St. 22.
Maribor, dne 28. maja 1908.
Tečaj XLII.
List ljudstvu v pouk in zabavo
Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za Četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge izvenavstrijska dežele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 K. Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se dopoši']a do odpovedi. — Udje „Katol, tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — • Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška
cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. Za inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 vin., za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati se sprejemajo do srede zjutraj. — Ne->
zaprte reklamacije so poštnine proste.
Slovenski mladeniči!
Mi moramo v organizaciji naprej! Doslej niso imeli mladeniči svoje samostalne organizacije. Izgubljala se je v Slov. krščansko-socialni zvezi, v kateri so združena različna nepolitična društva. In na ta} društva so se kot posebni odseki 1 naslanjali mladeniške zveze. Toda te mladeniške zveze niso imele med seboj nobenega ožjega. stika.
To hočemo predrugtaclti! Nočemo sicer odtrgati mladeniških zvez od izobraževalnih društev, ampak dati jim med seboj ožjega. stika in jih postaviti pod samostojno vodstvo, kolikor je to v okviru društvenegp zakona mogoče, .
Ustanoviti želimo Zvezo slovenske mladine. V to zvezo bi naj vstopile vse že obstoječe in snujoče se mladeniške zveze in druge mladinske organizacij«. Tudi tam, kjer ni. nobenega izobraževalnega društva, se bodo po pravilih ¡lahko ustanavljale med mladeniči zveze.
Zveza slovenske mladine bo • imela svoj odbor, ki bo samostalno voidil organizacijo slovenske mladine. Zaradi društvenega zakona bo seveda veljala Zlvetea slovenske mladine kot pododsek 4 Slovenske krščansko-sociaJne zveze, sicer pa bodo odbor Zveze slovenske mladine imeli mladeniči v rokah.
Ustanovni shod Zveze slovenske mladine bode na«binkoštni pondeljek dne 8. junija v Ljntomeru. Natančni program prinesemo v prihodnji številki in ga objavimo tudi po lepakih.
Slovenski mladeniči! Prihitite dne 8, junija v velikem številu v Ljutomer.? Iz daljnih krajev pričakujemo) vsaj po nekoliko odposlancev. Dan 8. junija naj bocfe pravi mlade niš ki praznik. Mladeniči iz različnih krajiev najj se med - seboj spoznajo in spoprijateljijo. Mladeniči, ki bodo kmalu poklicani delovati po slovenski domovin"! za svojo vero, svoj stan - in svojo narodnost, se morajo poznati in medsebojno pogovoriti, da bodo imeli tudi kot možje med seboj zaupanje. Kvišku torej, mladeniči, prihitite v Ljutomer!
Slovenski, mladeniči! Dan 8. junija je vam posvečen! Na svidenje. torej ta dan v Ljutomeru! 3SaŠe geslo ostani: Mi gremo naprej!
Maribor, dne 24. maja 1908.
Za Slovensko krščjatnsko-socialno zvezo: Dr. Korošec, tč. preds.
Državni zbor.
Schrafflov, nujni predlog za podporo vinogradnikov se je sprejel soglasno. Na to se je začela razprava o .zadnjih deželnozborskih volitvah v Galiciji. Mladorusini se pritožujejo nad Poljaki, da so pri volitvah izrabljali svoje uradništvo proti njim, Starorusini se pritožujejo nad Mdadorusini, da so postopali proti njim skrajno, nasilno, in Poljaki zopet pravijo o obojih, da se Poljaki le pred »drznim nastopanjem Rusinov pri volitvah branijo, da je torej krivca na strani Rusinov. Zbornica se zelo malo briga za to razpravo o galilških volitvah.
Ko se je končala * gališka razprava, pričela se je razprava o proračunu za 1.. 1908.
v	t-
Poslanec dr. B e n k o v i č in tovariši so vložili nujni predlog radi velikanske množine kobilic, ki so se nastanile .pred kakimi 15 leti na obeh straneh Savinje v občinah Marija Gradec in Sv. Krištof ter deliaje zadnja leta neizmerno škodo. Veliki deli gozda so popolnoma goli ravno vsled kobilic. Ravno tako velikanska je škoda, ki so jo napravile po sadnosnikih in vinogradih, C. kr. štajerska kmetijska (družba je naročila lansko leto načejlniku svoje podružnice v Laškem trgu, g. Valentiniču in generalnemu tajniku g. Juvanu, da si ogledata škodo. \Dr. Benkovič je vložil lansko leto istotako nujni predlog radi škode po kobilicah, ki pa ni imel nobenega uspeha, ker so se baje občinski predstojniki, vprašani po politični oblasti v Celju, izrazili, da ni nobene sile. Z letošnjim nujnim predlogom se vnovič poziva vlada, da naj pozveduje o škodi vsled kobilic v imenovanih krajih, da se naj odpiše prizadetemu prebivalstvu več davka in, se jo tudi drugače podpira. Pri poizvedovanju naj pomaga tudi pddružnica Štajerske kmetijske družbe v L"aškem trgu.
— Gospodarska povzdiga Dalmacije. Vlada pripravlja veliko akcijo v pospeševanje obrti v Dal-! maciji, ki naj bi tam dvignila in izkoristila velike j naravne zaklade dežefe. Na poziv trgovinskega mi-i nistrstva se bo podal v kratkem na potovanje v Dal-j macijo tajnik dunajske trgovske zbornice, da na-
tanko preišče predpogoje za ustanovitev industrijskih podjetij. Na jesen odidejo v Dalmacijo člani industrijskega sveta in: odlični finančniki, da se na licu mesta prepričajo o praktični izvedljivosti vladnih načrtov.
— Nova črnogorska prestolnica. Dne 10. maja je knez Nikola v navzočnosti vsega dvora in vljade položil v Baru temeljni kamen za novo prestolnico. Pri tej priliki je knez imel govor, v katerem je na-glašal, da bode vedno in z vsemi sredstvi deloval na to, da osredotoči v novi prestolnici trgovino in industrijo. Toplo se je spominjal ruskega prijateljstva in poudarjal, da je zadnji obisk v Petrogradu v njem utrdil prepričanje, da car Nikolaj in Rusija nikdar ne pozabita Črne gore. Ob enem ■je tudi izrekel nado, da bode kneževina tudi v bodoče deležna trajne podpore mogočnega soseda Avstro-Ogr-ske, ki je vedno pospeševala\ gospodarski razvoj Črne gore.
Mate pclitlčna n&gnanita.
Dne 20. maja: Cesar je podpisal istrsko volilno preosnovo. — Davčni' odsek je imjel danes sejo, v kateri s^ je rešila postava glede; davka na avtomobile. — Cesar je sprejel danes ogrskega notranjega ministra Andrašija v avdijenci. — V Zja^ greb je došlo 100 orožnikov. Okolu vseučilišča je bilo d,a;nes najmanj 200 orožnikov, da omogočijo vhod onim, ki bi hoteli na vseučilišče),; otvorjeno po banu Rauchu. — Angleški kralj Edvaijd obišče rusko carsko dvojico in ostane ea teden v i Petrogradu.	i	\
Dne 2 1. maja: Dunajska šolska mladina se je danes, na številu 87.000 dečkov in deklic, v slavnostnem sprevodu poklonila cesarju v Senbru-nu. Dunajskemu županu je - dejal eedatr.: „Otro,ci so najlepše in najljubkejše na svetu. Cim starejši postajam, tem bolj Jjubim otroke.) — V. damašnjem skupnem ministrskem svetu < se je doseglo soglasje glede zvišanja plač častnikom in zboljšanja hrane moštvu.
Dne 22. maja: Člani avstrijske delegacije sovimeli danes daljše posvetovanje, v katerem so pnodrli krščanski socialci s- predlogom, da se naj skliče delegacija; koj začetkom poletja. — Last „Ceh" piše, da bo prestavljen profesor Varmundna nemškoi vseučilišče v Pragi. — Na zagrebškem vseučilišču se včeraj in danes ni dal noben dijak vpisati.
Zgodovina Jarenine v Slov. gor. in zajedno kmetskega stanu na Spodnjem Štajerskem.
Gabri?! Hajcea.
(Dalje.)
Po smrti Otokarjevi pa je Štajersko vzel novo izvoljeni nemški kralj Rudolf, prvi Habsbur-žan, nazaj in jo 1282 z Avstrijo vred v vlado izročil svojima sinovoma. Od tega leta smo nepretrgano pod žezlom Habsburškim, do pred 100 leti bili sicer del nemškega cesarstva, a pod posebno, od Nemčije vedno bolj neodvisno vlado.
'Zadnja leta te dobe nahajamo kot namestnika vojvode deželnega glavarja.
Tudi v cerkveni upravi imamo izpremembe; v 12. stoletju so se začele omejene župnije s stalnimi župniki; 1218 se je ustanovila sekovska Škofija, pod katero je spadala tudi Jarenina, 1228 la-vantska.
/V naši dobi so se vršde tudi križarske vojske, ki so trajale od 1096 do 1270, torej skoro 200 let, in življenje popolnoma izpremenile. V teh voj. skah je pomrlo mnogo plemstva in svobodnikov sploh, zato so •. se posestva pogosto združevala in s tem večala. Pomrlo pa je tudi mnogo sužnjev, ker so z gospodo bili morali iti v vojsko, in . vsled tega je zmanjkovalo delavcev. Zato se je zdaj suženj jel bolje upoštevati, in jelo se je bolje ravnati ž njim.
Dovoljevalo se- mu je kaj imeti, n. pr.: denar, živino, obleko i. dr., vendar le premakljivo blago, in ta imetek množiti. Tako je, sužnju bil ustvarjen pogoj, da se je mogel začeti malo gibati. Poleg tega pa so mnogi svobodni, ki se jim je vsled dedovanja nabralo toliko zemljišč, da jih sami niso mogli dati obdelati, bili prisiljeni kose oddati. Odjemali pa so jih sužnji; dobivali so je na odpoved in proti< zavezi, da zato nekaj določenega „dajajo" (činž) in na gospodarjevo posestvo hodijo „delat" "(tlaka). Pogosto so se posestva tudi dajala v najem z dedno pravico. Sčasoma so se mala zemljišča najemnikom in tudi sužnjem v gospodarjevi službi celo jela prodajati; kot posestniki so4aki bili tudi svobodni, zato pa so posestva plačevali drago in morali poleg kupnine vsako leto staremu gospodarju še nekaj dati,' da se je neJkfclanja odvisnost označevala. To so biE mali kmetje. Kdor -te\ dolžnosti ni držal, je posestvo zopet izgubil in zapadel v suženjstvo. Bili so torej: prvotni posestniki ali gospodarji, mali kmetje, najemniki in sužnji na gospodarjevih posestvih. Najemnikom sta bila činž; in tlaka strogo določena; činž se je dajal v denarju in pridelkih, tlaka se je delala navadno po tri dni na teden, na Spodnjem - Štajerskem malone vse dni tedna. Zato je najemnIŠtvo bilo zelo hudo; /prosti kmet postati pa je bilo zelo težko; gospoda je rekala: „Kmete, ki hrepene po svobodi, se more le z ¡ostro šibo in palico brzdati." Seveda so se poleg takih gospodarjev nahajali tudi dobrosrčni.
Pa .tudi plemstvo se je vsled križarskih vojsk povzdignilo; trpljenje za sveto stvar ga je oblažilo, spoznavanje novih dežel izobrazilo, ker jih je mnogo pomrlo, se je v rokah ostalih pomnožil imetek, mnogi si je v vojski pridobil tudi slavo. Ker jte njih
ugled rastel, so mnogi qfd deželnega vladarja dobili pravico, da smejo na svojih gradovih o manjših prestopkih soditi sami (nižje sodstvo); rekurirati se je moglo na deželno sodstvo, ki je tudi sodilo to vetjih prestopkih.
Se le v tej. dobi pridemo do prvih zgodovinskih poročil o Jarenini. V začetku 12. stoletja je pri Mariboru živel bogat grof imenom Rudolf "VTOtens-wald, kiv je poleg drugih velikih posestev imel tudi obsežno zemljišče okoli današnje jareninske cerkve; tudi cerkev sv. Marije je stala na tem posestvu in sicer prav na mestu sedanje župnijske cerkve, in je tudi bila njegova. Ta grof se je zoper svojega Škofa, to je solnograškega naidiškofa, hudo pregrešil in zato bil iz katoliške cerkve izobčen. Rad bi pa bil zopet v cerkev sprejet., Da se mu je to dovolilo, .je okoli 1135 nadškofu podarffl zemljišče okoli jarehinske cerkve, ki je segalo od izvira Poličkega potoka pa .ž<Iol do Pesnice, s cerkvijo vred.
Listina sicer pravi „od izvira Jareninskega potoka"; toda potok, ki se danes imenuje Jarenin-sHi, kot tak nima izvira, ampak nastane iz Poflč-kdga in Vajgensikega. Witenswaldovo posestvo se je torej začenjalo ali pri izviru Poličkega ali pri' izviru Vajgenskega potoka. Mogoče pa je le prvo, ker so admontci na Poličkem vrhu imeli zemljišča in ni listine, ki bi poročala, da bi jih bili kupili ali dobili, dočim o posestvih na Vajgnu imamo take zapiske. Gornji konec Witenswaldovega posestva imamo torej iskati pri izviru Poličkega potoka; o spodnjem ni dvoma: kako široke» je bilo, pa v listini ni povedano; bržkone je segalo od enega bralnega slemena do drugega. Potemtakem j|lB darilo Witenswaldovo bilo cela dolina današnjega Poličkega in Jareninskega potoka dol do Pesrfice z obe-

dftljo bo opereta „Mamzelle Nitouclie." Zadnja igra bo prihodnji pondeljek in sicer Batistinova „Velika srenja." Začetek je ob 8. uri zvečer.
*	Zveza slovenske mladine. Kakor je iz oklica na uvodnem mestu razvidno, bo na binkoštni pondeljek v Ljutomeru ustanovni shod Zfveze slovenske mladine. Organizirana, bo ta Zveza po uzoru Zveze telovadnih odsekov, torej v velikem okvirju Sloveinske krščansko-sociailne zveze, vendar pa s svojim vodstvom. Za to novo zvezo priskrbeli smo tudi krasne znake: majhen ščit s slovenskim poljem; črez trobarvno polje se vije križ v zeleni barvi, in okoii kriza so zlate črke: S. 'M., to je: Slovenska mladina. Na shodto v Ljutomjejru bodo mladeniči te znake že lahko pripeli na svoja prša.
*	V spomin blagemu profesorju Ignacu Po-kornu. Ni • ga več mod nami! Se pred dobrim tednom je spolnjeval svoje dolžnosti na gimnaziji; nik-do pač ni sanjal, da ga-bode krila že danes hladna zemlja. Ko se je 20. maja razširila vest o njegovi smrti, ni hotel • nikdo verjeti, da bi kruta usoda taka ravnala s človekom. Izgubili smo svojega ddbrega učitelja, obitelj bode vedno pogrešala svojega skrbnega očeta. V. petek 22. t. m. smo spremili ob veličastnem sprevodu ;zasluženega moža k večnemu počitku do južnega kolodvora, od koder so, ga prepeljali.v Ljubljano. Udeležba -je bila velikanska; vsi diijaki tukajšnje, gimnazije, profesorski zbor, zastopniki drugih šol^ častita, duhovščina^ mnogo gospodov in gospa je žalovat1 o za mirnim možem z obiteljo, katero je, zadel jako hud udarec. Pred hišo so zapeli dijaki žalostinko „Blagor mu." Sprevod je, vodil preč. g, kanonik) in župnik sam.
počasno so se razšli spremljevalci na kolodvoru; vsi so bili nekako redkobesedni; zdel se nam je ta pot do kolodvora < resi pot prave žalosti, kater« je motila edino le nemška molitev. Pokora je bil tih, miren, toda trden značaj. Rodom Ljubljančan se je krčevito oklepal svoje kranjske domovine,, da-si mu ni bilo službovanje vi domovini nikdar po volji. Najbolj ddkiazuje njegovo ljubavi do rodne zemljo večkratna želja, katero je izražal še popolnoma zdrav, da mora biti pokopan v Ljubljani,; v svojem rojstnem kraju. Kot tak je spoštoval vedno, svojo slovensko mater in vcepljal to spoštovanje in ljubav do materinščine tudi svojima otrokoma, katera je vzgojeval s svojo zvesto "ciružico tako, kakor zahteva to sveta narodna dcftžnost od vsake, slovenske obitelji. — Ranjki je prebil mnogo bridkih ur v svoji mladosti. S svojo skrbno i materjo ' je živel v Ljubljani, kjer sta se šolala z bratom. Mati je bila strežnica, ki je bila znana kot najmarljivejša,. zvesta in (do skrajnosti točna služabnioa, ki je vzgoje-vada svoja otroka na vzoren način. Nji je pomagal Ignac vzdrževati gospodinjstvo s poučevanjem, bil je marljiv, nadarjen in vzoren dijak, katerega ¡' so veldno klicali po. imenu Nace. Mnogo se je trudil pozneje s študijamr na vseučilišču; premagal' je vse s svojo vstrajnostjo. Služboval je dalj Časa v Trstu in nato v; Mariboru. Kot definitivni profesor; se je oženil z blago Ivano Skaletovo, k| mu je biča uda-na, zvesta družica, ki je; pazila n/a svojega moža vsikdar,: kakor more streči le mati svojemtu otroku. — V šoli je bil vzoren učitelj, siaj je | živel le za obitelj in za zavod. Napeljeval je mladino z mirnimi nasveti na dobra pota, vzbujal jo za delo in se trudil na vse načine, da bi se dijaki tudi česa naučili in uspevali v. svojih študijah. D asi je bil strog, ga je dijaštvo ljubilo, ker je .videlo povsod tu$i njegovo dobro srce in bilo prepričano i o njegovem blagem namenu in njegovi očetovski skrbi. Bivši njegovi učenci so gotovo le polni hviailežnosti in ' bodo
hranili zvesto spomin na svojega blagega profesorja. Ignaca Pokorna.
*	Nemški mariborski profesorji — pravi kul-turonosci. Mariborčanka kaj rada napada slovenske učitelje in profesorje, samo da jih denuncira na zgoraj, Lepih činov svojih nemških ljubljencev pa noče nikdar videti. Po celem Mariboru govore ljudje o nastopu profesorja Förstterja iz realke in pa telovadnega učitelja Tiuppa. Ta dva velenemca sta bila na vežbališču, ko so se igrali gimnazijci. Da bi pokazala svojim realcem, kako lcorajžo da imata, sta se spustila v prepir z gimnazijci. Profesor dr. Förster se je spozabil celo in prijel enega dijaka za vrat in mahnil po njem s palico. Gimnazijec se je zelo premagoval, kakor je sam rekel, da mu ni vrnil zaušnice. Toda vedel je, da ima konečjno nemški profesor vedno prav in se spomnil tudi v pravem trenutku, da se je treba gimnaizijcu tudi nasproti tako izobraženemu akademiku dostojno obnašati. Zabrusil je lepo mirno doktorju Försterju v zobe in ga omilovaje opozoril vpričo mnogo dijakov, da se pač ne spodobi za akademično izobraženega človeka, se pretepati, tem manj pa bi se smel tepsti profesor z dijaki na javnem prostoru. To je nemška kultura, kaj ne, častita Mariborčanka? Z lepimi besedami se je prepiral tudi g. Trupp z dajaki. Dobro bi bilo, da bi ravnateljstvo poučilo ta nemška pedagoga, kako se naj vedeta na javnih prostorih, da ne dajata dijakom pohujšanja. Ce bi slovenski profesor kaj takega zagrešil, hitro bi se oglasili očetje iz Gradca
i in skrbno preiskovali vso zadevo. Germanije pa le i ne vznemirjati!
*	Plojevl najnovejši izrazi. Kakor se nam je j sporočalo, je dr. Ploj dne 10. t. mi-i grozil na Dunaj« | Pišeku, da bo naše poslance ožigosal zaradi nujne-j ga predloga za Bukovce. To se je točno zgodilo že j takoj v „Domovini" dne 20. t. m. Zraven pa so v
tem dopisu tudi ti-le značilni izrazi: „jetična Kmečka zveza", „jezuitizem v politiki", „nemoralna in sramotna gonja nekaterih mladih kaplanov in gospod-stva željnih fajmoštrov proti dr. Ploju", „nahujska-ni in očividno zapeljani ljudje", „politikujoči duhovniki", „hujskajoči kaplani in fajmoštri". Zares, veliko se je že naučil dr. Ploj v liberalni (družbi. Da ne bo mogel tajiti dr. Ploj svojega spisa, se iuans sporoča še iz Dunaja: Dr. Ploj je grozil v ponedeljek, dne 18. maja popoldne posl. Pišeku z ožigosa njem. Niti Ježovnika niti Robfteka še ni bilo na Dunaju. V sredo, dne 20. t. m. pa prinese že „Do^ movina" ožigosanjei Nepobitno je torej, da je „Domovina" samo od dr. Ploja mogla dobiti poročilo! Ali je Ploj tako hitro pozabil, kaj so Celjani o njeis pisali? Ali naj to ponatiskujemo od številke do številke, da ne bo več tega pozabil?
*	Sami se bijete! Dr. Ploj je v „Domovini* uprav besen, da sta tudi Pišek-Korošec stavila nujni predlog za bukovske pogorelce. Gotovo je' namreč, da je to notjco dr. Ploj sam, pisal aAi jo velel pisati, ker je že baje na Dunaju grozil z „ožigo-sanjem." Čudimo se, da Ploj piše ali da, pisati s6|d!aj o „j e z u i t i z m u", o „nemoralni in sramotni gonji nekaterihi mladih kaplanov in g o s p o*d's t v a željnih fajm-š t r o v" (čujte!) proti njemu, o hujskanju politiku-joče duhovščine itd. Cela notica je sploh zef.o poučna za one kmete in duhovnike, ki mislijo, da je Ploj še vedno „konzervativen." Najboljše pa je, da še Ploj brani proti temu, da se drugi poslano! vmešavajo v njegov okraj in da imenuje to politično nepoštenost. V „Novem Slov. Štajercu" pa čita-mo, torej v listu, ki ga plačuje dr. Ploj za svojo
! politično slavo, tam čitamo v zadnji številki, kako
Dne 2 2j maja: Poslanec H(a|g^nhofer dobiva dan na dan priznanja od ljudstva, ki odobrava njegovo postopanje, povodom vseučiliškega škandala v Gradcu. — Zunanji minister Aehrenthal in skupni vojni minister Schönaich sta podala včeraj ostavko, o koji se bo odločilo v pondeljiek. — V ogrskem ministrstvu je izbruhnila kriza. Vzrok ji je nastop velikega dela neodvisne stranke proti vladi.
Dne 24. maja: V Gradcu so se vršile danes demonstracije mesarskih pomočnikov, ker sta imela dva mesarja svoje prodajalne odprte. — Češka društva nameravajo prirediti v Pragi za cesarjeve navzočnosti slovanski jubilejni slavnostni sprevod.
—	V obeh zbornicah se dela na to, da bi odstopili avstrijski delegati z ozirom na uspeh skupnega ministrskega sveta.
Dne 25. maja: Kakor pišejo listi, cesar ni sprejel ostavke ministrov Aehrenthala in Schönaicha
—	V Petrograd se pripelje danes odposlanstvo avstrijskih Slovanov državnih poslancev, ki pride pripravljat vseslovanski shod, ki naj bi bil v Rusiji leta 1909.
Somišljeniki: Somišljenice!
Zahtevajte v vseli prodajalnah in tohakarnah vžigalice vSlovenske krščanske socialne zvexeki: \ korist obmejnim Slovencem!
Razne novice.
*	Iz davčne službe. Davčni upravitelj mariborskega davčnega urada g. Julij Eckrieder je stopil v pokoj.
*	Iz pošte. Poštni kontrolor Anton1) Seher-baum je prestavljen na lastno prošnjo iz Qelja v Gradec. — Poštni upravitelj Jožef Perkounig je prestavljen iz. Zidanega mosta v Gradec. — Poštna aspirantka Marica Pernat v Pilštanju je dobila tam službo - poštne upraviteljice.
*	Iz šole. Stalna učiteljica Marija Klemenčič v Bruku ob Muri je imenovana za stalno učiteljico na tretji mestni dekliški šoli v Mariboru; stalna učiteljica pri St. Vidu pri Planini Ivana Zupančič za stalno učiteljico na dekliški ljudski Šoli v Šmarju pri Jelšah. Stalna učiteljica v Prihovi Natalija Krec je dobila dovoljenje, da se omoži s tamošnjim na'.' .učiteljem Lovrencom Serajnik.
*	Učiteljska mesta so razpisana in sicer mesta učiteljice v Dramljah, Slivnici pri Celju in pri 'Sv.: Štefanu, v Braslovčah mesto učitelja in na eno-razredni šoli pri Sv, Miklavžu nad Laškim mesto Šolskega vc(daa. Prošnje do 20. junija t. 1.
*	Za S. K. S. Z. so darovali: Duhovniki, zbrani na dekanijski konferenci v Jarenini, 8 K. Da bi našli po vseh lavantinskih dekanijah posnemanje!
*	Gledališke predstave v Mariboru. Člani slovanskega gledališča v Ljubljani prirede pod vodstvom g. A. Danila v tukajšnjem Narodnem domu ta feden več predstav. Otvoritvena predstava, Bern-steinov „¡Tat"', je bila v torek., V sredo „Ob svojem kruhu"1, ljudska igra v 4 dejanjih. V četrtek se predstavlja Cankarjevo „Pohujšanje ¡v dolini šentflorijan-ski." Pred vsem pa opozarjamo na Meškovo igro ^iNa smrt obsojeni", ki se bo igrala v soboto. Noben Slovenec mariborskega okraja naj bi ne zamudil te igre. Slika nani življenje koroških Slovencev. V ne-
ma nizdoljama. Gornja poprečna meja je prav zani-ufiva; ne bom se namreč motil, če mislim, da je ¡¡Brez dolino šla pod takozvano Minerlovo puščo nad Zmrzlenikom, fk^jer je še danes označena po dveh hrastih na travniku; vzhodno od njih se je držala jarka, po kojem priteče Polički potok i|z hribov, za-padno pa se dvigala na negloboko, a naija<vno pre- . seko v brdnem slemenu; sicer pa je mejo tudi zato prav lahko spoznati, ker se ravno tukaj (312 m) dolinica ob Poličkem potoku prevali v dolinico, ki drži. proti Sv. Ilju.
Nadškof pa prejetega zemljišča ni obdržal za se, ampak ga takoj v izveličanje svoje duše z vsemi pravicami, ki so bile, na njem, daroval kratko prej ustanovljenemu samostanu admontskemu. Tako govori zgodovinsko poročilo. 1139 se ime Jarenina (v Slov. gor.) nahaja zapisano prvokrat, in je posestvo, o kojem govorimo, prvo, ki so ga admontci J4obili v tem kraju. Cita se sicer, da bi Admont bil že pri ustanovitvi .(1074) dobil neko posestvo v Jarenini v Slov. gor.; ali to je pomota, ki je naspala po zamenjavi ta JarenineTz „Jaring"f v Zavzalu in se pojasni, ako se razne listine primerjajo.
Kaj pa vemo o Jareninskem dvoru? Gotovo je že pod grofom Witenswaldom na zemljišču stalo kako poslopje, s kojega se je ono upravljalo. Gotovo je pa tudi, da to ni bil sedanji dvor, ki je iz novejše dobe; mimo tega je prvotni dvor baje stal nekoliko nižje od sedanjega ; tako se namreč govori, zapisanega pa ni nič.
Admontoi so v svrho oskrbovanja posestva na dvoru ustanovili tartoozvarvo proštijo in, kakor pravijo stjapri zapiski, od nekdaj pred vsem gojili) vinsko trto.
Melč| 1139 in 1100 je nadškof ustanovil jare-
ninsko župnijo, ki jo je bil sestavil iz pokrajin, j tvorečih danes sledeče župnije: Sv. Ano na Krem- j bergi, Sv.-! Lenart, Sv. Trojico, Sv. Jurij v Slov. j gor., . Sv. Jakob, Jarenino, Sv. Ilj, Spodnjo Kuni- i gundo in menda tudi Svičino sf Sv. Jurijem ob P., j ki je pa, če je spadala k Jarenini, črez kratko bila I qd te Odločena; vrhu tega ja še del Sv. Marjete spadal k Jarenini. Bržčas z ustanovitvijo jareninske župnije je tudi njo nadškof podelil admontcem in sicer tako, da je župnik v gospodarskih stvareh bil odvisen od admontskega opata, v duhovnih pa od nadškofa. Iz zadnje pripombe moramo sklepati, da so jareninski duhovniki bili posvetni. Gospodarske razmere si imamo misliti tako-le: župljani so du-novni oblasti imeli dajati. desetino; dve tretjkiki te desetine sta bili nadškofovi, enfa tretjinijca župni-kova, v tem slučaju admontskega samostana, ki je župniku, da mu zagotovi dohodke, dal nekoliko zemljišča, in, da mu jih zboljša, menda prepuščal nekaj desetine. Crez nekoliko let in sicer kmalu po 1187 pa je župnija admontoetn prišla iz rok; zakaj, se ne (cSa trditi, ker je listina nejasna. To je bila za admontce občutna izguba. Zato so nadškofa prosili, naj jim župnijo zopet podeli, in on je to res 1202 storil.in sicer potrdeč jim stare pravice in s pristavkom, da so župniki, in sicer posvetni duhovniki, ne le v gospodarskih, ampak tudi v duhovnih stvareh odgovorni admontskemu opatu. Oiitistihmal admontci župnije niso več izgubili. Razmerje gospodarsko in duhovno pa se jei tekom dolgih ltet nekoliko izpremenilo..
Razločevati nam je jareninsko posestvo, ki so ga admontci imteli kot lastnino* in pa župnijo, ki kot taka ni bila njihova lastnina, vendar njim dajala lepe dohodke.
V 12. in 13. stoletju je na Štajerskem slovela neka plemenita rodbina. „ Jaring":, o kateri se pa doslej iz listin ne ve, dja, bi bila v zvezi/ iz našo Jarenino; vendar ni izključeno, da je bila posest-nica Jarenine pred Witenswafy}om. Pripovedka namreč govori o nekem grofu Jaringu, ki je < v Jarenini imel grad in cerkev!
(Dalje prihodnjič.)
Smešnice: A: „Ali Vas smem povabiti v nedeljo na obed?" B: „Hm, no, pravzaprav sem že napol obljubil drugam! Kaj bo pri Vas na mizi?"
Prazen trud: Julči (godna zia možitev je z bratom naredila izlet v gpre): „Karol, glej, kako čudovito lepo, kako romantično! Tukaj bi za vselej obsedela!" — Karol: „Zdi se mi, da boš doma tud5 obsedela. Radi tega bi pač ne bilo treba toliko truda v planine!"
Bridka pritožba: „Veste, soseda, z mojim možem ni več za shajati. Vedno'tnorajimeti predzadnjo besedo."
d Iz šole. Katehet: 'pkaj ne vidimo duše? — Ker je pod kožo.
d Zadnja cena. Kupec: Torej koliko stane obleka? — >Ž4d: Prepričati vas hočem, da vam postrežem dobro. Jaz' nisem eden tistih, ki zahtevajo 60, 50 ali 40 kron, rečem vam, obleka stane 30 kron, in to je zadnja cena! — Kupec: Jaz tudi ne rečem, da dam 10, 16 ali 20 kron, dam vam 8 kron in ne vinarja več! — 2id: Dajte denar, kupčija je skk»-jena! -lili---------------
se vmešava dr. Ploj v Roškarjev okraj. Stoji namreč: „Državni poslanec dr. Ploj je posredoval za občino Bunčani (.volilni okraj Roškarjev), da se odpravijo nedostatki pri strugi Mure, ker jim preti Mura spodkopavati vas." Roškar se zaradi tega ne bode pritoževal, 011 želi dol>ro svojim volilcem, naj pride od koder koli. Toda dr. Ploj po takih dejanjih, in mi še jih laliko več navedemo, nima pravice pisati tako nespodobno o Korošcu iu Pišseku, ako storita tudi za njegove volilce kaj dobrega. Uskoštvo je dr. Ploju tako zmešalo glavo, da že ne ve, kaj piše v i svojem listu in kaj v celjskih liberalnih listih!»
*	Mladeniči, v Ljutomer! Vsi slovenska krščansko misleči mladeniči so dne 8. junija povabljeni v Ljutomer. Brez razlike vsi mladeniči, ki so krščanskega in narodnega mišljenja. Volilno pravico za odbor Zveze slovenske mladine imajo pa seveda samo isti mladeniči, ki so udje kakegja izobraževalnega društva ah pa naravnost Slovenske kr-Ščansko-socialne zveze. Ljutomer se je izvolil radi tega, ker je v Slovenskih goricah in na Murskem polju največ mladeniških zvez. Letos Ljutomer, drugo leto pa poletimo kam drugam!
*	Jubilejno pobožnost in duhovne vaje za ljudstvo pri Mariji Snežni od 28. do 31. mfeja bo-deta vodila oo. misijonarja, kapucina iz Lipjnipe, B. Cirifi in L. Crčiek.
*	Pozor, slovenska društva! Liberalno uči-teljstvo se triidi, da bi tudi naša različna društva dobilo pod svojo komando. Solovodja Pesek , razpošilja sedaj pozive na vsa društva, naj pristopijo k njegovi Zvezi narodnih društev, na. katero bodcv, liberalni. učitelji vihteli svoj bič. Pozor, torej!
*	Društvo za varstvo otrok in oskrbo mladine. Somišljeniki pozor! Iz časnikov je znano, kaj se je zgddilo, ko se je ustanovilo to važno društvo za Maribor: v odbor niso namreč pustili niti nobenega duhovnika, niti sploh kakega Slovenca, čeratvno sp je zlasti duhovščin^ izmed vseh stanov gotovo najbolj zavzela za društvo že pri njega snovanju ter je bila tudi pri ustanovnem zborovteipju dokaj zastopana. A deželnosodni svetniki Liebiseh, ki je vodil celo akcijo! za ustanovitev društva, jej dal na tem zborovanju prečitati kandidatno listo z imeni oseb, o kojih je trdil, da so se prostovoljno za to javile. !A' čudno; eden,izmed teh, poslanec Wastian, se oglasi, da mu ni mogoče odborništvo sprejeti, zato želi, naj se mesto njega voli, — župnik - Mahnert; Da je bil res ta način, kako so hoteli losvonrom-aigitatorja Mahnerta spraviti v odbor, prej točno dogovlorjen, je bilo takoj vsakomur jasno, 5n s tem tudi očitno, kakšne namene so hoteli združiti tudi s tem društvom: nemškonacion^ilno-protfestantske. Poslanec dr. Korošec je v tej zadevi interpeliral ju-stičnega ministra, Crez dolgo časa se je pa ojuna-Čil i poslanec Marklil s protiinterpelacijo o dr. Ko-rošcevih „lažeh." In zadnja „'Marburgerca'", je po dolgem premisleku slednjič le črhnilai tudi besedo o obeh interpelacijah, pri tem pa kakor blazna meče laži krog sebe • o slovenski nesramnosti, nestrpfnosfi in lažnjivosti, češ, da je itak bi! v odbor izvoljen tudi katoliški duhovnik itd. Radovedni smo, ali ji bo njen prijatelj Liebiseh prižgal v tej zadevi potrebno luč. — Priobčili pa smo« to v to svrlio, da, so naši somišiljeniki pri snovanju enakih društev zelo previdni ter si zagotovijo potrebne garanduje, da ne bi bili izpostavljeni, enakim spletkam. Menimo, da tudi jnstičnemu ministrstvu, ki je sprožilo to akcijo — če jo smatra za resno — ne more biti vse eno, kako se njegovi organi pri izvršitvi tega načrta vedejo.
*	Posojilnice v dravinjski dolini. Izjava. V 54. štev. je prinesla „Domovina" notico, v kateri pravi, da sem baje' pri inšpiciranju (pravilno se mora glasiti reviziji) dravinjskih posojilnic našel velik nered.- Ker je namen te notice jasen in se v notici omenja neresnično dejstvo ter poroča o mojem uradnem poslovanju, sem primoran v prilog dobri stvari sledeče izjaviti: Posojilnice v Žičali, Prahovi in Zrečah, katere sejm revidiral, natanko upoštevajo določbe pravil, zakonov in od zveze dana navodila. Pohvalno je omeniti požrtvovalno in nesebično delo Slan o v načelstva, osobito tajnikov. Ljubljana, dne 20. maja 1908. Vlad. Pušenjak, nad-revizor.
*	Dr< Ploj med liberalci. Dolgo je tajil dr. Ploj svoje tajne zveze z besnoliberalno „Domovino" m lažnjivim „Narodnim Listom." Toda nekateri dopisi zadnjega tedna nosijo tako jasno pečat/ Plojev,
ne bo mogel vtajiti, in če bo jih tajil, mu nihče ne bo več verjel. Huduje se namreč, zakaj so se tudi poslanci Slovenske kmdčkef zveze, potegnili za. pogorelce v Bukovcih., To je res vzoren zastopnik svojih volilcev, ki se jezi nad svojimi tovariši, če še zavzamejo tudi za njegove volilce. Zahvaliti bi se jim moral za to pomoč, a gldjtei ga Ploja, on ima drugo navado, besno napada dr. Korošca Tn v „Narodnem Listu" smeši kmeta poslanca Pišeka. Ta Plojev izbruh je posebno značilen za njegovo politično hvaležnost, kajti Korošec in Piš^k sta bila, ki sta se zavzela zanj pri Kmečki zvezi, ko je tičal v najgršem blatu, 'in so ga zapuščali celo njegovi najboljši prijatelji v Ptuju. Grdo je tudi od Ploja, da se zdaj zateka k celjskim liberalcem, ki so ga tako nesramno btlatili in grdili ob zadnjih volitvah. Ni vsakemu možu dano, da bi se tako spreminjal!
*	Dr. Kuknvec — ali je to krščansko? Dr. Kukovec zatrjuje na shodih vedno, 'da ni proti veri:
da je njegova lazi-„Narodna stranka" tudi krščanska itd. „Narodni List" pa, ki je glasilo Kukovčeve stranke, piše v zadnji številki na str. 4, da je ver ska zaslepljenost, ker je letos nad 600 katoliških Slo vencev šlo v Lurd počastit Marijo. Dr. Kukovec! ali je to lepo, če človek na shodih govori, da ni proti veri, uredniku „Nar. Lista" pa ne zabrani pisati tako brezversko?
*	Špindler — urednik „Nar. Lista" iznašel osmi sv. zakrament. „Nar. List" piše v zadnji številki, da je v posojilnici na Dolu pri Hrastniku parček, ki živi v osmem sv. zakramentu brez župniko-vega blagoslova. G. Špindler! kateri pa je ta osmi sv. zakrament? Bržčas ste ta zakrament postavili Vi za „Narodno stranko", da bi postala sčasoma bolj krščanska.
*	Roblek se hvali. Dični Roblek, ki zna sicer prav dobro iin na svojo korist mešetariti s hmeljem, bi rad veljal doma tudi kot velik politični me-šetar. In tako čitamo v „Domovini" očividno iz njegovega peresa :,i( „Znano pa nam je, da se je od Slovencev zlasti poslanec Roblek trudil pridobiti svoje klubove tovariše za skupen nastop in glasovanje .proti vladi." Slovenski poslanci so se sladko smejali, ko so čitali te besede, ki kažejo, kaj bi Roblek rad bil na Dunaju, a vendar ni. Upliven bi rad bil, pa je uboga reva, katerega; niihčer ne posluša in ne pogleda. Da bi se še večjega pokazal pred svojimi zvestimi ljudmi, je udaril zraven . po dr. Korošcu, češ, ta.pa je delal za vlado, ni si upal proti vladi, kakor jaz, Franc Roblek, hmeljski me-šeitar 'iz Žalca. Udaril je seveda na samo po dr. Korošcu, aimpak tudi po resnici, kajti dr. Korošec je imiel celo korajžo, naznaniti svoje stališče vladi, dočim se je junak Rob/lek bojazljivo plazil med glasovanjem po stranskih prostorih.
*	Slovenščina v šoli in Narodna stranka.
Narodna stranka si je delata veliko iKpanja, da bo nemškutarske Stajercijance, ki so baje tudi tako napredni kakor narodni strankarji, pridobila za slovensko stvar. To nado je tudi navajala med vzroki, ki bi naj opravičili njen postanek. Kakor druge na-de, ¿o je tudi ta kruto varala. Dosegla je ravno nasprotno. Vzdramila je sicer Stajercijance, napolnila jih je s samozavestjo in vzbudila v njih smisel za združitev, toda ponarodila jih ni. Se bolj so po nekaterih krajih zbesneli zoper najnavadnejše pravice slovenskega jezika». Tak slučaj se je med drugim dogodil pri Sv. Petru pod Sv. Gorami. Tam so Sta-jercijanci, katere je ff>ri zadnjih državnozoorskih vo-litvalh Narodna stranka porabila kot svoje najboljše agitatorje proti Kmečki .zvezi in ki so tudi vsi kot en mož volili Žurmana, nabirali podpise za samo-nemški poduk v ljudski šoli in so tudi nes nabrali zelo veliko podpisov. Vodje Narodne Stranke niso vstali v svetem ognju maro^iegiat iialztefceriia proti svojim nekdanjim zaveznikom, temveč so se tiho umaknili, kakor z vodo politi kužki. 'In še hujšo krivdo so si nakopali na ..narodno" vest. Meseca majnika je Narodna stranka v St. Petru priredila Shod, na katerega je vabila z javnimi lepaki. Na vsporedu tega shoda je tudi bila točka: slovenščina v ljudski šoli. Pa glejte te narodne junake! Niti besedice si niso upali izpregiovoriti o tej točki, ker so sa zbali navzočih Stajercijan-cev. Da, da, proti Kmečki zvezi znate ropotati, pi-skati ?n tuliti, nasproti Stajerčijancem pa vam srce takoj pade v tresoče se hlačee. Junaki žalostne podobe! Vzpričo take strahopetnosti se moramo vprašati, ali ima Narodna stranka še splioh pravico do obstanka. Slovenske narodnosti, ki je bojda glavna točka njenega programa, ne brani nič, temveč se umika pred svojimi naprednimi nemškutarskimi zavezniki. Cemu je še torej na svetu? Mislim, da jo jo najbolj pogodil tisti, ki je rekel: zato, da zgago .diela!
*	Psovani kmetje. Vse liberalno časopisje, tudi slovensko, psuje katoliške nemške kmete, k»r so se hoteli udefežiti promocije katoliškega dijaka iz kmečke hiše na graškem vseučilišču. Poročali smo 0 tem že zadnjič. „Slovenski Narod", 'dnevnfik naših liberalcev, je ob tei priliki zapisial dne 20. t. m., ,da so kmetje „pijana tolpa". Kadar pridejo dr. Kukovec, Špindler itd. med kmete, opomnite jih na to ljubeznivost glajvnega liberalnega gdasilal Zdaj sip izvejo tudi podrobnosti, kako nesramno so nastopali nemški in slovenski smrkolini, ki se imenujejo tudi liberalne dijake, proti kmetom. Izzivali so kmete in kričali nad njimi: „Vun s kmečko biagažo!" „Kmečki buteljni!" „Svinjski kmetje." Cujte kmetje, tako govorijo slovenski in nemški liberalci o Vas! LiberaJ-t*a in liberalnih listov se moramo ogibati kakor steklega psa,
*	To so narodnjaki! Pretečeno nedeljo so pri
redili nemški liberalci in nacijonalci in radikalci h brezverci v Gradcu shod v obrambo „svobode" proti takozvaaiemu „klerikalizmu". Mi dobro vemo kaj pomeni liberalna svoboda: neomejena prostost za liberalce, za katoličane pa pritisk, nasilstvo iii zatiranjte. Za omlenjeni shod, na kalermt so liberalni nemški dijaki, uradniki, učitelji, pomočniki prodajali svoje surovosti, se niti ne-bi zmenili. Prisilili so nas k temu slovenski liberalni vseučiliščniki, katerim je društvo „Triglav" in društvo „Tabor" tisto ognjišče, ob katerem si grejejo svoje mrzle duše. Ti slovenski liberalni dijaki so namreč na tem shodu bili ofioijelno zastopani in v prav mnogiem številu zbrani. Rudečica sramu in jeze mam, je zalila obraz, ko smo v časnikih brali to poročilo. Za. Bo-
ga milega, kaj imajo vendar slovenski dijaki opraviti na shodu najbolj zagrizenih nemških kričačev? Kaj imajo opraviti na shodu, kjer so se namesram-nejše ¡zmerjali katoličani, zasmehovale najsvetejše verske resnice o Bogu in Materi božji, kjer so se surovo psOvali kmetje, češ, da niso za drugo, nego da jedo knedeljne, kjer so se tudi grdo napadali Slovani. Kaj imajo slovenski dijaki iskati na shodu listih, ki drugače imajo za nje samo batine, na shodu najbesnejših narodnih nasprotnikov, ki imajo za Slovence samo gnojnico in bič? To je sramotno ponižanje naše narodnosti, zoper katero v imenu poštenega slovenskega ljudstva odločno protestiramo! Pa dobro vemo, kaj jih je vleklo tja! Liberalno srce! Sovraštvo proti katoliški cerkvi in vdanim njenim sinovom je bilo močnejše nego slovenski ponos. Od zdaj naprej slovenski liberalni dijaki ne bodo mogli več trditi.* da je njih geslo: Narodnost nad vse. Zveza z najgršimi nemškimi nasprotniki našega naroda je pokazala njih pravo geslo: Liberalizem nad vse!
*	Uime (toča, povodnji itd.) se bližajo. Opozorimo vse občine, da vsako uimo takioj naznanijo davčni oblasti in zahtevajo cenitev škode po komisiji ter odpis davka; ddpisani davek znaša sicer malenkostno svoto, toda dotična cenitev škode je merodajj!^ za podelitev ,podpor iz zaklada za uime. Tudi naj občine v bodoče pri uimah svojo dolžnost bolj vestno izvrše, da se jim more pomagati; oblastim je treba dati vse mogoče podatke o škodi, o družlii^kiih razmerah, o premoženjskem stanju poškodovanih na roko; to delo oblastij zelo olajša in pospeši.
*	Tržne vesti. 23. maja 1908. Gene so jako nestalne, kupoi jako slabe volje ter si ne upajo seči po blagu, pač pa so ponudbe deloma večje. Ali tudi ponudniki se ne upajo prav na 'dan s svojimi majhnimi zalogami. Vsestransko se poroča, da so setve v dobrem stanu, akoravno je v nekaterih pokrajinah dež že potreben. Posebno na Češkem, kjer je izdatni dež padel, stoje setve jako lepo. Tekom tedna je padla majlpšenica na 50 v. Najnižje je star la pšenica za maj v četrtek. Pšenica je draga, moka pa ne gre nikamor. Mlini, ki;so Svoje .obratovanje zmanjšali skoro na polovico, imajo še zadostne zaloge. In sedaj se pogajajo mlini, da bodo obrat sploh popolnoma ustavili. Budimpeštanski mlini cenijo povprečno pšenično moko: št. 0, 17 K 20 v, S*. 1. 17 K, Št. 2, 16 K 80 v, št. 3, 16 K 60 v, št. 4, 16 K 40 v, št. 5, 16 K, Št. 6, 15 K 80 v^ št. 7, 15 K,, šL 8, 7 K 40 v;i rženjo moko šb 0, 16 K, št. 0-1, 15 K 60 v, št. 1, 15 K 20 v; otrobi debeli 6 K lft v, fini 6 K; klajna moka 7 K 30-50 v (vse za 50 kg). Klajna moka in otrobi so izgubili nekaj na ceni "in zanimanju, ker mlini ne morejo doseči ugodnih cen. — Na. tngu si sirovim sladkorjem je'^a(pi-hal drug veter. Kuba je postala splošno znana.-Položaj Kube je ne le zadovoljiv, ampak celo izvrsten. — Svinjska mast je padla.' — Živina (Dunaj). Na zadnji sejem se je prignalo nekaj manj živine, vsekakor je prigon zadostoval odjemu. Cene so nizke, živine dovolj povsod in prodajalci se morajo zadovoljiti s slabimi cenami. Cene volov so šle za 2 do 3 K. Nižje cene so izkoristili' zalagatelji Trsta in Pulja.
Mariborski okraj.
m Poučno-zabavni večer „Slovanske Čitalnice" v Mariboru je v četrtek dne 4. junija v mali dvorani Narodnega doma ob priliki Trubarjeve 400 letnice. Govorita g. dr. Anton Medved in dr. Ljudevit Pivko o Primožu Trubarju, o začetkih reformacijske književnosti in o kulturnem stanju v reform, dobi. Gostje dobrodošli. Prost vstop.
m Maribor .v Pri stavbi nove topničarske vojašnice je padel 721etni tesar. Jurij Osanko 4 metre globoko ter si zlomil desno nogo.
mr Maribor. Utopil bi se skoraj dne 21. t. m. v Dravi sedemletni deček Maks Koren. Že ga je nešla Drava kakih 300 korakov daleč, ko zasliši de-želnobramibni korporal Jože! Tremel kričanje na pomoč.. Takoj zapusti vežbališče ter skoči odločno v vodo. Z velikim naporom se niu končno posreči, da reši dečka.. Ker pa je že bil popolnoma spehan, skoči tudi dežčlnobrambni četovodja Karol Krobat v reko in sprani obadva na suho..
m Umrla je v Kamnici 19. t. m. <č. šolska sestra M. Donata Falež iz Maribora, rojena v Orehovi vesi pri Slivnici v 27. letu svoje starosti. Priporoča se v blag spomin.
nj Izlet k Sv. Urbano priredi Slovanska čitalnica v Mariboru v nedeljo, dne 31. t. m. Izletnike spremlja pevski izbor. Zbirališče ob pol 2. uri popoldne Narodni dom, odhod ob '42. Gostje dobro-
došli.	_ _
m Sv. Lenart vt Slov. gor. Dne 13. maja 1908 je bilo tukaj dopuščanje in obdarovanje bikov in sicer |e bilo prignanih 48 glav. Darila (premije) je dobilo 21 posestnikov za svoje bike in sicer: 1. državno darilo 60 K g. Tgnac Breznik iz Zgornje Žerjave, 2. drž. darilo 50 K g. Tvan Roškar, drž. in dež. poslanec, Malna. Deželna!', darila so dobili:: 1 Sparavec Alojz 40 K; 2. Markovič Jožef 30 K; 3. Marhold Jožef 30 K; 4. Kocbeki Franc 20 K in 5. Krambergar Martin 20 K. Okrajnja darila so dobili sledeči: Lovrenčič Marko, Dimat Jurij, Bračiek Matija, Cučko Simon, Purgaj Karol, Domanjko Tr.,
Schönwetter Janez, Stuber Franc, Paiulinc Matija, Sirk Leopold, Goinzi Jože,'Rebernik Franc, škam-lec Val. in Fras Jožef.
m Frani. Celjski liberalni listi na uelep način napadajo našega priljubljenega poslanca Fr. Pišeka. Očividno je, da, ti napadi izhajajo iz peresa dr. Plo-ja. Doseclaj smo pustili njegove shode pri miru,, Joda ako noče Ploj miren biti, tudi mi na bomo. Ploj ima vse potrebe, da mirno in tiho čaka, da mu poteče poslanska doba.
m Št. lij v Slov. gor. Uvodni članek v zadnji številki „Slov. Gosp." je tukajšnje Slovence zelo razveselil. Samo če ni že vse prepozno! Pa rešite nam bratje vsaj to, kar' se še rešiti da! ¡Ce premišljujem o usodi, ljubega in dragega domačega kraja, ko viclim, kako trga oholi, nenasitni tujec s svojimi kremplji lepo zemljo slovensko, razjokal bi se. A kaj pomaga! Le eno lahko z, mirno vestjo rečem : Sami smo si največ krivi vse te nesreče! Naši velemožje bi že kprva, ko še ni' bil pritisk tako hud, spravili kaj rojakov iz srednje Slovenije k nam. Bolj energično bi se moralo delati tu ob meji. Ne samo pri čjalši vinca vpiti živ»,'o domovini, sicer pa — spati! 'P|a le sedaj še na delo možje: Ni še vse zgubljeno!' Bratje, vi pa nam pojdite naj pomoč! .
m St. I!j v Slov. gor. Kako delajo Siidmar-kovoir) (¡Tisti privandranci iz rajha, ki jim je Siiid-marka za botro, pridejo na Čisto originalen način pri nas do domovinske pravice in ž njo do avstrijskega državljanstva ter do — volilne pravice. Dansko jesen iii letos se je naselilo več protestantov iz Nemčije ik nam. Vsi so prosili pri občini za sprejetje v domovinsko, zavezo. Seveda je občinski odbor skoraj enoglasno te prošnje zavrgel. A< jtedli so se ti poštenjaki drugače pomagati. Na njih prošnjo jih je sprejela in jim dala domovinsko pravico tršlka občina Stras pri Spielfeldu. S tem za^obe vsi.prite-penci tudi voljno pravico že pri prihodnjih občinskih volitvah. To je škandal prvß, vrste,' Krivica in nepoštenost, da. jej ni para! Čudimo se le, da naša slavna vlada vse početje Südmarke mirno gleda in jej šie celo gre na roko! Ajli vl^dn ne vidi, da se z Siidmarko širi v, naše krjatfe, protiavstr^ski, državi nevaren duh ? Nas Slovence vlialda zatira, kolikor le more, a proti Siidmarki ne zgane z mazincem! Priporočali bi našim delavnfjm poslancem, da posežejo vmes, gradiva bi bilo dovolj! Poderimo most, ki so ga že pričeli graditi nemški pijonirji v St. llju.
m JSv. Martin pri Vurbergu. Za tamburaški zbor so darovali gg.: Tomaž Klicam c iz Frama 5 K, Ig. Amer, gostilničar pri Sv. Martinu, 6 K, Janez Velker iz Leitersberga 3 K, za kar sel jim vsi šmartinski tamburaši prav iskreno zahvaljujemo.
m Sv. Trojica v Slov. gor. Čebelarska podružnica za svetle-narteki okraj vabi vse čebelarje okraja v nedeljo dne 31. maja ob 3. uri popoldne k poučnemu pogovoru k g. Mlineriča.
m Bralno društvo pri sv. Ani na Krembergn priredi tine 31. maja pop. po večernicah veselico s predstavo „Lnrika pastarica", petjem, deklamovanjem in govori.
Ptujski okraj,
,p Polenšak. Tukaj je dne 24. t. m. zborqvala S. K. Z. Govorili so Brenčič, dr., Korošiec, Meško (Lahonci) in predsednik Meško (Polenšak). Izvolil se je pododbor S. K. Z, Natančneje prihodnjič. Sklenile so se rezolučlje: Na javnem ljudskem shodu S. K. Z. dne 24. maja zbrani zborovalci na Polenša-ku najodločnejef obsojajo pisavo „Narodnega Lista" in „Domovine" na poslance Slovenske kmečke zveze in nesramno, lažnjivo-izmišljeno, ostudno napadanje katoliških duhovnikov in vere. 2. Poslancem S. K. Z. se izreče popolno zaupanje. 3. V slovenske kraje naj se nastavljajo slovenščine popolnoma zmožni uradniki. 4. Z vso odločnostjo zahtevajo šolsko počitnice v jeleni. 5. Da se poslanci odtočno, oprejo proti uvozu srbske živine v Avstrijo, ker, bi bifo to uvažanje največji udarec za naše živinorejce. 6. Obsojajo nasilni pritisk na kmečko ljudstvo od strani liberalnih učiteljev, in zahtevajo Katoliško učitelj-stvo za odgojo svojih! otrok. 7. Naj prevzame, če je mogoče, država zavarovanje .posestev vseh vrst proti razifim nezgodam. 8. Nazadnje odločno obsojajo nedostojno preziranje in napjaide na .katoliško misleče vseučiliščnike v Gradcu, od strani liberalnih dijakov, ki se . zadnji čas dogajajo, ter opozarjajo vlado, da si prizadeva, to početje .preprečiti.
p Sv. Lovrenc v Slov. gor. Zborovanje S. K. Z. zadnjo nedeljo dne 24. maja izborno izpadlo. Govorila Brenčič in dr. Korošec. Zborovalci' 'so si izvolili pododbor Slov. kmečke zveze. Daijše poročilo še pride.
p Izpod Boča. Tudi bočki puščavnik mora iti h križevski procesiji. In tako sem jo mahnil proti Sv. Križu in k Sv. Mohorju. Po sv. opravilu nas je več možakov korakalo skupaj in smo se to in ono pomenkovali, kako krasno v vingradih kaže, o suši itd. Besejda je naletela tudi na zadnje občinske volitve v okolici Slatina. Vedel sem sicer iz eadnif ga „Gosp.", da je na vsej črti zmagala S. K. Z., toda nekaj sem še posebej hotel izvedeti., „Kaj pa je z Vinkom Žurmanom?" poprašam, kajti ta je bil do-zdaj občinski svetovalec in pisar. „V 3. razredu j dobil en glas, v 2. kakih 5 in v 1. nič." — „No, io sem hotel vedeli, in ljudje božji, to se. mora tako giasno povedati, da se bo slišalo onkraj Zetal, dol do St. Petra pod Sv. Gorami in gor do Ponikvo, ¿da, notri do Celja, do generaljov Narodne stranke:
Ljudstvo za vas nikjer ne mar -a. Proč z liberalci!! Slednjič sem pa tudi izvedel, da je neki kovač, ki rajši trka s kupicami kakor s kladivom, skoval rekurz zoper te volitve. No, pred tremi leli je isto storil, pa se je opekel, letos pa bo iz Gradca dobil dolg nos. In kakor je bojda. 18. maja popoldne žalosten in sam sedel v svoji gostilni, tako se mu bo tudi zanaprej godilo. Kdor je sovraz nik Kmečke zveze, tega se bomo mi kmečki ljudjj skrbno izogibali! — Ko sem se vračal skozi Slatino, slišal sem, cla mnogi gosti žalujejo za dr. Auf-šnajterjein, ki so mu izvestni nevošljivci toliko ne-gajali, da ga, letos ni več sem. Skoda! Na njegovo mesto je prišel neki celjski pangerman, kt bode bojda v „Kaiserbadu" ljudem zobe pipal. Cepin zdaj to drago poslopjp? Gospodje deželnega odbora v Gradcu veliko bolj gledajo na politiko, kakor na praivo' povzdigo zdravilišča in splošno korist ljudstva. Žalostno !	Puščavnik.
p Iz Vurberga pri Ptuju se poroča ptujskemu „Štajercu", da je več tistih fantov, katere je on po svojem shodu pri nas psoval smrkoline in fantičke od Štirnajstega do šestnajstega leta, bilo dne 8. maja potrjenih v vojaški stan. Sedaj se zopet vidi, kako je „Stajerc" lagal in nas fante holel očrniti pred svetom.
p Na Vurbergu se je zadnji dals zgodila žalostna zgodba, katerp grdo izrabljajo liberalni listi od „Tagespošte" do ptujske „¡giftne krote." Hči posestnika in gostilničarja Janeza Krefl je namreč porodila dete, katero je pa zagrebla v vrtu. Ta dogodek jemljejo imenovani listi kjot povod, da zopet krepko udrihajo po vurberškem župniku ter ga delajo odgovornega ,zanj: Z vražjo zlobo piše ,.Mar-burgerca": „To so sadovi klerikalne vzgoje na črnem VurbergRi, kjer tamošnji župnik namesto. pravega krščanstva razširja politično hujskanje itd." Tu giftna krota pripoveduje, da vurbferški duhovni združujejo mladino v fanatičnih političnih društvih ter pospešujejo pijančevanje in posurovelost. Dalje grdo lažejo ti listi vsi vprek, da je tisto dekle imjelo neko vodilno ulogo na Vfurbergu, daj je bila klerikalka. da je bila v Marijini družbi itd. Resnica je, da nikdar ,ni bila v Marijini družbi, • ni bila čljan izobraževalnega društva, ni bila niti pri jednem predavanju, sploh je bila izven organizacije. Ti nemški gospodje maj bodo le lepo mirni. Pometajo naj i pred svojim pragom. Imajo dosti svojih.prav grdih | afer, izmed katerih jednla — afera Eulenburg — \ smrdi po;celi Evropi,
p Sv. Lnvrsni; v Slov. gor. čebelarski shod, ca katerem bo predaval in razkazoval g. Jnrančič, se ne vrši Si. t. m., ampak 8. junija po prvi sv. maši.
p Sv. Lovrenc v Slov. jor. V nedeljo, dne 31. t. m. se bo
vršil v tukajšnji šoli po prvi sv. maši čebelarski shod. Somišljeniki se vabijo k obilni udeležbi.
tudi modro krilo. Deklica je bolj majhna, ima svetlo-rujave lase in plave oči. Odšla je proti Dravogradu: izjavila je večkrat, da-hoče v samostan. Ce kdo kaj izve o dekletu, naj to naznani občinskemu uradu v St. I'lju pod Turjakom p. Mislinje.
1 Grabonoš. Izjava. Izjavljam, da sem po krivici napadel v predzadniji številki „¡Slav. Gosp." mla-Ideniča Martina Hrašovca iz Grabonoša ter dopis teiq potom prekličem. Martin HrašoVec ni naročnik ptujskega „Štajerca" in tudi ni odstopil od bralnega ¡društva, temveč je vrl, zaveden mladenič. >Zahvalim se mu, da je odstopil od tožbe. — Neimenovan dopisnik.
1 Grabonoš. Mirno v Gospodu zaspal je dne
16. maja. zjutraj Matija Vrbnjak, bivši kmet v Gra-bonošu, v 87. letu svoje starostL Ta mož pomagal je tudi voziti naš jurjevški veliki zvon. N. v m. p!
1 Čebelarska podružnica pri Mali Nedelji priredi v nedeljo dne SI. maja pc rani sv. maši v šoli predavanje. Predava g. Jurančič. Vse prijatelje in čebelarji vabi k obilni udeležbi	odbor.
1 Prostovoljna požarna bramba v Dragotincih priredi v nedeljo dne 31. t. m. v prostorih g. Vuka v Terbegovcih tombolo. Začetek ob 3. uri popoldne. K obilni udeležbi vabi vse prijatelje gasilstva odbor.
iSiovenjgraski okraj.
s Skale. Veselica, kojo je bralno društvo priredilo, je prav dobro in vsestransko povoijno uspela. Gledališka piledstava je bila dovršene* igrana, za kar gre hvala glavnim vlogam piskrovezu in gostilničarju, prvi g. Marčinko z Braslovč, drugi g. Mih/ Stergar iz S.t. Pavla. Nadalje izrekamo vrlim Tn slavnim braslovškim pevcem iskreno zahvalo za prijazno sodelovanje. Počastili so nas s svojim obiskom tudi Soštanjčani in Velenjčani, s katerimi smo se veselili ob udarjanju domačih tamburašev, katerim se mora tudi izreči pohvala. — Meseca julija ali avgusta se priredi veliki koncert s sodelovanjem šoštanjske godbe in polnoštevilnega braslovškega pevskega društva, mešanega in moškega zbora.
s Zavodu je. Naše izobraževalno društvo priredi v nedeljo dne 31. majfci podučen shod, na katerem bo poučeval kmetovalcem dobra znani g. Je-lovSek o živinoreji. Pouk se bo vršil ,v cerkveni hiši ter se prične kmalu po službi božji ob XI. ¡uri popoldne. "vTežko že pričakujemo g. Jelovšejfla v naše hribe, da nam da nasvete in ukrend potrebhd v povzdigo naše živinoreje. Pridite,k temu podučnemu shddu ne le vsi domačini,. temveč tudi sosedje, ki se zanimate za^ živinorejo! Izobrazujmo se v kmetijskih strokah, združujmo se, le v gospodarskem napredku in združenju bo naša moč in pomoč.
s Pobegnila je od doma 13 letna Alojzija Kru-šič iz St. Uja pod Turjakom v torek dne 19. maja. Oblečena je bila v rožasto obleko. S seboj je vzela
O
k V Oplotnici je umrl 22. t. m. 721etni samec Janez Petek in je bil 24. t. m. pokopan. Njemu je vsa čadramsska župnija dolžna veliko hv/aležnost, ker je volil svojim sorodnikom iz svoje gotovine 2400 K, pričam oporoke .in sosedom 1000 K, za sedmino pokoja in sv. maše 700 K, ubogim 400 K) in za; novo uro nove cerkve okoli 1600 K. Bog mu bodi večni plačniki
c Celje. Nedavno sem hotel ¡kupiti v prodajalni .tobaka/' v celj/skem Narodnem domu nekaj razglednic. Seveda sem hotel imeti. razglednice s slovenskim napisom. Toda pri moji opomnji je začela vihati gdč. prodajalka nos ter mi celo rekla, da je to , pač vse* eno. Končno mi niti ni dala izbirati, ker so stopili v prodajalno nemško govoreči kupovalci. Ce se to godi v Narodnem domu, naredi (to jako slab utis na tujca.
c Celje. Eno pon.žno vprašanje naj nam bo dovoljeno. Kaj je delal naš, Roblek v državnem zboru, ko se je razpravljalo o različnih obžalovanja vrednih dogodkih pri deželnih volitvah v Galiciji? Afii ga ni Uo spominjalo na njegovo volitev v državni zbor? Ali se še spominja, koliko nasilstva, koliko nepravilnosti se je izvršilo pri njegovih volitvah? Ali mu je znano, kako je teklo pivo in vino? Zelo radi bi vedeli, kaj je delal Roblek, ko se je govorilo o galiških volitvah, ki so tako slične njegovi volitvi.
c Celje. Na tukajšnji sloviemski okoliški1 šoli bo končan pouk še le 5., avgusta, ker je bil,a januarja šola radi špičk zaprta..
c Teharje. Dne 22. t. m. je umrl tukaj, duhovnik v pokoju č. g. Martin Skerbec. N. v m. p. i
c Za konjerejce. Štajersko konjerejsko društvo priredi <v nedeljo dne. 31. maja t. 1. ob 3. ari popoldan v šoli v Braslovčiah zborovanje, pri katerem bode znani strokovnjak g. Anton Korošec, okrožni živinozdravnik sedaj v Zagrejbu, 0 konjereji, .posebno pa o koristi pašnikov predaval.
c Vol se je ubil v torek dne 19.-t. m. posestniku Antonu Kajtna v Lokavcu, občina Loka pri Zidanem mostu. Vol se je pasel v strmini nad hišo zraven druge živine. Nesreča je hotela, da je sunila krava vola, kii je, padel črez pečino.
c Frankolovo. V nedeljo dne 31, maja 1908 popoldne po večernicah vrši se ustanovni občni zbor za kmečko katoliško izobraževalno društvo, s sledečim vsporedom: 1. Volitev-predsednika za ta občni» zbor. 2. Govor o pomenu novoustanovljenega društva. 3. Volitev društvenega odbora. 4. Volitev računskih jsregledovalcev. 5. Določitev članarine.. 6. Slučajnosti.
c Dramlje. (Jarnovič Velika nadloga.) V „Narodnem Listu" dne 21. maja pove trgovec Jarnovič, da občina odriva župnika samo zato, ker je vedno slab gospodar, pred v Crešnjicah, zdaj tukaj. Z naštetimi vzroki pa Jarnovic ne dokaže tega.. To, kar umobolen človek vedno ponavlja v „Štajercu" in kar JarnoVJe zajema iz tega' lista, o prodajanju lesa v Crešnicah itjd., to so navadne, žq večkrat o vržene laži. 2a pričo od Jarnov'iča navedeni Petelinšek je 23. maja dvakrat povedal, da Jarnovič ne govori resnice. Drugi vzrok je še bolj prazen. Da bi i župnik bil zato slab gospodar, ker ni žu,panu na neopravičena vprašanje odgovoril, < ali je res v domači hosti dal nekaj hojtk podreti, tega ne sprevidi ni kdo. Vedite, da je župnik za župnijsko premoženje odgovoren škofu in, namestniji, čisto nič pa drameljskim liberalcem. Pa seveda,.svobodo- in miroljubni tajnik Jarnovič se vtiče v župnijske reči, kakor bi tudi rad «vodil volitve za ključarje, odločeval pridige, določeval škofovo odredbo, če se bQ še po pridigi zvonilo ali ne in razsojeval, ali sQ sme po občinski, od cesarja potrjeni postavi duhovnik brigati za volitve.
c lz Zg. Ponikve. Dne 17. t. m. je priredilo naše bralno društvo veselico z igrama „Krčmar pri zvitem rogu") in „Pravica se je izkazala."1 Imieb smo se prav dobro. Pa saj jo znajo naši vrli igralci prav dobro zadeti. Igrali so že tdWo, da se nismo mogli zdržati smeha. Vsi, od prvega do zadnjega so jo dobro pogodili. Ko bi Jih bili videli, kako so bili opravljeni! Imenitno! Le to se mi, zdi škoda, da udeležba ni bila tako velika, kakor bi bilo želeti. Naše bralno društvo deluje že., dve leti fn doseglo je v tem času že precej uspehov. Knjižnico imn\mo že lepo in časopisov tudi precej., Veliko več bi se dalo doseči, ako bi se ljudfe bolj zanimali za .društvo. Naši vrli fantje se veliko trudijo, zato zaslužijo, da jih na tem mestu pohvalim. Od druge strani pa obžalujem, da se njih delo premalo ceni. Saj društvo ne prireja svojih vesel!» zato, da bi se samo ijaibavali in denar zapravljali. Pravi, namten društva je, da se knjižnica kolikor mogoče pomnoži. Imamo že precej knjig in letos smo si na novo nabavili Jurčičeve spise, katjere tako radi beremo.
- '¡008.
slclvbnski gospodar
Stran fl.
Zato združimo svoje moči, pristopajmo k društvu v ebdnem, številu ter delajmo na to, da pr/die naša fa-ra na boljši glas, kakor je bila žadibog doseclaj. .Vam pa, vrli iantje, z vašim neumornim pevovod-jem vred srčna hvala za vaš trud. Plačilo naj vam bode zaviept, da ste se trudili dobro stvar in blagoslov z nebes naj rosi na vaše delo. — Navzoč kmet.
o Izjava. Podpisani urednik „Slov. Gospodarja" izrazi v svojem in v imenu celega uredništva svoje globoko obžalovanje, da je pustil v številkah 6 in 10 „Slov. Gospodarja" z dne 6. februarja in 6. marci j a 1908 objaviti članka iz Gornjegagrada in Ljubnega, v katerih se je delovanje gg. Franca Kocbeka, nadučitelja in Josipa Zdolšeka, c. kr. sodnega pristava v Gornjemgradu, pri pašnih zadrugah v ¿ornjegnajskem okraju lažnjivo podtikalo politično strankarstvo in osebna sebičnost, in da se ju je Se po vložitvi tožbe v št. 13. „Slov. Gospodarja" vnovič radi tega ,delovanja zasmehovalo. Prepričan, da je to delovanje imenovanih gospodov izviralo zgolj iz človekoljubja in nesebičnega namena, pomoči kmetskemu stanu, preklicujem omenjeno članke ^ celem obsegu in se zahvaljujem imenovanima gospodoma, da sta mi s tožbo prizanesla,
Ferdo Leskovar.
c Dobrna. Dekleta Marijine družble in dekliške zveze „Br. dr." so v nedeljo 17. majnika obhajala Marijin jubilej na prav primeren način. Pred-poldne so imela svojo pobožnost vi cerkvi. Svečanost so povzdignile vznesene btesede g. M. Goričar iz Smartna pri Velenju, ki je govoril o trojnem sovražniku Marijinih družb, oziroma kršč. žiVljefnja deklet. Popoldne so dekleta priredila lepo slavnost z aani-mivim sporedom, na katerem je bilo petje dveh zborov, deklamacija, slavnostni govor in posebej prizor v proslavo Lurške Matere božje. 'Občudovali smo krasno petje, ki je bilo kaj ra.znolično. Slišali smo vse vrste od samospevov do četveroglasnih dekliških zborov, po polrebi spremljano s harmonijem. Prvokrat je nastopil otroški zbor, ki je častno rešil svojo nalogo. Slavnostni govornik g. doktor Slavič iz Celja je v izbornih besedah slikal M|arijo kot vzor krščanski mladini. — Dobrnskim vrlim dekletam z veseljem čestitamo na zopetnem lepem uspehu!
c Dobrna. V zadevi šolske drevesnice se bivši ^trgovec Avguštin Hazenpihl strašno jezi. Posebno jezo mora imeti na našega g., kaplana. No, ta bo to jezico že prenesel, saj mu je gotovo znano, da še ni steklo veliko vc^ice po Dobrnei od tistega Časa, ko je Avguštin Hazenpihl ctelalj napitnice nanj. Govori se, da je takrat g. kaplan obolel. Sicje^ pa je na Dobrni talja nemška jeza — deži za žabe. Cemu neki se jezi bivši trgovec Avguštin Bazen-pihl? Menda vendar ne zato, klen hoče občina) Dobrna izvršiti voljo Avguština Hazenpihla in Vog-larjit? Edin predlog, za kat(ere(g\a je nemško-na-predni vodja Avguštin Hazenpihl dobil v teku treh let v občinskem odboru večino, je ravno ta, da se naj šolska drtevesnica prestavi na drug prostor. In -to hoče občina sedaj storiti, a glejte,, nemško-na-predni možgani so stuhtali, da morajd sedaj; biti proti temu, in če se podere svet. Avguštin! Močfao se motiš in motijo se tisth, ki piskajo na tvoj klarinet. Volja dobrnske občine je močnejša, kakor vse štajerčijansko delovlajnje. Sedaj bo slepomiškanje kmalu minilo in pokazalo • se bo, ali je občiua resnični gospodar svoje lastnine ali ne. Napeli; se bodo druge strune, ki bojdio donele krepkejše. In da se Avguštinu Hazenpihlu i pomiri vroča kri, mu zaupamo, da je tudi že Vlogi ar obupal nad, be^o stvarjo, in da že prodaja panje svojega čebelnjaka prav po ceni. Ce Avguštin Hazenpihl nima sedaj drugega dela, lahko pomaga JVoglarju pri tem koristnem opravilu. Voglar in Hazenplthl naj ne pozabita na star dobrnski izrek: Zemlja je naša! Ce hočete to;povedati.gospodi v Celju, nam je zelo všeč!
c V Trbovljah je bil dne 21. t. m. tako silen potres, da je opeka kar padala raz strehe. Ljudje so prestrašeni bežali na cesto.
c Mozirje. V nedeljo, dne 31. maja priredi Slov. Kmečka Zveza pri nas javen političen in gospodarski shod. Govorili bodo gg. državna poslanca Roškar in Pišek in pa nadrevizor ljubljanske Zadružne Zveze, Vladimir Pušenjak. Zborovanje se začne ob pol 8. uri po rani sv. maši v prostorih g. Zdrav ko Vasle, hotel Ilirija. Kmetje in somišljeniki vsi na shod!
c Šmarje pri Jelšah. Zahvala. Slovensko kat. izobraževalno društvo, katero se prav lepo razširja med našo ukaželjno mladino, se velele, g. naduči-telju Francu Jurkovič naj i skrene j še zahvaljuje za veliko lepih raznovrstnih in poučnih knjig,' katere je veleč, gospod blagohotno podaril našemu izobraževalnemu društvu. Bog plačaj!
c Sv. Jurij ob Taboru. Na Roblekovem shodu, dne 3. t. m., (zastopana je bila precej tudi K Z. Čudili smo se, ko smo v „N. L." brali o „zmagi" Roblekovi, ki je neki zvezarjem in njih govorniku Rančigaju kar sapo zaprl. Roblek! kako bote Vi drugim sapo zaprli, ker je sami niste imeli dovolj? Poglejmo si nekoliko Vašo sapo! Ura je že bila tri, shod se ni začpl, kakor je bil napovedan. Roblek, ali Vam je manjkalo sape ali pijanih razgrajačev iz St. Pavla, Grajske vasi, Prekope itd.)? Zakaj pa predsednika niste volili? Ali ste imeli premalo sape, ker ste se bali nas zvezarjev? Zakaj pa o drugi točki dnevnegsa reda niste nič razpravljali? Kaj ne, jsopet premalo sape ? Od oblasti ste pa imeli za svoj
shod tudi premalo sape, ker se zdaj za Vaš shod orožniki jako zanimajo. Pa tudi pri govoru Vam je večkrat sape zmanjkalo, ker ste tolikokrat obtičali, da ste se nam siromak kar smilili. Najbolj Vam je pa sape zmanjkalo, ko je bilo treba povedati carino srbskega žita. Iskali in iskali ste po svojih listnicah, pa nesrečna sapa Vam je bila vse Vaše registre zmešala. In takrat se Vas je Rančigaj usmilil, ki je imel dovolj sape, ker je carino srbskega žita brez registrov pri vinarju povedal. Vaši pijani pristaši so imeli usmiljenje z Vami, ko so Vas videli v takih škripcih, zato so začeli kakor besni Rančigaja pso-vati, suvati, s pivom polivati, s kamenjem in z opeko in seve tudi z gnjilimi jajci, ki so najnovejše orožje N. str., pretiti. Kar se tiče verskega stališča Vaše politične stranke, ste se seve tudi zvijali na vse mogoče načine, da je politika grda, nagnusna stvar, zato pa se vera ne sme v politiko vlačiti, da »e ne umaže. Vašo vero, g. Roblek, se nam zdi, je že precej umazala ta grda nagnusna politika; kajti čujte in strmite ljudje božji! Ta za svetost vere tako vneti Roblek je par minut prej bral iz evangelija sv. Matevža 23. poglavje, in tako celo sv. evangelij mešal v politiko in ga zloriabljail v svoje politične namene, tako da smo se celo mi hudobni zvezarji nad zlorabo sv. pisma zgražali. Pa hudoben je ta Rančigaj, kaj ne gospod Roblek? Za slovo Vam je Še «dal jako trdo kost o šoli. Odgovarjali ste, a kmetom se gotovo niste prikupili s svojim odgovorom. Več izobrazbe, več šole, več luči, več omike ste želeli nam kmetom. Kar se Vaših sirovih pristašev tiče, im/ate popolnoma prav, kajti krvavo jim je treba več izobrazbe. Le učite jih olike, da Vas drugokrat ne bodo z gnjilimi jajci kepali. Mi pristaši K. Z. se Vam pa zahvalimo za več šol. Jih imamo že dovolj in še preveč, dovolj in prteveč pa tudi stroškov za nje, od njih pa premalo uspelim, premalo koristi. Se nekaj, g. Roblek! Eden Vaših volilcev Vas ne more prehvaliti, ker ste tako „gialant"', da ste pri Južnu iz njegovega glaža pivo pili, ki Vam ga je ponudil. G. Rfcblek, v jeseni bojda zopet pridete, kakor ste obljubili. Dobro! Prinesite takrat zopet evangelij seboj in še bolj se boste prikupili svojim pristašem, če boste brali tiste vrste: Žejen sem bil, pa ste mi dali pili itd. Naj Vam te vrsti obudijo grenke spomine na Vašo zadnjo zmago. Torej na svidenje!
c „Prometna zveza" v Zidanem mostu. Dne
31. t. m. popoldne ob 3. uri se vrši v „Niarodnem Domu" v Radečah pri Zidanem mostu ustanovni shod krajevne skupine „Prometne zveze" krščanskih železničarjev za progo južne železnice Zidani most-Trbovlje-Laško-Sevnica-Brežice (Dlobova). S>hod je omejen le na, povabljence. Na shodu govorita poslanca Benkovič ter Gostinčar in raačjelnik ljubljanske krajevne skupine g. Milavec. Poživljamo somišljenike, da pridno agitirajo za dobro udeležbo.
c Loka pri Zidanem mostu. Po leti leta 1907 je vodja v Okroglicali napravila precejšnjo škodo raznim posestnikom. Poslanec dr. Benkovič je po naročilu več posestnikov vložil v državnem zboru nujni predlog, da se poškodovanim posestnikom da podpora iz zaklada za škodfe pol uintah. Okrajno glavarstvo je nato upeljaJo poizvedbe; zaslišana sta bila kot cenilca liberalni župan Juvančič in nekdo drugi, ki sta pa škodo cenila le pri osmih ali desetih posestnikih, in tako nizko (po 20 do 60 KI!), da cenjena škoda, znaša komaj peti djejl svote, kot znaša resnična Škoda. Seveda je ministrstvo na podlagi te cenitve Odreklo podporo tem bolj, ker sta zvedenca. tudi izrekla, da škoda ,po vodi ni povzročila nikake bede med prebivalstvom! Vse to je do-'gnano po aktih. Baje sta se zvedenca držala povelja pozvedujočegla orožnika, ki jima je« natvezil, da le oni dobe podporo, ki so vsled povodnji skoro „na kant" prišli.' To mnenje orožnikovo pp bi za cenilca ne smelo biti prav nič merodajno; ona, bi morala ceniti po svoje in se ne ozirati na orožnika, ki je 9 sfvojo izjavo pokazal preveč! gorečnosti za — erar. Stvar je za sedaj končana; vložil pa seje energičen protest na notranje ministrstvo radi krivične cenitve, da se taka krivica v bodoče ne zgodi zopet. Kot značilno za naše politične nasprotnike pribKjjemo. šle to, da so hujskal; zoper našega poslanca, češ, d(a ni storil svoje dolžnosti v tej stvari.i To se je seveda kot pristna socialdemokr&ška laž izkazalo po tem pojasnilu.
c Izobraževalno društvo v Št. Petra v Sav. dol. ponavlja v nedeljo dne 31. maja veselico v prostorih g. Zgank-a z gledališko predstavo. „V Ljubljano jo dajmo", petjem in drugimi zabavnimi točkami. Začetek ob S. uri pop.
c Bralno društvo za Breg, Zagrad. Košnica in Pečovnik je od c. k. vlade dovoljeno in ima v soboto dne 30. majnika ob 8. uri zvečer v gostilni gosp. llodaja na Breg« Fvrj ustanovni občni zbor. Na dnevnem redu bo volitev odbora in računskih preglodovalcev, določitev članarine, posvetovanje o nabavi časopisja in slučajnosti. K obilni vde-ležbi vabi pripravljalni odbor.
Brežiški okraj,
b Pridobninska komisija v Brežicah je letos zvišala davek skoraj .za 100 odstotkov. Po zaslugi liberalnih nestrpnežev, ki so lani agitirali zoiDer mešano listo, priporočano od „Posavske straže", sede v komisiji le brežiški nemškutarji, izvoljeni s par glasovi večine oziroma Še-le potom izžrebanja, ker so zapeljani obrtniki svojfa glasovnice rajše nemšk tarjem na razpolago dali, nego glasovali za mešano slovensko listo. Prizadeti naj se KaCivalijo pri liberalnih nestrpnežih. Poslanec dr. Benkovič je ukre-
\ nil potrebno, da se davčni kontingent (prispevek) za brežiški okraj ne zviša preveč in na pristojnem mestu protestiral zoper postopanje davčnega referenta (poročevalca), ki je članom komisije imenoval le nemškutarje (jzvzemši enega Slovenoa).
b (Zupani brežiškega dkraja • — za brežiško policijo. Nekateri župani, hvala Bogu, bele vrane, so izjavili, na zapisnik, da zoper razvpito brežiško policijo nimajo nobene pritožbe. Isti župani — ;iz Kapel, Loč in Vel. Obreza — se rfiso sramovali, policiji ovaditi. nekega Slovenca, .ki je v preostrih besedah dal duška svoji nevolji nad postopanjem policije proti kmečkim fantom. Liiberalna slovensko-nemškat zveza se ne more bolje poka;zati«v svoji nagoti in zagrizenosti; naši liberalni župani v boju za brežiško policijo — to je znamenje časa,'4in narodnosti ,teh liberalcev. Tu naj pometa „pSiarofdni List!,<!;
b Pilstanj. Katoliška slovensko izobraževalno društvo v Pilštanju si je izvolilo na občnem zboru dne • 17. maja t. 1. sledeči .novi; odbor: . č.rg. 'Jakob Rauter, župnik v Pilštanju, predsednik: g. Anton Zakošek, posestnik' v Drenskem rebru, podpredsednik; ig. Janko Bokalič, posestnik v Lesični, tajnik; g. Miha . Rebernik, mladenič v Lesični, namestnik; gdč. Kristina Berthold, učiteljica v Pilštanju,; bla-gajm<\airka; gdč. Frančiška /Bah, kmečko dekle v Drenskem rebru, namestnica; g. Martin Lapornik, mladenič v ' Dobležicah, knjižničar. Pregledavalcem računov: g. Ivan Regvat, trgovec v Pilštanju in g. Janez Reberšak, župan v Drenskem rebru. Bog daj društvu novega uspeha!«
b Dofoje pri Planini. Naši Siajercijanci so vložili priziv zaradi občinske volitve. Veselijo se, da bodo pri morebitni drugij'volitvi imeli več -sreče; povemo vam pa že sedaj, da boste doživeli še večji poraz kakor sedaj. Pulko pa bode pri drugi t volitvi za agitacijo v „Stjajercu" razlagal Verske nauke, kakor jih je svoj čas v šoli razlagal, kar se mu je tudi pri sodniji dokazalo in kar je tudi znano) sjlav-nemju deželnemu, oziroma okrajnemu šolskemu svetu. Derjač pa bo razlagal, kako se morajo šol® staviti, pri tem pa seveda tudi, navajal ralzne »kazenske zakone in s i solzami v očeh zatrjeval, da je, velik dobrotnik občine. Detoma pa bo dajal krčmarjem strah kot predlagatelj užitninskega davka, seveda ; se bosta morala on in njegov daclair Pulko itoza-! devno nekoliko bolj poučiti. Lapornik sei bo pa pri i drugi volitvi lahko volil, ker mu ne bo treba reči: Martin Lfapornik, ampak se bo samo na listek za-I pisal.
Iz drugih slovanskih dežel.
t S. K. S. Z. za Koroško priredi dne 31. t.
m. vsekoroški mladenišfei shod. Urednik g. Franc Terseglav iz Ljubljane bo govoril o Slov. kršč. soc. zvezi in njenem pomenu, g. • Ivan Podlesnik pa o pomenu mladeniške organizacije, „Mladosti" in telovadbi, Vrli koroški mladeniči, udeiežite se mnogoštevilno tega shoda!.
t Zveza telovadnih odsekov v Skofji Loki ,na Kranjskem priredi dne 26. julija t. 1. svojo prvo javno telovadbo, dne 27. julija pa,bo, tesno združen s to prireditvijo, poučni mladeniški tečaj, h kateremu so vabljeni vsi slovenski mladeniči.
t Mlekarska razstava na Vrhniki se prične v nedeljo dne 31. maja popoludne in traja še 1. ju-nijja. V pondeljek dne L, junlga ob 9. uri-je zborovanje in kritika o razstavljenih»izdelkih, o pomanjkljivosti in o zboljšanju mlekarstva. Nato se razdelijo parila za najfinejše izdelke.
t Za spisovatelje slovenskih učnih knjig. Deželni odbor kranjski je v svoji seji dne 13. april a sklenil, da se spisovatei,fem slovenskih učnih knjig nagrade od deželnega odbora ne bodo nakazavale več po sedanjem načinu. Spisovatelj kake slovenske učne knjige ima temveč v bodoče, ako hoče imeti kako podporo, odobreno besedilo, predno ga da v zasebno založbo, poslati deželnemu odboru, ki bc potrebno ukrenil ter so prizadel za to, da dobi spisovatelj primerno nagrade.
t Podporno društvo j za slovenske visokošolce na Dunaju slavi letos dvajsetletnico svojega obstanka. Ker je sila veliko takih revnih visokošol-cev, ' ki so nravnost navezani; naj podjporio tega društva, se obrača društvo ob tej priliki do vseh rojakov z iskreno( prošnjo, da se ga v obilni meri spominjajo za ta jubilej. ¡0 • Božiču je razposljajo društvo okoli 1500 poročil in položnic; kdor se še ni odzval, naj poišče položnico in jo uporabi ali pa naj pošlje svoj prispevek na naslov društva, ki ima svoj sedež v pisarni blagajnika g. dr. KI. Seshuna, dvornega in sodnega svetnika na Dunaju, I., Sin-gerstrasse 7.	__ _
Drobtinice.
d Skof — ministrant. Bilo je leta 1888., ko so sv. oče Leo XIII. obhajali petdesetletnico maš-niškega posvečen j a. Pri nekfcm oltarju v cerkvi sv. Petra v Rimu sta se srečalia dva duhovnika. Eden je bil rimski kanonik, drugi pa italijanski škof, ki je prišel v Rim, da bi prisostvoval papeževi slav-nosti. Kanonik se je pripravil,, da bi bral sveto mašo, toda moral je Še čakati ministranta, ki ga ni bilo od nikoder. Skof zapazi kianonikovo zadrego in se mu ponudi za ministranta. „Bog obvaruj", pravi kanonik, „ne pustim, da bi škof opravljal službo
ministranla". — „Zakaj ne?" odvrne škol, „saj znam ministrirati". — „To vam že verujem, prevzvišeni, da znate ministrirati", pravi kanonik, „toda jaz bi se moral sramovati, da bi škofa imel za ministranta". — „Le pomirite se, rncpisinjo^", odvrne škof, „pristopite k oltarju in začnite!" Po teHi besedah je škof pokleknil kot ministrant k oltarju in kanonik je moral pričeti sveto opravilo. Po dokončana maši se je kanonik zahvalil škofu-ministrantu. Ime kanonikov© je Radini-Tedeski. Ministrant pa., ki je bil takrat škof v mestu Mantovi, se sedaj imenuje drugače. Ime mu Je namreč Pij X.
d Nova sibirska železnica. Sibirskia železnica voKli od postaje Manžurija, naprej po severni Man-žuriji do ruskie trdnjave Vladivostok ob tihemi oceanu, torej po kitajskih tleh. Po rusko-] aponski vojni bi ta proga v slučaju vojske s Kitajsko in Japonsko bila zaprta za rusko armado. Vlada je torej predložila ■dumi zakon, s katerim se pooblašča, cka na ruskih tleh' ob reki Amur zgradi železnico do Vladivosto-ka. Proga je 2000 km dolga, bo stala 300 milijonov rubljev in bo v treh letih dodelana. Duma je sprejela predlog z veliko večino, proti so bili le socialni deniokr/ati in socialni revolucijonarji, ki se sploh ustavljajo vsakemu vladnemu predlogu, naj bo.še tako koristen in državi potreben. Po zgradbi te železnice bodo kmalu vsi ob Amuru ležeči kraji, dozda-j le malo obljudeni, zaseljeni od ruskih priseljencev, katerih je lani šlo v Rusijo nad pol mili j., letos pa vsaki teden yo 20—25 tisoč.
> d Časovna gizdavost. Glej, glej to-le gospodično, kako lepo svilnato krilo ima in ga še pri tem dežju in blatu niti ne prizdigne. — (Veš, prijatelj, tega pa gotovo ne sme storiti, ker bi se sicer znalo videti njeno raztrgano vsakdanje krilo.
d Človeški glas fotografiran. — Kakor poroča pariška akademija znanosti, je znašel dr. Ma-rage stroj, s katerim je možno fotografirati človeški glas. Vsak glas spravi namreč zrak v valovanje. (Ti valovi so včasi zelo veliki. S to novo fotografijo bo možno zapaziti pogreške v glasu.
Književnost.
§ „Kvišku srca" ali cerkvena pesmjairica za nabožno petje v cerkvi, šoli In doma, za Marijine družbe in razne bratovščine.. Izdal dr. Jos. Som-rek. V Mariboru, 1908, Tiskarna sv. Cirila. Cerha celo v platno vezani knjigi 1 K 20 v, elegantno vezani 2 K. Tu imamo po vsebini in obliki dovršeno knjigo. Kajti ona obsega na 316 straneh dkioli 130 eno-, dvo-, tri- in četvei-oglasnib napevov s sekiricami. Pesmarica ima mašne» pesmi po vatikanskr® koralu v modernih notah ali sekiricah., pesmi za razne .cerkvene čase, za procesijo s sv. Rešnjim (Telesom, češčenje Srca Jezusovega, blagoslovne, ob-hajilne, Marijine, za godove svetnikov in angelov, za verne duše. Tretji del ima pete litanije Srca Jezusovega, lavretanske in vseh svetnikov in razne priložnostne. Ifcborna je za mladeniče in dekleta Marijine družbe, za poroko in novomašnika. Najslabše se je do sedaj godilo pevovodjem za nagrobnice. iTa pesmaJriica jih ima pet na izbiro. Pesmarici je dodjan kratek molitvenik, da imajo pevci in pevke najpotrebniše molitve vedno pri rokah. Pesmarica bo brezdvomno ustreigala dušnim pastirjem, kakor tudi pevskim zborom. Župnijski uradi in šolska vodstva dobijo pri tiskarni sv. Cirila v Mariboru, ako naročijo vsaj 50 iztisov ob enem skupaj, iztis lepo vezan po 1 K, kar je za Marijine družbe in za šolarje zelo ugodno.
§ Sakuntala, indijska gledališcna igra, Pre-vedtf df. Karel Glaser. V 'Mariboru, tiskarna sv. Cirila, 1908. Založil pisatelj. Cena 1 K 20 v. Naše ljudstvo se najbolj zanima za gledališke predstave. M1 zadnjem času *so se začeli omikani krogi in učenjaki ' v prvi vrsti zanimati za dramatske proizvode vstočnih narodov, med katerimi zavzemajo najodlič-nejše raelsto Inkii; pa samo AngUeži, Francozi in Nepci so dobili po določenem načrtu prirejene zbirke indijskih i gHedališčnih iger, prevtedenih v materinski jezik. Nam Slovencem je priredil jedno teh iger dr, Glaser pod naslovom „Sakuntela." , Med olikanimi krogi s« kaže za tou. igro obče zanimanje. Prevod „Sa-kuntale" se dobi pri dr. Glaser ju v Ho-Čah' (Štajersko) za i K 20 v; s poštnino 10 v ' eč.
§ Slovensko-nemška meja na Koroškem. Nabral Ante Beg. Izšla je lična knjižica, ki, se bavi b tem' vprašanjem. Za nas iSloven,ce, posebno za koroške, je velike vrednosti. Cena ji je 1 K 40 v, po pošti 10 v vek i
Slovenska gospodinja.
Kmetskim mladenkam.
Dovoljen je prostor v „'Slov. Gospodarju" tudi dekletom in genam. Pridno se ga poslužujmjo posebno me mladenke in se pogovorimo med seiboj o naših,' potrebah.
Želela bi, da bi dekčeta prevzele matei^ajm domačo., lekarno. Nabirale naj.bi, zdaj je tudi ¡č|as, zdravilna zelišča:sjarniko, bezeg, cvetje bjaitonk in divjega kostanja, preslico, jagodovo in VPjoličino listje, tatvžentrože i. dr. Vse tojse lahko > stori ob nedeljah popoldne- Grfcdočl s tovart,šico po poljfu, bistrimo si um, i pr^povedovaje, kaj smo brale koristnega v i ti in oni knjigi; in najb^rajimo> zdravilne cvetke. Hitro nam bo minil čas, katerega, bomo prav
obrrflle in se ga bomo veselile tudi v zimskfem času, ko bomo laihko postregCe zdaj/ hripavesnu, zdaj drugaJEe bolnemu z izvrstnim čajem.
Ce najdem posnemovalke in gospod urednik sprejme skromne vrstice, oglasim se djaflje o potreb»-ni domači lekarni.
Pozdrav vam, tovarišice mladenke. — Sipa.
Najnovejše novice.
Državni zbor. Rusiflski predlogi zaradi nepravilnosti pri deželnozborskih volitvah so bili odklonjeni. Brez razprave se je sptrejel Stojanov predlog za pristojbinsko prostost jubilejnih ustanov. N« to se je začela nujna razprava o proračunu. Nujnost se je sprejela in potem začela plodrobna razprava o proračunu.
Gornjigrad. Vabimo pristaše in prijatelje na politični shod, ki se vrši v nedeljo dne 31, maja ob 3. popoldne v župnijskih -.prostorih. 'Pridejo naši vrli državni poslanci in potovalni učitelj in nadrevizor Pušenjak, ki bo imel gospodarski govor. Pokažite z obilnim obiskom, da ste na strani Slovenske krneč1 ke zveze.	. •
O slovenskih liberalnih akademikih pišJe „Primorski List" ob priliki poziva na vso pošteno slovensko mladino, naj prihiti 26. julija v Štkofjo Loko na javno telovadbo in mladeniški poučni tečaj, sledeče: „Na cesarskem Dunaju in v nemškem Gradcu sfe zdaj druži slovenska liberalna mladina z zagrizenimi nemškimi dijaki proti nemškim katoliškim dijakom iu jim odreka enakopravnost. Ali ni to najhujše brezdomovinstvo ? Glejte — in ti slovenski liberalni dijaki, ki zdaj z Nemci združeni tako koraj-žno nastopajo za „Svobodo", ti nosijo v Gradcu in na Dunaju svoje slo ven be društvene trakove v žepih skrite, da ne bi jih taisti Nemci, s katerimi zdaj bratovščino pijejo, namlatili! Ali rabi nafee ljudstvo take mladine? . » . Krasna kritika!
Listnica uredništva.
Bučečovci: Uredništvo ne pozna rokopisov in torej ne more vedet), kateri dopis je zdaj pravi. — Sv. Martin pod Vurbeigoro: Prihodnjič! — Sv. Lenart nad Laškim, Ponikva, Ormož, Žirovnica, Celje, Ljutomer, Gorica, Ljubno: Radi pomanjkanja prostora prihodnjič I — Dobrova: Ni vredno, da bi se prerekali z Narodnim Listom radi te stvari. — Zabukovje: Preosebno. Oprostite! — Mozirje: Prihodnjič! — Gornjigrad: Radi pomanjkanja prostora prihodnjič!
Lepo posestvo obsegajoče 14 oral med tem 3 orale vinograda z lepo zidano hišo, kletjo, hlevi in gospodarskimi poslopji se v Špitaličn pri Konjicah zaradi rodbinskih razmer ugodno proda. Pojasnila daje posestnik Franc Kmecl, Celje, kovaške ulice.	379
Učenec iz poštene hiše, kateri ima veselje do trgovine in zna dobro račoniti, se sprejme v trgovino z mešanim blagom Franc Seršena v Ljutomeru.	366
Krožilnlk (Ringelšpiel) v najboljšem stanu, s plinovo lučjo, dva bobna, lajne, kratko cela oprava, se proda po najnižji ceni. Oglasi se naj osebno ali pismeno pri g. Ferdinand Feuchmeister-junaŠčav-nici sv. Ana na Krembergu blizu Cmureka,	318
¿itampllje
Trst Line
Loterijske številke.
Dne 23. maja 1008.
71 36 84 64 11 54
34
9
10
36
Pojasnila o inseratih daje
upravništvo samo tistim, ki priložijo vprašanja znamko za "10 vinaijev.
Slikarskega učenca sprejme g. Franjo Horvat, Maribor, Kasino-gasse 2.	465
Učenec se sprejme takoj v trgovino mešanega blaga D. Tombah,
Sv. Vid pri Ptuju.	45«
Suhe gobe, pženico, orehe, fižol
sploh vse deželne pridelke, kupi Anton Kolenc v Celju, takojšnjo pošiljatev.	393
Halo posestvo v Spielfeldu na državni cesti, obstoječe iz travnika, njive, sadonosnika in hiše, se radi smrti po ceni pod roko proda. Latzko Ferdinand, Schoschtaritsch-gasse 6. Studenci Maribor.
308
10 let davka prosta, v najlepšem delu, južna lega, krasna oprava, dober obrestni dohodek, v bližini južnega kolodvora, se radi rodbinskih razmer pod jako dobrimi plačilnimi pogoji takoj proda. Vpraša Be v upravništvn. Iz pri-jazndsti pove natančneje tudi g. Pučelik, Kokošinegov drevored št. 141, Maribor.	439
Čevljarskega učenca sprejme g. Anton Koren. Mlinska ulica it. 7 Maribor.	424
Dobro idočo gostilno z žganjarijo prodajalno tobaka, velikim sado-nosnikom, mlinom, travniki in njivo proda Anton Smorečnik, v Dob-renji št. 40. p. Sv. Ilj v Slov. gor. 426
Kmečko dekle, katero se hoče v Mariboru šivat učit, se takoj sprejme pri gospej Jožefa Koschel, Gosposka ulica št. 16. Učiti se mora 4 leta, dobi stanovanje, hrano in 3 leta tudi vso obleko. Oglasiti se je treba pismeno pri zgoraj omenjeni gospe j.	420
Čevljarski učenec se sprejme pri Eduard-u Schneider, čevljarskem mojstru v Deutsch-Feistritz. 438
iz kavčuka, modele za predtiakarije, izdeluje po ceni Karol Kamer, zla-tar P14™ v Mariboru, «SSSP Gosposka ulica štev. 16. Vhod: Webergasse 3.
Kupiti želim (pod lahkimi plačilnimi pogoji) hišo za trgovino v primernem kraju, ali pa tudi v najem vzeti. Ponudbe blagovolijo se naj poslati na upravništvo „Slov. Gospodarja".	416
Na prodaj je malo posestvo '/a ure od Laškega trga. Cena 4.400 K. Pogoji zelo ugodni. Natančneje se izve pri Franc-u Kokol, v Laškem.
__449__
Lepo posestvo
obsegajoče 19 oralov, 30 minut od Maribora, z lepo hišo in hlevi, travniki, njive in gozd se po ceni proda. Mnogo je živine, posebno svinj. Po-izve se pri gosp. Leopoldu Barta, lastniku tvrdke Leo-t pold Blau. Maribor, Gospo-poska ulica 5.	408
Produ se
veliko posestvo */* ure od ! Maribora, obstoječo iz velikih ■ travnikov, njiv, velikega go- j zda za sekati in vinogradov. Z vsem je osem poslopij, velike kleti in vse premično orodje je jelo po ceni na prodaj. Površina 61 oralov; cena zelo ugodna. Poizve se pri gosp. Leopold-u Barta, lastnik firme Leopold Blau, Maribor, Gosposke ul. 5. 407
Lepo poeettre, v lepi legi, 10 minnt od St. Pavla, četrt nre od tovarne, hiša in gospodarsko poslopje novo postavljeno, 5 oralov njiv in travnikov, kakor tndi par minut oddaljena norozidana hiša s sadonoenikom, se proda skupne ali na drobno ! Vse je v najboljšem stanju in tudi pripravno za gostilno ali drugi obrt. Popraša se pri Ferdinandu Vedeniku v Št. Lovrencu pri Št. Pavin pri Preboldu h. št. 1.	258
Učenca z lepim vedenjem, ki je dopolnil 14. leto, sprejme Iva» Grizold sobni slikar v Studencih pri Mariboru. DeuMerjera ulka
štev. 31.	40«
Posestvo v Rošpahn obstoječe iz vinograda, njive, sadonosnika in gozda, poslopja, ene sobe i» kuhinje, hlev za krave, dva hleva za svinje, prodam za 5060 K. i Vpraša se Humboldgasse 6, v ! Mariboru.	4091,
Mladenka, vešča slovenskega in nemškega jezika v govoru in p;--savi, ki zna šivati na stroj in. razume tndi druga ročna dela, išče kake primerne službe do 15. junija. Naslov pove upravništvo „Slov. Gospodarja".	4Ö1
Proda se preša (karnica). precej velika in prav močna za 120 gW. Franc 'Frobentar, Bresteniica 126. p. Maribor.	448
Ceno in pošteno! 3 pari čevljev K 5-—. Radi nakupa velikanske množine črevljev, se bo samo kratek čas prodajalo 1 par moških par ženskih in 1 par čevljev za deklice, z močnimi z žreblji nabitimi podplati, jako finim usnje-vim obšivom, lične najnovejše oblike. Velikost po cm ali štev. Vsi tri pari K 5'—. Pošlje so po'poštnem povzetju. Lahko se menja ali pa vrne denar. H. Wachtel, Krakov 39.	44 i
Za kmečka dela se iščeta hlapec in dekla v neko župnišče. Plača po dogovoru. Naslov v upravništvn „Slov. Oospodajja".	442
Kovača, ki zna konje kovati ito> učenca sprejme Karol Krančan, kovaški mojster v Faalu ob kor. žel. Oba morata znati slovenski-Sprejme se tudi pomočnik, ki zna dobre sekire delati in podstavljati-461
Gumijeve trakove ali vezi,
ozke, sive in najboljše za zeleno cepljenje trsov pošilja 1 kg. po 26 K, a tudi manje,, franko po poštnem povzetju? trgovina Štef. Zinauer pri Sv. Jakobu v Slov. gor. Trgovci znaten rabat.	450
Pridnega učenca sprejme takoj g. Divjak slikar in pleskar, župnijska ul. št. 7, Maribor.	436
Trgovski učenec se takoj sprejme pri F. K. v Studenieah pri Polj-čanah.	399
Lepo kmečko posestvo % 28 orah, 4 orale obsega sečen gozd, okoli 10 oralov je lepih njiv, '/« orala tvori amerikanski nasad, ostali orali so sadonoanik z žlahtnim sadjem, vse Bkupaj ob lepi cesti */4 ure od kolodvora in trga Cmureka, se proda. Hiše so zidane, z opeko pokrite, vse v dobrem stanu. Dovolj je živine in kmečkega orodja. Vpraša se naj pri Francu Jauk, Polička vas štev. 11, p. Ja-renina, ali pa pri Andreju Strad-nerju, Süssenberg, Weitersfeld pri Cmureku (Mnreck).	410
Lepa vila s 5 stanovanji, trgovino, svinjskim in živinskim hlevom, velikim dvoriščem, 2 vrta, lepa njiva in sadonosnik se proda za 1*000 K. Izplačati Be mora 6000 K. Ñovavas št. 44, pri Mariboru. 405
Pozor, kmetice in dekleta!
V moji lekarniški praksi, katero izvršujem že čez 25 let, posrečilo iznajti najboljše sredstvo za rast las, t j.
Kapilor št. II.
Isti deluje, da postanejo lasi gosti, dolgi in odstranjujejo prhljaj Q°s-kine) na glavi. Cena (franko na vsako pošto) je: eden lončič 3 K 60 v, dva lončka 6 K. Treba, da si vsaka obitelj naroči. Prosim, da se naroči samo od mene pod naslovom: P. Jurišie, lekarnar, Pakrac Slavonija. Denar se pošlje naprqj ali s poštnim povzetjem.
Lepo posestvo 15 minut od državne ceste, pol nre od Spielfelda in Št. Uja v Slov. gor. oddaljeno 23 oralov veliko, z lepimi vinogradi, njivami, travniki, sadonos-nikom in gozdom, se proda. Naprej se plača 3500 gld. Vpraša se pri g. Kranner, stolni trg (Domplatz) 12, I. nastropje, Maribor.	369
Jaz lastnoročno podpisani Ferdinand Leskovar, bivši odgovorni urednik v Mariboru izhajajočega perijodičnega lista „Slov. Gospodarja" izjavljam stem, da obžalujem svoj® uredniško nepaznost, katero sem zakrivil s tem, da sem pustil v št. 2. Slov. Gospodarja z dne 9. januarja 1906 Članek pod poglavjem: Ljutomerski okraj: Vučja ves na Murskem polju; katerega vsebina tvori pregrešek razžaljenja na časti po § 491 K. Z., natisniti, s katerim so se čutili razžaljeni gg. Matej Kralj, Franc Lebar, Jože Slavič, Mat. Leb*r, Anton Kardinar, vsi posestniki v Vučji vasi.
Maribor, dne 19. majnika 1908.
4<*6	Ferdo Leskovar.
Franc Ksaver Kantner
pilarski mojster, Maribor, Tegetthoffova oesta štor, 26. izdeluje vsake vrste pile in stražnike iz najboljšega posebnega litega jekla za železniške delavnice, tovarne za stroje, za mehanike, klutavničaije in kovače. Tudi najboljše vrste žage za deske. Prevzame vsake vrste zrabljene pile in strežnike v popravo. — Opomni, da so njegovi izdelki le ročno delo.	_ 343
Demetrij Glumac
kotili
ID
r^t Ptuj, Poštna ulica MARIBOR, Koseragastiie kt. IS
priporoča spoštovanim kmetovalcem kotla ia najbofyše tatigetitice, pri katerih jamči u dobro in trpežno dela JPepiravlil via&e vrat« eeno In hlftr». Kap«}«« stari baker, eiak Ia aeslag po naJbotJM
Ignacij Božič
krojač
v dr. Rosinovi hiši Tegetthoff-ove ceste 16
se priporoča slavnemu občinstvu za izdelovanje vsakovrstnih oblek za gospode. Izdeluje tudi vs« obleke za fcč. duhovščino in vse uniforme za c. kr. žel. uradnike.	419
Gene so nizke. Za dobro in točno postrežbo se jamči.
Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju
(refi»lroT»na zadruga a neomejeno zame).
== O-lavni trg- šte-v. S, I- nadstropje. =====
Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo s 41/2% obrestmi. Obresti se pripišejo h kapitalu koncem vsakega leta in se obrestujejo potem enako glavnici. Rentni davek plača zadruga sama.
Hranilne knjižice se realizirajo in se te vloge obrestujejo nepretrgoma.
Posojila se dajejo le članom na vknjižbo pri posestvih proti 5% in 5V2% 411 na osebni kredit proti 6% obrestovanju. Nadalje se izposojaj« denar na zastavo vrednostnih papirjev, zlatnine, srebrnine itd. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame zadruga v svojo last proti povrnitvi gotovih izdatkov, ki pa nikdar ne presegajo zneska 8 kron.
V pisarni se sprejemajo vse tozadevne prošnje in se brezplačno in hitro rešujejo. — Uradni dan je vsak torek in petek od 8. do 12. ure do poldne in od 3. do 6. ure popoldne.__38 ^ L)
Solnčnike in dežnike, palice, taške, kovfceke, in korbe za potovanje, vozičke za otroke, priporoča
Kostič
» Celju. 175 (i)
Proda se malo posestvoTokoli 2 orala s hišo in gosp. poslopjem in vrtom in brajdami. Gostilniška obrt. Primerno za penzijonista. Od postaje Hoče •/« ure oddaljeno. Franc Cirič v Bohovi ¿0, p. Hoče. __444_
Kovaškega pomočnika in učenca sprejme takoj g. Kores Alojzij. mlinska ulica 44. Maribor. 447
Prodajalka, zmožna nemškega in slovenskega jezika, ki je že bila uslnžbena v kaki trgovini mešanega blaga, se takoj sprejme v trgovini za suho meso. Naslov: Poštni oddelek 40, Maribor.	429
|pp©sllll© SG . 1	čitajl Psi5£©r
s®*	' i.	tnofiMt Ji <;)/io„.
potom parcelacije posestvo Bežigrad, 10 min. od Celja, se-stoječe iz dobrih host, travnikov, posejanih njiv in več k j tej graščini spadajcčih večjih in mačjih arondiranih po 5 sestev s hišami, gospodarskimi poslopji, i. t. d.
Eazven tega je na prodaj poleg tvornic cinka in emaila 9 oialov stavbišč, od 200 □ klft. naprej.
O priliki kupa ima kupec položiti primerno aro a ostanek kupnine lahko plača takoj, ali od 1—15 let v polletnih obrokih, za katere sme sam določiti termin.
Banka ee vknjiži samo na od nje kupljena zemljišča.
Brez ozira na določene termine more kupec kadar hoče izplačati celi ostanek kupnega zneska, brez odpovednega roka in pristojbine.
Ustmena in pismena pojasnila daje g. J. Dolinar, v Celju vrtne nI., ah pa banka sama.
Hrvatsko slav. banka
za parcelacijo in kolonizacijo d. d. 422	v Zagrebu.
Milan Hočevar-Celje
Glavni trg štev. 10.
ffiBMUt.SUOo,,
Priporoča popolnoma sveža in kaljiva deteljna, travina, rnnkelnova, svinske salate, korenjevega in vrtna semena. -^i-iZ-^-TŽ- Rafija za ve sanje trte, galico, žveplo, bartelovo klajno apno, kakor 180 tudi vse vrste cerkvenih sveč, kadilo, oljčno olje m vse drugo v mojo stroko spadajoče blago.
Jamčim za dobro in ceno postrežbo.
POSESTVO,
ki mer' 22 oralov, z zidanim poslopjem, hrami in hlevi, 8 oralov gozda, 3 orali njive in sadnega drevja, 9 oralov travnika, se po ceni proda.
Drugo posestvo s 14 orali, lepi hrami, 3 orali gozda, 4 orali travnika, 3 orali njive, 2 vinograda in sadnega drevja.
Jedno posestvo s 35 orali, 24 oralov travnika, 8 oralov njive, 4 orali gozda in 12 glav goveje živine. Vse se proda zelo po ceni.
Vpraša naj se pri g. Viljemu Suppancu, Bankalari- j gasse 4, Maribor.	414 •
Ta je napravljena iz najboljših gorskih zelišč — ter se izvrstno in z najboljšim uspehom vporablja proti zastarelemu kašlju — bolih v prsih, — prehlajenju v grlu, hri-pavosti, težkemu dihanju, astmi — pljučnemu kataru, suhemu kašlju, tuberkulozi i. t. d. i. t. d.
Delovanje taborno, vspeh siguren. Cene. je franko na vsako poŠto za 2 steklenici 3 K 40 vin., 4 steklenice 5 K 80 vin. po povzetju ali 5e se pošlje denar naprej. — Manj kot 2 steklenici je ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od:
P. Ju^Išiča,
666	lekarnarja v Pfckrtcu št. 201. (Slavonija.)
Wm sedanji ran!
se celemu Slov. Bistriškemu okraju priporoča, da naj kupi vsak: galico, brizgalnico, pat. Ing na mesto apna za škropljenje vinogradov, gumi trake, cevi, pipe i. t. d. Najbolj jamčene kose, srpe bruse in vile. Dolgo železo, žage na vodno moč, domačo pijačo, Bartelnov prašek za živino in svinje vsake vrste, železnino i. t. d. pri
A. Finiipr-j«
425	pri farni cerkvi v Slov. Bistrici.
t¥MM šBm
Zahval
Pozor!
Pozor I
Slamnikarska zadru
v Mengšu, Kranjsko
priporoča svojo bogato zalogo moških, ženskih in otroških slamnikov. Naročite čim preje, da se more naročilo pravočasno izvršiti. Narodno podjetje I Solidna postrežba!
Ilustrirani ceniki franko in zastonj. Vsakemu se na željo pošljejo vzorci slamnikov na ogled, ako se to želi. Išče BO zastopnik za Štajersko. Slovenci! Poslužujte se edine slovenske zadrugo za slamnike!
Svoji k svojim!
228
Svoji k svojim!
Karol Sinkovic,
ključavničar in izdelovat*!« motorjev in strojev
»iMTfftor,	«*««•» ».
Kar ¡(josuja hencia »tniuo liniji. 30 n»jbolj41 z» industrijo ls pofrj» riototTo
Cllmase Bohsel-motorji
td katmh stane ena konjak» moi aa eno uro 1'/. do 2«/, rlnarj«. TI motorji se lahko ogledajo t teku pri mem.
Karol Sinkovtč,
7g	SMtopolk OLUnu« Boluel-motor}*».
Krščanska dolžnost nam veleva, da se prisrčno zahvalimo za vse izraze iskrenega sočutja, ki smo jih ustmeno ali pismeno sprejeli ob prezgodnji smrti ljubega soproga, ozir. očeta
g» Jožefa Hohnjec.
Iskrena hvala vsem tistim, ki so v Gospodu umrlemu v tako obilnem številu dali častno spremstvo k zadnjemu počitku, posebno domačima čč. gg. duhovnikoma, č. g. dr. Homotariču iz Tnhlja, šolskemu vodstvu in celemu učiteljskemu osebju. po?ard hrambi in osobito tudi udeležencem iz sosednih župnij. Za to delo usmiljenja kličemo: Bog plati! Blagega pokojnika pa priporočamo pobožni molitvi.
Žalujoč! ostali.
413

Zahvala.
Žalosti potrti vsled prerane smrti preblagega soproga, oziroma brata in svaka
Ignaca Pokorna,
c. kr. prof. VII. č. r.
izrekamo prisrčno zahvalo vsem, ki so spremili rajnkega k zadnjemu počitku, zlasti prečastiti duhovščini, slavnemu ravnateljstvu in profesorskemu zboru Mariborske gimnazije za korporativno vde-ležbo celega zavoda in za darovane krasne vence, slavnemu učiteljskemu zboru moškega učiteljišča, dijakom za ginljivo žalostinko, gosp. profesorjema dr. Poljancu in Zahlbruckneiju kot odposlancema v Ljubljano, slov. profesorskemu društvu v Ljubljani itd.
Maribor, 25. maja 1908. 454 ' Ivana Pokom in sorodniki.
Kmetska posestva
na Štajerskem.
1.	73 oralov z velikim stanoviščem in hlevom (10 glav živine) 13 oralov ja njiv in travnikov, gozda črnega lesa je 60 oralov; cena 28.000 K. To posestvo leži v konjiškem okraju, na pohorski planini.
2.	146 oralov; 25 oralov travnikov in njiv, drugo je gozd (šuma) črnega lesa. Stanovišče in hlevi v dobrem stanu. 2 žagi, jedna s cirkulaijem; cena 80.000 K. To posestvo leži v ribniškem okraju pri Mariboru, 2 uri od južne železnice, na pohorski planini.
3.	112 oralov samega črnega lesa; 80.000 K na pohorski planini pri Maribora, 3 ure od južne železnice.
4.	59 oralov, katerih odpade na travnike 13 oralov, vinograda 3 orali, njiv 4 orali, velika novozidana hiša in hlevi, 1 uro od Poličan, na južni železnici; cena 40.000 K. Tudi so tukaj druga večja posestva pa tudi vinogradi na prodaj (novonapravljeni).
Popraša se pismeno na: „Posestvaprodajalec" Poštni predal 63, (Postfach) 63, 452 ^	Celje.	_
ri
nc Divjak.
slikar in pleskar v fflariboru,
župnijska ulica št. 7. se priporoča č. duhovščini in slavnemu očinstvu v izvrševanje najfinejšega in prostejšega slikarstva in pleskarstva po zadovoljni ceni.	365
ŠTEFAN KAUFMANN
trgovina z železnino v
A0O11. JL,
priporoča svoje g H
in
srpe
izvrstne kakovosti, kakor tudi vse vrste bruse in železnino po najnižji ceni.
386
■	zajamčeno pristno vino ¡e iz
■	ormoškega okraja, raznih let-	n 5	nikov, ima veliko množino	J m	po nizkih cenah na prodaj	si
Kletar, društvo v Ormožu.
Karol Kocijančič
kamnoseški mojster
MARIBOR, samo SchilleFstrasse 25.
izdeluje altarje, prižnice, podobe in vsa črugs stav-binska dela iz kamna, žrii, spomenike itd.
galoga Ugotovljenih nagrobnih spo-«e	menfkov.
1
__ Vsi marmornati oltarji v baziliki v
Maribora so moje delo.
Peronospora-brizgalnice,
najboljših sestavov po najnižjih cenah, kakor todi najbe Ijfie Mi 1 a tilnice, na roko in gepelj, ter vse po 1-jedeljske stroje, nadalje tra-verr ~ železniške šinje, cemen .rešno lepenko, železne in svinčene vodovodne cevi. sesalke itd. — dobite
pri narodni tvrdki
445
„Trgovina z železnino" „Merkur"
P. Majdič, Celje.
če hočete dobro in po nizki ceni kupiti, da si ogledate mojo veliko zalogo, belo pisano in drugo platno, mtr 16, 18, 20, 24 in 28 kr. Drnki in
Sedaj je priložnost,
M^HHMHMnnBBmmii ..................... ............ ■mamin r^^m^m cajgjza ženske obleke mtr 20,
24, 28 in 30 kr. Sateni novomodni, po 30 in 40 krajcarjev meter. Cepiji v veliki izbiri. Volne za ženske obleke v vseh barvah m po 40, 60 in 70 kr. Svilneni robci najnovejši po 90 kr. gld. 1, 1'20, 160, 2 itd. Perkalnati robci po 22 in 30 kr. Cajgi za moške obleke po 50, 60, 70 itd. Štofi za moške obleke v veliki izbiri po gld. 120, 140, 1-80 itd. Srajce za delavnik in praznike po 60, 70, 80, 1—, l-20 itd. Najnovejša izbira kravat, ovratnikov, žepnih robcev, dežnikov in predpasnikov. Cvilih beli in pisani za blazine _ in žimnice (motrace). Gotove obleko za fante. Ker prodajam vse po nizki brezkonkurenčni ceni, pričakujem mnogobrojnega obiska ter se bilježim z velespoštovanjem M. E. ŠEPEC, Grajski trg. št. 2.
POZOR:
Edina narodna^ trgovina s mannfaktur. in
špecerijskim blagom
L. Kuharic,
Ornoš
priporoča cenj. občinstvi sveje veliko, novo zalogo. Cene nizka, posiraž. točna.
Kdor hoče dobro kupiti, mora v narodno trgovino prid.
ZA SOLO!
kupujte tabljice, kamenčke, zvezke, svinčnike, peresa, peresnike itd. v narodni trgovini : : : VILKO WEIXL, Maribor, Gosposka ulica 33.
Veliha zaloga raznega papirja, zavitkov in zapisnih knjig po najnižji ceni.
v veliki zalogi, kakor tndi matrace, divani, otročje postelje ter ogledala po najnižji ceni.
Frane Pleteriek, Maribor
Koroška cesta št. 10.
Svoji k svoj i m t
Trgovina z manuiakturnim, modnim in drobnim blagom
No«« trgovina | Feliks Rop : Maribor
Fr. Bureš,
urar, očalar in zlatar
¥ Mariboru
TegetMoca cesta 33,
priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnih zlatih, srebrnih in niklastih ur, očal, dalnogledov, raznovrstne zlatnine in sre-brnine po najnižjih cenah. Garancija več let.
Vsi popravki se toino in :: hitro izvršijo. ::
„CROATIA"
edina hrvaška zavarovalnica, osnovana od občine svobodnega ln kr. glav, mesta Zagreba
¡CROATIA', osnovana na temelju vzajemnosti, sprejema v zavarovanje proti požaru in vpepelitvi po blisku nepremičnine vsake vrste: hiše, gospodarska poslopja, tvornice, mline itd. ter premičnine, kakor : hišno opravo, gospodarsko orodje, opremo, stroje, blago, žito, blago v trgovinah itd. po jako ugodnih pogojih in nizkih ctnah.
Tsa pojasnila daje: Podružnica ,CR0ATIA' v :Trstn, Corno št. 1.
Grajski trg šf, 5
priporoča svoje veliko zalogo soknensga in volnenega blaga za moške in ženske obleke, kakor tndi prav dobro platno za vsakovrstne perilo. — Oprave za ženitve, garniture, preproge in odeje v največji izbiri po najnižji ceni.
Zgotovljeno
je prezidavanje trgovske hiše R. Stermecki v Celju, katera je sedaj popolnoma na novo urejena. Velikanska zaloga, katera se je sedaj še z novodošlim blagom dopolnila, se bode zanaprej po čudovito nizkih cenah prodajala. Nikdo toraj ne zamudi ob prihodu v Celje si trgovino ali saj izložbe ogledati, da se vsaki sam prepriča o velikanski izbiri in čudovito nizkih cenah.
Vzorci proti vrnitvi na vse strani zastonj.
Narodna gostilna
= Pri pošti =
flUrlbor, Tegethofova cesta 49
priporoča vedno sveže pivo, izvrstna domača vina ter mrzle in tople jedi.
Mar. Beden.
kupujemo- pri
JOŽEFU ULAGA T MARIBORU,
Tegethofova cesta štev. 21.
«m
ker se tam dobi najboljše blago po najnižji ceni in
sicer za spomlad velika izbir za možka in ženska obleke, najlepše svilnate robce, predpasnike, žensko in možko perilo, vsakovrstne preproge, vse najboljše vrsta. :: :: ::
Tovarna za glinske izdelke
--v Rač ju ======
izdeluje s parnimi stroji iz najboljše, večkrat premlete gline priznane najboljše izdelke, kakor: patentovano zarezno in vsakovrstno drugo strešno opeko, opeko za zid, za oboke, dimnike, rekontra - opeke, plošče za tlak, lončene cevi itd. po najnižji ceni.
Zaloga tndi v Mariboru, Cesarska cesta, pri kamenarju A. &laser-|u.
Stane ena
Kapljice za želodčni krč
steklenica 50 vinarjev. Žganje proti trganju s Prav dobro mazilo pri prehlajenju v zglobih in udih. Cena 1 K.
F. Prull s mestna lekarna pri e. kr. orlu
l&aribor, Glavni trg štev. 15.
!! Glavna zaloga BARTHELNOVEGA apna za poklajo !! Razne vrste travnega, deteljnega, gozdnega in vrtnarskega semena
priporoča
Berdajs
Maribor f
Sofijin trg B
1 SVOJI K SVOJIMI
R. Salmič,«
N&radni dom.
NaiviCj! Ia na|-cenejil eksport. ar — srebralM, zlatnim in eptii-nih predmetov. : Naročit« najnovejši ceilk brezplačno.
□»v2 Za spomlad!
Manufakturna trgovina
RUDOLF |1*VELKA V PTUJU
priporoča slavnemu občinstvu svojo veliko in novo zalogo raznovrstnega volnenega ter perilnega blaga za ženske, kakor tudi najnovejše štofe za moške obleke po primemo
nizkih cenah. — Postrežba točna In strogo solidna I
T\ 1	I Gotova sreča vsem posestnikom
l)n inin I živali je Palma, ki obvaruje bo-I H 11 E lil leznij in ozdravi vsakovrstno per-X UILUU l nato ¡¡j štirinogato žival — bolno n na prebavilih, krvi ozir. živcih in je bolezen : drislja, nahod, vnetje, prisad, davica (difterija), revma, protin, krč ozir. bož-jast. Ob Palma se živali naglo pitajo. Zdravim 6—8 krat ceneje nego bolnim! 1 K pošt. znamk (nakazano 6 v večI) prinese pošt. prosto Palma z navodilom. Spod 4 E naroč. ni povzetja! I. E. WEIXL, žival, živila, Maribor, Zofij in (senenski) trg štev. 8. 229


Z* 10 ozir. 20 K denarja, IS ozir. iS K Palm»; trgovcem H poseben zaslužek is barreno slikane lepaka.
Franjo HuPMssf
cerkveni in sobni slikar, Maribor, Kasinogasae štev. 2
naznanja da se je preselil iz Gornje Radgone v Maribor
ter se veleč, duhovščini in p. n. občinstvu priporoča za slikanje cerkev v vsaki tehniki, altarnih slik in križevih potov kakor vse v slikarsko in pleskarsko stroko spadajoča dela, od priproste do najfinejše izpeljave. Bralnim društvom se posebno priporoča za slikanje odrov.	404
¡¡II iii S^ w ^ 1 si ■
Dne 15. maja t. 1. uničil mi je požar moja poslopja v Bukovcih, ki so bila zavarovana pri „Vzajemni zavarovalnici proti požarnim škodam in poškodbi cerkvenih zvonov v Ljubljani*. Škoda cenila se je takoj po odposlancu omenjene zavarovalnice in tudi takoj v mojo popolno za-dovoljnost izplačala, vsled česar to edino slovensko zavarovalnico vsakemu, ki ima kaj zavarovati, najtopleje priporočam.	'	433
Bukovci, dne 23. maja 1908. Jaiiez EniCrŠiČ.
ozor!
Najbolj krepki in trpežni klobuki vsake vrste sa dobijo pri Vitanjskem klobučarju	2$S
F» Jankovlc-u«
Spodnještajerska ljudska posojilnica v Maribora,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Grajski trg št. 2 v hiši gostilne pri črnem orlu (Schwarzen Adler).
Hranilne vloge
se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadne po 4%, proti 3 mesečni odpovedi po 4,/a-Obresti se pripišnjejo k kapitalu 1. januarja in 1. julija vsakega leta. Rentni davek plača posojilnica sama.
posojila se dajejo
le članom in sicer: na vknjižbo proti pupilarni varnosti po 43/4%i na vknjižbo sploh po 5%, na vknjižbo in posestvo po ^/^¡o in na osebni kredit po 6%- Nadalje izposojuje ua zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v Svojo laet preti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
Uradne ure
so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. dopoldne in vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, i zvzemši praznike. — V uradnih urah se sprejema in izplačuje denar.
pojasnila se dajejo
vsak delavnik od 8.—12. dopoldne in od 2.—o. popoldne.
Iidajatelj in založnik : Katoliško tiskovno društvo.
Odgovorni urednik : Fran Rakovtö,
Tisk tiskarne sv. Orila v Maribora