljivo pripravljajo za «Periferijo», ki jo bodo v kratkem predvajali. — Igranje pri državni loteriji je v Trbovljah močno razširjeno. Ponovno je bilo zadetih več dobitkov z večjimi svotami. Največ je zadel pomočnik pri kleparskem mojstru g. Tomšetu, ki pa si je delil dobitek 40.000 Din z vajencem, istotam zaposlenim. — Zavod za socijalno-higijensko zaščito dece v Ljubljani je priredil dvatedenski tečaj z razstavo o negi dojenčka. Otvoritveno predavanje se je vršilo v torek l.t. m. v prostorih gospodinjske šole na Vodah. Nadaljna predavanja se bodo vršila za gojenke gospodinjske šole ob popoldanskih urah, za druge žene in dekleta pa zvečer. Žene in dekleta so vabljene k obilni udeležbi. — Okrajni zastop za okraj Laško je sklenil preložiti okrajno cesto pri steklarni v Hrastniku. — Rudarska nadaljevalna šola v Trbovljah je zaključila svoje šolsko leto v nedeljo 30. maja z običajno razstavo pismenih in risarskih izdelkov. Zaključku šolskega leta je med drugim prisostvoval rudarski glavar dr. Strgar iz Ljubljane. — Na temelju policijskega poročila je bila občina pri-morana takoj izvršiti popravila na lesenem občinskem mostu pod staro bolnico. — Čebelarska podružnica namerava prirediti v nedeljo 13. t. m. čebelarski tečaj pri Sv. Katarini.
*	Velikanski požar v Prigorici pri Ribnici. V noči od ponedeljka na torek je strašen požar vpepelil v Prigorici 27 hiš in gospodarskih poslopij. Ogenj je nastal na neznan način v majhnem skednju posestnika Mrharja ter se je spričo močnega viharja naenkrat razširil po celi vasi. Vsa vas je postala kakor žareče morje. Prizori, ki so se odigravali okrog gorečih poslopij, so bili pre-tresujoči. Vse se je reševalo, kar se je rešiti dalo. Obupni klici so se slišali od vseh strani. Gasilci iz sosednjih krajev so kmalu prihiteli z brizgal-nami ter skušali zajeti besnenje divjajočih elementov, a je bilo vse zaman. Kar so ljudje rešili,
je le malenkost. Žal posestniki večinoma tudi niso bili zavarovani za znatnejše vsote. Skupna škoda so ceni na blizu 3 milijone dinarjev. Pogorelce, ki so postali čez noč berači, so vzeli pod svojo streho sosedje, kjer so za silo razmeščeni.
*	Žaloigra slovenske rodbine v Franciji. V slovenski naselbini Bruay v Franciji je rudar Feliks Kirn, rodom iz Trbovelj, v duševni zmedenosti ustrelil svojo ženo Marijo in nato še samega sebe. Oba sta bila mrtva. Zapuščata štiri nedorasle otroke.
*	Smrtna nesreča. Na Sv. Petra nasipu v Ljubljani se je pripetila te dni nesreča, ki je zahtevala mlado življenje učenca Antona Riharja. Deček je peljal ob Ljubljanici majhen voziček, ko se je nenadoma pripeljal za njim njegov tovariš in se z vso silo zaletel vanj. Posledica sunka je bila, da je Rihar z vozičkom vred zdrknil v Ljubljanico. Po ponesrečenca je takoj skočil v strugo g. Marjan Kune in ga potegnil iz vode nezavestnega. Riharja so prepeljali pozneje v bolnico, kjer pa je naslednjega dne umrl zaradi notranjih poškodb.
*	Strela ubila dva dečka. Pretekli petek je divjalo nad Ptujem strahovito neurje, ki je zalotilo tri čevljarske vajence Vincenca Faliča, Josipa Balona in Frana Brančiča na prostem. Vsi trije dečki so se zatekli pod neko kostanjevo drevo ob obrežju Drave. V drevo pa je udarila strela in vsi trije vajenci so omamljeni obležali na tleh. Ko so pozneje dečke prenesli v bližnjo gostilno, se je posrečilo obuditi samo Faliča, za ostala dva pa je bila pomoč prepozna.
*	Strela ubila mater in sinčka. Pišejo nam: Dne 28. maja se je zgodila v Irengi (občina Tre-belno) velika nesreča. Posestnik Anton Debevc je šel s svojim sinom po opravkih v Klevevk, a njegova žena z ostalimi otroki v vinograd. Pri povratku iz vinograda je strela udarila v ženo, ki je bila v drugem stanu, in v njenega sinčka, ki je bil poleg nje. Oba sta bila na mestu mrtva. Moža so o nesreči obvestili šele na povratku domov. Nesrečnemu možu iskreno sožalje.
*	Nesreča pri delu. Ko je bil 231etni železniški delavec Franc Mohar iz Kresnih Poljan zaposlen s popravilom tira na progi Kresnice—Laze, mu je na mokrem železniškem pragu zdrsnilo in je padel tako nesrečno, da si je zlomil desno roko v komolcu.
*	Najdeno truplo samomorilke. Te dni se je vrgla v trenotni zmedenosti v Ižico z mosta na Barju 201etna Jožefa Grščkova z Rudnika. Njeno truplo je drugega dne opazil v vodi tik pod mostom strojevodja g. Anton Breceljnik, ki ga je s pomočjo drugih izvlekel na breg.
*	Smrtna nesreča. Minuli teden se je v Kokri težko ponesrečil g. inž. Janko Heinrihar. Prepeljali so ga v Leonišče v Ljubljani, kjer je podlegel težkim telesnim poškodbam. Pokojnikovo truplo so položili k večnemu počitku v Selcih v rodbinsko grobnico. Bodi mu ohranjen blag spomin!
*	Nezgoda. Ko se je pripeljala poseslnica Angela Podborštova iz Podgorice te dni z enovprež-nim vozom v Ljubljano, se ji je na Sv. Petra cesti nenadoma splašil konj. Pričel je skakati ter se je z vso silo zaletel v okna stanovanja Marije Rogljeve. Razbil je več šip in okvir, poškodoval pa se je tudi sam. Pripetila bi se bila pa bržkone še večja nesreča, da niso podivjanega konja obdržali pasantje in na pomoč prihiteli stražnik.
*	Nesreča 8 kolesom. Rudolf Pliberšek se je vozil s kolesom iz Šmartnega proti Celju. Zavozil je ponoči na kup gramoza in padel tako nesrečno, da se je težko poškodoval na glavi in so ga našli zjutraj nezavestnega.
*	Nesreča izletnikov v Kamniški Bistrici. V soboto zvečer se je pod Kamniškimi planinami zopet pripetila težka nesreča. Šest ljubljanskih izletnikov se je proti večeru pripeljalo z avtomobilom v Kamnik ter potem krenilo peš v Bistrico. Ko so prišli do brvi pred Kopiščem, je eden izletnikov opozoril tovariše in tovarišice, da br,v škriplje pod njim. Bil je že skoro na koncu 12 m dolge brvi, ko se je ta nenadoma zrušila in je vseh šest padlo v globočino. Brv je bila namreč
popolnoma strohnela in se je vdala pod težo izletnikov. Izletniki so padli približno 6 metrov globoko na tramovje starega mostu in med skaleu Najresnejše je bila ranjena ena gospodičen, ki si je pri padcu izbila tudi pet zob. Tovariši so jo prenesli v najbližjo hišo, kjer so dobili vsi poškodovanci prvo pomoč.
*	Smrtna nesreča slovenskega oficirja v Novem Sadu. Te dni so v Novem Sadu poskušali nov aeroplan, ki ga je izdelala novosadska tvor-nica clkarus?. Aparat se je dvignil v zrak blizu Donave. Pilot je bil mornariški kapetan Ivan Šuman, a njegov pomočnik Fran Kalina. V višini 200 metrov je začelo letalo naenkrat padati, ker se je pokvarilo. Kapetan Šuman je padel naravnost v Donavo, kjer je utouil, pomočnik Kalina je z letalom vred treščil na zemljo in obležal mrtev. Kapetan Ivan šuman je bil star 26 let ia rodom iz Maribora. Njegovega trupla še niso našli.
*	Samomor grašfaka v Braslovčah. V ponedeljek zjutraj se je ustrelil v trenutku duševne zmedenosti na podstrešju svoje hiše v Rakovljah tik Braslovč tamošnji graščak g. Hugo Bien pl. Guldenau. Našel ga je njegov sin, ki ga je iskal v slutnji, da se je zgodila nesreča, kajti pokojnik jo bil že več let težko živčno bolan ter je bil baš zadnje dni zelo duševno potrt. Pokojnik ie bil po rodu Nemec, ki pa se je po vojni s svojo obiteljo vred lojalno uživel v nove razmere in živel s svojo slovensko soseščino v miru. Naj v miru počiva!
*	Padla v Savo in utonila. Na Otočah so potegnili iz Save truplo mlade ženske. Bila je Antonija Zajčeva iz Zgornje Lipnice, stara 21 let. Ko je nesla v mlin v Globoko, ji je na brvi pri Cajnarju izpodrsnilo, da je padla v Savo in utonila.
*	Aretacije zaradi komunistične propagande. Pretekle dni sta bila aretirana zaradi širjenja komunistične propagande med trboveljskim delavstvom delavca Zagorc in Kokalj. Prijet je bil tudi znani Erjavec, ki je razširjal v Trbovljah brošuro z naslovom cGeneralni štrajk angleškega delavstva^. Brošura, katere izdajatelj je neki Vukovič iz Ljubljane, strastno napada gg. Kristana, Arha, Krušiča in Štruklja ter primerja naše razmere z angleškimi in vali vso krivdo za poraze trboveljskega delavstva na socijalne demokrate.
*	Mlad malopridnež. Iz Sv. Tomaža pri Ormožu nam pišejo: Komaj 14letni Vinko Kavčič iz Sejancev je kljub svoji mladosti že velik malopridnež. Krade kakor sraka in je zaradi tega okoliškim prebivalcem huda nadloga. Orožni-štvo ga je prijelo ter mu dokazalo tatvino in vlom na binkoštno nedeljo zjutraj v hišo g. Franca Magdiča v Sejancih. Kavčič je skrajno slabo vzgojen in je bil prepuščen samemu sebi. Oblast-va naj bi ga oddala v državno vzgojevališče.
*	Tatvina kolesa v Murski Soboti. Iz Turnišča nam pišejo: Dne 3. maja je bilo v Murski Soboti; ukradeno pred lekarno tukajšnjemu trgovskemu vajencu Antonu Dominku kolo v vrednosti 800 dinarjev. Orožništvo je po marljivem poizvedovanju storilca po daljšem času dobilo.
*	Žena ubila moža. V Zagorju ob Savi se je zgodil te dni strašen zločin. Zena Ivana Trebu-šakova je ponoči s sekiro ubila svojega moža mizarja Lovra, ga nato polila s pretrolejem in zažgala. Vzrok temu strašnemu zločinu ni prav jasen. Izključeno tudi, da je žena storila zločin V trenutku duševne zmedenosti.
*	Sumljiv nosilec zlate ure. V nedeljo popoldne je stražnik opazil na Trnovskem pristanu v Ljubljani mladega človeka, ki se mu je hotel umakniti. Ustavil se je šele na odločen poziv, stražnika, da naj počaka. Zaradi sumljivega obnašanja mu je stražnik napovedal aretacijo. Pri osebni preiskavi so našli pri aretirancu drago- ■ ceno zlato uro in več drugih malenkosti, ki iz-, virajo bržkone cd kakega vloma. Pri sebi je imel j tudi delavsko knjižico na ime Franca Poljancaj1 ki pa je tudi bržkone ukradena.
*	Vlom na Ratitovcu. Na Ratitovcu pri Železa) nikih so te dni zlikovci vlomili v Krekovo planin* sko kočo. Odnesli so devet posteljnih odej. ves
ostali inventar pa se nahaja še v dolini io tako k sreči ni postal plen vlomilcev.
*	Tatvina žalne zastale. Neki Vrtačnik, ki je zaposlen v Zagrebu iu je prišel za binkoštne praznike v Celje, ter njegov tovariš Majcen iz Celja sta v noči od nedelje na ponedeljek odtrgala žalno zastavo raz Vošujakovo hišo na Kialja Petra cesti. Policija je tatu kmalu izsledila.
*	Mica Kovačeva v hlačah. Celjska policija je prijela nekega Lutza, ki se je izdajal za inženjerja Lukmana in živel nekaj časa ua tuje stroške v hotelu Evropa v Celju. Vozil se je z avtomobilom po Sloveniji, ne da bi plačal vožnjo. Pri aretaciji so našli pri njem steklenico strupa. Hotel se je najbrže še malo pozabavati na tuje stroške in kontno dezertirati pred sodiščem ua drugi svet.
*	Ubeg kaznjencev. Pred kratkim sta od delavskega oddelka v Logu pri Bistrici blizu Maribora pobegnila dva kaznjenca moške kaznilnice v Mariboru. Prvi je 281etni Ignac Salaj iz Čren-sovcev v Prekmurju, nazadnje delavec v Ljubljani, ki je bil obsojen od ljubljanskega porotnega sodišča zaradi tatvine na tri leta težke ječe. Drugi je 271etni delavec Ibrahim Hukič iz Cazina pri Bihaču v Bosni, obsojen tudi zaradi tatvine od sodišča v Zagrebu na štiri leta težke j če. Najbrž sta se oba napotila proti bližnji Avstriji.
*	Uboj v Kandršah. Pišejo nanj: Pred kratkim so se v neki gostilni stepli fantje in možje. Pri pretepu je obležal mrtev posestnikov sin Jožef Marčun iz Keržat. Povojna podivjanost zahteva še vedno žrtve.
*	Zlatnike so našli v terpentinovem mila «Zlatorog»: ga. Ackovič v Jelendolu pri Dohnji vasi; Helena Dolinar, gostilničarka v Notranjih Goricah; ga. Huič v Gornji Radgoni; ga. Rofcuk v Ptuju; ga. Viki Poganj- v Čakovcu; gdč. Angela Smole v Šmarju št. 15; Fani Polja nšek v Gornjem Logatcu št. 11; Marija Moreš v Kreki; Marija Jenko na Zgornjem Brniku pri Cerkljah: Ana Peternelj v Bistrici-Podbrežju; Majhenič Ivana v Mariboru - Studencih, Kralja Petra cesia št. 20; Lizi Dreml, Št. Tomaž pri Vojniku.
*	Desetorica Slovencev rekrutov 2. čete šoferskega bataljona glavne avtokomande v Beogradu se najiskreneje zahvaljuje za prav dobrodošli zlatnik, ki smo ga našli te dni v kosu Vašega izbomega mila »Zlatorog«, katerega ?mo kupili pred odhodom k vojakom. Obrnili smo ga v najboljši namen. Rabili, kupovali in priporočali bomo vedno Vaše terpentinovo milo »Zlatorog*. S pozdravom! Vinko Kržišnik z 9 tovariši.
*	^Brezalkoholna Produkcija*, Ljubljana, Po ljanski nasip 19'?, pošlje vsakemu naročniku cDomovino zanimiv cenik brezplačno. Zahtevajte ga takoj; ne bo Vam žali	52
Kako je bil Pokarjev Vinko za fanta potrjena
(Zgodba iz fantovskega življenja.)
Ponočevanje je že od nekdaj razvada naših kmetskih fantov. Nekateri so ji podvrženi vso mladostno dobo, dokler ne sklonijo glave pod zakonskim jarmom ali ne opešajo pod težo trudne starosti.
Bolj kot kje drugje na deželi je bilo vasovanje vkoreninjeno na Peševju. v kmetski vasi, ki sc je raztezala na pobočju nizkega griča. Med onimi, kateri so se trni vdaii v prvi mladosti, ie bil Pok arjev Vinko, sin bogatega kmeta in vaškega Rreljaka. Komaj je zaprl za sabo šolska vrata, že je začel ponoči laziti okrog okna Zen-ljinove Ivanke in poskušal vasovati.
Fantom se je zaradi tega jako zameril. Ni jih Sc namreč vprašal za pravico fantovstva, ki stane nekaj litrov vina in zagotovi sprejem v fantovsko družbo. Zavedal se je veljave svojega Bčeta, pri katerem je marsikdo potrkal za posojilo. Tega pa niso uvaževali fantje, edini v zahtevi, da si mora Vinko kupiti pravico fanto-grania, kakor so si jo kupili sami sebi in vsak Oruzi v Peševju.
Vinko pa ni hotel o tem ničesar slišati. Vriskal in prepeval je po vasi, opazovaje fante, kam se bodo odpravili. Ko so odšli počivat ali pa na obisk v sosednjo vas, se je oddahnil in jo je ubral po svojih potih. Seveda ni bil nikoli brez skrbi, zakaj fantje so ga opozorili, da se ne bo pohvalil, kadar ga zalotilo.
Namigovanje fantov se je izpolnilo. Bila je temna oblačna noč. Dogovorili so se, da bodo izsledili Vinka ter ga prijeli pod oknom pri Zemljanu. Glavno vlogo sta prevzela Murčev Janko in Škripkov Tine, čakala sta ga skrita za skednjem s pripravljenim načrtom.
Vinko je prilezel z lestvico, oprezno jo je prislonil na okno in poslušal, od katere strani mu preti nevarnost. Janko in Tine sta si izbrala dobro skrivališče, Vinko ni mogel slutiti njune prisotnosti, ter je, prepričan o popolni varnosti, splezal na okno Ni se še pričel razgovarjati z dekletom, ko je začutil dve močni roki, ki sta ga zgrabili od obeh strani in potegnili na tla.
»Kaj pa sedaj?« je pošepnil Janko tovarišu. »Kam ga bova zaprla?«
«V svinjak,» je odločil Tine. «Oddelek ob poti je prazen in se od zunaj zapre.*
Vinko je bil oreponosen, da bi ju bil prosil piizanešenja. Molče je sprejel obsodbo in pustil, da sta ga potihnila v svinjak. Vzdihnil pa je globoko, ko sta od zunaj zaprla vrata z zapahom ter se s posmehom odstranila.
Drugi dan je pri Pokarju nastalo veiiko razburjenje. Zjutraj na vse zgodaj je poklical oče Vinka, da gresta orat, a fant se mu ni oglasil. Šel je na hlev, kjer ie strahoma opazil, da ie prazno njegovo ležišče. O tem je obvestil ženo. s katero sta se v strahu in žalosti zedinila v mislih' da je fanta kdo kam izvabil ter se mu je kaj pripetilo.
Fantoma se je smilila uboga družina, kesala sta se storjenega dejanja. Rada bi bila Vinka izpustila iz zapora, a nista mogla priti neopažena do svinjaka. V neprijetni zadregi sta stala za
hlevom, ugibaje, kako bi mogla najhitreje pomagati. Napeto premišljevanje jima je prineslo izhod iz zagate.
»Pokarica bi rada kupila prašiča za pleme,« ie je spomnil Janko. «Očetu porečem, da ima Zemljan na prodaj lepega mladiča; takoj ji bo povedal in ona ga pojde pogledat Vinko dobil prostost.«
Gotovo ga bo ogledala, da mu bo znala določiti ceno,* je vedel Tine. »Njena navada je stikati po hlevih in svinjakih, kar pa sosedom nič kaj ne ugaja. Pravijo, da prinaša nesrečo: katerokoli žival pogleda, izgubi vso slast do jedi, zaostane v rasti, hujša in končno pogine.*
«To so menda vraže,» ga je Janko zavrnil. -Pokarica ni nevoščljiva in ne krade sreče svojemu bližnjemu.®
»Naj bo, kakor hoče,» je dostavil Tine. «Samo da jih rešimo strahu in skrbi, ki jih imajo radi fanta.*
Janko je takoj povedal očetu, ki je bit izurjen mešetar ter ie novico nesel gorko svoji sosedi. Žena je v upanju na dobro kupčijo takoj obrisala solze in pazila, kdaj se bo odstranila od doma Zemljanka in šla na njivo. Zelja se ji je kmalu izpolnila. Komaj je soseda odnesla pete, že jo je Pokarica ubrala k svinjaku, da ogleda mladiča,
IZ POPOTNIKOVE TORBE
TRETJO PREKMURSKO PISMO
Preveč sem vesel, gospon urednik, ko mi ne trbej dosta premišlavati, ka Vam naj novega napišem od naše krajine. Pri nas se je naimre nekaj takšega dogodilo, ka bode gvušno vsakšega zanimalo, šteri «Domovino» čte. V tej slednjoi številki naše «Domovine» gospon narodni poslanec naš dr. Žerjav pišejo, ka gnesden više dvajset jezer «Domovin» med našo liidstvo hodi. To jaz našemi gosponi poslanci rad verjem, ar je že pri nas v Prekmurji skoro pri vsakšej drugi hiži «Domovina». Znajo, gospon urednik, zaj pa ešče bole veselje mam do pisanja, ar znam, ka to bode čtelo dosta jezer liidi. Zaj pa Vam to na-preprinesem, ka se je pri nas zgodilo. Naše krajine poslanec so gospon Klekl. Šest let so že skoro poslansko plačo meli za nas, pa so nikaj ne napravili.
To vsakši zna, ka so gospon Klekl duhovnik. Ranč zatogavolo so se oni dosegamao nikdar ne bojali, ka ne bi više poslanec bili. Mislili si so: «Naše verno liidstvo bo sikdar mene volilo, če jemi povem, ka je naša vera v nevarnosti.* Oni so sikdar kričali, ka se za vero pa avtonomijo bojuvlejo. Šest let so po Beogradi iskali avtonomijo, pa so jo ne mogli najti. Liidstvi so sigdar pravili: «Čakajte, čakajte, mi avtonomijo že dobimo!« Istina, mi smo avtonomijo dobili samo v naših žepkih, v šterih nemarno pejnes.
Od preveč dugega čakanja je naše liidstvo nevolno gratalo. Pa ne samo liidstvo, tiidi pravi in pošteni duhovniki so sprevidli, ka avtonomija nas nič ne briga, ka nam ona nikšega haska pr-nesti nemre. Ar ti gospodje duhovniki neščejo več poslušati gospona Kleklna in dale pelati njegove škodlive politike, so dne 16. majuša v Dof-njoj Lendavi novo svojo partajo napravili. Predsednik nove partaje so pa gospon kanonik Strausz iz Dolnje Lendave. V glavnem odbori sta ešče dva gospoda duhovnika. Ta nova partaja je tiidi svoje novine vodala. Ti gospodje duhovniki pišejo v svojih novinaj: eKak lojalni državljani nanizimo svojo zastavo, pred državo i države glavov, pred zakoni, neščemo gojiti avto-tako bo nomistične misli, nego z cele naše moči ščemo služiti i naprepomagati državnemo edinstvo...» In dale: «Ta avtonomija (to je Kleklnova) je za nas nikaj ne vredna, pa ešče škodliva i tak nemre za nas dosegnoti nekaj... Mi smo verni kralju i državi, pa neščemo mlatiti prazno slamo avtonomije, čiravno je naš Klekl pri tem prvi mlateč, ar prazna slama ne da zrnja.*
Zaj pa dragi prijatelje Prekmiirci, šteri ste ešče do slednjega pri Kleklnovoj partaji bili, pomislite, ka se to pravi Trije duhovniki so javno povedali, ka je politika gospona Kleklna za nas Prekmurce nikaj ne vredna. Ar so Vam to povedali trije duhovniki, zaj pa te jim že mogli vervati. Gnesden pa smo že čiili, ka so se v Prekmurji že skoro vsi duhovniki od Kleklnove partaje vkraj obrnoli. Ka pa se to pravi? To se pravi, ka gospon Klekl poslanec nikdar več nedo. Zaj pač liidstvi nemrejo več praviti, ka se samo oni za vero bojuvlejo. Zatogavolo ne. ar so pri
partaji, štera je tudi njihovo politiko osoudila, paki ga bo kupila za rejo. Radovedno je odprla' pinski duhovniki.
vrata, a komaj je sklonila glavo, že se je prestrašena odmaknila od svinjaka.
»Ježeš, Vinko!« je vzkliknila presenečena. «Kaj pa delaš tukaj?*
«Mama!» je viknil preplašen tn planil skozi vrata.
«Po vso d smo te iskali,« je vpila raztogotena. »Mislili smo, da si se ponesrečil, zdaj pa te najdem tukaj v svinjaku. No, lep prostor si si izbral! Na lepo mesto si se postavil!«
«Mama, bodite tihi, da ne čujejo sosedje. Saj vam bom vse povedal!«
Mati se je pomirita v nadi, da ji bo Vinko doma vse lepo razložil, kar pa se ni zgodilo. Preveč se je sramoval. Smili! se je celo fantom, ter ga odslej niso več preganjali.
Soteščan.
Povejte mi, če takšo velko pamet mate, što zaj pravo vero brani. Na obema krajama so duhovniki, šteri so se zavolo politike med seboj svadili.
Naša demokratska stranka je trdna kak skala. Telko blata so že njeni protivniki na njo metali, pa so je le ne mogli zadušiti. Demokratska stranka je na pravoj pouti, pa je s te pouti nišče doj ne spravi. Gospon Klekl so našo demokratsko stranko že davno na smrt osoudili. Oni so tak gviišni bili, ka naša stranka zgine, ka so njoj že grob skopali. Ali oni so pozabili na to, ka človek obrača, Bog pa obrne.
Istina, Bog je tak obrno, ka je Kleklnova partaja v grob spadnola. Gospon Klekl naj pustijo politiko, ar se oni na to ne razmijo. Bogše je za njih. ka pri svojemo poklici ostanejo, pa bodo
gviišno za našo ludstvo več dobrega včinoli. Naj mi ne zamerijo, gospon urednik, če na konci pravim: Kleklnova partaja naj v miri počivle.
Prekmurski demokrat.
GROZEN UMOR.
Sv. Jurij v Slovenskih goricah, 31. maja.
V nedeljo 30. maja t. L je prišel kmetovalec Peter Krautič v hišo Jožefa in Antonije Kos, ki se nahaja ob okrajni cesti kakih deset minut od farne cerkve pri Sv. Juriju v Slovenskih goricah. Jožef Kos je namreč nabiral za mariborsko mlekarsko tvrdko Bernhard mleko, v nedeljo pa je brez razloga izostal, in to je napotilo Petra Krau-tiča h Kosu, da ga stavi na odgovor radi njegove zamude. Krautič je našel hišo odprto, prvo sobo popolnoma pospravljeno in na postelji nedeljsko obleko obeh zakonskih. Ko je stopil v drugo sobo, se mu je nudil strašen prizor: Žena Antonija je ležala v postelji z razbito glavo, tako da so bili možgani raztreseni po postelji. Očividno je bila umorjena v spanju, ker je bila lepo pokrita z odejo in ni kazala nikakšnih znakov odpora. Zraven nje na tleh pa je ležal njen mož istotako z razbito glavo; razen tega je imel vse polno drugih ran. Med svojimi prsti je umorjeni držal še nekaj las, očividno lase napadalca, proti kateremu se je moral braniti le z golimi rokami. Mož je bil oblečen le v srajco in spodnje hlače. Ker je bilo v hiši vse drugo nedotaknjeno, je na dlani sum, da se je zgodil ta zverinski umor iz osvete.
Umorjena Antonija je bila lani še dekla pri pokojni Ivani Tomažičevi, ki ji je v oporoki zapustila svojo želarijico pri Sv. Juriju. Zgodilo se je to proti volji vsega sorodništva Tomaži-čeve. Radi te oporoke se je moral lansko leto notar g. Ivan Ašič, katerega je pozvala pokojna Ivana Tomažičeva, umakniti pred nasilnimi sorodniki. Umorjena zakonca še nista bila dolgo poročena.
Za storilci tega grozodejstva, ki se je zgodilo v najbolj črni fari našega okraja, so začeli orožniki takoj poizvedovati. Upanje obstoja, da bodo zločinci kmalu prijeti in izročeni pravici, ki jim ne bo mogla prisoditi druge kazni kakor vešala.
ŽENSKI VESTNIK
Za kuhinjo
Kuhanje kokoši. Preden daste kokoš kuhati, jo namažite znotraj in zunaj z limono. Kokoš bo mehka in sočna.
Ravnanje z limono. Iz limone boste dobili dvakrat toliko soka, če jo boste imeli na peči kakih petnajst do dvajset minut.
čiščenje mastnih ponev. Mastne ponve očistite najprej s peščenim papirjem, potem pa z mastjo in soljo, nakar jih izperite v vroči vodi.
Praktični nasveti
Nasveti za ohranitev telesne svežosti. Če imate preveč skrbi, odnosno si iz vsake malenkosti delate velike skrbi, postanete nervozni, nervoznost pa povzroča gube na obrazu ter motne oči. Če vas bo kaka stvar neprestano skrbela, boste dobili kako bolezen v želodcu, obenem pa tudi izgubili vso živahnost. Nikdar burjasto ne hitite, jejte pravilno hrano, dosti se gibajte na prostem in dosti spite. Kdor ima težje delo, naj nikar vihravo ne hiti, ker se mu bo prenapenjanje telesnih sil prej ali slej maščevalo. To vedno upoštevajte, pa boste ostali mladi na duši in telesu.
Pranje obleke in perila. Obleko ali perilo je treba prekuhavati samo deset do petnajst minut, ker sicer izgubi barvo, ako je namreč barvasto. Ko prekuhate, pridenite nekoliko modrila ter dobro izperite v milnici. Zmencajte dobro, splak-nite v mrzli vodi, ovijte ter posušite.
Zmehčanje trdih čevljev. Trde čevlje namažite najprej z vazelinom, potem šele s čistilom. To jih bo zmehčalo, da bodo zopet voljni.
f"zanimivosti
X Najodročnejši otok na svetu. Mnogo je na svetu otokov, ki se nahajajo osamljeni daleč proč od druge kopne zemlje, toda sloves naj-odročnejšega otoka na svetu uživa samo Tristan da Cunha, kajti ta otok se nahaja sredi med Rtom dobre nade in Rtom Hornom, 3000 kilometrov od Kapstadta, 3700 kilometrov od Monte-videa, 2400 kilometrov od otoka Sv. Helene, ki mu je najbližja suha zemlja. Podnebje otoka je kljub južni legi precej mrzlo, kajti k otoku dospejo kosi potujočega ledu. Izvor otoka je vul-kanični kakor vseh drugih otokov Atlantskega morja. Tristan da Cunha obsega 116 kvadratnih kilometrov. V sredi otoka se nahaja 2550 metrov visoka gora. Za obdelovanje je primeren samo majhen del otoka. Ko je Portugalec Tristan da Cunha odkril leta 1506. otok, ki je po njem imenovan, ni bilo na njem nikakega prebivalstva. Pozneje so se nanj rešili ponesrečenci iz potopljenih ladij iD tudi kolonisti so prišli tja. Denar, alkoholne pijače in zločini so na otoku neznani. Ker ribištvo sedaj ne prinaša več posebnih dohodkov, živi 130 prebivalcev otoka zelo borno. Angleška vlada je prebivalcem stavila ponudbo, da jih preseli v Južno Afriko, toda oni ne marajo zapustiti zemlje, na katero so se privadili in navezali.
X Pozdravi pri raznih narodih. Ako pri nas kdo zagrabi koga za ovratnik in ga pošteno strese, se smatra to za razžalitev. Pri prebivalcih Polinezije in Melanezije pa je to njihov najlepši pozdrav. Na otočju Fidži nosijo možje in žene krasna rdeča peresa zataknjena v laseh. Kadar se znanci med seboj zabavajo ali pa če jih obišče kak odličen gost, tedaj snainejo v znak visokega spoštovanja in prijaznosti peresa z glave in narede z njimi pred seboj velik križ, ki naj bi bil simbol trajnega prijateljstva. Na otoku Tahiti se pozdravljajo tako, da zvijejo svoje gornje oblačilo zelo tesno skupaj, nato pa zopet polagoma odvijejo. Japonci se še vedno poslavljajo po svojem starem načinu, da vržejo visoko v zrak svoje čevlje. Čim više in čim večkrat jih vržejo, tem večjo prijaznost pokažejo s tem dejanjem. V orientu pa je splošno ta navada, da se pri pozdravu prekrižajo roke na prsih in da se pri tem globoko priklonijo. Dvig roke, ki je veljal za pozdrav pri starih Rimljanih in drugih tedanjih narodih, skušajo sedaj fašisti v Italiji zopet uvesti.
X Kače in topli vrelci. Neki francoski učenjak, ki se je mnogo bavil s proučavanjem kač, zlasti njihovega strupa, je nekoč lovil kače v bližini ognjenika Mont Dore. Naenkrat je opazil celo množino kač na takem prostoru, na katerem bi jih sploh ne bil pričakoval. Preiskal je vse ozemlje, a ni mogel odkriti ničesar, kar bi mu pojasnilo ta pojav. Isto je videl učenjak tudi naslednje leto. Slučajno so ravno tam gradili železnico. Ko so delavci začeli kopati tudi na omenjenem kraju, so nenadoma prišli do toplega vrelca. Na podlagi tega je francoski učenjak izvajal, da so kače silno občutljive za zemeljsko toploto in da čutijo vsako najmanjšo temperaturno razliko v tleh, zaradi česar tudi takoj do-znajo za vse tople vrelce, ki so pod zemljo, ako se ne nahajajo pregloboko.
X V sanjali se je hotel obesiti. V Ratisbonni se je pripetil v hiši neke vdove izreden dogodek, katerega glavni junak je bil 181etni sin vdove. Neke noči se je vdova naenkrat zbudila; zdelo se ji je, da čuje iz sosednje sobe, kjer je spal njen sin, sumljivo hropenje. Na smrt prestrašena je planila iz postelje in odprla vrata. Nudil se ji je grozen prizor: njen edini sin je visel z zanjko okoli vratu na kljuki okna. Kljub razburjenosti je imela vdova toliko prisotnosti duha, da je planila k sinu in mu prerezala vrv. Njena pomoč ni prišla prekasni: mladenič ie še živel in je v
nekaj trenutkih bil zopet pii zavesti. Mali je sina seveda najprej vprašata, kaj ga je gnalo v smrt Toda sin ni vedel ničesar o kakem samomoru« Sprva se ji je še smejal, češ, da se norčuje ia njega ali pa se ji je moralo o njegovem samomoru le sanjati. Še nikdar ni' mislil na samomor in nikakor še ni sit življenja. Ko pa je mati la zatrjevala, da ga je našla obešenega na oknu, je začel razmišljati. Končno se je le domislil. Sanjalo se mu je, da se je dogovoril z nekaterimi tovariši, da se bo poskusil za šalo obesiti. No, ta šala bi bila kmalu postala resnica.
X Ustrelil sestro iz sočutja. Primer umora iz sočutja se je te dni dogodil v Krakovu. 211etna absolventinja konservatorija v Krakovu Vanda Ahtova je bila internirana v umobolnici. Ker s® je pritožila, da ne ravnajo z njo lepo, so jo starši vzeli domov. Komaj je prestopila prag rodne hiše, je Vanda začela divjati in razsajati. Živčni napad je trajal vso noč. To divjanje sestre je tako vplivalo na njenega brata Jurija, 241etnega slušatelja tehnične visoke šole, da je zgrabil revolver in ustrelil nesrečno sestro, da jo reši trpljenja. Brat se je sam prijavil policiji.
X Uvedba krščanskega koledarja v Turčiji. Turška narodna skupščina je sklenila, da se tudi v turški republiki obvezno uvedeta z novim letom krščanski koledar in evropska razdelitev dneva.
X Visoke pete pred 5000 leti. Pri izkopavanjih v Severni Afriki so našli sandale, ki so imele precej visoke pete. Moda visokih pet je torej prav starega izvora.
Nekaj za mladino
BELA ŽENA.
(Nemška pravljica.)
Neki star ovčar je često pasel svojo čredo ob robu gozda in slišal pogostokrat od skalnate stene lepo petje. Nekoč se je opogumil in šel gledat, odkod prihajajo glasovi. Našel je čudovito lepo snežnobelo ženo, ki je sedela na kamnu.
Povabila ga je k sebi in dejala: «Pridi jutri zopet! Videl me boš kot kačo v skalni duplini. V ustih bom imela ključ, ki mi ga moraš vzeti. Toda ne boj se! Jaz bom namreč od samega veselja skočila v zrak, ker se mi bo bližala moja rešilna ura. Ključ ti bo odprl podzemeljsko skrivališče, kjer se nahajajo ogromni zakladi, na katere sem po neumnosti bila nekoč navezana, dočim sem pustila siromake stradati. Zato nimam po smrti miru. Če se boš pa ti bal, vzemi še dva moža s seboj. Vsakdo izmed vas bo prejel dovolj plačila!*
Ovčar pa ni nobenemu človeku ničesar prit voščil in se je podal drugega dne sam na drzno podjetje. In res je videl v votlini ogromno zeleno kačo, ki je imela v ustih zlat ključ. Trikrat je stopil h kači in ji hotel vzeti ključ, toda vsakokrat je skočila skrivnostna žival pokonci in stared se je prestrašeno umaknil. Obupan je šel domov in bil sam nase jezen, ker ni mogel priti do za* klada.
Ko je naslednjega dne zopet pasel čredo ob gozdu, je slišal žalostno plakanje in jadikovanje* Takoj nato se je pokazala bela žena in govorila: «Tvoja skopost te je zavedla, da si prišel sani. Ko bi tudi drugim kaj privoščil, bi bila tudi tebi sreča mila in jaz bi bila rešena. Zato bom morala jaz sedaj tako dolgo trpeti, da bo seme od te jelke padlo na tla in da bo iz semena zraslo drevo. Iz drevesa bo Žagar napravil deske in iz teh desk mizar zibelko. Prvi otrok, ki bo položen vanjo, me lahko reši.
Med glasnim jadikovanjem je izginila uboga žena.
Ovčar je gledal za njo in je opazil, kako se je naenkrat spremenila v zeleno kačo in se skrila v goščavi.
MODRA LUČ.
Napravi si stenj iz bombaža in ga namoči v raztopini lugove soli ali kalija. Ta stenj naglo posuši in ga daj v svetiljko s špiritom. Luč, ki jo dobiš, je modre barve.
KOUNSKA ClKORIJA*
Prislovice
Slon, katerega napravijo mnoge zakonske žene iz komarja, je uničil že marsikateri zakon.
Obstoje poklici, ki moža sicer ne rede, ga pa zato požrejo.
Žena nosi ime moža, zato pa mora on nositi njene nazore in življenske navade.
Človeka nagovoriš nehote s «ti*, ako mu priznaš svojo ljubezen ali ako je mrtev in se torej v obeh primerih ne more braniti.
Listnica uredništva
Prevalje. Sliko bomo prinesli.
Kobilje. Sliko prinesemo v prihodnji številki.
Mala Nedelja. Obrazi na sliki so žal premajhni, zato se ne da napraviti količkaj jasen kllše.
Gozd pri Kamniku. Dopis je, žal, proti tiskovnemu zakonu.
Podgrad pri Novem mestu. Dopis je deloma proti tiskovnemu zakonu, deloma pa je Že za Ktarel.
ZA SMEH IN KRA TEK ČAS
Sumničenje.
Ahacij je srečal starega znanca Onufrija, ki je bil ves opraskan po licu. Čim je zapazil njegove rane, ga je pomenljivo in porogljivo pogledal.
Onufrij (ki je zaslutil, kam merijo znančeve misli): «0, ti se motiš! Padel sem s kolesa, ker »ženjen še sploh nisem...»
Nevarno.
Žena (ki ima zlato zobovje): cAko zaradi te stvari res pride birič v hišo, mu bom že pokazala «obe.»
Mož: cBolje, da ne, ker ti bo še zobe zarubil.»
Debel konj In mršav gospodar.
Mršavi Jernejček je peljal težak voz z debelim konjem, ko ga je srečal njegov prijatelj Gašper in ga vprašal: «Kaj pa ti daješ koniu, da Je tako debel ?»
Jernejček: «Veš, dragi, konju je treba dajati kruha...»
Gašper: «E, se mi je zdelo, da ješ seno ti, na mesto konj, ker si tako mršav
Razgovor.
Zguba: <No, kako je e teboj? Kje si nastavljen?)
Motovileč: «Na gimnaziji kot profesor.> Zguba: cA kje je tvoj brat?> Motovileč: «Na sodišču.* Zguba: (Sodnik?*
Motovileč: (Ne, ne, zaprt je zaradi tatvine.* Roparski napad,
Neznanec (na ulici): (Oprostite, gospod, ali je kje tu v bližini kakšen stražnik?*
Nagovorjeni: (Nobenega ni. Semkaj prihajajo sploh zelo redko.*
Neznanec: c II vala za pojasnilo. Dvignite takoj roke, da vam izpraznim žepel>
Nemarnost.
Fotograf: cSlika se ni dobro posrečila, kajti vaš mož je bil pri fotografiranju preveč nemiren^
Zena zidarja: (Da, da, slikati bi ga morali pri delu. Takrat je on najmirnejši.*
Preteklost in sedanjost.
Žena (v parku): cJakec, ali se še spominjaš, ko sva pred davnim časom tukaj stala in si me vprašal zi roko, kako sem jaz zastonj iskala besed?*
Mož: (Dobro se spominjam. Saj je bilo zadnjikrat, ko sem te videl, da ti je bil zvezan jezik.*
Njena pamet.
Gospa (služkinji): cUrška, poglejte na barometer v vrtu.*
Služkinja: (Takoj.*
Gospa (po petih minutah): (No, kaj je?* Služkinja: <Je še vedno tam.*
Iz šole.
Učitelj: cDragi otroci, ptice selivke so takšne ptice, ki nas pred zimo zapustijo in odidejo v toplejše kraje. Ko mine zima, pa se zopet vrnejo. Takšne ptice so n. pr. lastavice, kukavice, štorklje... Kaj pa ti maješ z glavo, Mihec?*
Mihec: <To pa že ni res. Prav natančno vem, da je štorklja baš pozimi prinesla meni bratca.*
Zakon iz sovraštva.
Neki obubožani grof se je oženil z bogato žldovko. O tej senzaciji so se razgovarjali v neki družbi in je Peter menil: cTa poroka se je gotovo izvršila iz ljubezni.*
cPrav brez ljubezni je bilo,* je ugovarjal Pavel, (ta zakon je sklenjen iz sovraštva.* Peter: (Kako to misliš?* Pavel: cTakole: Ona je Židovka ter je kot takšna sovražila svoje pokolenje, a on je sovražil svoje siromaštvo.*
Previdnost.
Dvorski norec na dvoru enega nekdanjih francoskih kraljev je v svojih šalah pogostokrat napadal visoko dvorsko gospodo, ki ga je zaradi tega začela sovražiti. Ko je nekoč zelo razžalil visokega dostojanstvenika, mu je ta zagrozil, da ga bo umoril.
Prestrašeni dvorski norec se je podal h kralju, mu potožil ter ga prosil zaščite.
Kralj mu je odgovoril: cNe boj se ničesar. Ako si bo kdo upal ubiti te, bo četrt ure nato visel na vešalih.*
(Ah, gospodar,* je odgovoril šaljivec, cali ne bi rajše dali njega obesiti četrt ure prej?*
Njegova najdražja.
Gašper: (Kaj dela Urška, tvoja najdražja?* Miha: cO, ta že ni več moja najdražja, sem že z njo poročen.»
Neprijeten dodatek.
Gost je naročil v gostilni jed, v kateri je našel več dolgih las.
«Nisem ljubitelj take primesi,* je omenil natakarju. (Prosim, denite jih drugič na poseben krožnik.*
Ustvarjanje Ere. Katehet: (Ali bi mi znal kaj povedati o ustvarjanju Eve.*
Dijak: <Bog je rekel, da bi bilo moškemu preveč dobroj če bi bil sam.*
Nesreča.
Motovileč toži ves obupan svojemu prijatelju: tPoglej, prav tak sem, kakor svetopisemski Jobl Blago so mi pokradli, hiša mi je pogorela in nazadnje mi je ušla še žena. Kaj se mi more zgoditi še hujšega?*
Zguba: «Ne prenagli se! To se ti lahko še primeri, da pride žena nazaj!*
Zagovorila se je.
Janez: (Koliko let ste stari, gospodična?* Mica: «23 let.*
Janez: (In vaša mlajša sestrica?* Mica: «0, ta je pa že 26!»
Prepoznež.
Gustelj je bil povabljen na ženitovanje, a je kot običajno prišel prepozno.
Gospodinja je naglo odšla v kuhinjo in prinesla jedi, rekoč: (Gospod Gustelj, le jejte, ker bi sicer morala dati te ostanke svinjam.*
Izkoriščanje kratkovidnosti.
A.:	(Zakaj profesor Smola doma ne nosi očal? Saj brez njih skoro nič ne vidi.*
B.:	(Zab ranila mu je žena, da bi bil doma čimbolj kratkoviden.. .*
Izrek o ženskah. Ženska rada izda skrivnosti o drugih, le svoje skrivnosti Čuva skrbno.
Sramežljivost je to, ako delde pokrije z rokami oči, a odkrije noge celo preko kolena.
Moški izbere od dveh žensk eno, a ženska od dveh moških oba.
Vdovec je kot pes, ki je bil dolgo časa privezan na verigi, pa se je odtrgal.
Ženska laže podleže neiskreni laskavosti kakor besedam, izvirajočim iz resnične ljubezni.
Lep kompanjon.
Dogovorila sta se dva Človeka, da začneta skupno trgovino. Eden je bd bogat, a drugi siromak.
cKako sta mogla vidva skleniti kompanijo?* je menil siromakov prijatelj, csaj si ti brez vsake pare.*
<To je prav lahko: on ima denar, a jaz bogate izkušnje. Čez dve leti pa bo imel on izkušnje, a jaz denar,* je odgovoril siromak.
Pred sprejemom v službo.
Ravnatelj: (Preden Vas sprejmem v službo, Vam moram staviti nekoliko vprašanj. Ali kadite in pijete?*
Prosilec: «Ne, gospod ravnatelj.* Ravnatelj: (Ali kvartate?* Prosilec: <Nikdar.*
Ravnatelj: cAli preklinjate in psujete?* Prosilec: cTudi ne.*
Ravnatelj: (Kakšen človek pa ste, za vraga?*: Prosilec: cOženjen, gospod ravnatelj.*
Kar je že dedom in roditeljem pomagalo, to bo pomagalo tudi Vami Elsa flujd, da, samo <Elsaflujd»! To že skozi 27 let priljubljeno domače sredstvo s svojo mnogokratno uporabo odi znotraj in odzunaj kot ublažitelj bolečini Umivanje in drgnjenje z Elsaflujdom krepi in jača Vaše telo, stori Vas zmožne kljubovati prehla-jenju in Vam pripravlja užitek. En sam poizkus je izpreobrnil mnoge, ki ni30 hoteli verovati in
in ceno kot pri Tekstilbazarjn
je blago! Kdor pride v Ljubljano, naj si ogleda cene blaga pri
Tekstilbazarju na Krekovem trgu 10
95	ali pa pišite po cenik.
Qd 25. maja naprej zopet za četrtino Mm eir«.
-	«DOMOVINA» št. 23
hvaležnosti še dalje pri-
jib privedel, da iz hvaležnosti še poročaj) Fellerjev <Elsaflujd>. Tudi Vi boste storili isto, ako naročite ta poizkus 6 dvojnatih ali 2 veliki specijaini steklenici za 63 Din ali da Vam pride še ceneje: 12 dvojnatih ali 4 v« like specijalne steklenice za 99 Din pri lekarnarju Eugenu V. Fellerju v Stubici Donji, Elsatrg 360, Hrvatska.
IVI A LI OGLASI
Delavci in hlapci!
Uprava lesne družbe Jezersko v Kokri nad Kranjem potrebuje večje število delavcev in hlapcev. Hlapci morajo biti vajeni prevažanja lesa, pošteni in zanesljivi.
Vinski trgovci!
Lepa, obokana vinska klet v obljudenem kraju, ob cesti, na Dolenjskem — brez konkurence — se proda ali da v najem. Zastopnik (kletar-poslovodja) na razpolago. Informacije daje Josip Šenica, Dobrniče pri Trebnjem.
Vsi izletniki,
ki posetijo Vrhniko, naj ne pozabijo obiskati prekrasno Močilniško sotesko, izvir Ljubljanice in Sv. Antona. Za jed in pijačo je vsestransko preskrbljeno. Za obilni obisk se priporoča Franc B r e n č i č, gostilničar na Vrhniki.
Proda se:	too
1 kosilni stroj za travo znamke Cormick, 1 obračalnik za seno z vilami, 1 bik montafonske pasme za pleme. Pojasnila daje Fr. M a 1 a s e k, Grm pri Novem mestu.
Kroje (muštre)
vsakovrstne, po poljubnih modelih, izdeluje in razpošilja za dame. gospode in otroke Alojzij Knafelj, strokovni učitelj za krojaštvo, Ljubljana, Križevnlška ulica št. 2, 1. nadstr.
Poceni prodam
dobro ohranjeno Lubasovo harmoniko. Vinko Ažman, Kovor, pošta Križe na Gorenjskem.
Kupci, pozor!	Ugodna prilika!
Krasno majhno posestvo z vinogradom, četrt ure od premogokopa. se proda za 20.000 Din. — Vpraša se pri Josipu Po sil o viču, Zibika - Pristava. 105
Prodam 10 vagonov bukovega oglja.
Naslov pove uprava «Domovine».	94
Sadjevec
prvovrsten in mošanska jabolka proda A. OSET, Maribor.
Štajerska klet Oset v Mariboru
NARODNI DOM Izvrstno vino.	Kegljišče.
Srebrne krone, goldinarje in zlatnike kS
kupuje URBANC, Narodni dom, Maribor.
61	Kot nagrada
novo dvokolo ali športni voziček!
Kdor kupi ali posreduje, da proda podpisana tvrdka 10 novih dvokoles ali otroških vozičkov v letošnjem letu. dobi kot nagrado novo dvokolo. kompletno z angleško pnevmatiko, ali otroški športni voziček. — Zahtevajte cenik! — Prodaja tudi na obroke. — Največje skladišče dvokoles, otroških vozičkov in pnevmatike. — »Tribuna«. F. B. L., tovarna dvokoles. otroških vozičkov in delov. Liubljana, Karlovška cesta 4.
Razprodaja.
Oblastveno dovoljena prostovoljna razprodaja. Prodajalo se bo: ure, verižice, uhani, prstani, zapestnice, namizna oprava iz pravega in kina srebra, Šivalni stroji in dvokolesa za moške in ženske itd. Ne zamudite ogledati si ugodne prilike. Na mnogobrojni obisk vabi tvrdka
Jos. Šelovin-Guden, Ljubljana
p
s
» v
B	Vtič' M a IsČ? tesa®
vljudno naznanja, da je
mm c
otvorii svojo odvetniško pisarno
(v Prajerjevi hiši)
Mestni trg 13,
101
Hipotekama banka jugoslovanskih hranilnic
vLJUBLJANI
izvršuje vse v bančno stroko ajsadaJoSo posle.
■ ■V Sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoši račua f I 1 !▲!▲! Proti najugodnejši obrestni meri. -4akup in prodij* | a J A | e I I valut in deviz. Daje vsakovrstne kredite in preiuj ne. a • ®
|gj|||g| Poglejte si ga dobro,
\
kako je lep in blesteč zlatnik po 10 fr.! Kupite si še danes
in prepričajte se o njegovi nedosegljivi kakovosti.
Ako Vam je sreča mila, boste našli pri uporabi tudi Vi skriti zaklad,
prisili slafnik
po 10 frankov!
kolesa
in vse potrebščine
P
h.
OSRAM
žapnice
E^CIESLLA. šivalni stroji.
kupite najbolje pri tvrdki
ii. goreč
Ljubljana, Dunajska cesta 1 v palači Ljubljanske kreditne banke in Gospo-svetska cesta 14 v hiši gostilne Novi svet,
Poravnajte naročnino!	jc J. STJEPUŠIN S I S A K iljSg v&ai, boljše tamburice, strune, par-M59B3«tŽ& titure, šole in ostale potreb-jgstafcŠiglz? ščine za vsa glasbila ce^ufranko^ Odlikovan na pariški izložbi
Ivan Kravos, Maribor Aleksandrova cesta št. 13 Zaloga vsakovrstnih usnjatlh torblo in kovčkov, gramaš, nahrbtnikov, oprem za koaj«, kakor tudi prittklln. Kovčki za vzorce in potnike so izvrže natančno po naročilu v lastni torbarsbi delavnici na Slomškovem trgu št. 6. 63a	
Urejuje Filip Omladll.
Za Narodno tiskarno Fran Jezeršek
V S I
za Va? je: umivajte se z «El-a» mili! Poznavalci pravijo: Fellerjev« Elsa-mila so od vsega dobrega najbolja! Ta mila zdravja in lepote ni-o samo toaletna mila prijetno dišeča in m >čno se peneča toaletna mila, temveč imaj v sebi tudi še medi-
cinsko preizkušene in d.bro deluj ;če sestavine, ie obenem z zavojnino in poštnino za 52 Din ter -j torej koristna proti pegam, lišajem in različnim nečist )?tim kože. One store k >žo mehko, nežno in kljubujočo učinkom vode >n mrzlega zraka Dobi se 5 vrst Elsa-mil: Fisa lilijino mleč-'v milo, Elsa gticerinsko milo, Elsa boraksovo milo, El«a milo za britje, El-a katransko ali šamponmil >. Za poizkušnjo 5 kosov lilsa mila
proti v uaprej poslanem denarju. Po povzetju za 10 Din več (za poštnino). Naročila naj ss pošljejo lekarnarju Eugen V. Felleru u Stutiri Denj^j, Elsatrg 860, Hrvatska. Posa možne steklenice Elsa fluida se dobe v 'ekar-uah in sorodnih trgovinah ob znižanih cenah po 9 Diu.
Zahvalna izjavci.
Zelo spoštovanemu g. Ur. I. R a h 1 e j e v u
Beograd.
Prejel sem steklenico Vašega zdravila <-Radio Balsamika*, katero sem uporabil po navodilu. Po treh dneh sem dobil dober tek in mirnejše spanje. Potrebujem še dve steklenici, zato mi jili čim nai-hitreje pošljite po povzetju. Imel bi jih rad že čez deset dni, ker je prva pošiljka zadostovala polnih 21 dni.
Dosmrtno se Vam zahvaljujem za čudodelno zdravilo in ozdravljenje
Pla v, 7. oktobra 1925. s spoštovanjem
Rade Popovič, svečenik. Zdravilo .Radio Balsamika-prodaja in pošilja po povzetju laboratorij „Radio Balsamika', Beograd, Kosovska ulica 43.
Po vsej Sloveniji gre glas: Le »» Domovina" fe za nas!
Izdaja za konzorcij »Domovine* Adolf Ribnikar
Semensko
prvovrstno	š>
nudi nalsenele
Pavel Bertoncelj
valjčni mlin, Domžale.