PoStarina plačana. Posamezna Rev; Dftt Štev. 38. V Liubliani, v petek dne 21. seotembra 1923. Leto VI. Upravništvo „Dctr.ov!ne" v Ljubljani, Prešernova ulica 54 Uredništvo „Domovlne", Miklošičeva cesta 16, Telefon 72 Varo&olna: Četrtletno Dte 6*—( polletno Dla 12* celoletno Din 24'—, Te dni mineva 15 let, kar je Ljub* ljano oškropila kri nedolžnih slovenskih žrtev, ki sta padli pod kroglami avstrij* skih vojaških pušk. Mesec september leta 1908. ostane v slovenski zgodovini mejnik v probujevanju slovenske narod* ne zavesti, ki se je po prvih krvavih žrtvah razvila v mogočen odpor proti nemškim nasiljem avstrijske vlade in nas yodila v osvobojenje. «Septembrski dogodki® leta 1908. so se pričeli z znanim napadom nemčurske lakinaže v Ptuju. Omenili smo zadnjič na kratko, kako je nemška in nemšku* tarska sodrga dne 13. septembra 1908. pretepala do krvi, opljuvala in s črnilom polivala one Slovence, ki so dospeli v Ptuj na zborovanje CiriUMetodove dru* Žbe. Oblast navzlic ponovnim prošnjam za orožniško asistenco ni hotela ukreniti ničesar, temveč je slovenske zborovalce popolnoma prepustila v tolovajsko ob« delovanje nemčurski fakinaži. Tedaj smo Slovenci spoznali, da avstrijske oblasti za nas nimajo zaščite in da nas pijane nemčurske barabe lahko pretepajo in pobijajo kakor pse. Vest o ptujskih divjaštvih je po vsej Sloveniji vzbudila velikansko ogorčenje. Najbolj seveda v Ljubliani. Kot glavno geslo je šel takrat med zavednimi Slo* venci klic: «Svoji k svojim!« Nihče več ni hotel kupovati pri nemčurskih trgov* cih in obrtnikih, ki so se redili od sloven* skih grošev, zraven pa podpirali gonjo in tolovajstva proti Slovencem. Kdo bo redil, gada na prsih! Pet dni po ptujskih dogodkih, dne 18. septembra, je bil v ljubljanskem 'Mestnem domu sklican velik protesni shod. Zbrala se je ogromna množica. Navdušenje za narodno stvar in obenem ogorčenje proti nemškutarstvu je bilo ogromno. Ko pa so se množice zboro* valcev po shodu mirno vračale v mesto, Jjih je z neke hiše nenadno neki nemčur polil s črnilom. Tedaj je bil ogenj v stre* hi. Razdraženi zborovalci so se v hipu razlili po glavnih ulicah, prodrli policij* ske kordone ter na vseh nemčurskih in državnih poslopjih pobili okna. Ta ostra demonstracija je bila končana v par mi* nutah. Kmalu nato so v mesto pridirjali oddelki takratnega 27. pehotnega polka. tVojaki, sami zarukani Gornještajerci, so z ,vso podivjanostjo Začeli razganjati po* samezne gruče ter s kopiti in sabljami neusmiljeno pretepali naše ljudi. . Drugi dan popoldne je vojaštvo za* sedlo vse glavne ljubljanske ulice. Bilo je v popolni vojni opremi, z nasajenimi bajoneti. Vendar ni prišlo do nikakih iz* gredov, toda napetost je bila velika. Na* slednji dan, 20. septembra, je bila nede* lja. Ljubljana je bila še vedno zasedena in podivjano vojaštvo je neusmiljeno preganjalo naše ljudi, ki so se nahajali na ulicah. Vrhu tega je tudi ljubljanskim nemčurjem zrasel greben, da so začeli na ulici zmerjali Slovence kot «windische Schweine». Nenadoma je vojaštvo za* čelo ostro streljati v zbegano slovensko množico. In tedaj sta kot žrtvi avstrij* ske podivjanosti na ulici izkrvavela 151etni dijak Ivan Adamič in 251etni ti* skarniški strojnik Rudolf Lunder. Ob* streljenih in težko ranjenih pa je bilo še več oseb. V Ljubljani, po vsej Sloveniji in jugoslovanskih krajih je nastopila neiz* merna žalost. Ljubljana se je vsa zavila v črnino. Pogreb obeh nedolžnih narod* nih žrtev je bil pretresujoč. Še bolj je povečalo tragedijo, da so isti večer bila na vseh slovenskih hišah in trgovinah v Celju, Mariboru in Ptuju razbita okna od nemčurske sodrge. Žalostni septembrski dogodki, Ka* terih petnajstletnico obnavljamo te dni, so Slovencem dokazali, kako je za pas Avstrija znala biti najkrvoločnejša ma* Čeha. Kri nedolžnih žrtev, ki je takrat oškropila ljubljanski tlak, je rodila v slo* •venskih srcih žlahten plod: globoko do* movinsko zavest in prepričanje, da bo svoboda napočila šele v združenju z bra* ti Hrvati in Srbi. Svetovna vojna je to dopolnila. Ne moremo biti tako popustljivi, "da ne bi ob tej priliki tudi omenili, kako iz* dajalsko so se v tistih žalostnih dneh obnašali slovenski klerikalci «Slovenec» je takrat odkrito zagovarjal nemčurje in za avstrijske krogle ni našel niti bese* dice obsojanja. Najprimernejše bo, da ob priliki s citati iz takratnih klerikalnih listov dokažemo, da klerikalci v najtežjih dneh naše domovine niso marali prikriti svoje zlobe in so raje v petolizništvu do avstrijske vlade pokazali svoje izdajal* stvo, ki se ne sme pozabiti. Sokrivci današnjih razmer V naši državi imamo na krmilu radikalce, ki vladajo z brezprimerno neobzirnostjo in s popolnim nerazumevanjem ljudskih koristi. Samoradikalska vlada nam je povečala davke, dasiravno si kmet radi lanske suše še ni opomogel, dalje je uvedla kuluk in te dni povišala železniške tarife, Toda čaka naš še novi pristojbinski za« kon, ki bo težko obremenjeval široke sloje naroda. Po tem zakonu bo moral n. pr. kmet plačati 50 Din za živinski potni list, revni starši svojih otrok ne bodo mogli šolati radi visokih šolskih taks, sodnijske takse bodo tako visoke, da se revež sploh ne bo mogel pritoževati na sodišču itd. Posebno imenitna je tudi določba, da se dijaku ne bo smelo dati spričevalo, ako njegovi starši niso plačali davkov. Vse to nam bo povečalo draginjo in šb rilo nezadovoljnost. Vrhu tega pa se odpuščal najboljše uradništvo in vpokojujejo najboljši častniki, radi česar bo nekaj ljudi več vrženih v veliko bedo. Takšen je raj, ki so nam ga ob' volitvah obetali klerikalci, ki so takrat z vso goto-, vostjo trdili, da bodo v slučaju zmage dosegli velike koristi za ljudstvo. Skoro vse poslance so dobili klerikalci v Sloveniji in vendar ne vidimo danes nobenih uspehov, pač pa se dogaja ravno nasprotno. Lahko bi dosegli klerikalni poslanci marsikaj, saj jih je lepo število, toda oni so na svoje obljube pozabili takoj, ko so bili izvoljeni. Mesto pametnega dela so se pričeli, družiti z radičevci in so s tako zvanim Markovim protokolom omogočili nazadnjaško samoradikalsko vlado. Radi tega nosijo danes klerikalni poslanci sokrivdo na vsem slabem, kar nam je prinesel radikalski režim. Te sokrivde na današnjih razmerah jim ne zbriše še tako lep izgovor. Sami so prinesli v: svojem časopisju črno na belem Markov protokol, ki ostane vedna priča popolne politične nesposobnosti slovenske klerikalne stranke. Za časa volitev smo svarili volilce pred klerikalci, a ni pomagalo. Zato rečemo danes: Prav dobra je bila ta izkušnja. Kdor ni udarjen s popolno slepoto, ne bo v bodoče več poslušal farovžev in drugih klerikalnih agitatorjev, ki so pri zadnjih volitvah naga-njali ljudi h klerikalnim skrinjicam. Politični pregled Približuje se zopet zasedanje narodne skupščine in vlada je v največji zadregi, ker so se začeli puntati proti njej turški poslanci iz Macedonije in ako oni ne bodo glasovali za vlado, potem vlada ne bo imela večine. Vlada je torej v zadregi iti zato nž nobeno čudo, da baranta s klerikalci, ki se pa zelo Čudno držijo in ne rečejo, ne bev ne. me v,, ker sami ne vedo, ~ »#! in kaj bi napravili. Dr. Korošec je danes ,v Ljubljani, čez par dni v Beogradu, po« tem zopet v Zagrebu in podpihuje vse one, ki se dajo podpihovati. V vlado bi šli klerikalci najrajše, ampak samo v ta « ko vlado, kjer bi imeli odločilno besedo, to je pa v Jugoslaviji nemogoče in se ne bo nikdar zgodilo. Sedaj, ko je Radič zbežal pred zakonom, ga nadomešča Ko« rošec, ki misli, da bo prevzel Radicevo dediščino. V tem se pa Korošec zelo moti, ker hrvatski kmet duhovnikov v politiki ne mara in jih tudi noče poslu« šsti. Tudi druge skrbi je imela naša drža« ,va zadaje dni, ker je stal v ospredju naš spor z Italijo in vsa Evropa je že mislila, da pride med našo državo in Italijo do vojne, ker je Italija že prav nesramno nastopala in nam naravnost žugala, ako ne odnehamo v vprašanju Reke. Preteklo soboto je po« tekel italijanski ultimatum naši vladi in vse je mislilo, ker naša vlada na ultima« tum sploh ni odgovorila, da bo takoj začela vojna. Pa se je Italija premislila, ker jo je Francija malo dregnila med rebra, in naenkrat je izjavila, da ono, kar ije poslala v Beograd, sploh ni bil uiti« m a tum. Taka je danes stvar in zato se bodo pogajanja z Italijo nadaljevala, kar pomeni, da je Italija morala končno vendar odnehati. Se bo sčasom že spa« metovala in spoštovala pogodbe, ki jih je podpisala! Na Češkoslovaškem so bile te dni občinske volitve, ki so pokazale nepri« 'čakovan rezultat: socijalisti so nazadovali. Doslej so imeli nad polovico vseh občin v svojih rokah. Sedaj so šli močno nazaj, pač pa je napredovala demokratska stranka, ki dobi skoro gotovo tudi v Pra« gi svojega župana. To jc zanimiv pojav, da socijalisti povsod nazadujejo, tudi i_____111. 1 ■ 1 111 11 g Mmm Horevna Ruska narodna povest. (Dalje.) Konj odgovori: *Carjevič Ivan je prišel, odvedel Maro Morevno.» «Ali jih še lahko doliitiva?» * Lahko še vsejeva pšenico, počakava, da dozori, jo požanjeva, zmlativa v moko, pet peči kruha spečeva, ta kruh pojeva in potem udariva za njima —■ in ju dohi-tiva.s Koščej pohiti, ujame carjeviča Ivana in mu reče: «No, za enkrat ti odpustim zavoljo 'tvoje dobrote, ker si me z vodo napojil; tudi drugič ti bom odpustil, a v tretje se iVaruj: na drobne kosce te razsekam.» Vzame mu Maro Morevno in odvede; a carjevič Ivan sede na kamen in gorko zajoka. Joka, joka in se zopet vrne po Maro Morevno. Koščeja nesmrtnega ni bilo doma. «Beživa, Mara Morevna!» «Ah, carjevič Ivan, dohiti naju.» «Naj naju dohiti! Ali vsaj nekaj časa ostaneva skupaj.* pri nas, kjer je liotcl biti po končani voj« ni vsak socijalist ali komunist. Ljudje pričenjajo uvidevati, da niti socijalizem, kaj šele komunizem, ne vodi v pravo smer. Ko bi Ie hoteli naši ljudje izpre« videti, da tudi klerikalizem ne vodi ni« kamor, vsaj k dobremu ne, pa bi se raz« mere kmalu zboljšale. To bi ljudje ven« dar lahko videli, da je sedaj, ko so kleri« kalci dobili ogromno večino slovenskih glasov, vedno slabše in bo tudi dalje vedno slabše, vse dotlej, dokler ljudstvo ne zaupa svoje usode edini ljudski in jugoslovanski stranki — jugoslovanskim demokratom. Naša soseda Italija nima spora samo z nami, temveč tudi z Grčijo zaradi otoka Krfa, ki ga je Italija protipravno zasedla in bi ga morala že zapustiti. Pa ga bo tudi zapustila, ker to zahteva z vso odloč« nostjo Anglija, ki ne mara videti, da bi se Italija preveč utrdila v Jonskem mor« ju. Tudi Krf bo morala Italija zapustiti, četudi ji bo pri tem zelo hudo. Na severu od nas še vedno ni reda in miru, ker Nemčija naravnost propada iz dneva v dan, tako ji leži na ramenih ogromni dolg, ki ga ne more plačati. No« vi predsednik nemške vlade Stresemann je sicer veliko obljubil Franciji, ali še vedno ne vsega, kar ona zahteva, in tako se to težko vprašanje vleče kot morska kača iz meseca v mesec, iz leta v leto. In še dolgo se bo vlekla ta kača, konca pa danes nihče ne more predvideti. Tudi na skrajnem jugozapadu Evrope ni miru, kajti na Španskem je izbruhnila revolucija, ki so jo vodili proti vladi vojaški krogi in so tudi zmagali, ker se je kralj po« stavil na njihovo stran. Nova španska vlada je sestavljena iz petnajstih gene« ralov, ki so prevzeli vso oblast v svoje roke, razpustili parlament in izjavili, da novih volitev ne bo tako dolgo, dokler se razmere ne izboljšajo. Pripravita se in zbežita. Koščej nesmrtni se vrača domov, pod njim se dobri konj spodtakne. «Kaj ti je, kljuse ubogo? Zakaj se spodtikaš? Ali slutiš nezgodo?* «Prišel je carjevič Ivan in odvedel Maro Morevno s seboj.» «Ali ju še lahko dohitiva?» :«Lahko še ječmen vseješ, počakaš, da dozori, ga požanješ, zmelješ, piva nava-riš, napiješ se do pijanosti, naspiš se do mile volje, a potem udariš za njima — in dohitiva ju. Koščej poleti in dohiti carjeviča Ivana. «Ali ti nisem rekel, da je Mara More vna zate izgubljena?« In jo zgrabi in odvede s seboj. Carjevič, Ivan ostane sani, zajoka, gorko zajoka in se zopet vrne po Maro Morevno; Koščeja zopet ni bilo doma. «Beživa, Mara Morevna!« «Ah, carjevič Ivan! Ujame naju in tebe razseka na drobne kosce.» «Naj me razseka. Jaz brez tebe ne morem živeti.» Napravita se in gresta. Koščej nesmrtni se vrača domov, pod njim se spodtakne konj. Dopisi JEŽICA PRI LJUBLJANI. «Domolju-barju» ne maramo postreči z dokazi na njegove nepodpisane očitke. Le zmanjša naj si apetit po prerekanju z nami in raje še enkrat prebere zadnji naš dopis, da bo zapomnil, s kakšnimi ljudmi mi nočemo imeti opravka. Namišljeni vzor-možje ne bodo prav nikdar učili morale na Ježici, pa naj se še tako vri-njajo povsod, kjer bi se dalo količkaj koman-dirati. Vemo, da bodo še naprej drveli za njimi kakor slepec za vodnikom vsi tisti, ki slabo vidijo, jx>časi m narobe mislijo in oni, katerim starši ne puste drugam kakor v zveličano bližino župnišča. Svoj tabor pa je kljub strahotam pekla in jezi spovednice napravila predvsem ona mladina, ki noče živeti življenja, kakršno je klerikalizem prizadejal na stara leta nje očetom. Zato je ta napredni tabor najtežji kamen sjx>dtike vernim klerikalcem. Toda, gospodje od «Domoljuba»", zastonj je vsak odpor. Preostudno sliko vašega delovanja smo pravkar odkrili, da bi nam moglo vaše sklicevanje na katoličanstvo ali vernost razbiti naš pokret. In tu nima nobene vrednosti, če stop za vami in blagoslavlja vaše zasnovane ali izpeljane načrte posvečena glava. Lep dokaz za nas in vas, da tudi ona nima vselej prav, je njen poziv na Brejčevem volilnem shodu: «Možje, v nedeljo pa vsi zavalimo v skrinjico numero ena!» Tričetrt klerikalnih volileev v našem volilnem okrožju se je odzvalo temu pozivu radi avtoritete pozivajočega jih župnika. Vsi ti so takrat s svojimi kroglicami za naš kraj pri-spevali h klerikalni zmagi in njih sedanji politični jKjlomiji. Ali hočemo obsoditi tega, ki je bil zapeljan, ali pa agitatorja? In naj slednji ugovarja kakcwr hoče, mi vemo, da on za naš kraj odgovarja za kuluk, za fante, ki jih še ni iz Macedonije, za grozno zvišane davke, za odpuščene uradnike in oficirje, za zmede v državi, ki jim je vzrok z Radičem še Korošec, za zmrznjeno avtonomijo! In za vso Slovenijo velja: začetni vzrok vsej sedanji nesreči so tisti, ki so z dejanskimi nastopi m najizdatnejšo agitacijo pripravili nemogočim «Kaj ti je? Ali slutiš nezgodo?® «PrišeI je carjevič Ivan, odvedel je s seboj Maro Morevno.» Koščej jo udere za njima, dohiti carjeviča Ivana, ga razseka na drobne kosce in zmaši v zasmoljen sod; vzame sod, ga zveže z železnimi obroči in vrže v sinje morje, a Maro Morevno odvede s seboj. In taisti čas počrni srebro pri svakih carjeviča Ivana. «Joj,» pravijo, »gotovo se je zgodila velika nesreča.« Spusti se orel na sinje morje, zgrabi in izvleče sod na breg, odleti sokol po žive vode, a vran po mrtve. Zbero se vsi trije, razbijejo sod, pobero vse koščke carjeviča Ivana, jih očistijo in zlože skupaj, kot je treba. Vran jih poškropi z mrtvo vodo — telo se zraste in združi, sokol poškropi z živo vodo — carjevič Ivan oživi, vstane in reče: «Joj, kako dolgo sem spal!» «še dlje bi bil spal, da ni bilo nas,»: odgovore svaki. «Pojdi zdaj z nami v. goste!» «Ne, bratje, najprej moram poiskati Maro Morevno.® Gre k njej in deset dni je hodil če2z strašna močvirja in gore m brezna, bro<- zahtevam klerikalizma zmago. To pa je predvsem idejna vodnica klerikalizma in vseh njenih izrastkov, slovenska rimskokatoliška 'duhovščina. Izjeme so tako redke, da jih prav za prav ni! Ljudstvo bo izpreVidelo! In ne bo dolgo, pa se bo dvigal v vsaki občini srd nad zavoženo politiko sedanjih predstavite-Ijev Siovenije, klerikalcev, proti tistemu poslopju, kamor bi se morale stekati in zopet med ljudstvo vračati najblažje lastnosti človeštva — proti župnišču. še prejšnje kulturne in politične zasluge duhovščine niso zdaj več tako lepe, a od 18. marca naprej pa so predvsem naša župnišča izvor porazne politike Slovencev! In pri tolikem maslu klerikalcev so «Domoljubovi» pcdrepniki še toliko drzni, da se spodtikajo ob nas! «Domolju-barji» — «Domovina se še tiska! J. K. RADOVLJICA. (Dialog na Lectarjevi verandi.) No, mojster urar, kako je! Slabo, ljubljeni moji somišljeniki, vedno slabše. Sedaj dobivam samo še en izvod ^Jutranjih novosti*, da se orijentiram o tekočih političnih zadevah v parlamentu. Zlata doba je minula. Takrat je bilo dobro, po cel dan sem sedel na verandi in zvečer sem komaj odšel. Takrat so bili dobri časi. Za volilno negacijo radikalcev sem dobil vsak dan okrog 10 kg časopisov tumsonst* in sem jih prodajal pri mesarju Avguštinu za lepe denarce. Pa takrat se je živelo — naša valuta je takrat na Brezjah stala strašno visoko, potem so jo pa demokrati potisnili na milimum. Ampak človek že potrpi, samo da je naša partija v Sloveniji tako zmagoslavno pobjedila. — Micka! En golaž za Bizeljna! No, mojster urar, kaj pa je novega v Beogradu? Ja, tako daleč pa ne sega moj konteres, jaz se zanimam samo za tekoče politične zadeve v parlcmentu. Kakor veste, smo pri volitvah dobili okrog 1000 posiancev — koliko jih je fz Slovenije, mi monotono ni znano, častitiko imam doma. Vsi sedaj delajo za per-dukcijo uradništva in za povišanje davkov, ker tega demokrati niso hoteli kar na slepo. Mi se nikogar ne bojimo — saj smo v dil je čez reke in jezera in jo najde po silnih naporih. Poprosi jo: cPoizvej od nesmrtnega Koščeja, kje | Je dobil tako dobrega konja ?» Mara Morevna počaka priložnosti, ko je bil Kosčej dobre volje in ga začne spraševati. Koščej ji odgovori: «Za trikrat deveto deželo, v tridesetem carstvu, za ognjeno reko, živi baba čarovnica, ki ima takšno kobilico, da na njej lahko vsak dan preletiš okoli cele zemlje. Ima še mnogo drugih izvrstnih kobilic, jaz sem bil pri njej tri dni za pastirja, in niti ena kobilica ni ušla. a zato mi jc dala baba čarovnica lepega žrebca.* «Kako pa si prebredel ognjeno reko?» «1, takšen robec imam — ako zamahnem z njim trikrat na desno stran, pa zraste visok, visok most, da ga šc ogenj, ki je v reki, ne more doseči.» Mara Morevna ga posluša, mu vzame skrivaj robec, ga da carjev iču Ivanu in mu vse pove. Carjevič Ivan gre čez ognjeno reko in išče babo čarovnico. Dolgo je šel brez jedi in pijače. Kar mu pride nasproti morska ptica z mladiči. Carjevič Ivan reče: t Enega mladiča ti bom pojedel.* Ljubljani tudi nekateri dobili papežev žegen. j Kar pa nas je še ostalo doma, pa pridno ne- i giramo za stranko — jaz sem radikal že od vekomaj, samo tega prej nisem vedel. No, mojster urar, kako pa ste kuluk pozdravili? Da, kuluk — to je tudi tekoča politična zadeva. Ali so nam demokrati še kedaj kaj pametnega naredili? Kuluk bo najboljše ne-gacijsko sredstvo proti demokratom — s tem so si sami izkopali grob — jaz sem že kupil dve sveči... Pardon, mojster, saj ste kuluk izglasovali radikali skupno s klerikalci. A tako — potem pa je tekoča politična zadeva drugačna. Kuluk je najmodernejša državniška institucija, iz katere bo država dobila največje vire dohodkov, da bo lahko zmanjšala davke. Kuluk je največja sreča za našo mlado državo — obenem pa je to zelo moderno, to najdemo v vseh stabiliziranih in cibiliziranih državah, kakor so slovenska anatomija, avstrijska monarhija in angleška republika. Pa zakaj se smejite? (Mož se je vidno razburil.) Prej sem hotel reči, da sem kupil na grob demokratov dve sveči, pa sta po neprevidnosti zgoreli v moji delavnici — sedaj pa resnično opažam zastoj industrije in pomanjkanje gotovine, kakor da bi bili sveči namenjeni meni. Le smejte se, ne vemo ne ure ne dneva! Poslušajte, mojster, to nas ne zanima! Povejte nam, kako stojijo radikali v Radovljici? ! Razveseljivo, presenetljivo! Pri občinskih volitvah borno naredili kompromis, naj bo z demokrati ali klerikalci. Prva štiri mesta imamo zasigurana na listi. Imamo tri sigurne giasove in enega nesigurnega — ti bodo odločilni. Posebno trije radikali smo res zna-čajni — rečem vam — eksemplar. — Micka, en liter za mene — saj mi je denar dala mama! No, mojster, odkdaj pa imate vašega lepega kužka? Ali se vam dopade, kaj? Po slavni naši zmagi po volitvah sem ga kupil. Dal sem mu ime «Bizelj», ker zasluži to ime po meni. i «Nikar, carjevič Ivan,» ga prosi morska ptica, skarkoliže ti bom pomagala.« Pa gre naprej in vidi .v gozdu roj čebel. «Vzel si bom malo medu,» reče, a matica se oglasi: «Pusii moj med, carjevič Ivan, ti bom v čemurkoli že na pomoč.» In ji pusti med in gre naprej. Pride mu nasproti levinja z levičem. «E, pa pojem magari tega mladiča, tako sem že lačen.* «Pusti ga, carjevič Ivan,» prosi levl-nja, «ti bom že kdaj in kaj pomagala.« «Dobro, pa naj bo!» In odide lačen naprej, gre, gre pa zagleda hišo babe čarovnice, okrog hiše dvanajst kolov, na enajstih kolih je na-taknjena človeška glava, le eden je še prazen. «Zdravo, babica!* «Zdravo, carjevič Ivan, po kaj si prišel? Ali prostovoljno ali primoran?» «Prišel sem, da zaslužim viteškega konja.* «Dobro, carjevič, ali pri meni se ne služi leto dni, temveč samo tri dni. Ako ti nobena kobiiica ne uide. dobiš viteškega Vrlo inteligenten pes, le poglejte! No, Bizel/, ! povej, ali si ti radikal? (Pes pokima z glavo in pokaže jezik.) Vidite, to je talent! In kako je on zaveden! Klerikalca .Lorda še pogleda ne, ravno tako socijalista Lorda, z doktor-jevim demokratom se še pozdravita ne na cesti. Pa sem ga tudi lepo vzgajal in učil. Včeraj je agitiral na cesti za svojo partijo, pa ga je povozil avtomobil, postal je žrtev svojega idealizma. Torej je vaš Bizelj zagrizen radikal? • Tako resnično kakor se Bizjak pišem. On je tudi soustanovitelj in prvi član Srnao. Va-< žen faktor v organizaciji, ker ima visoke noge. Prvotno sem mislil, da bo imel naraščaj, ker nisem vedel, da je moškega spola,-sicer pa je dober organizator — ako grem po cesti, me vsi psi oblajajo. «No, mojster, kako bosta pa še naprej vo< žila politiko? Ne vem, prav nič ne vem. Na politiko sa zelo malo zastopim, razumem samo tekoče politične zadeve. Koliko tisoč sem jih že pripeljal na edino zveličavno pot, samo še Lectar. .> Policijska ura! Spat, pa domu! Presneti radikal, ali si spet fajhlen! Ali te še ne bo pamet srečala? Res, žal nam je bilo, da nismo še čulž programa bodočega delovanja. Morda to zvemo drugikrat, pa Vam napišem. KOSTANJEVICA. Dragi bralci «Domo-vine», ali poznate Kostanjevico? Gotovo ne? Zaenkrat vam povem samo toliko, da ima to! prastaro mesto vsa narodna društva, a daj ne deluje nobeno. Življenje vsakega narodnega društva je tu bilo enako življenju muhe; enodnevnice. Čuditi se je le, da ni pristojna1 oblast že vseh teh društev razpustila, ker nimajo pogoja za življenje in ne delujejo več. — Za narodno delo nimajo Kostanjevičani nobenega časa, pač pa imajo čas, da venomer podpirajo «rante» na mostu preko Krke.. Navdušeni so le pri litrtl, drugače pa sedi' na njih «mora» narodne in načijonalne brezbrižnosti. — Kako smo se Kostanjevičani obnesli na dan rojstva našega prestolonasled-i nika, o tem cenjeni bralci nimate niti pojma. konja, ako pa ti uide katera, ne I juti se? tvoja glava bo visela na. zadnjem kolu.* Carjevič Ivan se zadovolji; baba čarovnica ga nasiti, napoji in zapove, da se poprime dela. Komaj pa nažene kobilice na polje, vzdignejo kobilice repove in se razbeže po travnikih. Carjevič se še ozrl ni, a že so mu izginile izpred oči. Zajoka gorko, sede na kamen in zaspi. Solnce je že zahajalo, ko prileti morska ptica in ga vzbudi: «Vstani, carjevič Ivan, kobilice so zdaj doma.*. Carjevič vstane in se vrne domov, a baba čarovnica buči in vpije nad svojimi kobilicami: :«Zakaj ste se vrnile domov ?» «Kako bi se ne vrnile? PrileteTe so ptice š celega sveta in skoraj so nam iz-teknile oči.» «No, jutri pa ne bežite po livadah, temveč se razkropite po gostih šumah!* Carjevič Ivan prespi vso noč, zjutraj pa mti govori baba čarovnica: «Glej, carjevič! Ako ne obdržiš vseli kobilic, pa magari da izgubiš samo eno — pojde tvoja bujna glavica na kolec.» (Konec prihodnjič.) t Zaenkrat raje molčim, ker bi moral načeti posebno poglavje o ljubezni, ki jo gojijo do našega vladarja. Žalostno je to. Na svidenje! BOŠTANJ. Zopet sem vzel potno palico in sem mahnil po poti proti Boštanju. Srečam nekega starčka in se z njim pogovarjam o novicah. Mož mi je pripovedoval same vesele in ljubeznive reči. Zvedel sem o žalostni zgodbi, ko je Ivanka morala stran iz farovža. Zato pa zdaj vlada tem večje veselje, ko je zlata Francka piišla nazaj. Gospod župnik jo je pričakoval ves dan in prebiral brevir, pa je zraven premišljal, kdaj bo zopet pobiral krompir, škoda, da Boštjanci niso vedeli za prihod, bi bili gotovo pripravili lam-pijončke za sprejem, ker tu bi bilo treba marsikaj razsvetliti. Če bo ljubezen šla naprej, se bo morda tudi naše dopisovanje podaljšalo ... ČATEŽ OB SAVI. Iz našega kraja se malokdaj kaj Čita. Kadar pa se zgodi kaka novica, je pa nič prida ni. Tako Vam tudi danes lahko le poročamo nelepo zgodbo, da je neki mladoletni fantin hotel ponoči izvršiti nasilstvo nad neko priletno vdovo. Ker je bila ona močnejša, ji je zagrozil, da jo usmrti, ako ga izda. Žalostne so take stvari, saj je fant iz klerikalne hiše, vdova pa v tretjem redu. Fant se bo seveda moral zagovarjati pred sodiščem. Kmetijski glasnik NE POMNOŽUJMO PLEVELA! Naše njive niso čiste plevela. Vsako leto ga odpade nekaj v zemljo. Razen tega je mnogo takega plevela, ki je trpežen in v zemlji ukoreninjen. K vsemu temu pride še plevel, ki ga sami sejemo. Naša žitna in druga semena se premalo čistijo od plevela. Vsako leto pomagamo ha ta način sami, da se plevel Siri in razmnožuje. Delamo, kakor bi plevel nič ne pomenil. In vendar je plevel silno škodljiv po njivah, kakor tudi po drugih zemljiščih in bi morali zaradi tega povsod gledati, da se ga iznebimo. Ple- vel nam izpodriva in slabi naše dobre in prave rastline. Kdor pregleduje plevelne njive, se v tem hitro prepriča. Plevel škoduje na razne načine, jemlje prostor, krade živež, duši in zajeda rastline itd. Škoda, ki jo napravlja, je mestoma silno velika. Tako sem letos v kamniškem okraju videl njivo, posejano s pšenico, kjer je bila pšenica skoraj uničena po ple-velni travi, znani pod imenom «šopulja». Polovica njive je bila polna te šopulje, vmes pa redka pšenica, ki je imela tako slabo klasje, da je bilo komaj vredno tega imena. Po naših krajih je sploh preveč plevela, kaj Je znak pomanjkljivega poljedelstva.'Dajmo ga preganjati! Skrbimo, da pridemo sčasoma tudi pri nas do čistih njiv! Plevela čiste njive morajo biti ponos dobrega poljedelca. Predvsem se moramo plevela na ta način varovati, da ga sami ne sejemo. Dajmo tedaj semena skrbno čistiti! Ko ne bi sejali plevela, bi ga tudi ne imeli. Po mnogih krajih raste med žitom vse polno ljulike, sloklase, osata, perenke, grašice itd., pa le vsled naše malobrižnosti. ker ne čistimo semena in ne preganjamo plevela tako, kakor bi ga morali. Potrebne stroje stroje za čiščenje semena si danes lahko omislimo. Jesen je tu in z njo čas zimske setve. Skrbimo tedaj, da ne bomo sejali plevel-nega semena, kajti kdor seje plevel, ta tudi žanje plevel! GNOJIMO TRAVNIKE 1 Bliža se čas jesenskega obdelovanja in gnojenja. Ne pozabimo v tem času naših travnikov! Naši travniki so potrebni gnojenja. Z dobrim gnojenjem bomo največ dosegli in najbolj podprli travniško rodovitost. Zlasti pri naših gospodarskih razmerah je treba za travnike nekaj več storiti, ker jih imamo vobče premalo in so nam v teku let močno opešali. Pozna se to ne le na slabi rasti, ampak tudi na i tem, da je ruša polna plevela. Pri nas potrebujemo predvsem dosti krme In pa tečne krme, če hočemo našo živinorejo povzdigniti. To se da na našem malem posestvu doseči le z dobrim gnojenjem travnikov. V tem pogledu se dajo doseči še jako lepi uspehi. S pri-! mernim gnojenjem se bo ruša v vsakem oziru zboljšala. Dosegla se bo bogatejša košnja in kar je pri nas tudi zelo važno, dosegla se bo tudi bolj tečna košnja. Marsikateri plevel, ki se sedaj šopiri po travniku, bo izginil, dočim se bodo okre-pile razne dobre trave in detelje, ki so sedaj zatrte v svoji rasti, ker jim manjka življenskih pogojev, zlasti potrebnega živeža. Zboljšala se bo tudi tečnost sena In otave, če bomo travnike dobro gnojili. In na to nam je treba bolj kot kdaj prej gledati in delati! Po gnojenju raste namreč krma, ki je bolj tečna. Po njej je pri živini več užitka. Dobimo pa tudi boljši gnoj. Uvažujmo vse to! Na ta način zboljšujemo namreč vse, zboljšujemo živinorejo in zboljšujemo tudi naše poljedelstvo, ki potrebuje danes tudi več gnoja in boljšega gnoja. V. dobrem gnojenju naših travnikov moramo zazreti tedaj najvažnejši in sploh glavni pogoj za zboljšanje vse naše žh vinoreje in z njo vred vsega našega gospodarstva. Po tej poti pridemo najlaže do pravega cilja. Če nimamo domačih gnojil za gnojenje naših travnikov, potem si moramo pomagati z umetnimi gnojili, ki se po dosedanjih izkušnjah prav dobro sponašajo po travnikih. NAŠE TEŽKOČE Z VINSKIMI ZADRUGAMI. Dobro urejene vinske zadruge bi lahko največ storile za povzdigo naše vinske trgovine, ki potrebuje danes velikih množin enotnega vina. Mnogoteri so pa pogoji, ki so potrebni , za uspešno snovanje in delovanje takih i zadrug. Žal, da teh pogojev pri nas še 2V0NK0 ERMENC: Tajnost bukve V loku obkrožajo hribi našo dolino, vzpenjajo gozdnate glave v zračne višave, sanjajo v tihem planinskem miru. Šume v njih borovci pesem davnine, sklanjajo smreke vrhove, premišljujoče zgodbe, drhteče iz zemlje, ki jo objemljejo njih roke v materinski ljubezni. Kadar pa pretrese pok puške planinsko ozračje, oneme vrhovi v tajni grozi. Začudi se mladostna hčerka košate bukve, moleče listnate roke v ••Črno brezno», zijajoče pod njenimi koreninami. ♦Čemu strmi siva groza iz tvojega listja, o mati stoletna? Zakaj je v hipu prepredel tihi molk tvoj vrh, ko vendar bratec piš prinaša iz doline zamolkle glasove ?» Zatrepečejo listi starke vekov v tihi boli, skloni se sinji vrh, poljubi hčerkino mlado čelo in začne s skrivnostnim glasom: ♦Osivela sem v planinskem miru, sanjala sanje stoletne, ne da bi me iz tega bajnega pokoja zbudil samo za trenutek vihar Človeškega življenja. Poslušaj, otrok moj, zgodbo, ki je raztrgala z mojega lica kopreno tišine, da ie po dolgih letih zastoče moja notra- njost, če se spomni nesreče človeške, ki so i jo zrle moje oči! Na vrhuncu gore sije iz gostega borovja belina podružnice sv. Ljudmile. Ne vem, kako je zašla uboga češka kraljica v slovenske šume. Malo najdeš v slovenski domovini cerkvic, v katerih bi delila milosti ta češka mučenica. Naj bo kakor hoče, vseeno je, kdo jo je postavil, in komu je posvečena, dasi pripoveduje pravljica, da jo je sezidal ubegli «pemski» grof, ki je živel v hišici zraven nje mnoga leta. Teh časov jaz ne pomnim, rodila sem se mnogo pozneje. V njej se ne ma-šuje niti vsako leto enkrat, vendar se lahko meri po lepoti in ličnosti s samo trško farno cerkvijo v dolini. Bogati kmet Planinšek, ki je obenem mežnar, skrbi zanjo kakor za svojo hčerko. Ko sem bila jaz v tvoji starosti se je razvijala v Planinškovi hiši brhka domača hčerka Milka. Čudno ime v kmetski hiši, domače pa pri Planinšku. Ni eden rod ni bil brez tega imena. Prvi otrok ženskega spola, ki se je rodil v tej hiši, je moral imeti to ime. Planinska kri je plala v dekletovih udih. Vedrost planinskega neba je sijala v njenih modrih očeh, rododendronova barva zalivala njen obraz. In vendar je bila po njenih udih razlita neka prožnost, ki z nobenim gibom ni kazala kmetske hčerke. Mogoče je bila po* tomka češkega grofa, kdo ve? Sanjala je rada. Ko je pasla črede okrog cerkvice, je po cele ure sedevala na majhni klopici v kotičku med glavnim oltarjem in zvonikom, strmela v dolino in sinje gore v, ozadju, sanjajoča o nečem bajnem, krasnem, ki mora nekoč vstati izza snežnikove glave. Ko je prišla v deviška leta, se ji je zdelo, da bo ta mlad vitez, lep, na črnem vrancu, podoben sv. Juriju, ki prodira s sulico zmaja na stranskem oltarju. Prišel bo, priklonil se do zemlje in vprašal z zvonkim glasom: «V jutrovi deželi v čarnem gradu sem izvedel od belega oblačka, da živi v dalji na gori sv. Ljudmile dekle, ki vsako jutro vprašuje bleščeče solnčece, kdaj prijaše ponjo vitez v oklepu, da jo izvoli za kraljico svojega srca. Zavriskalo je moje srce, zasedel sem iskrega vranca, zdirjal čez širni svet pred tvoja kolena. Sedaj sem tu Objemi me, da se naseli sreča v mojem hrepenečem srcu!» Sanjala je tako živo, da so hlastnile drhteče roke v zrak, hoteč ujeti bajno sliko. Odprla je oči, v njenem objemu je ležala njena ljubljenka, ovčica Lada. Vzdihnilo je ranjeno srčece, vlile se solze po rosnih očeh strmeče Lade. - I močno manjka 111 da smo vsled tega slej ko prej navezani na zasebno vinsko trgovino, ki je danes poklicana, da nam pomaga še dalje vnovčevati naš vinski pridelek. Med vzroki, ki ovirajo snovanje vinskih zadrug po naših krajih, je med dru-■ gim tudi ta, da manjka našim vinogradnikom enotnih interesov za oddajo pridelanega vina. Po naših vinskih goricah so namreč zelo mešani posestniki. Eni žive od vinogradništva, drugi ne. Eni spravljajo vino v denar, drugi ga porabijo doma. Imamo pa tudi take, ki so le deloma navezani na prodajo svojega pridelka. Eni imajo svoje stalne in dobre odjemalce, drugi morajo leto za letom čakati na slučajne kupce itd. Ti raznovrstni interesi, ki jih imajo naši vinogradniki s svojim Vinskim pridelkom, so veliko in morda največ krivi, da manjka pravega razumevanja in soglasja, kadar gre za tako važna vprašanja, kakor je vprašanje vinskih zadrug. Vneti vinogradniki bi se pridobili za tako skupno podjetje, pa jim dajejo slab izgled drugi vinogradniki, ki ne čutijo potrebe za tako združevanje. To vpliva pa silno neugodno na vse mišljenje in razpoloženje. Če hočemo pri teh razmerah sploh misliti na ustanavljanje vinskih zadrug, potem je treba že od vsega početka računati le z onimi vinogradniki, ki imajo enake interese za to, tedaj s posestniki, ki so navezani na prodajo Svojega pridelka. Le te je pridobivati za zadružno delo. Le ti utegnejo pristopiti in ostati zvesti, dočim so vsi drugi nezanesljivi za taka podjetja. Dosedaj se je tako vinska zadruga dobro obnesla n. pr. v Vipavski dolini. Tamkajšnji posestniki so ne le bolj združljivi in med seboj zaupljivi, ampak tam imajo tudi svoj življenski interes na tem, da gre ves pridelek kolikor mogoče dobro v denar. In tako je tudi po drugih deželah, kjer so se osnovale vinske zadruge. Vsa trgovina se Je povzdignila s pomočjo dobro urejenih vinskih zadrug. Gospodarstvo SADNA RAZSTAVA V NOVEM MESTU. Ker je letos veliko lepega sadja na Dolenjskem, ki bi se lahko prav lepo spravilo v denar, priredi podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva za Slovenijo v Novem mestu v prostorih državne kmetijske šole na Grmu razstavo zimskega sadja, ki se bo vršila v dneh 29. in 30. septembra ter L oktobra t. 1. Razstava ima namen: 1.) da pokaže kupujočemu občinstvu, kakšno zimsko sadje se dobi na Dolenjskem ter kje in v kaki množini je istega mogoče nakupiti; 2.) da pokaže producentom, kake vrste zimskega sadja je treba gojiti, kako sadje obirati, spravljati in pa opremljati. Razstava bo združena s predavanji o sadjarstvu in o uporabi sadja. Vabimo vse pridelovalce sadja na Dolenjskem, ki imajo lepo zimsko sadje (jabolka) naprodaj, naj pošljejo najpozneje do 27. t. m. na naslov državne kmetijske šole na Grmu najmanj do 12 plodov od vsake vrste z navedbo imena in množine, ki je na razpolago. Najbolje je, da v vsakem kraju en vnet sadje-rejec sadje od pridelovalcev nabere in pripelje ali franko odpošlje. Sadje mora biti v papir in drobno otavo dobro zavito, da se ne obtolče. Vabimo dalje vse kupce, da si razstavo ogledajo in se prepričajo, kakšno in kje je na Dolenjskem mogoče kupiti sadje. Vabimo končno tudi vse napredne kmetovalce in sadjarje, naj si razstavo ogledajo, da vidijo, katera vrsta sadja gre najbolj v denar in katere sadne vrste je treba najbolj gojiti. Za odbor podružnice sadjarskega in vrtnarskega društva kmetijski svetnik B. Skalicky 1 predsednik TRŽNI PREGLED; ŽITO: V Vojvodini se je tržilo te dni: pšenica po 345 Din, ječmen po 260 Din, oves po 250 Din, koruza po 265 do 270 Din in fižol po 500 Din; moka «0» po 555 Din. = Vrednost našega denarja. Na zagrebški borzi dne 17. t. m. se je dobilo: 1 dolar za 91 do 92 Din, 100 avstrijskih kron za okrog 13 par, 100 madžarskih kron za okrog 35 par, 100 italijanskih lir za 403 do 405 Din," 100 češkoslovaških kron za 272 do 274 Din in 100 francoskih frankov za 525 do 530 Din. = Podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva v Tržiča priredi dne 13. in 14. oktobra t. 1. v prostorih meščanske šole sadno razstavo, združeno s predavanjem o sadjarstvu in uporabi sadja. Razstavili se bodo poleg sadja tudi razni sadni izdelki in cvetje ter sadjarsko orodje. Sadjarje iz vse okolice, naprošamo, da prijavijo podružnicam, kaj nameravajo razstaviti. Sadje se sprejema le' do 10. oktobra pri podružnici v Tržiču sli pri naših zastopnikih v vsaki okoliški občini. Zadostuje pet do deset komadov vsake vrste, ki jo mislite razstaviti. Sadje pa naj bo lepo in takih vrst, ki pri nas dobro uspevajo. Vabljeni pa so trdi kupci, ki se zanimajo za sadje. Letina pri nas še dosti dobro kaže, ztto je želeti, da je udeležba od strani i;v» stavijalrev kakor tudi kupcev številna. Predaval pa bo dne 14. oktobra ob devetih dopoldne višji sadjarski nadzornik g. Humek. = Letošnja žetev. Lansko leto se je pridelalo v naši državi 12,103.000 centov pšenice, 2,410.000 centov ječmena, 1,037.000 centov rži in 2,652.000 centov ovsa. Letošnja žetev pa je za celih 30 odstotkov boljša nego lansko leto, kajti pridelali smo 16,844.000 centov pšenice, 3,118.000 centov ječmena, 1,501.000 centov rži in 3,000.000 centov ovsa. Priporočajte in širite »Domovin®"! Oglasil se je srebrni zvon v stolpu, zvenela bronasta molitev v dolino, božala vrhove. Zdirjala je z roso v očeh v cerkvico, vrgla se pred češko kraljico mučenico, potožila ji svoje gorje, zaprosila uresničenja svojega sna. Molk je vladal po cerkvi, strmela sveta Ljudmila, čudili se ostali svetniki; sv. Jurij v stranskem oltarju pa se je smehljal pobožni molivki. Nekoč je Milka pasla v gori svoje ljubljene ovčice. Nabirala je zdravilne cvetove po strmi rebri, kar zasliši nad seboj glasen pok. Prestrašena se ozre in misli zbežati. V istem hipu pridrvi po strmini ranjen jelen hropeč v divjem begu, brizgajoč iz gobca krvavo peno. Odskočil je, in se zavalil pred njene noge. še en tužen pogled in krasna žival je obležala mrtva, z rogovi, zapičenimi v črno zemljo. Strmela je deklica nad tem hipnim dogodkom, kar se prikaže izza gostega jelševja — o Bog! — sam sv. Jurij, ne, vitez iz ju-trove dežele. S smehom se ji približa in jo nagovori: ♦Kakšna sreča! Prvega jelena sem ustrelil danes v življenju, prvič zagledal najlepšo devojko, tebe, čarna planinska vila. Kako ti je ime, ljubko dete?» ♦Milka. Zakaj mi pa vi ne poveste svojega imena? Ali ste sv. Jurij ali vitez iz ju-trove dežele ?» Srebrn smeh je odmeval v vrhovih vitkih jelš in smrek. ♦Ne eno, ne drugo, še Jurij nisem. Vid mi je ime, Vitko mi pravijo. Šele par dni služim za grajskega lovca. Kako čudno! Vitko, grajski. lovec, ne sveti Jurij, ne vitez, in vendarle tako povsem podoben slikam njene fantazije! Kramljala sta vso uro. Povedala sta si vse življenje. Vitko je sam na svetu, staršev ni nikdar poznal. Služil je V svoji domači fari za pastirja pri kmetu, ki ga je našel v svojem gozdu. Pozneje je stopil v službo pri domačem gozdarju, in ko je izvedel, da rabi tukajšnji graščak lovca, se je ponudil v službo in so ga radi sprejeli. Prav nič se ni sramovala čednega lovca. Zdelo se ji je, da sta že davno znana, da je njen brat, da ga ima prav rada, dasi ne ve zakaj. Ker se je bližal mrak in je pot v dolino dolga, sta se prisrčno poslovila. Vitko ji je obljubil, da bo večkrat prihajal v goro na to mesto lovit, da se bosta lahko še večkrat videla. Burno je zaplalo deklici mladostno srce, neprestana misel dneva je bil Vitko, vsaka sanja mladi lovec. Komaj je čakala dneva, da pride Vitko zopet v goro. Nikomur ni povedala, da se je sestala z njim, samo svoji patroni se je zahvalila za mladega viteza, dasi ga ji ni poslala na konju, z oklepom. Često je hodil lovec k deklici v planino; fesedel je z njo cele popoldneve na skali nad črnim breznom. Rastlo je zaupanje, vzklila ljubezen. Stari Planinšek je opazil, da prihaja čreda zvečer vedno iz jelševja, da goni Milka vedno v log nad prepadom. Zazdelo se mu je sumljivo, sklenil je, da pojde opazovat, kaj je temu vzrok. Sledil je Milki v razdalji, da ga ni mogla videti. Ko je prignala v gozd, je sedla na skalo in se zazrla v pot, vodečo iz doline. Ni se ganila z mesta ves dopoldan. Ker pa tokrat lovec ni prišel, Planinšek ni mogel zvedeti nič natančnega. Vendar zasledovanja ni opustil. Na vsak način je hotel priti na sled tej čudni navadi. Sledil ji je ves teden. V soboto zjutraj zapazi, da se nekaj premika po grmovju v smeri proti skali. Deklica zamaha z rutico, iz grmovja pa se ji odzove lovčev vrisk. Starec pobledi. Da je tuj moški vzrok temu počenjajnju, to ga je presenetilo, potrto. Bcfeik® '-f- Napredovanje demokratske sfranke. Tekom letošnjih poletnih mesecev se je po deželi vršilo nebroj krajevnih in okrajnih sestankov demokratske stranke, na katerih se je pokazal sijajen organizacijski napredek. Število treznih in uvidevnih mož, ki zdaj spoznavajo, da nobena plemenska in stanovska gonja, temveč le smotreno delo za pro-speh vsega jugoslovanskega naroda vodi na pravo pot, pomnožuie tabor demokratske stranke. Prošli petek se je v Ljubljani vršil sestanek zaupnikov, na katerem je dr. Žerjav, ki si je tekom letošnjega poletja izborno okrepil zdravje, poda! temeljit pregled sedanjega zmešanega političnega položaja, ljubljanski občinski svetovalec dr. To-minšek pa je neusmiljeno razkrinkal pogubo-nosno gospodarstvo klerikalno-komunističnih zapravljivcev na ljubljanskem magistratu. V nedeljo pa se je na Bledu vršil okrožni sestanek, na katerega so dospeli zaupniki vseh okrajnih demokratskih organizacij v kranjskem in radovljiškem okraju. Kot govorniki so nastopili dr. Žerjav, dr. Puc, prof. Reis-ner in še vrsta zastopnikov poedinih organizacij. Posebno dr. Žerjavova izvajanja so bila sprejeta z bumiigi odobravanjem. V celoti pa je okrajni sestanek na Bledu dokazal, da demokratska misel na Gorenjskem prodira vedno globlje in da postaja edina prava čvrsta nositeljiea napredne misli na Slovenskem. Enako razveseljiva poročila prihajajo tudi iz ostalih pokrajin naše države, kier se v dobi sedanjih zmed in neredov bolj in bolj utrjujejo edino demokratske postojanke. '-f- <špuktrigl.> «Kmetijski Iist», glasilo bivše Samostojne kmečke stranke, ki se je nedavno združila s srbsko zemljoradniško stranko, bruha na naš list psovke. Zopet odpira golido proti «Pomovini» in se poslužuje izrazov, kakršnih se je v obupnem srdu posluževal v volilni borbi pred 18. marcem. In to edino zato, ker je « Domovina* povedala, da se je SKS s svojimi zredčenimi vrstami združila s stranko srbskih zemljoradnikov in da je potemtakem sedaj le še podružnica te srbske stranke na Slovenskem, « samostojna* pa nič več. Naj bo «Kmetijski list» prepričan, da nas izbruhi onemogle jeze, psovke kakor «špuktrigl» in drugi njegovi žlahtni produkti puščajo povsem hladne. Kvečjemu vzbujajo v nas pomilovanje, da «Iinii j........t mri —miiiir ii« 1» m iimmume Prislonite vsi k lugo« Matici! Živ krst bi ga ne prepričal o tem, če ne bi na lastne oči zrl sramote svoje hiše. Razdeli se grmovje, na plan stoni Vilko s svetlikajočo se risanico Starcu zastane sapa. «Graščinski lovec, torej zapeljivec!» šine starcu skozi možgane. «Jaz mu pokažem, kdaj je zalezoval mojo pošteno kri.* Zaljubljenca se objameta. Planinšku za-kipi planinska vroča kri, skoči izza skrivališča, zakadi se v lovca, iztrga mu puško, za-vihti jo v loku, naperi in ustreli. Grozen pok zagrmi po planini--- iTakrat sem se zbudila iz sna, da zagledam pokopano srečo,» vzdihne bukev. «Obstale so moje listnate oči, zroče grozen prizor. Lovec zakrili z rokami parkrat loveč opore, zavrisne, omahne, črno brezno zakrije s črnim plaščem svojo žrtev... Kaka: skala bleda stoji za hip okamenela Milka. Čelo je poškropljeno s krvjo ljubljenca, oči blazno uprte za groznim očetom, ki; divja skozi gozd. Silen krik se ji iztrga iz prsi: «Morilec svojega otroka, morilec čiste žrtve! Preklet, preklet, preklet!...» «Ljubljeni moj Vitko, nedolžni, k tebi pridem!* zakliče s pretresujočiin glasom, razgrne roke in plane za ljubljencem v brezno. Ob hčerkinem kriku je očetu zastal korak, videl je, kako se je pognala v prepad, tedaj zarjove od grozote, zdivja nazaj, in se vrže za njo. Kakor črni zmaj pogoltne brezno še tretjo žrtev. Nad prepadom je krakal črni vran, smrt je čepela na bledi skali...* • Zašitmi v globoki tugi stoletna bukev, oklene se v smrtnem strahu hčerka matere, iz črnega brezna sika črna tetna. Tajnost bukve, ki je gledala to tužno zgodbo, dandanes označuje prenovljeno znamenje na skali nad prepadom, porasli z mahom. Na znamenju pa je napisano: «Tri žrtve krije tu v gomili prepad ta črni, v svojem krili; tri smrti zrl je bukov log, daj pokoj njunim dušam, Bog!* * Kraljeva zahvala slovenskim obrtnikom, Na brzojavne čestitke, ki so jih slovenski obrtniki povodom svojega velikega zborovanja v Ljubljani poslali kraljevski dvojici, je predsednik shoda g. Franchetti prejel iz kraljeve pisarne prisrčno zahvalo. * Profesor Makso Pleteršnik umrl V Pi-šecah pri Brežicah je prošli četrtek na svojem posestvu v visoki starosti 83 iet umrl profesor Makso Pleteršnik. Bil je eden najznamenitejših slovenskih jezikoslovcev in si je posebno s svojim velikim slovensko-ncm-škim slovarjem ustvaril neminljiv spomenik. Zaslužnemu učenjaku je bil prirejen zelo lep pogreb, katerega so se udeležili mnogi zastopniki kulturnih društev, vseučilišča in oblasti. Posebno velika množica pa je bila domačinov, ki so svojemu velikemu rojaku izkazaii zadnjo čast in obenem pokazali, kako priljubljen je bil znameniti pokojnik. Večna mu slava! * Smrtna kosa. V ljubljanski bolnici je po daljši mučni bolezni preminul g. Luka Sila, nadučitelj v pokoju. Pokojnik je bil goriški rojak in je med vojno prišel kot begunec v Ljubljano, kjer je bil dolgo časa upravnik našega lista. Kot vesten mož in zabaven družabnik je bil splošno priljubljen. Svojo družino je vzgojil v strogo narodnem duhu. — V Litiji je umrl tamošnji pismo« noša gosp. Jožko Boršitiar, v Dolnjem Logatcu pa g. Jakob Slave, bivši večletni župan in občinski gereat. — V Begunjah je umrl g. dr. Jurij Catti, zdravnik z Reke. Njegovo trupio se prepelje na Reko. — V Novem mestu je umrl v visoki starosti g. Josip Kolenc, večletni mlinar tamošnjega mlina. Mir pokojnim! * Kmetijska šola na Grmu je prošlo sredo slavila petdesetletnico svojega obstoja. Tekom tega poistoletja je vzgojila že tolike generacije naprednih kmetovalcev, da jo moramo šteti med najzaslužnejše zavode na področju kmetovalskega napredka. * Povišanje železniških tariiov. S 15. septembrom ie železniško ministrstvo, ki zdaj upravlja tudi južno železnico, zopet nezaslišano podražilo cene voznim listkom in tarife blagovnega prometa. Najbolj so seveda prizadeti široki sloji, kajti cene voznih listkov so razmeroma največ podražene. Radikalsko ministrstvo je s tem zopet enkrat dokazalo, da svojo brezobzirno pest pritiska najraje na revno ljudstvo. * Ogromno povišanje pristojbin je radi-« kalski režim s pomočjo klerikalnih poslancev, ki so omogočili njen obstoj in ga še vzdržujejo, nedavno spravil v svet. Povišajo se vsakovrstne pristojbine (za vloge na oblasti, za spričevala, pobotnice, zakupne legitimacije itd.) nele za pat grošev, temveč tudi kar za 200 do 400 odstotkov. Posebno hudo bodo s tem prizadeti tudi kmetovalci. Lepa je taka < avtonomija*! Podrobneje bomo še govorili. * Radarska stavka končana. Po šestteden-ski stavki, ki je po zaslugi klerikalnih in komunističnih hujskačev prikrajšala ubogo delavstvo za preko 60 milijonov na neizplačanih mezdah, je zdaj končana. V vseh revirjih trboveljske premogokopne družbe se je delavstvo polagoma zopet povrnilo na dello, tako da je zaradi nove produkcije celo pričelo primanjkovati vagonov za premog. * Težka nesreča se je prošlo nedeljo pogodila pri Devici Mariji v Polju. Imeli so veliko cerkveno slavnosf, ker so dobili nove zvonove. Proti večeru pa se je 191etni fant Klemenčic podal na pokopališče, kjer je imel na nekem grobu skrite patrone in smodnik, hoteč povečati slavnost s streljanjem. Okrog njega je bilo polno otrok, ki so opazovali, kako je Klemenčič začel prazne patrone polniti s smodnikom. Nenadno pa je v smodnik odletela iskra in nastala je silna eksplozija. Skoro vsi navzoči so popadali na tla in dobili po telesih opekline. Deset malih poškodovancev, ki so tako postale žrtve Klemen-iičeve neprevidnosti, je bilo prepeljanih v ljubljansko bolnico. * Mladinska hndobija. Na železniški progi med Šmarjem pri Jelšah in Mestinjami sta 1151etni delavec Avgust Sraml in njegov 131et-ni brat Alojzij iz same objestne hudobije položila na tračnice nov hrastov prag ter od 'daleč opazovala, kako se bo pripetila nesreča. K sreči pa je strojevodja bližajočega se vlaka pravočasno opazil zapreko in ustavil vlak. Okrožno sodišče je starejšega brata Avgusta obsodilo na tri tedne zapora, mlajšega pa oprostilo, ker ga je starejši pregovoril k hudobiji, ki bi bila lahko povzročila veliko nesrečo. * Ženski duhovnik. V Vojvodini je bila neka Olga Novak nedavno posvečena ^ re-formistično duhovnico. Nameščena bo v neki madžarski vasi v Baranji. Tam bodo gotovo vsi moški postali pravoverni. * Božji blagoslov. V Dolnjem Kanjuvcu v Srbiji je žena posestnika Diniča rodila trojčke, in sicer dva fanta in eno deklico. Mati in vsi trije nebogljenci so pri čvrstem zdravju. * Na smrt je bil obsojen zločinec Nikola Erdeljac, o katerem smo nedavno poročali, da je svojega malega polbrata vrgel v vodo. Znebiti se ga je hotel zato, da bi mu ne od-jedel dediščine. To je bila letos prva smrtna obsodba pred zagrebškim sodiščem. * Špijoni se še vedno kradejo v našo državo. Nedavno je železniška policija v Novem Sadu aretirala Madžara Fasara, ki ni imel nikakih potnih listov, pač pa špijonske dokumente in veliko vsoto denarja. Izročen je bil sodišču. * Žalostna usoda izgubljene deklice. Dekle Ivana V., doma od Sv. Krištofa na Štajerskem, je v Zagrebu zašla na kriva pota. Končno se je naveličala svojega zavoženega življenja in si je poskusila življenje končati z lizolom. Pravočasno so jo prepeljali v bolnico, kjer so ji izprali želodec in ji rešili življenje. Dekle je povedalo, da ji preseda življenje posebno zato, ker bi moralo zarpdi nakopane nevarne bolezni oditi v bolnico. * Čudna nesreča. V Zabežju v Srbiji je prošlo nedeljo pri blagajni za izdajanje voznih listkov bila taka gneča, da so se zadušile tri osebe. Blagajna se namreč odpre šele malo pred odhodom parnika, ki pluje v Beograd in ob nedeljah je naval velikanski. Odslej bodo Zabežani menda previdnejši v 'drenjanju. * Samomor ruskega generala. V Zemunu se je ustrelil ruski general Gizekovski. Zapustil je pismo, v katerem piše, da je nekoč bil slaven mož, zdaj pa ni mogel dobiti niti primerne službe, ki bi mu dala vsakdanji kruh. Da, čudno se vrti kolo usode. močno zadel v lam se nahajajoče vozove. Dva stroja sta skočila s tira, osem vozov pa je bilo poškodovanih. * Pri Sv. Jurij« v Slovenskih goricah je prejšnji četrtek po vsem okolišu razsajal hud naliv. Padala je tudi debela toča, ki je tamoš-njim vinogradnikom povzročila obilo škode. * V Kandiji je nagle smrti umrl posestnik Janez Mežnarc iz Stavce vasi pri Žužemberku. Prišel je v Kandijo z vozom po vino, a ga je nenadoma zadel mrtvoud. * V Dragi nad Suhorjem je požar uničil osmim gospodarjem gospodarska poslopja. Vzrok požara je neznan. Ponesrečenci se nahajajo v obupnem položaju, ker jim je uničen ves letošnji pridelek, zavarovalnina pa je le majhna. Nekoč sem bil pri rojaku, ki je v polu svojega obraza pisal pismo. S pogledom sem preletel prve vrste ter Stal: «Prečastiti gospod!» — Komu pa pišeš? — ga vprašam. — O, nič — je odvrnil. — Farja bom pobaral, kdaj mi bo lahko otroka krstil... Pod vsakim oznanilom smrti morajo biti besede ^žalujoči ostali». Če bi res vladala na svetu odkritosrčnost, bi moralo biti pod večino takih naznanil napisano: ^Radovedni ostali». Namreč radovedni, kakšen je testament in koliko je komu zapustil pokojnik... Iz raznih krajev * Na Zidanem mostu je prošlo nedeljo Zjutraj tovorni vlak zavozil na napačni tir in Zanimivosti STRAŠNA SMRT ŠPIJONKE. Nedavno je neki kmet v bližini mesta Ho-tina v Bukovini zašel v neko votlino, kjer je hotel počakati, da neha vihar, ki ga je zalotil na poti. Ko se je oziral po votlini, je opazil na tleh neznano stvar: s sprhnelo obleko pokrito segnito žensko truplo. — Ko si je opomogel od prvega strahu in strašno najdbo natančneje ogledal, je kmet videl, da je bilo žensko truplo s težkimi verigami prikovano na skalo. Na tleh je mož našel be-ležnico, ki jo je pobral in odhitel v Hotin, kjer je vso stvar javil policiji. Tam so iz zapiskov v beležnici dognali, da je to truplo pred dvema letoma izginule vohunke Magdalene Frisch, hčere poljskega lekarnarja in slovite lepotice, ki je živela z ruskim letalskim častnikom Savrovom. Z njim skupaj jfe vohunila najprej za rusko armado, potem za Nemce in končno za bolj-ševike. Prizadejala sta zlasti Djenikinovi in Petljurovi armadi veliko škodo. Petljurovci so Savrova ujeli in ga ustrelili, Frischeva jim je pa srečno ušla. Toda ko je jeseni leta 1921. prišlo v Hotin nekaj Petljurovih vojakov in častnikov, so Frischevo spoznali in ponoči ugrabili iz postelje in odvedli v bližnjo votlino, kjer so jo prikovali na skalo, jo zasramovali in jo končno prepustili usodi, češ, da ji je to kazen prisodil preki sod Petljurove armade. Iz usmiljenja so ji pustili le steklenico strupa, da sama konča svoje muke. Vse to je Frischeva pred smrtjo zapisala v beležnico. Njeno truplo so potem pokopali na pokopališču v Hotin u. SODOBNE MISLI. Ako siromak je piščanca, je bolan ali on, ali pa piščanec ni bil zdrav. Vsak berač prosi malo kruha, a pri tem misli tudi na meso. K poroki te vozijo, k ločitvi letiš sani. Kadar ženitovanjski posredovalec dva združi, se skrije na podstrešje. Ljubezen je sladka — a dobra samo s kruhom. Dobrega človeka gostilna ne pokvari — hudobnega cerkev ne popravi. Kadar drži bedak kravo za roge, jo pameten človek po volji molze. Ne bodi preveč sladak, da te svet ne iz-sesa, pa tudi ne pregrenak, da te ne izpljuje. Mnogi pridejo na sodišče radi tega, ker so zamenjali pravico s pravdo. Izposojena obleka ne stoji vedno dobro, včasi pa vendar najbolje. So tri stvari, katere lahko brzda samo krepka moška roka: mladega borilca, divjega konja in strastno ženo. Ko se dva moška poslovita, pravita drugemu: «Pozdravljen» ali: «Nasvidenje». Ko se pa dve ženski poslovita, ostaneta najmanj še eno uro na istem mestu in klepetata dalje. PISANA NEODKRITOSRČNOST. Ni je večje neodkritosrčnosti kot je v pisani ali tiskani besedi. Vse je pretirano, nič naravnega, nič odkritosrčnega. Sedeš in pišeš prijatelju. Prve besede v pismu so: «Drag i prijatelj!» Le priznaj, če si že kdaj rekel temu prijatelju iz oči v oči besede «dragi prijatelja. Kdaj je še rekla mati svoji hčeri: «Draga hči»? Še nikdar ne. Ko ji pa piše, jo vedno tako naziva. Če govori z njo prijazno, ji kvečjem reče: «Stopi sem, ti bom kaj povedala.» Če je jezna, jo pozdravi z besedami: •KSem, pamž zanikrni!» Če je pa proč od nje in jo hoče v pismu resno posvariti in ošteti, ne bo nikdar na vrhu vseh oštevanj pozabila zapisati: ^Draga moja hčerka.» Haifio X Smeh v nesreči. Neki francoski list beleži zanimivo dejstvo, da so se Japonci smejali, ko so jim francoski prijatelji po nedavnem katastrofalnem potresu, ki je stotiso-čem Japoncev ubil sorodnike in uničil vse imetje, izrazili svoje sožalje. To je namreč čudna navada japonskega rodu, da povodom lastnih nesreč pozna veliko samozatajevanje in smeh. Ta smeh je izraz notranjega junaštva. Japonec nikoli ne pokaže javno svojih notranjih boli in žalosti, kakor je to v Evropi, kjer se posebno ženske že kisajo, če ji pokažeš kriv prst. Japonec se silno zatajuje in preko največje nesreče preide z mirnim zamahom roke in nasmehljajem. Zato ni čudno, da se nekatere Japonke celo smehljajo, ako jim v prisotnosti drugih ljudi umira lastno dete. X lz samostana v orfeuni in nato v blaz-nico. Margareta Barany je bila lepa devojka in učiteljica v nekem samostanu v Budimpešti. Često je šla na sprehod s samostanskimi učenkami in je včasih spremljala sodnikovo hčer na dom. Tam je spoznala učen-kinega brata, ki je bil mlad uradnik pri ministrstvu. In se je zaljubila vanj. Toda oče mladega uradnika ni maral o siromašni uči« i teljici čuti ničesar ter ji je končno prepovedal ! prihajati v njegovo hišo. Naneslo je tako da-i leč, da je Baranyjeva bila odpuščena iz samo- stana. Tako brez službe je bila prisiljena sprejeti mesto blagajničarke v nekem orfeju (ponočnem zabavnem lokalu). In tu je s svoio lepoto započela karijero. Bila je kmalu nameščena kot «umetnica» in je*" začela nastopati kot plesalka. Hitro je zaslovela in okrog nje se je gnetlo prijateljev in oboževalcev. Nekoč jo je prišel obiskat tudi njen nedavni zaljubljenec, sodnikov sin. Sprejela ga je hladno, istočasno ga je pa začela izrabljati, da ji je nakupil obleke in dragocenosti. Polagoma je popolnoma uničila njegovo eksistenco. Nenadno se je po mestu raznesla vest, da si je mladi uradnik iz obupa pognal kroglo v glavo. Dekle pa je zblaznelo. Oddali so jo v blaznico, kjer pa se je zastrupila. X Vzoren duhovnik je kaplan Josip Kraus, ki je bil nameščen v Eggenbergu pri Gradcu in je kot katehet poučeval na tamoš-njih treh dekliških šolah. Letos so mu prišli na sled, da prepogostokrat vabi poedine učenke na svoje stanovanje in da jih zlorablja. Kaplan Kraus je ta posel opravljal že od leta 1912., odkar je kaplan v Eggenbergu. Grehov mora torej nešteto imeti na vesti. Ko se je izvedelo, kaj vse je kaplan Kraus počenjal, je med tamošnjim prebivalstvom zavladalo velikansko ogorčenje. Zdaj je posvečenega zapeljivca obsodilo graško porotno sodišče na dve leti težke ječe s postom in trdim ležiščem. Za smeh in kratek šas Krst z juho. Morda je temu ali onemu slovenskemu duhovniku še v spominu tisti prijazni škof, ki je pri izpraševanju lemenatarjev rad stavil svoja posebna kočljiva vprašanja. In pri takih vprašanjih je marsikaterega bogoslovca ščipalo pri srcu. Prigodilo se je nekoč pri izpitih, da je škof postavil brihtnemu lemenatarju Juriju nastopno vprašanje: «Povej mi, moj sin, ali se sme z juho krstiti, če vode v nujnem krščevanju ni pri roki?* Brihtni Jurij pa je imel glavo na pravem mestu, zato se ni'nič obotavljal, temveč takole odvrnil: «Če bi bik juha taka, kakor io je Vaša prevzvišenost, se ne sme krstiti. S tako juhe kakor jo mi bogoslovci dobivamo, se pa lahko brezskrbno krsti...* Drugi dan so tudi bogoslovci dobili malo boljšo polivko, škof pa odtlej baje nikoli več ni stavil gornjega vprašanja. Po enem leta. Ožbovt je vprašal ženo: «Ali se spominjaš, kdaj sem izgubil svojo zlato uro?* «Da, takole pred enim letom.* «Res je. Danes pa oblečeni tisto suknjo, potipam v žep, ali veš, kaj sem našel?* «Uro?* «Ne, ampak luknjo, skozi katero mi je bila ura padla.* Med hlapci. Hlapec Janez: «čuj, Miha, oni slikar, ki je na letovišču pri spodnjem birtu, ini je rekel, da imam karakteristično glavo.* Hlapec Miha: «Kaj pa je to?* Janez: «Jaz tudi ne vem, zato sem mu pa za vsak slučaj dal krepko zaušnico.* Pred volitvami. Kandidat (med kmeti, v govorniškem ognju),; «Ako hočete železnico... volite mene — Ako hočete novo cesto... volite mene — Ako hočete čistokrvnega državnega bika — volite mene!* Večji dobiček. Dama (prijateljici): «Torej tvoj mož je pustil lov in postal avtomobilist?* Prijateljica: «Da, pa sedaj prinese domov več mrtvih živali kakor poprej kot lovec!* Zdravstvo KJE LEŽI CENTRALNO ŽIVČEVJE? Poglavitni del človekovega organizma so veliki možgani. Oni so središče življenja. Leže pa v veliki votlini naše lobanje, spredaj obdani od čela, ob straneh od senc, od zgoraj jih pokriva teme. Zaposleni so s prevaž-nimi opravki. V zavest postavljajo predstave in občutke naših vidnih, slušnih, vonjalnih, okusnih, tipalnih in drugih naprav. Obenem pa stoje v trajni delovni zvezi z manj važnim hrbtnim mozgom in pa malimi možgani. Slednji leže tik spodaj pod njimi, naslonjeni na obeh straneh na zaglavno lusko lobanje. V njih je središče telesnega ravnovesja. Z dogodki po životu, rokah in nogah pa seznanja velike možgane živčno nitje. To je v tankih vlaknih razpleteno prav po vsem telesu, nekje bolj, drugje redkeje. Na hrbtni strani se zbere vse živčevje v močnejše povezke in svežnje, v živce. Vsi ti živci potekajo proti hrbtenici, onemu koščenemu stebru vretenc, na katerega prsnem delu, zadaj, so pripeta rebra, na zgornjem koncu pa se vrti na njem naša glava. Vsa vretenca imajo nekako v sredi okroglasto odprtino. S tem pa ustvarjajo, druga na drugo naložena, hrbtenici njen kanal. Paroma stopa med vsakim vretencem hrbtenice v ta kanal po en živec, v celem 31 parov. V tej hrbtenični votlini zbrani živci tvorijo naš hrbtni mozeg. Možgani in hrbtni mozeg tvorijo centralni živčni sistem, vse ostalo živčevje pa periferni živčni sistem. vo, posebno če jih nosijo pod kolenom. Zvečer se opazi na dotičnem mestu modrikast za-žet obroček, pod njim pa zabrekle žile. To včasih prav boli. V poznejši dobi pa nastanejo lahko hujše posledice. Debele, modre krčne žile se dobe večinoma radi takih podvez. Zato je priporočati, da si ženstvo tudi na deželi omisli podveze, pritrjene na pasu, kakršne se v mestih že skoro splošno rabijo. Kako se lika svila. Pri likanju svile, svilenih trakov ali kakega drugega svilenega izdelka se mora paziti, da se vedno položi na svilo tanek, čist papir, po katerem likamo. Ako likamo naravnost po svili, se zgubanči. Sirova svila naj bo pri likanju popolnoma mokra ali pa popolnoma suha. Nikakor se ne sme sirova svila poškropiti kakor perilo, ker se zgubanči. PREKLIC. 55 Podpisana preklicujem vse žaljive obdol-žitve, katere sem govorila o Jožefu Arhu, lovcu na Bohinjski Češnjici št. 71, ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od nadaljnje tožbe. Koprivnik, dne 9. septembra 1923. Fani Jeklar (Klemenova). OLEUM" d. z o« z« industrijska trgovska družba Pisarna: Pred škofijo I (vls-i-fls magistrata) LJUBLJANA Amerikanska rafinirana vsakovrstna strojna olja — Amerikanska eilindrska olja — Ame-rikansko specijalno letno in zimsko auto-olje — BENCIN — MAST za tehnične svrhe — Plinovo olje — Petrolej — Olja zoper prah — PARAFIN — Direktni import iz produktivnih dežel — Prvovrstna jedilna olja _ Sirovine za usnjarne in milarne a Ženski kotiček škodljivost podvez. Ženske na deželi splošno rabijo podveze, ki jih natikajo ali prevežejo črez nogavico, kar je zelo škodlji- a (a H H 1 i Koneo sveta? Nel Ampak prihodnji teden začne sr ,JUTHUS izhajati najmodernejši in najsenza- cionalnejši roman: ! Konzorcij »Domovine" naznanja žalostno vest, da je bivši upravnik »Domovine", gospod LUKA SILA nadučitelj v pokoja dne 17. septembra v starosti 63 let po dolgi in mučni bolezni umrl. Pogreb se je vršil dne 18. septembra iz ljubljanske bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Konzorcij „Domovinea bo svojemu prvemu in požrtvovalnemu upravniku ohranil vedno blag spomin. LJUBLJANA., dne 19. septembra 1923. Odgovorni urednik Andrej Ražera, Izdaja konzorcij Domovine. Tiska Delniška tiskarna, d. d. v LfubljamL