Ste*. 13
(Posamezna številka 8 vinarjev.)
V Trste, '» nedeljo 19. fanuarla 191«
letnik XLIII
fehaja vsak dan. tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj.
Uredništvo; Ulic* Sv. Frančiška AMškega Št. 50 L nadstf. *- Vrt nal se pobijajo uredniitvu lista. Nefranklrana pismu « ne sprejemajo ln rokopisi se ne vračajo, fedajateij in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsordf lista .Edinost*. — Tisk tiskarne .Edinosti*, vpisane zadruge i Omejenim pcrottv*^ v Trata, ulica Sv. FranciSk« Agiikega St. 3& Telefon uiedniitva in uprave itev. 11-67.
a«roCnlna mala: Za edo leto.......K 31-20
: P®^ leta •	f 15*60
3« trt mesece................7M
la nedeljska Iidaje m celo Id*.......«0
Si pol leta.......................( Ml
Posamezne Številke .Edinosti* te prodajajo po S vinarjev zastarele Številke po 10 vinarjev
Oglasi se raSunajo na milimetre v Slrokostt ene kolone Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov . ... mm po 10 vin-Osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila. ©glasi denarnih zavodov ........	mm o© »o vi
Oglasi v tekstu lista do pet vrst ....... K 20 —
vsaka nadaljna vrsta	al —
MaU oglasi po 6 vinarje beseda, najmanj pa 60 vinarjev.
Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti'. Naročnina in reklamacije se poSiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi „Edinosti" — Plača in toJi se v Trstu
Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. FnnCKfet AsiSkega <t. 30. — FoStnohraniinični račun 51. 8*1.652
Zvezna ormodno poročilo.
AVSTRIJSKO.
DUNAJ, 12. (Kor.) Uradno se razglaša: 12. januarja 1918.
Vzhodno bojišče. — Premirje.
Italijansko bojišče. — Položaj le neizprememc u.
Načelnik generalnega štaba.
NEMS KO.
BEROLIN, 12. (Kor.) Veliki glavni stan, 12. januarja 1915.
Zapadno bojišče. — Bojno delovanje je bilo omejeno na topovske In mino vike boje na raznih točkah fronte.
Vzhodno boiišče. — Nič novega.
Na macedcaski in italijanski fronti je položaj neizpi emenšen.
Prvi generalni kvarčirinojster i>I. Ludendorff.
BOLGARSKO.
SOFIJA, II. (Kor.) Generalni štab poroča: Maccifotiska frmita: V gonji £o!!ui Skumbija pregnali z ognjeni več sovražnih oddelkov, ki ?o se poizkušali pri-tUžnti našim postojan K? m. V f'olenu Č<sr-nc kratki topovski sunki. Pri Makovu snr> edbili napad francoskega poizvedovalnega oddelka. Jugozapadih> Doiraaa povečane topovsko delovanje. Pd Dolnjem Porcju s;no v boju iz bližine pregnali ne?:j angleški pe'iottii oćđclefc. Neko sovražno letalo je vrglo štiri bombe na Demir liisar: crva prebivalca sta bila j ubita.
Ogrska zbornica.
BUDIMPEŠTA, 12. (Kor.) Poslanska
zbornica se sestane dne 16. t. m. k seji.
Predsednik zveze španskih delodajalcev umorjen.
MADRID, 10. (Kor.) Po »poročilih listov
je bil predsednik zveze špansdah delodajalcev za kovinarstvo in mehaniko, Jose Barret, v Barceloni umorjen. Zločinci so u bezali.
Eksplozija.
TEM ES VAR, II. (Kor.) V Anabanyi se
ie dogodila vsled siabo defujjoče varnostne svetiljke di'-plozija. Ob času nesreč je bilo zaposlenih 200 delavcev. Dosedaj je bilo najdenih 12 mrtvih Jn 35 težko ranjenih.
Poljaki mi cesarjem Mmom.
One 8. januarja 1918. so se predstavili v Bendinu česanju Viljemu č*ani regent-skega sveta kraljestva Bonskega, ministrski predsednik Kuahanzew$>ky in drugi gospodie deputacije ob narvzočnosti nemškega državnega kancelarija m inadome-stii)o-5e»ga državnega tajnika »urada za vna-rje stvari. Poljsko depitac'jo je sprovel pred monarha najviši dvorski on hišni mansai. Navedli imo te vnat^e podrofo-nosti. da vkiijo čiitaietji, da je bS Sprejem '•oljske deputacije prirelen naOsIovesneje i v visotko oficijelni obI:k-, kar bi ka- j države
Hirova oslanja z Sušijo.
DUNAJ, (Kar.) Iz Bresta Litovskega se poroča z dne II. t. m.: V smislu sklepa včerajšnje plenu me seje so se sestala od-. poslanstva dclegacij Avstro - Ogrske, Nemčije in Rusije h konferenci. Pri tem je bilo d ogovori en o, da naj se sestavi cd ruske delegacije dne 27. decembra p. I. predlagana komisija za razpravljanje di-plomatičnih in teritorijalnih vprašanj in da naj se vrše sporedno s posvetovanj* te komfs!$c predpo^vetovanja strokovnjake-. "csamcziKii delegacij gicie ureditve gospodarskih in pravnih vprašanj. Dogovorjeno je bilo dalje, da naj prične prvo fmenovana komisija svoja posvetovanja dne 11. t. m. ob 10 dopoldne. Z avsiro-ogrske in nemške strani so b;li octooslani v komisHo po en političen in vojaški pri-sednik in po dva tajnika. Ruska delegacija •si je pridržala sklep glede števila članov, ki i?aj se odpošljejo v delegacijo. Ta komisija se je kostituirala danes ob 10 dopoldne in pričela svoja posvetovanja, ki so b la < b eni popoldne prekinjena iai so se ob 126 zvečer zopet nadalje\ ala.
Nova republika.
.PETROGRAD, 12. (Kor.) Pe&roerajska
fcrzdjavna agencija iavija iz Rostova, da se bo te d.:il. preglasila neodvisnost repu-fel'/lre donsikega ozenrlia. V (kabineftu bo maibrze Kaledin sprevzel predsedstvo in (fvc*ik> ininistntitvo, Seier jusrico. Lagekev (naujiio in Paramlfnov -trgovsko ministrstvo.
, POLJSKI REGENTSKi SVET NA DUNAJU.
DUNAJ. 12. (Kor.) Danes opoldne se je vršil pri Njmi Veličanstvih v Laksenburgu deieiflier, Ii kateremu so bils povabljeni: poljski regenlski svetovalci nadškof Ka-kovčki, pi. Ostrowski in knez Lubomir-ski, poljski m in istrski predsednik pl. Ku-charzewski, prelat Ghtnelnioki, knez Rad-zivi-f, poročevalec v ministrskem predsed-niištvu Ckolowiec, poročevalec v civilnem kabinetu grof Tarnov. ski, stotnik Drev-novski, grof Rt>slvorovski in ritmojster pl. Gorka, dalje dodeljena čalsitna služba in dvorni Sarže.
Afera čorpedovke št. U.
DUNAJ, 12. (Kor.) Na vprašanje posl. Wedre g-lede torpedovke št. 11 je deželno-brambiiL minister na podlagi podatkov vojnega ministrstrva in mornariškega oddelka odgovoril, da so sodno poizvedovalno posicpange ni moglo najti dosedaj nobenega eporišča, ki' bi dopuščalo za-itesljivo sklepanje o dogodkih dne 5. no-v ci ubra i'H7 na krovu toi pedovke št. 11. Vsied tega se sedai ni mot; >če izrailati o vprašanju krivde. Sodno postopanje se nadaljuje. Jasnost o do^oKaku 5. novembra 1917 pa bo mogoče dobiti šele tedaj, ko bo mogoče zasliisati os-ebc, ki so imeno-vaacga dne pripadale posadki tonnedovke št. li.
fCapitii?»ciJa črnogorskega generala Vesoviča.
DUNAJ, II. (Kor.) Itz vchiega paroče-va'jskciga s/^na se javlja: Bivši črnogorski vojni minister Rndimir Vesovič se je s svojimi prisnaši, med katerimi se nahaja bivši črnogorski juslični minister Miloslav Jgajčevič, javil okrajnem poveljstvu v indrijevici hi fpoložiJ tamkaj orožje. Vsi imenovani brdo, ker so se v pravem roku javili pri c. Vi kr. oblastih, deležni povodom Najvišjega rojstnega dne izdanega DomilcGčenia.
zato namen, da se čim oči'Dneće vidi merrtfenost sprejema.
Knez Lnboniiriiiki ie natilovll na cesarja govor, v katerm je pr^. dajrjal najgloblje spc'štovćtoe do osebe cesarjeve in hva-lefBost PoljeJcov na činih, ki naj dado nji-'io\T, domovini d'rža^.Tn ž'fvljenge v ofbliiki i!?i Ovisne »rc^sike monarhi'je. Izražaji ge n?jJo, da se z ar-n čet o delo zgodovinske pr^tiV-jčnesti slavno dovrši. Po^ff.ci da so uver^en!, da bodo <po -zajgetovitvi pravic, pripstiafočtti po^tstki državi, Prvaki mogli i skii. no dedovati z nemekim narodom za v-elfee cilje, ki zaijamči'jo bJagingo človeštva in bodoči mar. Uverjani so, da bo cesar voditelj nemškega naroda na ipoti, ki mai dovede do mirnega !n Mago^iosnega delovanija vseh narodov. V vzvišeni o-sebi cesarjevi vidijo '"ii pozdravilajo pnvo-bor? eija rn zaščitnika tistih načel, ki obvladujejo svet in k| nas vsem slojem človeških plemenskih skupnosti prineso sreče In blag:o^ova!
V svojem odgovoru je cesar izražaj radost na tean, da more v svojem glarvnem Lri rezkieiiičnein mestu pazd ravitii ipclcili-caiiio zasiloptiuvo poljske države. V zadoščen r>e tnu je, ko čuje, da hočejo Poijaiki sfcmpno z nenvšico državo in avrstro-ogr-skn nretnarhijo zaisledoviati crlit, ki zajam-čifo Magrn?o človeštva in mirno skupno cie!i-vanje narodov! V dobi trideset let svoge«ga vfladanaa je bH v^dno zaščitnik teh načel. Zaključil je z žoljo, da bi bifo Poljakem dano, da v uspešnem delu dado potiski državrj ipcdlage, ki bodo jć»mčile nje mirni nadaUr.il razvoj kot elementa reda, napredka šn kjuslture.
Lepe, vTzvršeaie, plemenite besede so bile izrečene na tem sprejemu BcMakov pred cesarjem Viljemom dne 8. jaguarja 1918. Označeni so biti crl(ji, tpo katerih streme vsi nagbolji duhovi v človeštvu. In vendar: če {pritegnemo te leipe izjave ped kritično oko. si^i na (jezik niarsfcaik prigovor. Pred vsem stooi dejstvo, da poljska, deputacija ni imela maaidata, da govori v imenu pol|sJ»'esa naroda. Govorila so le predista\^te!j'i pcUjslke dirzave, ki tse ima — šele tiisilivariii. Govorili so le za-sbcipnirfo dosedaaije rirske Pevske, Kon-gresov<ke. Čuti ipa bi trebalo n. pr. tudi posKiacujiSke Poljake, da bi dozJiiali iz miho-v"'h ust. ie-li numerovatia ured?>a odjco-varja tudi njihovim žeUant, njihovlui si« entilenjeni, njihovemu čiststvovanlu polj ske duše?! in' posebne važnosti bi bilo, če bi čuli iz fpoznai:jck3i ust potrdilo, da ie bi4a ftudii. pred 8. januarjem leta 1918., vd9 čas iri-desetletnega vladanaa cesarja Viiljeima nemška državma politika na-Taam Pol^jakođti sros zaščimica vtzvršenili uacel, ki jih je dne 8. januarja t. I. slavil uernš-V' cesar: načel, ki naj oanogočuiejo ifiinio življenje rned nemškjm ki poližiikim narodom. Kajti: 'Ie zadovoljivo poraja mir, le zadovoljni narodi morejo mLtno skupno delovati za velike c.'iBjc! Je4i bila nemška državna politika; najpram lastnim Poljakom v dobi zadnjih trideset let res ta&a, da ne bi bili imeK ti poslednji vzroka za nezadovoljstvo — m sicer za naf-hu5še nezL*jdcvoJistvo?! Ali se ni poljski iezik popolnoma rzkltjučad iz vseh šol — tudii 'l^udskiJi, najnižih? Ali iti bil ta jezifc do zadnjih Časov jzkd)uče» cek> tudi od versfkei^a pouika? Še več: aJi miso b:Ie proganjane celo osebe, -ka so privatno, na zasebnih domovih, potrčevalle v poljskem jeziku ? Je4i res ali m res, da ni bila <po-znanjisklm Poijalkom dovoljena raba svojega inaternega (jezika cek) na lastnih javnih zborovanjih m posvetovainjih ?! Ali so bila res lažnjrva vsa iporočrjla, Jci so pripovedovala, da so se Poljaikom 'kratile tudi na>prknitKmeje, načetementarmeje pravice?! iziktjučeno. Sajj so vse to iporočaJi tudi neartSki Usti! Pa tista nemška državna
ška država žrtvovala miliaone m milijone letno v namen, da bil poljska zemljiška ■posest prehajala v nemške roke, da bi (Poljaci žive^j pregnala z rodne gffiude?!
Mora-li taka državna politika ustvarjati zadovoliistjvo med narodom, proti kateremu je naperjena? A kako si more tkdo po takem nezadovoljstvu predstavljati mirno skupno dedovanje med naredi, o Katerem 3 tako lepo govoril cesar Vftjelm: ob razmerju, leo se ena stiran čuti zatirano, pregangasio, !ker se jej odreka vsako pravo, vsaka svoboda, ko se čuti ogroženo v svošean nadjjonaAnfcm obstanlku?!
\\j>e to so dejstiva, ki kaj neprijetno di-sionlrago od vavišetnii! besed, ki 90 fih govorili na spredemn PoiiaiKov v Bero-linu.
Pa še nekaj — nrodnev^al AH nI »poljsko Mprašamje metfoarodno vprašaitfe? Ađi ne
ix*sega tja čreiz na »polje mednarodne ro-1 like? Mmajo^li pri raševacio« poljstkega problema besedo tudi dmuige države? V prvi vrsti Rusija glede ustasnovitve samostojnega pevskega 'kraljestva iz. same — Kcrisresovike. 2e dosedanja mirovna ro-gaiasma v Brest-Lrtovs&ein ne dopuščajo nobenega dvoma v tem pogledu. Ustanovitev poljske dnžarve ni stvar, kfe bi jo mogli rešiti med sobo« Je Poldaki in nemška država. Sedala nusika vi ada zarfiterv a. naj usodo ipofekega naroda — in s tem je v najteeneji taveizi ćudi ustano\4jange podjske dofočijo Pohjak??: sami z refe-
rendumom, plebiscitom, povsem svobodnim in neovisnim glaisovanjn — (kakor ze zrvene zirazi za tak črn — torej na prin-c\ u samodaločbe. Pri tem pa naglasa ruska vlada, da se ta)kr> čisto glasove nje more vrš&ti šeilepo fef>ra?rrjenju zasedenih porjiriksh pcikrajšn! Potemtakem spada rešitev pol'jskega vprašanja v kon^ leks meidnarodnah pToi?Iensov! V Beroiiaiu pa so govorili o pevski držaji, kakor se za-vzemlge zanjo Neme:ja, kot o dovršenem činu, o pravdi, v kateni je že izrečena kor.čmoveb'a<vna razsodba.
mislih, ki so nam Cehom skoqme, od katerih so bile prežete vse raaprave o uredbi naših političnih razmer v vseh strankah, jti to ta»ko, kakor bi vam >ih označil vsakdo izmed naših Hudi, ki rmsliio politično. Te misli, mislim, ne veljajo samo za nas Čehe, marveč tudi za vsak zatirani narod v današnji svetovni situaciji.
Voona je, naravno, v vseh državaih <hi 1 pri vseh narodih izzvala mir v notranjosti. »Burgfrieden« pravijo Nemci, »7regna dei«, *pax dei« so govorci v srednjem veku. Notrarnji mir pa ne zadošča za zatirane narode. Mora se pojaoti in potencirati do — dela, do delavnostih, do ustvarjajoče moči. V norimainrh časih so se vse naše sile izčrp&ale v ipolit?«čni otrambi protlii 'tlačenju od strani naših s^vraižaii-ka\r. V dobi velikega oren-rata, ko so tudi tiste sMe same zapletene v svetovni vrtinec, je prva dolžnost nas maJHi, da se konsolidiramo na znotraj v eno močno rezultanto (organiizacifo) in da izvedemo za vsako ceno splošno disciplino.
Imperativ tega velikega časa se glasi za nais pred vsem: da delamo med namO samimi, da se učvnstrmo na znotraj m da naperimo vse sile v smeri proti pritisku!
Narod rima prav, ko ravno tega priča-kuge od svojih politipnih voditeljev, ki tudi naš narod ne samo da je pričakoval tega, marveč *e tudi glasno zahtevali to. Še nam ie v živem spominu odziv, kiii ga je v vsem četlko-siovaskem narodu izzval proglas če&kih knjčže\nnikov, bresz raiziike strank' in. političnega mfišijenija. za osvoboditev naroda in za samostalnost čeSke države.
_ To so redki in veliki noiavi v zgodovini vseh narodov, a v današnjem času nttso osamljeni. Tako so ravno letos, s«!ično kot pri nas, vsi kulturni flamdki delavci nastopili v obramibo svetega naroda m svoje belgčiske domovine.
(Konec jutri.)
„Edinosti" — mesto odgovora poltnes« ravnatelja Kamlerlc.
Poštni uradnik sem in vzljubil sem našega ravnate&a, dvornega svetnika dra. Kamlerja, kakor vsi drugri uradniki, pak mu hočem s temi par črticami pri-štediti trud, ^ki bi- ®a stal odgovor na vprašanje in pritožbe, ki mu jih stavlija »Edrnost^ v »zadnjem čaisu. Vem, da se je ipo četrtem \tprajšaarju, ki mu je je »Edinost« odkrito poslala, tožilko iuteresiral za stvar, da jc dal vse skupaj prevesti. Vfr se boste morda čud i M, da mora g. ravnatelj dajati to šele prevajati, da-isi je poštni ravnateM treh pokrajin, v katerih tvorijo Sloveaici % prebivalstva. AS. če vam pravim, da ima naše postno ravnateljstvo sedem oddelkov in da v nobenem teh oddelkov ne zna šef slorvandki — picstem boste tudi sami razumeli, da ne treba tega »nati tudi pofit-
0 Koncentraciji narodne nem.
Dne 16. m. m. ie zborovad v Pragi zbor zatrpnfikov če§ke napredne stranke ter je sklenil, da se stranka razpusti, da svojo kratko, a sijajjmo tradicijo in morda še si-jajnejo bodočnost, žrtvuje koocetraciji narodne moči.
Oairom na ta sidep stranke je imel dopisnik »Glasa Sfcovenaca, Hrvata i Srba« razgovor s predsednikom st.a?:ke irom. Premysk>m Samaiom.
»Vprašujete me, gospod redalktor, kaj je navedlo -Češfco napredno stranko*-, da žntvuje novi edinstveni stranki svojo ek-zrstenco? Ne bom vam razlagal svojega osebnega mnenja. Po celli vrsffii zaupnih posvetovanj tn sestankov so nagi zaupniki iz vse oblasti stranke izvedli temeljito in vsestransko debato, ki ie trajala ves dan. Morem vam reči, da je bila debata na višini sedanjega -Saša, podna resnosti in s tvarnosti in to pri obeh krilih, ki si a se prijavili. Mnenja so biia namreč razdeljena: za m protu To je, da se dobro razumemo: za osnutie no\re edinstvene stranke in proti temu. ali samo v tem smislu, da bi naš skupni oig — a ta ie brezp ogolno edinstvo naroda v borbi za «vo6cido — uspešueje dosegli z združenjem po!rtrenega \^odstva obsrfnlečih politikih strani, ki bi', v polHrčnih vprašanjih »prenesle whov-no oblast na skupno vodstvo. Kakor vidite: o tistem, kar hočemo doseči, smo vsi ene mšsH in enega uverjenga. Razlika je bila samo v metodi, v načinu, ka(ko bi tem gotoveje dosetfi cilj.
To »je javno povedano v kemunikeju, kt smo ga o svojem posvetovanju dali v javnost.
O podrobnostih posvetovanja ne bomo govoriii. ker so bila zaupne naravi Nočem vam jpripovedovati svojega osebnega maienua, ki bi bilo, kot nazor tpoedinca, za
vaše občinstvo brez posebnega pomena.
kolapT»zacijSka politika, za katero ie nem-Dovo^te vendar. A2 iz-p-egovorHn o
1 strmu
•EDINOST« štev. 13
V Trstu, dne 13. januarja 1918 1
Oddala kovinskih predmetov.
Tuuradnemu pozivu z dne 19. 10. 1917. so se odiavale santo nekatere strainke. Ker se prične v kratkem prisilno odjemanje,
pri katerem se bode izplačevala tudi nižja cena še-le v poznejši dobi, se opozarja obči itifuvo ponovno v svojem lastnem interesu, da teroči tako prati odplačilu pri nakupovališču kovinske centrale. A. O. Leopold Fekier v Trstu, ulica Cecilija Rit>tmeyer, vise spodaj označene predmete in sicer:
I.	Izdclovatelji bi trgovci morajo oddati svoje ostale zaloge v § 1. miniisrt. naredbe 23. 9. 1915., drž. zak. 283, navedenih predmetov in druge predmete po odmori minister. naredbe 25. 6. 1917., drž. za k. ši. 271.
II.	Izročiti se morajo;
A)	Predmeti, kf so popolnoma ali pretežno iz bakra aH bakrenih zlitin, in sicer,
1.	Vse vrste op rije mm h, varstvenih drogov, drogov za pretprogc, zastore, brisače :m kopalne rjuhe, drogovi za okras ter drugi drogovi m cevi z možici, drugimi pritrdilhimi sredstvo m obronki, dalje držaji in rooniki vseh vrst.
2.	vcgata, oibrdbna, podstavu a hi druga obl vžna pločevina, obeski in c?bojk posebno kur H ni.
3.	in» enska, reklamna, orijarjtac&skai (n. pr. nar^.trcrjria) kaizaia, m izn/eski (n. pr. brivsko) ter draga kazala in napisi, znaki, grbi, kovinske črke m številke nad 3 eni visoke, številčna k azada nad 10 gr posamezne -teže za ktfnče in dinuga številčna kazala (n. pr. na stanovanjskih in sobnih vratih.)
4.	Okraski, opreme, tpritrjevađna sred-s:va, kot kroglje, gnrmbi, verige, obročki,
vrvice, klini, lertrv e in dr.
5.	Ograje, kot varnostne obrotone igrače, odrgovalnice, ograje za ofcrac.
Ako poc' točko I do 5 našteti predmeti niso prit njen i na spomenikih (kbih, spo-skih piiočah, nadrobnih spomenikih itd.) na pohištvu, svetilnih napravah, ali majhnih predmetih za vsakdanjo rabo.
f>. predpeoukr«.
7.	Zvonci s premerom do 25 oni, kra-
gu-lSčki in gongi.
8.	Preproste kariiine oprave in pisalne garniture, ter drugo .preprosto ga'ante-iriO.iko blago (gladko. ulito, utisnjeno, št t ncano. zva'ja.no,) brez steklenih, -ko vic. k i h j.i dragocenih vložkov.
9.	Sve i H on i kabijiči.
10.	Kljuke (obešalniki), stojala in obetala za obleko, klobuke, palice, dežnike.
11.	Iizrložbene apreme, kot stojala, opirala, nosilci, šine, stoji le opore itd., isz-(Vzeinši vratne oboje.
12.	»Rože«, »tarče« in drtigo okovan je na vodniški olpremi, k<i> se da lafiko sneti, če se s snetem me pokvari vozniška o-prema.
13.	a) ckovan-je za vozniško opremo (rože, tarče, koniatne ost:, 'kaverni, konjske glavice, obročki, zaponke itd.)
b)	okovi za pohištvo,
c)	šamirne pasice,
d)	obroči itn rozete pri pe&nih cev rdi,
e)	i rpe (stenske. sodovtsike, menjalne in izi.jivsr-n.Vie pipe). peitelinci; kolikor se pod
do e) našteti predmeti nahajajo pri ^roiizivaiailoith ali kupčeva*! cih ali v tuj1 t'irambi za proizvajalce ali kupčevalce 4n se n so pritrjeni na dragih .predmetih.
Za bakrene zlitine je smatrati' zlitine l:.: ':ra s cinkom, kositrom ali nikljem ali sveč, teli kovin, kot medenina, fcombak, bran, rdeča medenina, novo srebro in njegove specijalne zlitine (trikdin, thio, aTpaka. argentan, alfeird, pakfong).
B)	Predmeti U čistega niklja, z niMjens ffatirane jeklene pločevine ali ahrmnlfn fci srcer:
Vsa hišna, kulinjska in nanrizna oprava z jedilnim or-odrem vred, dalie posoda za jedi in pijačo, koteči in nečke posebno tud"' tako'menovano »paisarsko blago« (finejše blago) izvzeinši električno opravo za kuho.
Predmeti iz jeklene pločevine, plarra-ne z nikljem, se morajo oddali samo oni. k: vsebujejo n:klja 10% svoje vseskupne teže ali več.
Dolžnost oddaje se *Iede nikljastih predmetov razteza tudi na one predmete, ki so o priliki prejšnjih oddaj bili puščeni v r osesti lastnikov.
C)	Iz kositra obstoječe napeljave, stični kosi, oparature :n druge sestavine priprav na merjenje pritiska r iva in natakarje piva.
111. Oddati ni treba:
1. Vijakov, žrtfc!;;čev, zakovic, obročkov ali slikah, kasetnih kaveljcev. roč-
nikov pri pohištvu, kazal za blagajniške ključe, kroglijastih, ovalnih ki rozetasth verižic.,
2.	premetov, ki so samo ptrniedenjcni, pobakreni ali pomk'^ani,
3.	predmetov, ki so samo plat:rani z bakrom ali bakrenimi zlitinami,
4.	predmetov, ki obstoje iz bakra ali bakrenih zliiir.n in so z roko rezani, gravirani, cizelirani, giljoširani, s kisellino izžgani ali tosirani.
5.	predmetov, »ki so sestavine aH pri-padki strojne oprave proizvajalnega o-brata.	____
poliSic^e vesti.
Mirovna pogajanja v Brest Litovskem.
Predvčerajšnje poročilo o miirovnih poga-janijh je Trineslo zelo vražnih vesti, kr nam kažeio smeri za tprrtelk nadaljnfh ^pogajan-] in za nfihov trsipeh. Ves čas, odkar je sedanja ruska vlada povabila na premirje in na pogaianja za dosego miru, «nas n* nobeno ugibanje po listfh moglo odmahnit", od nazora, da bistJ\reno vprašanje je: ali. In v koliko imajo boljševfkl pravico, da govore In se pogajajo v Imenu Rti-siie?! Kajti — smo si govorci — s tem, da jmado bofjševiki nekatera centra, kjer prev^adujejo n#h mase, in pa gotov des-rir3tke fronte v svoji oblasti, ni še rečeno, da so gospodarji vse Rusije. In da ta naš nrtzor ni neosnovan in da ima gori označeno Mp-rajšanje dobro podlago, za to govore dogcdkči v plenarni soji v Brest Litovskem dne 10. t. m. Prišel ie samostojni nastop ukra'mske republike! Predsednik ukrajinske de>llegac:je je podal ve;levaž-ne izjave (laih'ko rečemo) zgodovinske pomembnosti: da se je Ukrajina konstituirala (kot samostojna republika; da st^ern' po fedesraiHvni zv&zi 'ruskih rejpubK^k: da se iima ustanoviti mednarodno zastopstvo te federacije; da bo, dokler se ne u-stanovi tako zastopstvo imela ukrajinska repiubi-ika samostojne mednarodne odno-šaie; da so zastopniki sedanje boljševiške vkde samostojno in brez dogovora z u-kraiinsko vlado podp:sali premirje! U-kraiinska repmbllka izjavila toreg, da se po p(*i]p>slh boljševiške vlade ne čuti vezano n da si predržuje svobodno pot za nadaljnje (postopanje — tudi glede premirja! Naši dvomi, ima-K boiiševiška .vlada pravico, da govori 'in sivi ep a v imetnn vse Ru-siije, so torej potrjeni. Kakor so te izjave važne glede notranje državne uredbe v Rusiji sami, in pa glede na viprašanje dosege miru, rstotako vaine so nadaljnje tiz-jave predsednika ukrajinske delegacije za uredbo bodočega medsebojnega življenja med vsemi- narodi. Zastopnik Ukrajincev je izjavili, da je Ukrajina za splošen demokratičen mir, ki zagotovi tudi najmanjšim narodom pravico samodoločbe. S tem si je ukrajinska vlada issvojriila prvotno stališče boljšev i ške v^ade, 'ki Je je grof Czernin v imenu centralnih vlasti odtklo-nil, ne do\^oSwje, da bi se raizanerje narodov v monarhiji reševalo mednarodno. Dočim ne vemo, wtraua4i boljše viška vlada še pri? tem svojem prvotnem stališču, pa izjave Ukrajincev govore jasno in izražajo ob enem trdno voljo za vztrajanje, tudi če bi prišli v navskrižje z boljševičko vlado. Ukrajinska nar. republika zahteva, da bodi prihiiščena k vsem mednarodnim pogajanjem ki konferencam, in iz-javlja, da sprejme pogoje miru le tedaj, če jih sprejme in podpiše nar.vlada ukrajinske republike. V imenu Rusije more skleniti m-'r le zvezna vlada, in če taka vlada ne bo ustanovljena dotlej, pa more pkleniti m'r -le združeno zaisito^istvo teh reiirtvblik in oBemeij. — Ja-no je torej: Ukrajina — in ta je eden naivažnejih, najplodnejih in najfooMe organiziranih sestavnih delov do-sodanje e vrečke Rusije — se je osamosvojila od bolijše^.iške vlade in hoče soodločati kot enakopraven činiteli pri sklepanju miru na -podlagi, iki jo je decidirano označila: samodoločbe narodov. Ta nastop ukrajinske republike je zoioet eno tistih številnih presenečenj, ki jih je v času te vojne doživela tista staromodna, ata-rdkoprtma evropsika diplomacija, ki ji je brla vsikdar v grozo že m:sel sama, da bi računala z narodi, njihovo dušo in njihovimi stremljenji. Tudi Ukrajine *rso po-znaii in zato tudi ne raizumeli. Računali so, da bo u'kratjinsko gibanje Ie oroije, a sedai vidijo, da je to roka, ki zna krepko rabiti orodje. S svojim programom rn kretpko energijo vstopa Ukrajina v mednarodno politiko kot samostojen in čvrst činitelj.
P O P 1 I c T F K
SiGv&mka strast.
Roman. Francoski spisal Danijel Lesueur.
Resnica pa je bila, da je Nadjino življenje postajalo vedno samotmejše. Iz nobenega njenega družabnega znanstva se ni razšlo ožje prijateljstvo---- nasprotno: vrtinec, v katerega je zašla, ji je še bolj jasno pckaizai njeno srčno praznino. Čut naOJoiblje hvaležnosti in občudovanja napram soprogu, temu silnemu možu, ki jo je dvignil -iiz ničevosti na najodlič-nejše mesto v evreipski drii«bi, se ni nikakor zmanTjšal, toda začela je prav"ume-vati ta čuii in ga ni mogla več zanicngavati z ljubeči rjo.
V svojem neob'inem položaju, na zunaj vse sam sijajni ponos, na zdnotraj pa srčnem ikrču, ki ga muč- t..^utani ie • jlc'žiic®t; se je Naćje polastilo neko Jo je gie-lal /; bc^^ .ini, ^.orai brc^^^ on^no kopnite po ljubezni in než- nini po-gkdcm. Ta pegi-J jc pobudi v ii^^i. Dva spomina sta jo zaslcdrOvalaNadJiiieni srcu scčnLJe, in po^u-itciirat se
St¥ari« i^^ za Starce, bolnike in otroke.
1 zavoj rediirie moke (250 g) po K 1'—
PROSIMO SLOVENSKIH, HRVATSKIH !N ĆESKIH KNJIG ZA NAŠE RANJENE IN BOLNE JUNAKE TER ZA ONE V OKOPIH. — POŠl JEJO NAJ SE V . - NARODNI DOM V TRSTU - -
^^m^^ggfmmtmmtonm^mmiFmmBmmm^^^^mmi^^m^mammnmmmm
dan in noč: spomin na Sonjo, v li at eri je bila pcosabljeaia njena srečna mladost, in spoiuin na Huberta... na edino divno uro v Monaku, ki se gotovo ne povrne več s svojo sanjaivo, navdušeno, nepojmljivo omamo.
Gospod Brćnaz ji je poročal, kako je izvršil svojo nalogo, sn si je prizadeval z vso sv rjo zgovornostjo, da bf? ji odsvetoval vsako zvezo s tako fanatičnimi ljudmi, kot sta Sonja in njen zaročenec, Sergej KrOovski. Odtlej ni več zahajal v Miranovo palačo v času, ko je bila grofica sama. Zadnji njegovi, v ostalem redki poseti«so veljali zlasti generalu, in dva meseca že ni bil več sam pri Nadji. Nje3 pa je ostal mogočni vtisk, ki ga je napravil on nanjo pn? nekem plesu na nuslkciu poslaništvu Ko je Hubert plesal žnšo, je hipoma po-bledeV prosil oproščen a :n gjvoiii o
1:.satani. P i iCii:
KAJ DOBIMO TA TEDEN?
Ta teden, od 14. do 19. t. m„( 10. razdeljevanje) se bodo mogla proti preščipiLienju šte\7i&e 10. izkaznice za živila dobiti naslednja živila in drugi predmeti aprovizacijske komisije m sicer na e io osebo:
KORUZNA MOKA. Vi. kg fcorr.zne moke	po K 1'— kg.
TESTENINA. 4 kg testenine	po K 176 kg.
JAJCA.
2 (dve) jajci na osebo in teden po 50 vin, eno; za manj imovite (z rdeče prečrtane izkaznico za živila) po 30 vin. eno.
SUHO ZELIŠČE. 10 d kg suhega zelišča po K 10'— kg; zt ir.s i} imovite sloje (z rdeče prečrtano iz-kaznico za živila) do K 5*— kg.
MARMELADA. V8 kg marmelada po K 4'— kilogram.
SOL.
Vi kg so41 na osebo in tedeii po 28 vin. kg. SIROVO MASLO IN SLANINA.
Na vsaika 2 (dva) odrezka ofkujekie izkaznice za maščobe,' veljavnih za čas od 14. do 20. januarja 1918, se more dobiti tekom tega razdeljevanja, obenem z nakupom drugih žrvil, v vseh prodajalnicah kjer se prodajajo živila aprovizacijske komisije, 3 dkg sirovega masla na osebo po K 22*— kilogram (3 dikg K 66 vin.) Cena za maiij trnovite sloje (izkaznice z rdečo črto) po K 10'— kilogram. — Obenem se dobi i/jkazirica št. • 31. sikatero se more io vštete sobote, 26. jan. 1918. v običajnih prodajalnicah dobiti 6 dkg slanine na osebo in teden po K 18 kilogram. Cena za manj imovite sloje (rdeče prečrtana izkaznica) po K 6*— kilogram. Izkaznice -t. 30 za sianino so veljavne do vštete so-boce 19. t m.
DOPOLNILNE IZKAZNICE ZA MAŠČOBE.
Dotično osebe, ki opravljajo težko delo ter imajo zato pravico do dopolnilne izkaznice za kruh in do dopolnilne izkaznice za maščobe z odrezki, zaznamenovanimi s Črko S, dobe proti izročitvi odrezkov te poslednje izkaznice, veljavnih za ča3 od 14. do 20. t. m., dopolnilno izkaznico štev. 52. ter morejo nanjo do vštete sobote, 26. januarja, v običajnih prodajalnah dobiti po 3 dkg slanine.
Dopolnilne •žtfka'znice št. 51. veljajo do vštete sobote, 19. gavmarja 1918.
SVINJINA.
V torek, 15. jan., se prične prodaja svinjine proti izročitvi izlkaiznic št. 40. Iki so že v posesti občinstva- Prodajala se bc pri vseh slanmarjfh in sicer na izikaznice št. 1 A, B, C, D, E v torek, 15, jan. na izkaznice št 2 A, B, C, D, E v srede 16. jan., in na izkaznice 9t 3. A, B, C, D, E v Četrtek 17. jan. Kdor bi \z upoštevanja vrednega vzroka ne mogel kupita svinjine določenega dne, jo more dobiti popolnoma izjemno v soboto, 19. ian. Vsaka oseba ima pravico, da dobi »a eno izikaznico št. 40. 10 dfkg usojene svinjine po K 12 kg.
Cena za mani Imovite s^oje (z rdeče prečrtano izika&nica) po K 6 kg.
IZKAZNICE ZA SVINJINO IN GOVEDINO.
Tekom tega razdeljevanja dobe odjemalci izkaznice št. 41. za avinjino in izkaznice št. 23. za govedino.
SALAME.
Pri vseh slaninarjili se bodo prodajale salame (Plockvvurst) po K 18 kg. — Odjemalci se morajo izk&zat* z izkaznico za živila ter ne bodo mogli dobiti več kot Vi kg salam na izkaznico.
PREKAJENA SVINJINA.
Pri slaninarjili se bo prodajala nadalje partija prekajene svinjine (»cesareko meso« in gnjat) po K 21.— kg. Odjemalci se bodo morali izkazati z izkaznico za živila ter bodo mogli dobiti: do treh odmerkov največ 1 kg, do petih odmerkov največ V 2 kg in od šestih odmerkov dalje naj-več 2 kg
PREKAJENA KOSTRUNOVINA.
Nadalje se bo dobivala pri slaninarjih tudi prekajena košmmovina po K 15'— kg in sicer proti predložitvi izkaznice za živila.
fELVE.
Na ribjem tr*u se bodo prodajale želve (tartaruge) r- K 3 komad.
IZKAZNICE ZA PETROLEJ,
Tekom tega razdeljevanja dobe odjemalci :zk*2Jiice št 15. za r--.:ro4e*. Na izkaznice IL 14, kir so že v posesti občinstva, se lo moglo od pondelika. 14. t. m., do vStete soboto, dne 19, t. m, v običajnih trgovinah za petrolej, dobBtl po Yz litra petroleja na teka^nioo po 48 vin. liter.
• • *
je spominjala tega dogodika. Kolikoitera-t se ie spotmila plašne prošnje v njegovih očeh, se je zdrznila in je občutila isto bridko m vendar sladko bol, ki Jo Je občutila tedaj.
Nekega popokfcneva, ko se je peljala od doma v posete, jo ie hipoma obšla želja, da bi se <pač izprehajala po Champs E'ly-sees. Njen vaz ji je sledil v koraikiu; upre-žena pa nista b3a ruska kanja, temveč ridžana francoskega plemena, ki ju ji ie groi daroval šele pred' atflcLm na njeno prošnio. Bile ste fcra .' živali, ozibarna dirkača, in njuna di a barva se je v solncu lesketala kot 't-. 'če zlato.
Vse je občudovalo io uprego, še bolj pa mlado gosipo. To i a Nadie nista vese-14a niti krasna ko.iju, sniul za.\ est, da je lepa in da K» Ijaa.ji.vo občuduje.
Nikakor n- m ; CLL«iLla kru-ie
t - . - • ^ - v- i* , ^ ^ji . — .	x j J L
zavog. — Tekom tega razdelje\anja se preš&pne Št. II. rumenih izkaznic (za otroke) in št. V. sivih izkaz, (za starce in bolnike), veljavnih za meseca december in januar.
Lastniki izkaznic za naravno mleko imajo pravico samo do 1 zavoja redHne
moke proti preščipljeoju št. II.
* « *
Da občinstvo vsaij deloma odškoduje za skrčenje krušnih odmerkov, bo aprovšz. komisija gledala da nudi prebivalstvu kaka druga živila. Tako se bo tekom tekočega tedna razdeigevalo tpo kg riža na osebo. — Kdaj in kako se bo vršilo razde-deljevajjje, se pravočasno objavi.
Predala kuriva.
Ogl,le. 10 kg na izkaznico. — Rdeče Izkaznice.
Sv. Vid: št. 1501—1735 (dbrobna št. 5) dne 14. L, pri Levičar, tri. Morutfort 6, (cena 84 vin. kg). — Staro mesto: št. 1436— 1935 (Obrobna št. 5) dne 14. I., rpri Salo. ul. Fontanone 30, št. 1936—2055 (obrobna št. 5) dne 14. I., in 2056—2175 (obrobna št. 5) dne 15. I., pri Bruna, ul. Economo 2, (cena 84 vin. <kg). — Sv. Jakob: št. 2^44
2363 (obrobna št. 5) dne 14. I., pri Ogrizek, ul. S. Micheie 16, (cena 84 vin. kg). — Greta: šri. 446—472 (obrobna št. 3) in št. 1—123 (obrobna št. 4) dne 14. L, pri Lambekt, ul. Boroevič 13, (cena 84 v kg).
Premog (fessile). 20 kg na izkaznico.
Modre izkaznice.
Sv. Vid: št. 330—416 (obrobna št. 13) dne 14. I., pri Poropat, ul. Capiteitt, (cena 1 K 44 vin. za 10 kg). — Sv. Jakob: št. 626—745 (obrobna št. 14) dne 14. I., pri Vidrich, ul. Rigutti 31, št. 746—845 (obrobna št. 14) dne 14. I., pri Gul, ul Pon-zianino 5, (cena 1 K 44 vin. za 10 kg). — Kiarbola: št. 124—249 (obrobna št. li) in št. 1—203 (obrobna št. 12) dne 14. L, pri Baisinger, ul. Guardia 42, (cena 1 K 44 vin, za 10 kg). — Sv. M. M. Zgornja; št. 21—141 (obrobna št. 5) dne 14. !., pri Dolce, ul. P. Diacono 6, (cena 1 K 44 vin. za 10 kg). — Kiadin: št. 254—309 (o-biobna št. 14) dne 14. I., pri Grattoni. ul. L. Ricci 4, (cena l K 44 vin. za 10 kg). — Rojan: št. 208—573 (obrobna št. 5) dne 14. I., pri OamoseJ. ul. Geppa 10, št. 574—701 (obrobna Št. 5) m št. 1—47 (obrobna št. 6) dne 14. I., pri Trevisan, ul. Gelsi 13, (cena 1 K 44 vin. za 10 kg), št. 48—72 (obrobna št. 6) dne 14. I., pri Peitler, ul. Rojan 4, (cena 1 K 50 vin. za 10 kg). — št. 91—209 (obrobna št 5) dne 14. I., pri Lambelcti. ul. Boroevič 13, (cena 1 K 44 v za 10 kg>.
Koks. 10 kg na Izkaznico.
Sv. Vid: št. 417—552 (obrobna št. 13) dne 14. I., pri Ogrizek, ul. S. Michele 16. (cena 23 vin. kg). — Rojan: št. 73—701 (obrobna št. 6) in št. 1—701 (obrobna št. 7) dne 14. L, pri Maurencich, ul. Gete! 6. (cena 52 vin. kg).
Drva za kurjavo. 20 kg tka izkaznico.
Staro mesto: št. 1—130 (obrobna št. 17) dne 14. I„ pri Bentak, ul. Artfcsti 4, (cena 31 vin. kg). — Novo mesto: št. 420—646 (obrobna št. 15) dne 14. I., pri Stočk, i>l. Sque.ro nuovo 15, št. 647—785 (obrobna št. 15) in Št. 1—90 (obrobna št. 16) dne 14. I., pri Laimbelet, lil. Boroevič 13, (cena 31 vin. kg). — Nova mitnica: št. 259—722 (obrcibna Št. 17) dne 14. L, pri Comar, ul. Scussa 1, (cena 31 vin. kg). — Sv. Jakob: št. 846—945 (obrobna št. 14) dne 14. I., pri Poropat, ul. Rivo 10, št. 946—1005 (obrobna št. 14) dne 14. L, pri Gul, ul. Pon-
zianino 5 (ceaia 31 vin. kg).
» • •
Od srede, 16. t. m., daije se lastnikom rdečih izkaznic I. in II. razreda odkaže 1 Odrte vna potrebščina na kame ime m premogu za čas od 16. do vštetega 23. t. m., lastnikom rdečih iakaznic I., II., III. in IV. razreda pa za isti čas lOdnevna potrebščina na koksu oglju in drvih. Lastnikom rdčih izkaznic III. in IV. razreda radi prčlih zalog tudi tokrat ni mogoče odka-zati kamenitega premoga.
Znižanje odmerka kruha na polovico.
Vsled trajajočega zastajanja v dovažanni žita m v trenotku manje ugodnega splošnega položaja preskrbovanja žita, kljub vsem trudom namestnjštva in aprovizacijske komisije žal i bog ni mogoče vzdrževati Izdelovanje kruha, v dosedanjem obsegu. Aprovizacijska komisija je bila zato pmrijena, da od danes dalje do nadalinega zniža odmerek kruha na polovico, tako da se bo dobivalo sedai na posamezne odre»ztke krušnih hfcacnic mesto 70 g le 35 g kruha. Atprovizacijska komšsMa upa, da
Brćnaza? Vendar je čudno, da ni nam povedal ničesar.
— Novo potovanje markija de Brenaza! — Te besede so fi neprestano zvenele v ušesih in odmevale v srcu mlade grofice, v katerem so vzbujale, zamolklo, obupno bol, kakor je še ni čutila v svojem življe-Uju.
_ Novo potovanje markija de Br6na-
za* — Kam neki misli odpotovati? Vprašala je, toda kaj pa je na tem?... Na sred-njeazijske planote... v ozemlje med Iudiijo. Tuflkestanom, Sibirijo in Kitajsko... Prepotovati hoče domovino starih Airijcev.
Vsa ta emena pa >i niso .povedala ničesar in so zvenela popolnoma tuje na njena tišeisa. Umela ni nič drugega, kot dejstvo, da odpotuje; videla ie pred se-toi edino le par&i kolodvor s hrustom im šu-| ukv? čakal.tic In zatnc!T-r!ini dr.'a;,:čin
J.u:

j- - - * * - -. <

. .. J, r*- r •	rtu >11
C—-1- W 1 V iaA -J . .	k-uia Ji.
: i .; kda	• 'rc.sa-
\ ! , i: fCtCi.i j:a r^lc-f :	xi:>a-
;... O Jo-1-v-5 Je,... c,-.	\*:iT s
bo zamogla ta&o z obstoječimi in dosedaf priglašenimi, žalibog zelo nez^iatnimi nyio-
varnost popolne ustavitve izdelovanja kruha. Seveda bosta mamestništvo kakor iudi aprovizacijska komisija tudi v nada'je storila vse, da dosežeta z novima nujnimi protesti pri osrednjih mestih upravičenim željam prebiva i suva odgovarjajočo za!o-žittov Primorske z žitoni hi moko m da ustvarita tako predpogoje za :zdelovanje kruha v večji meri.
S&Jošna mizerija. Prejefc smo: Velece-n?eni go-ipcKi urednTk! Dovolite tudi meni, da si olajšam srcem s tem, da potožim — dasi nič novega — v predaRi naše »tidi-nosti« o našem mizerneni življenju. Skrb za .prehrano je dao za dnem v popovoj ili vseh iiudi, je pa tudi .skrb naših »listov. da grajajo, kar je v aprovizaoVsikih stvareh graje vredno. Mi nu-t-da ne dočaikarno več časa, ko ne bo več tega treba p sati. — A zdaj vsi obziri v stran in pomagaj m govori, kdor more, da le k orisa!, kaj tnpečenm ljudstvu. Na vsej Črti isn>o veliki reveži. Pomanjkanje v \TSem in povsod. O kruhu niti ne govorim, saj od tega me že glava tri dn6 boli. Sedaj imam v mislih drugo skrb, skrb za obleko. Naravnost povedano. .nimamo m obleke, ni ptrila. Uradnik s svojo plačo ne more kupovati kar po cele ducaite skupaj, kupiti mora vse s;vro-ti. Prvo leto vojne nismo ničesar kupili, ker se nam jc zdelo predrago in srno upali, da kupimo, ko vojna neha — drugo )e<to gotovo. In tako vlečemo naprej že 4. leto! In kakor jaz — mislim, da je na stotine drugih! Krpati in šivati se že da nekaj časa, končno se pa vendar izrabi, da ni pomoči več. Otroci morajo v šolo čedno opravljeni, a s čim naj jih oblačimo, če ničesar nimamo, posebno pa za deklice. Nogavic sploh ni dobiti, one mrežaste so po 24 do 26 K par! V nekaterih večjih trgov nali se vidijo stelaže polne celih omotov perila in drugega blaga. Ko sem prašala po tem prodajalko mi odgovori: »Gospa, blago je tam — a za nas, kot b. ga ne bilo, ker je zaplenjeno od vojaške oblast'.* Pa bi ga vsaj skrili, da bi se nam ne deln'e skomine po njean, ki ga tako nujno potrebujemo! V tem oizim bi morala državna obliist tu d* kaj ukreniti in pomagati strganemu ljudstvu. Pa se nekaj: Aprovizacijska komisija nami dale izkaznice za milo, ker najbrž misli, da je to dovod« — čisti bomo že s samimi izkaznicami. To je važna točka, kateri se mora adspcimvi. Perice nočejo jemati več perila, češ. ni mila. Sedaj v tem pomanjkanju leži po 3 do 4 tedne umazano perilo po stanovanjih. AK naj doma peremo m s Čim? Ni sode, ni mi-la; potem pa priporočajo :i-stest, da se obvarujemo bolezni. Seveda, lepo je govoriti, a sama beseda nič ne izda. Dejanj )e treba, dejanj! — Ena, v Lin en u toliko drugih.
Kruha ne bo! Pišejo uarr: Tako se čuie z vseh strani, in izvedeli smo tudi iz dobro poučenega vira. da prihodnj: teden, ako v zadnjem trenutku ne pride moka, ne dobimo več kruha, btrahom se mora-uk> tu vprašati: Kaj pa poiem? Kaj bomo jedli? Obenem pa tudi vprašujemo, kako je na drugi stram mogoče, da se dobivaj živila ajorovizacijske komisije — brez izkaznic, ko je vendar tako pomankanje najpotrebnejšega? Uradništvo in nslu/-benstvo aprovizacijske komisije v pn -u luki vendar dobiva (izkazrace, kakor \ se drugo tržaško prebivalstvo, vkljub temu pa dobiva vse to osobne brez izkaznic, proti plačihi 1 K, imeniten obed, -kak' a ne dobi v gostite niti za 5 ali 6 K. M je dovoli testenin, dovolj maščobe, dcvulj moke, dovolj mesa; torej vse samo takih živil, katerih prebivalstvo na izkaznice ne dobi toliko, da bi se moglo pošteno najesti. Ln sedad, če ne bomo imeli kruha? Ali bo aprovizacijjjka komisija tudi še nadalje tako darežljiva napram svoj in itak sijajno plačanim nameščencem, da tfm bo tako brez izkaznic daiala prebivalstvu pripadajoča živila? Tako razmetavanje najpotrebnejših živil bi bi-fo vendarle nekoliko preveč!
Stara pesem. Prjeli smo: Nekateri n;.M okoličan.; so še vedno čudni ljudje. Tr'^o se je pisalo in se še piše, da slovenski otrr>k spada v slovensko šolo — a vendar se še dobe nekateri, ki tega k"ca nočeio razumeti. Itažijansika ši>Ia se jim menJa zdih nekaj bolj >nobei«, da siljjo sv*, je otroke vanjo. Ravno t ako je tud; z ofrnsk'-mi vntei. Pri Sv. Ivanu imamo d*>bro urejeni mesom slovo-uski vrtec, z lepimi zn*č-n»'imi sobami, dobro hrano, a vendar je par mater, ks vodijo sv.f»je otroke mimo tc„ra vrica v laski vrtec. Videla sem tudi otroka, ki ie šel iz italijanskega vrtca in imel
je!... 2e je izginil v temi'(prvega predora... ni ga več!... In to jo je strahovito bolelo.
Tako so se ra^blirc-le vse njene sanje... vsi njeni načrti za spravo, usinitfeiije rn razorožitev... njeno upanje, da bi zopet pridobila Sonrano prji»te>jstrvx> mi izpre-inemla klet\'e nesrečnikov v b!ago;.lov, jc bilo uničeno. Predvsem pa je bira strta divna, stkoraa nedovoljena, a vendar tako (povzdigujoča zavest, da deli neko skrivnost s tem prijateljem, tem junakom!.... Hubert de Brenaz misli odpotovati... nn vse, kar mu je Nadja razkladala s takim navdušenjem, zgubi sedaj -stvoio zanimivost zanj Ln izgine v temi iKnosti, kakor hitro ne bo več rofcga tu.
V svesti si svoje nesreče, le mlada grofica Miranova šetala po Chansr« Hi ees. D o čim sta rjena lepota hiksus v^JaJa cbčiuJ;;:očo radost in s-no :a-
ttode a bo'.
hodila, je vendar njo u luč H a (Dnlie.)
V Trsim dne 13. januarja 1918.
»£DiM)bl < st«V. Id.
pa košku ipraviino zapisano ime PreŠiran. tfaz m>:lm, da ta Preššreai ni prišel baš iz
rurianiie. Slišala tudi pogovor eh žensk, ki sta govorili o nekem dečku, ki je v vrtan ves daj i. jdkal, ker ni razumel ita-i'jan^ke učiteljice! ki niso to otroci samih nazavei^nih Jtjisdi, ne, so 1ndi otroci -ljudi, ki se držiio. da ne'kaS znajo in nekaj razumelo. A kakor se vidi, ne razumejo ničesar. Sedaj, ko se po vseh slovansfkfih de-i, lah dela in agitira za uresničenje jugoslovanske ideje, pa ria£i J>ud(je greše iproti najsvetejšemu čurtu, prdti ljubazni do svojega materinega jerzifka. M. fh dosti, a čas bi bil, da bi se šzpametosvaili tudi ti!
Več obzirnosti napram naši mladini! V znaneim odgovoru pri:; * inih činiteljev na rase upravičene očitke glede na nedostatke na zs/pcf tlovataih tečajih goriške sto-\ ensjke gimnazije je bolo rečeno, da delamo !xivico vodstvm zavoda, predvsem :pa gospodu deželnemu solnemu nadzor-•nifcu. Vodstvu <kot takemu itak aiismo očitali ničesar, ker dcVbro vemo, da je vedno jn vselej -storilo svojo dcžižoost, kolikor ;'mu je bilo mogoče z cszirom na razpolo«-jjiva sredsrva; naši otčitki so bili naperjeni predvsem proti šol. oblasti; kot taki, in .to pač predstavlja v prvi vrsti deželni šolski nadzornik, ki je kot oseba najboljši človek, kateremu pa, kakor smo že rekli, nedostaje potrebne odločnosti, asti pa inicijative, ker je ci)oje na^mč-iieje potreb-0 poseb io v sedanjih časih, ko so ostale ■j ri&tojne oblasti tako zelo eapoefjene s p.'evažnimi vprašanji, da jam v resnici ne preostaja dosti časa za taka, sicer tudi a ažzia specijalna vprašanja, kot je vpra-•šan'e goriške ■slovenske gimnazije. I®ve-deli smo, da je gospoda deželnega nadzornika posebno zbodila naša beseda, da naj bi si vze! za zgled svojega nemškega tovariša, njegovo agilnost. Da, in res je to! S kakšno vnemo se zavzema nemški deželni šolski nadzornik za razširjenje •nemškega šolirva celo tamkaj, kjer to nje-Vovo prizadevne naravnost krši državni »snovni zakon — nemška šola v Kanfama-ri«. kjer ritti ob belem dnevu z Ihičjo ne rn' Ješ nobenega Nemca-domadina, je najlepši dokaz takega vnetega njegovega de ovania —; deželni šolski nadzornik ; " sJovensko šolstvo pa se čuti r o krivem n; alien. če ga opomnimo na stvari, ka-.rer.- zahteva — zakon, names.o da bi jih 5-lr:?aJ "^veeti sam po svoji lastni inicija-S'vi. cpiraioč se ravno na zakcn&e določbe. Će cfli-i sme, kar je proti zakonu, Vi ta moral vsaj, kar je po zakonu! Slo-nski narod ima znkon:to pravico do azbe v svojem materinem jeziku, in :!n' šdSski nadzornik je tudi eden ti-o.'?;:.nov, katen'h dolžnost je, čuvati iravico, in to tendKij, ker ima v zelo fh vprašanjih ravno on odločilno be-. In tako ponavljamo danec. vpTaša-zalrai ne p oskrbi deželni šolski nad-iik za to, da se po >pc4 tretjem letu ven-enkrat sestane goriški deželni šolski svet? Gradiva za cbdeiavanje bi mu našel *£Os;>cd deželni šo^kfn nadzornik na svoji lasfTia mizi več ko preveč. Zaipos i ovalni je. . ;i državne gor.iške slovenske gimma-•zije in z ap osi ovalni teean* obeh goriških, j.-!c . e u&ltdirše bi dali dovolj posla devdilemi; šofer!-: emu svetu, saj gre vendar ea^o, da se odpravi ta škandalozna instft-t ne'j a zaposlovažnih tečajev in se da zavodom tišin zakonita oblika, kot so jo i-meli pred italijansko TOriia. Kaj je nadalje z ljudskimi šolami na Goriškem po tistih vaseh, -ki sploh niso bile evakuirane ali pa so bile evakuirane le začasno ^n se je ljudstvo že zdavnaj vrnilo, a o šolskem pouku vendar ni ne duha ne shrha? Kaj je z ljudskimi šolama v Bndih, kjer je ljudstvo ostalo v svojih domovih, in po slovenski BeneČriji, k j er je ljudstvo tudi doma in se nihče ne zmeni za šolski poi»k? Ocspod deže'ni šolsko nadzornik, tu je dela za Vas in dežlni šolska svet čez glavo; samo začeti je treba, oprijeti se je treba tega dela, treba je inicijative, mi ta inicijativa mora izhajati od deželnega šolskega nadzornika! Ce se je znala dobiti zakonita oblika za nemško gffmnazfto v Opatiji, zakaj bi se ne mogla dobiti za slovensko? Ce se koprskemu laškemu učiteljišču ni bilo treba pretvarjati v zaposlovalue teča.e. zakaj bi slovenska zavoda ne mogla dobiti nazaj svoje zakonite obinke? Ce se nezakonito ustanavljajo nove nemške ljudske šole na našem ozemlju, zakaj naj bi ne začeie zopet pn<slovati nase zakonite stare slovenske ljudske šole? Da, zato pa pravimo: več obzirnosti napram naši mladini! Zato (pravimo: več odločnosti, več; inicijative s strani gospoda deželnega šolskega nadzornika! Namesto da gospod nadzornik, kakor ie bilo rečeno v onem j odgovoru, skoraj v?ak dan nadzoruje za- j poslovalne tečaje goriške sioveavske gint- 1 nazije, namesto da prenaša, kakor nam je j zna;io. sam, osebno vse uradne odloke in ■ dopise — za to se pač še najde kak sluga! na namestnlšiivu —, naj rajši stopi vsako-i toliko h goeocidu namestniku in mu razloži vso to slovensko šolsko mizerijo, poroča naj o njej na višja mesta, zahteva naj seje deželnega šolskega sveta, poučiti naj se da o stanju šolistva tam zunaj in ukrepa potem potrebno: potem pa iporečemo z vsem priznanjem in spoštovanjem: klobuk doH pred tem dobrim, odločnim in inicijativa, m gospodom nadzornikom! Tako se pa moramo vedno spominjati nekega menda sedal že pokojnega predstojnika nekega uradnega oddelka, katerega je bila sama dobrota, v narodni službi .pa sama catjzavedneijša naroimost, ki ipa nikdar več ni pogledal našega Ista odtlej, ko je naš iist po dolgem odlašanju vendar moral povedati, da <s.e v uraiinem oddelku te dobričine, toga zavornega narodnjaka si!o-venći'ce -jezikovne »pravice tehtajo hu<je, kot pod dtrugr'ani najzagrizene>simi narodnimi nasprotn ki. »Meni kaj takega!« je de;al, »meni, najboljšemu Slovencu!« — in Šel
•„vensKi t:'7.') ri-
je m se fti viri&i več. — Le škoda, da nam pod^Vb'Tl slučaji prevečkrat vzbujajo spori, in na ta dogodek, ki naj bi bil v izpod-budo vsakomur, da ne bi bilfc prisiljeni pisati o n^jem enako!
Šola In dom. PrMtvaH bi vodo v morje, ako 'bi hoteli tu šele dokaszo\raffi resnico, da brez tesnega kontakta med šolo on domom, brez sporazumnega sodelovanja učitelja on starše\- ne more bita prave vzgoje naroda. Naroda — pravimo. Kajti nalaga pravega učitelja se ne izcnplja samo v tem, da d ©kije v šoli, da uči cftro-čiče pisanja, čitanja, računanja, da ne skrbi samo za glavo miladine, marveč da jea tudtt vzgaja srca. AJi tudi ta stran naloge pravega narodnega učit dna se ne sme o-mejati le na šolske prostore, ne sme biti stisnjena med zid<we šolskega posloria, marveč mora sezati tja ven — v življenje, mora učiti an vzgačati !Z delom, vzipodbu-$artfem fn i zrenji trudi tiste dele naroda, ki so odrasli šolskim klolpem. Bn mi bi rekli, da ravno tn poslednji so še potrebni vzgoje, da bodo koristni, značajni srnovi in hčere naroda. Tudi med te mora sitopaiti učitelj, učeč jih m dajajoč )im izgilede, kaki morajjo bpirti, kako žrveti, kako dedaiti, da bodo koristni sebi ki skupnosti. Poučeval-'na, svarilna m vzipodbujevalna^ beseda u-čiteijeva segaš tudi v javno živlaenje, v javno delovanje in v domove. Tako si mislimo mi tisti kontakt med šo*o in domom. ki na$ zagotovlja zaželjeni uspeh dela za vzgojo mladine in odraslih. Seveda je tudi delo učitelja — kakor vsakogar — vredno plačHa. In ljudstvo more nagraditi učitelga za njegov trud in njegove žrtve: če že ne z denarjem, pa z zaupanjem m Ifubeznijo. Če učitelj ljubi ljudstvo, če mu žeii koristiti, če je želi videti srečno: mu je tudi tako zadoščenje v bogato plačilo. Udarnost, za udanost, ljubezen za ljubezen! Iz takega raizmerja se razvpja složno delo za šolo in domovino. Vzajemno delo med šolo in domom dona-ša neizogibno zaželenega sadu — za deco, za skupnost, za narod. To vidimo sedaj prav nazor.no v našem Skednju. Kaka razlika med nekdag in sedaj! Nočemo zaiti na kočljivo polje, nočemo vzbujati tako nemftih spominov. Le na kratko naj rečemo: med nekdanfrmi učitelj in ljudstvom ni bilo nikakflh stikov, ker učitelj — priznavamo s -cer tudi nekaj častndh izjem — ni fime1! srca za ljudstvo, ali ga je celo mrzel. Posledica je bila, da na bilo med ljudstvom za-iiroamra ne do šole, *ie do oseb. Pač pa je bilo neprestanih sporov, sovraštvo. da je bilo vse živl^emje zastrupljeno. A kako je sedaj! Kolika raalika! Razmere so se konsolidirate. Ljudstvo vid? v učitelju — oč*telia svoie dece in sebe! Zaupa mu, soožitnje »ga, rado prihaja v njegovo -bližimo in ceni njegovo besedo. Sad je pa ta, da se je vse življenje požh^o: kulturno delo itn socijalno življenje, kakor pričajo razni razveseljivi pojavi iz zadnjih dni. Tako bodi. tako o-stani! Tako bod? — poMsod, da bosta šola in dom uspešno vršila svojo veliko poslanstvo za izobrazbo »n vzgojo naroda, da se bosta podpirala medsebojno. To bo na eni stram siladilo težave učitelja tn bo na dru ©is šarilo raztumevamje med ljudstvom za pomembnost učiteljevega dela. Sreaneja bosta — oba!
Razpis mest pomožnih slu« na namest« ništvu. Na namestništvu bo provizorno sprejetrh par pomožnih shig. Predpogoji za sprejem so neomadeževano pred življe nje, telesna sposobnost in znanje deželnih jezikov. Vojaški invalidi imajo pred-nost. Prosilci naj izroče svoje dokumentirane prošnje takoj, najdalje pa do t. m., na namestništvu.
Varaždinski vseučiliščaiki za deklaracijo. Varaždronski vseučalisčnM »so podpisali in objaivti izjavo, da sprejmejo do-zoreJo dejo našega narodnega, jugoslovanskega edinstva Hrvatov, Srbov in Slovencev. Uverjeniii so, da le z uresničenjem te^a narodnega ideaia in tako doseženo svcb'ido in neodvisnostjo zadobimo pogoje za zdravo, kuJturno in za demokratsko skupnost kor'suno živinenje. Obsojajo vsako gibanje, delo in program, ki bi od-knito aii potajno pastavfial zapreke, popolnemu uresničenju teh narodnih teženj, aii kii bi zanašal celjenje v narodne vrste in ki posrfavMa strankarske ali osebne interese nad narodne.
Božično obdarovanje vojnih s|rot. Organizacija oskrbnic vojn:h sirot v Trstu naznanja, da priredi od 14. do vštev^i 18. t. m. zakasnelo boži-čno obdarovanje vojnih sirot v kinematografu »Ideal«, ul. S.
Antonio, v zvezi s predstavo patrijotične vsebine. K ie; skromni slavnosii so vabljeni vsi rriiat Jji naše organizacije. Predstava se bo vršila ob Vtf popoldne, nakar siedi obdarovanje ob 4.
ŽIVNOSTENSKA BANKA
PODRUŽNICA v TRSTU
juta fontemae mi al. teesa. - lastna
Delrtiika Ravnica K te9.«0».«*». - Rer. zaklad K S2.5tW.aoe
Izvršuje kiknlas m ?.«ii sajaliiiu? timski.
Uradne ure od t i pop.
Češko Budjevička Restavracija (Bosd-kova uzorna če^ca gostilna v Trstu) se nahaja v ul. Q. Oalatti (zraven glavne pošte.) Slovenska postrežba ta slovenski jedilni listi
:: HALI OGLASI:
□□
m □□
trn saimaaj« po o	*
>luiM liskiH« ktitd« a* rafi«-mJ« enkrat fri. — Msjaaajša : pri stoj bi ma mamim 60 Mottak. .
Dff#ii seBtve predam brej« koso, domafe pasroe. KUUI Ulica deil'Eremo Chiadiao aa hriba 156. Gozd Parič. — Kan u«.
flnziAtilrff nemščine najp»rfe*taeje zmožna.
ilOVtnrVC, iš?.e mesto v kaki pisarili. V jer b imeia priliko naučiti etrojepisja. — Ponndbe i od .seaua* na Ina. odd Edinosti.	1734
VfAllVlflfl ^ j« železniška legit.inadja s »1 ko IZgUDllit od glarne pošto do ulice Uge Fo-
sc"io. Pošteni najditelj naj blagovoli prinesti 9. odd. Bdi
proti nagradi Ins.
1 inosti.
1 Trlo
ŽakUe
vsake vr«te kupnje Bahšč Trai HoUno grande 20	1 ™
Urar
»prejema vsakovrstne poprave Manzoni št. 17, vr 2.
Ulica 17U
Fotograf i
Anton Jerkič poB'ujc v evojem ateljs|a Trsta. Via deUe Poste št 10. 407
II tik m uf »ff se sprejme takoj. Kje pove lUUmriCfl odd. Edinosti pod „Bn^et". 3.33
llrvnlr Parkcte prve vrste la^tui i/delek pri-vUScU poroča Fran Novak. Zaloga pri tvrdk K, Cvenkel ( orso 28.	1730
Nff KVnrilfl Je ob cesfci *	razgle
MU l'f JUUJ dom, % vrtom in vodnjakom.
Naslov pove Ins. odd. Edinosti,	173i
Odvetni&Ji'a pisarna drja EDVARDA SLA VIK v Trstu, Dunajska nflca (Via Vlenna) Stev. 10 sprejme takol
IVI	•
Slavnemu občinstva naznanjam podpisana, da sem zopet prevzeia kuhinjo gostilne
„Al Castel o (Ii Trleste"
¥ ulici San Otovanni it 9. — Za obilen obisk priporoča se ANA BADALIČ
voditeljica.
Remenckl
Iz nepretngljihe atantčirine okrogli, črni. Cena na debdo (144 komadov) K 20'—. Pošiljam tudi v vsaki množini ipo ameiim ceni. — Pregibljive lesene podplate, polovične podplate, iz vaiiklh kosov jedrnatega usiija. — Podplatni varovalec iz jedrnatega usnja. — Usniate pete, Anpeano iz^ delane, pošilja po pavcetftu CHoria-Čeviji nasta ritev Jak. Kfimfe, Dunaj III. Blutten-gasse 9.	_
H KajvHies Mastili H* nss te kr. aptrt. V^stn III. IZREDNA
ces. kr. državna loterija
M skupno
vro^Sktdobr^iteine namene.
Ta denarna kHorlla -.aebuje 21.146 dobitkov
v gutovin1 v skapnem znesku kroa bJouuv. Glavni dobitek znaša
ijzr-- 2 >0.033 kron
Žrebanje se vrti javno na Dnnaju dne 21. icbvuarja 19IS. — Srećka «tone 4 krone.
ftke »e dobivajo v oddelka za dobrode ne lo-ter ie na Dunaju III, Vordere Zollamt tra>se 5, v loterijskih nabiralnicab. tobskarnab, pri davinih. poatnih ia leleznifikill nradih. v menjalnicah i t. d.
jsrralni načrti za prod^alce trečk l>re7placno. — Srečke se dopoSliajo poStmne p o^to.
Od ces. kr. ravnateljstva drfmifli'a loterij
(Oddelek zn dobrodelne loterije).
r"
Ustanr-v jeno !.
Ustanovljeno 1. 1893.
Vzsjemno podporno društvo o Ljubljeni
reglsfrovana zadruga z omejenim Jamstvom dovoljuje članom posolila proti poroštvu, zastavi življenjskih polic, posestev, vrednostnih papirjev ali proti zaznambi na službena prejemke.
Vračajo se posojila v 7vtt 15ali 21/, letih v odsekih alt pa v roljubnih dogovorjenih obrokih Kdo i želi posojila, naj se obrne na pisarno v LJubljani« Kongrcanl $laifc	ki
daje vs t potrebna pojasnila
Zsd^gs sprejema tudi hranilne vloge in jih oiwe*tiile po 4 ///0
i ru$tveno lastno premotenje znaša koncem leta 19i5 519 348 40 K. — Deležnikov je Wlo koncem letu 1915 19i4 s 15615 deleži, ki rep reze ntnjeje Jimstveae flavaice za «.OSU.8aO K
ZOBOZDRAVNIK
i
Dr. J. Čermik
12
v Trstu, ulica Poste vecchie vogal ulice delle Poste. Izdiranja zobov brez bo« leeine. — Plombiranje.
— Umetni zobje -
-i
Tvrtko 1IENKEL Oucfll UL &\m\mit W
KliPUiK SVILO
Pošljite aa j^ori imenovani naslov, odiei-ke sv.ie, svi'ene n ti, svilna e štrene, ovćje Jn bombaževe odrezke, raz rg'ne svi nate in volnene obleke, raztrgane nogavice in pletenine. Plačam takoj po spiejemu b agi po pošt-oohranilni blagajni
Offiasl, osmrtnice, zahvale in vsakovrstna naznanja reklamne vsenine. naj se pošiljalo na »Inseratni oddelek Edinosti« -
Amerikansko duble-zlate
v zlatarnici In urarnid
A. Jerman« Trst, ul. Barrlern vecciito 13
Velika zaloga dolgih ia ovratnih verižic, zapestnic prstanov, uhanov, obeskov za slike, medaljone i t d, Vse stvari so po zmernih cenah, izde?ane v najbolj«, tovarnah. — Srebro In zlato kupujem in menjam Poillja se po povzetju.	Ceniki se ne razpošiljajo

Vsako ženska naj Sta uelszanlmivo nagodilo
moderna gojitev prs
izkušen nasvet url oslabelosti In pomanjkanju krepkgtf.
Pišite z polnim zaupanjem na
IDO Mm, Mug mM Sitotos 2 M. !1
N. slan. nll I	Mmn* 1 ■
Podpisano naznanja slavnemu občinstvu, ta ie
te dni zopet odprlo
Hotel „Pri Jelenu" v
in Restavracijo.
VODSTVO.
HEROLD
nalbolJSa zmes BREZ HASTI za pra^fe.
Brez ki ara fn vsake razjadae Sarine. N« pot/ebuje d^ditku
mila ali soda.
NT Najdaljša kemična spričevala.
NAČIN UPORABE.
Perilo se pusti ćez noč v ra2topu z rajo zmesjo v mrzB vodi Naslednji dan se odii|e ta raztop. Nato se opere perilo s ščetjo. Rabi se samo p Imico naše zmtsl ter je brezpotrebna soda, milo i. t. d. Perilo se pusti eno uru v no em raztopu zmesi in mrzle vode kuhati in nato se izplakie (na 20 I vode xjt kg zmesi, BSchmier-Wasch-Mittel*).
Barvano otroško perilo, predpasnike I. t. d. se opere na Isti način z zmesjo „Herold" kakor v mirnih časih z mehkim milom (Schmier^eife).
Predaja se po vseb trgovinah In mlrodilnicah. Ne cffeS»elo jo odete je za FurlanUo« Istro In Dalmacijo
FRIDRIK HOLSTEIN - TRST
RAZGLAS.
V trlaSkl okolici in v koprskem političnem okraju, kakor tucu v vseh drugih političnih okrajih se
iščejo sotrudiiiki ^
proti dobri provizji in eventuelno stalnim dohodkom.
Čislano učiteljstvo in g. občinski tajniki ali penzijonist? imajo prednost.
Ponudbe tak j na c. kr. avstr. sklad za vojaške vdove in sirot® v Trstu, Laszaretfo vecchio št. t,
DRANSKA BANKA
Kapital In rezerva K 13,200.000.—
FIUJALKE: Dunaj Tegetbolstrasst 7-t, Dubrovnik, Kotor,
Trst* Via Cassa dl Risparmso itv. 5 (Lastno poslopje)
Iti rezerva K	02.—
Ljubljana, Metković, Opatija, Spit, Šibenik, Zadar.
KUPU'E IN PRODAJA: vrednostne papirje, rente, obli-
gacue zastavna pis».inaf prijoritete, delnice, srečke itd. VAL UTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vr dnostne papir e in blago ležeče v javnih skladiščih. SAFE - DEPOSITS
PROMESE.	Brzojavi: JADRANSKA.
-MBIIIftLWK<ft =
VLOGE NA KNJIŽICE
od dneva vloge do dneva vzdiga. Ren ni davek plačuje banka od svojega. Obrestovanje vlog na tekočem in Proračunu po dogovoru. — Akrddiiivi, čeki in nakaznice
na vsa tu- in inoztmska tržilča.
i Prodaja s-ečk razreJn. loterije. Zavarovanje vsakov^s nih papirjev proti Icurzii izgubi, revizija žrebanja srećic itd j brezpltčno. t > n et. ti. eiaoc u;-.-k tc dokuiiientoin ukrcanja. H- r n i na ?"a.
Teleioni: 1463, 1793 in 2676. URADNe UR£: Od 9—t po P
Krediti prot
1'daše*.
Stran IV.
»EDINOST« Itev. 13.
V Trstu, 'đne 13. jamiarfa 1918.
Listu »L'Unione« v album. Da listu, ki
ima žalostno prednzoost, da očka avstr. Slovanom veteizdajiiljvo, nam slovanskim listom pa denuncijaritstvo, (pokličemo ne-koljko v Opomin patiri^ičiKist ipripad-
nikov njegovega naroda, si ga dovoljuje-mo oipoEC<ritfi na naslednji zanimivi dokument, ki se ie našel umeknitvi italijan-ske armade z avetriiiskega ozemlja. Objavljamo ga v izvi mi km: »Comitato Elet-toraie por le elezioro: deHe cariche sociali delFU. R. N. (Unlone Economica Naiziona-ie). - M sortstoscritto Comitaito elettorale, nominato dall iinanime iid-ucia dei Comi-tat: Regionafi (Ahto Adige, Dalmazia, Fin me, F r kil i. Istria, Trento, Trie&te), dopo maturo esame si onora di proporre ai Vostrr suffragli i canidMait* dolla cjui umita lista. Seno tirtti no: tli di patri amen t ari ilkstri, d: esimi coun^etent!, di paJtriobti ir.leigerrimi, di giavara a-ttivi, che ci dan-nn s:curo atfidaimerito |per un'opera inde-fesa e prof iona in favore de!!'U. E. N. e de'!e nos tre prov.:nc?e che aStendoro d<Io-rrjsti e andanti la prossimn Uborazir-Tsc.
-	Fer il Coimtafo elettora-e: p pol. Tolo-mei E i tore, pres Jonte: Ccsflo Corei-ti jrof. Oovargtr Cesta, Gkiscptne Emili, nrcf. GiHsefp'-e Cziligaris, Dott. Prospero Mav.jhfcttl,' Tv»n-u!ite N-icolo ScanijKOcMo.
—	Mota. — La lfeita, che Vi tracpomamdia-nio caklamenite di vctare coittuatta, deve esse e rcm?hiuisa neM'appesiia husta. spc-d'tG.i datta Segretaria dell'U. E. N., ed šmiata, affrancara, alla Camtni?r'one di seiutiaitlo in Roma, via M Mano 33. non pili tardi del giorno 18. agasto p. v. (Tip. Moyr»e & A'iessandnorr?, v. Ca vo li r,
52 Roma).--Sci i eda di votazione.
cnr.isjo direttrvo: 1. Atcš. aw\ Francko. deputaio; 2. Barzilaii mvv. Sal<vato-| — - - . ~■ . - i^kni™ IV lein ; 3. Bezizi aw. Glno: LB'ssiclii ^Crtataica !>n sv. J*kOou
dertt Mar;o: 5. Cafllegari d^fct. V«^ Ifom^m^kmo. Uprizori se bainka v 3 6. Canda^-Gi'fiuJo Viirtor o, /. Loionna! l
dne a dj Cesar 6 dott. Giov., d ep.;
prijave, in v slučaju netočne prijave kaz~ jCIril Pfetrovec, I. Wasrtte, M. Medice va navala dotiičnike s piačilom dvojne pri- V. Dimnikova, Dcra ViaSek Roza Goli, stojbine. Ker se tlakarina plača za vse Krizman Josip, Ani Crnlg^Senie, Dolenc.
leto ijaprej po stanju ob začetku leta, se izpi emembe tekom feta ne upoštevajo.
Šolska prireditev slovenske tturfske £o!e v Skednju, ki se bo viršilsa danes, v nedeido, dtne 13. jasmia^a 1918., ob 4 po-poklne v divoranfi »Gospodarskega društva-« v Skednju v korist vdovam in sirotam padi bih voja kov m v prid domači "podružnici CMD., bo imela naslednji spored: .. Adamič: * Loči tev«, pet^e, 2. Hri<baa*: »Oba junaka«, prizor; 3. Kontefl; »Mak«, petije; 4. * »Punčika«, prizor; 5. Telovadba; 6. c »Kmet in fotograf«, igra; 7. Orbec: »Ciciban«, petje; 8. Piening: Pa cki«, Igra prevei Albert Širok; 9. Ra-jatni nastop; 10. Steiner: »-Plaš^ivka«, gra, prevei Karel Širok; 11. Cesarska pesem. — Vstopnina 70 vin., sedeži 30 vin. — K obilni udeležbi vabi uortel-jstvo.
Tržaška kmetijska druiba naznanja, da ima v svojem uradu (Dunajska ulica 10. I.) ^a prodaj gii!mije\^e trake za cepljenje trt.
Prstni urad v Terzo,ChU>pris In Dolenje. Z dnem 16. januarja t. 1. se zopet od-prejo postali uradi Ter z o, Ciiioprls in Dolenje v Brdih In sicer za sedaj ^sanio za pisemsko-pošfciM promet vstevsi službeno »n zaiselmo «t ekomand.icijo.
V vzhodni Galliiciii poslujejo zopet: 1. licStniif urad Sofkolowka fffi Ozydowu za piseir^ki poštin premet, i", poštni urad Litwinow za promet z denarnimi pismi-. 3. posuti uradi Koraudiy. Losiacz, i\lysko-wiec. Torskie. Toustobaiby, Zioittniki- in Nasta/sov. za promet z denarnimi pismi in za denajranii prommet; zadnja drva u-ra da t udi za promet z zavitki v omeje-
ncni obsegu.
__________________~ prired'i dne
m. v gicdaližkf dvorani ^Narodnega
pifuico dott. ATitciHo; 9. Ester^e C sni o. u ep.; 10. Eedenzon tlop.; 11. Fosicari conte P ero,
'IjNdeaaaijih" »Pri belem konjičku«. IgTa je k,	:rp znana. ndcdacuJ&m obiskovateljem našega
W4t ^ n-'-A ' gledališča in bo dbčnsltvo gotovo pozdra-U„ jV i vilo z vesela eni ta ukrep Čitalnice, ka nam "' če s to burko nuditi par uric razvedrila.
nje-
ČhH^kA K ^ 13. CUrandtai i h^e »vv. Oinseppe, **v. ^ .O..^,
a se tisoč m.
: ^o^Vailnp^^^o^rP^et: j Omenja s., da se dovolijo starim članom
iiVv^^iS	d^t Gir^io: j mogoče ugodu.sh ^^^^
K'aile Angelo: 27. Ravnini dott. Rviggero;!^ da se »m	m
• . i .rAnvarion	• ?q I ostanejo se ne Uciip ci8QL uoenen se naz-
2S. ^mdrin.' arv. Aintdeo. Ue^.. ..9.j i	še nadalie novi
vsa potrebna pojasnila.
Vnesi avv. Sil vio; ob. ZaneJla prof. h*'C-cardo. — Revisori effetiivn: 1. Girardiml^	- • »nmgkfm
EnniamK), 2. Ma-do AdoH'o. 3. Scala dott i KlUlSttVRMt
Ermenegrldo: sirpIeMi: t. Franzot :g. j	Tratnik: 6	»Begunci«. Iizdala
M -»"rio. 2 M^f^oV.H avv. Ar:go. — \r- j »UmVtni^ka propagandi' x v Ljubljani. Ce-bkri: L Bonraute prof. Piet.ro. 2. Bruchi na ^ ^ Traitnfkcve rk?be so že pred več . .-v. Arturo. 3. D> r'ratta do.t. Pa»:i»uaie, j iet;	.otIošiio razornost, a karaik-
vzbujale -jpk^io ivozornost. a
i teri'MiSno za tega našega umeitriika je, da
a v v. «:roi. - L'UffiflOffie-! CHJaSkc o teni
t. Ru!Wb'affii Ga-ia^so (h:.?liehno, 5. Vi van te _ _________
Cesare. — Morda bi nam j je ?e Cri vse?? svojega početka jemal za mrgla dati kake natančnejše j p,nov svojim deblom — bedo. Talko nam
- ........paftriotienem, druši\ u in i predstavna tudi v tem svojem najnovej-
vjihrvern članstvu, preden ho Še nadale j	kateremu so dodelani kot ne-
dctur-iicrala atrijske Slovane zaradi j i^i-j poiasnilni napisi stihi iz Gradnikovih vt'evuaiie?	! poezij, bedo naših beguncev, ki jih je vojni
Tat v I-.ie izku.-nic, pa nad so že tekalni- j v^h ar pregnal z njihovega domovja v ce - i -vtki sladkor itd., so pri nas v Tr-! mrzio, sovražno tujino. Umetnik nnenuje sfcu na dnevnem red«, in sictr se dcgaiajo j svoje delo ^skice^, ;n to so tudi res, a te tatvine skoraj 'zključro L; v raznih u- ravni o v tej svoji ialptdaial nedovrsen^t! r&d.ih arnovizac"''ke kom ^Ue same. Znan i kažejo umetniškega duha. »Umetniška iiiuu "je en sam viuča*. da so bile izkaznice i propaganda« je delo ooremila iprav hono. i .kradene v t^kauii, kjer so se tfsfcale, e-i L^elose naroča v tknjlgar.nali ali pri >Umet-'•u! 'XI. da so bT4e krušne izkaznice ukra-

avti.
a ie
t- .i
peku. Ob čkaj razmrš!.;a, se Je zdelo čudno, da . pač vedno čulo o tiuviinah, redkt ke-
\ cnUo in pisalo imen ta-
niski propag<«iiii štev. 5.
Ljubljani, Sodna ud.
>a o uicvMi [utov"'1. (
DAROVI.
jc-sip Cok iz Lan jer ja, sedaj vojak v Puli, daruie za Krekov spomenik K 10.
Sv* vj. da s o tatovom na sledu, a _______ — _ ,
1. v pa menda irsmo iz- edeli irikoJi. Ljud- Denar hrani morava.
. , ,	istvanjati sv. je	Dijaškemu pokornemu društvu r
-'»iio mni -Vič o teh tatovih *rV reklo na-! Trstu je darova stalen, neimenovan dobrotnik zadnje: To b\t\ domači tatovi U CelK 10. Znesek ie bil izročer društvenemu
; rcudafrinio čifevar dobro, "poleni bj skoraj |ta	. .. , „ . . rmar. . . _
r^k'f Ha tudi tu velja ona- Ljudski sias- l onjerski podružnici CMD daruje Ivan - božti glas! To pa še temb--!], kei apro- M. Cok v poee5čen|e spo mina: pok. neč.ka -'zaetiska konr^ja — v po^iolnonia na-iDanfa Cok 10 K, Kart Sudic ,(vo^k) v lačnem namerni da morda ne bi razbar-1	. pok. tovariša Antona Cok 3 K,
ia!a prebivalstva — «le prerada molči o Jos?p Cok (voak v Puli) 10 K. De«ar vseh dogodki h v svojem ipodiročju. Vse hrani blagajnicarka.	^
je tu zavito v neko »ainost iavrost ne i — ^ božLnco pod: uznice CMD v sme Zvedeti ničesar, češ. potem, bi mor-i ^k dnju sta poslala gg. Josip ln Virginija da Zgubila zaupani v aprovizacijsko j F!eg^f škedenj ka domačina- sedaj v Ptuju, komisijo; \ se. kar ^e zgodi napačnega, sc i svoto 50 K. Za isto podružnico so darovali skrbno skriva, in ravno 10 ie zlo! Na? bi!v	družbi gg. Sivester Godina 1 K,
aprovtzaciiska komisiia mam skrivala in I Ivana Križa an 2 K in „šest Hrvaia pričuvne več govorila, naj bi iskala /aslombe v!bolnice broj 1.- 30 K, skupu vsoti dodal iavnosti, ne pa čelo skušala z adu seva ti: Berto Sancin-Crcko \i K, skupaj 50 K. glasov javnost — saj še m doigo, ko nam;v p"čeL Ćcnje sponursa pok. g. Lojzke btoka ie cenzura redno črtala vsako, tudi naju-! daruje g. Marica Rosmann 20 K za šolsko pravičenejŠo pritožbo —pa bi bila sh/aT j prireditev v skednju v prid vdovam ln znatno drugačna. Vemo n. pr.. da je bila i siiotam in CMD.	. ,
pred nekrm časom odpn$čeua \z službe	za Krekov spomenik je na: rala Nar.
pri aprovizacijski komisiji neka .gospo- soc. ml. org B na polo st. 1. K 269 — dična, ki je kradla izkaznice za slanino, Darova i so sledeči gg da je potem kupovala slanino tn jo prodajala po oderuških cenah. Stvar se je lepo potlačrJa, samo da bi občinstvo ne izvedelo zanjo. Ali je tako postopanje pravilno, pač ne vemo, zdi se nam pa. da se tako le še pospešuje tatvina izkaznic in Xnjo oškodovanje prebivalstva. Zato bi pa prav toplo priporočali aprovizacl'jski komisiji, da naj končno vendar spozna, da le njenemu splošnosti določenemu delu predvsem treba javnosti, iavne kontrole, ki zaleže več, kot pa vsa druga kontrola.
Tlakartna. Vladni komisar razglaša: V sni-slu določeb o plačevanju tlakarine se pozivijejo vsi posestnik! konj in vol v mestu in spodnji okolici, da pniavijo posest ži\'t.V mestnemu magisirau (pisarna !li. oddelek, L nadstropje vrati 50) tekom meseca januarja in plačaj - llakarino za. upiavno leto 1918. niiatni blagajnici. Ob-, ^iiivlra ii-r^va ^ bo nrenrl&ala « topnosti*
_	l erko Andrej, trg
100 K, dr. Matija Preiner 20 K, po 10 K: Jamnik, Omersa, Ška ar, Olga » rele; Olga Goljevšček 8 K, po 5 K : A. Vouk, Pfeiler-jeva, Delkin, A. Waschte, Rii ičič, Fran Kos, Gul č, J. Vovk; Marija Kmet 3 K; po 2 K; Vergna, O ga Vrbič, Slekovec, Cesar, Urh, Erjav eva, Zamejic Ema, Švigelj, Švagelj Ana, Carcovich, Trdinova, Kreigherjerjeva, Engelman, Hartmanova, J. Vrščai. Šimenc n ef, M. Pehi.nl, N. Vinšek, Cuček M,
Denar je" že odposlan odboru za Krekov spomenik v Ljubljani — Osta'1 darovalci drugih pol bodo objavam prihodnjič.
— Prostovoljni prispevki 7* vdovski in sirot nski skiad c. kr. {roorojislškefa okrajnega poveljstva št. 27 v Ljub'jani Glasom poroči« upravnega odbor« so dospeli temu skladu sledeči denarni prispevki v meseeu decembru 1917: Avgust Fiscber, c. kr. major, Ljubljana, K 15, obresti drl. vol posojila za leta, K 577*55, Franc Saler, c. kr. fin. straže reftpkijent. Meti ka, K 2, dr. Hugo Peternel, c. kr. n«dporočnik, Ljubljana, Adrian Fonzarl. c. kr. Cetovodja, Lfubljana in dr. Heim, c. kr. višji voj. zdravnik, Ljbljana, po K 10, Peter vitez p! Grasseili, zasebnik, Ljub Jana, K 25.
PROSIMO RABLJENEGA PENILA IN KRP ZA NASE UBOGE RANJENCE. — ODDA NAJ SE V »NARODNI DOM«.
sT

PRIP0R0ČUI9E THE
X!

Gostilna „Al Vctturino44
Trst. ulica Chiozsa štev. 5. DomaČ« kuhinja. V«_ jika izbera najboljših Tin.	3047
Trgovina jestv n
IVAN BIDOVEC, Trst, al. Uampanile 13 (lVg FonteroBso). Ima t zalogi: čaj, pa-radižno konzervo, mnogo vrst kock za juho, ienf in tudi blago aprovizacijsk« komisije. Pr stni Jama ka rum, konjak Martr, rarmouth, m al norec, slivove« ter več vrst mineralnih vođ. Vse po zmernih «enah. 414
Mehanična delavnica.
ODUKOV^LNA L1VARNICA OSVALDELLA. Via Med a 2$. Izdelovanje in poprav« strojev in motorjev. Proračuni.	i
Knjigoveznica
PIETttO PIPPAN, Tr»t, ulica Valdiriv« 19. Artistična vezava Žepni koledarji lastnega i z đelo va nja. Vpisniki .registri) posebnega sistema. 207
Majolične peći in Štedilniki
M. ZLPPAR, «1. B. Giovannit in li Najboljša izdelovanja in najpopolnejda vrsta. Cene zmerne 20J
Hotel Continental
Trst, uliea San Kicolo št. 25 0»lizn Corsa). Prenočišče za vojaife. Dvigalo. Cene zmerna Postrežba ločna.	I®®
Nepremočljivi plašči.
LEOPOLD HAAS. Tr*t, Con.o 2 in via Barriera veechia 10. Bogata izbera vojaSkih olaščev od K
20 - nn^rej.	257
(e^tvine na debelo.
Bogata izbira vsakovrstnih jest vin; proda na debelo RUGGERO GAMBEL v Trstu, ulica delle Acque vogal ulico Coroaeo	442
Papir.
VELIKA ZALOGA PAPIRJA za ovitke, _
tih rečic lastne tovnrne — Valčki raz-ih barv in velikosti. Cen« zmerne. — Gattone DoUinar, Trst Via dei GeUi 10.	256
Damska krojačnica
vsakovrstno obloke po a«£]eik»A in francoskem kroju, plesne obleke, obleke z« porok«, blnze za gledališče itd. Ceno zmerne.	337
Na prodal
le hiša s štirimi prostori* z vrtom in vodnjakom. — Cena 12400 K. — Naslov pove Inseratni oddelek Edinosti.
Hermangild Trocca
TRST, da Bfmcn veccMi I
Ima veliko zalogo
mrtvaških predmetov
Venci iz poredane m biserov, vezani z medeno žico, iz umetnih cvetlic s trakovi in napisi. Slika na porcelanastih ploščah za grobne spomenike itd. ttdL NajnJIJ« hMharaalii« cm«.
. IVAN KR2E - trst
D	Plazu San Olovanal t*
O IhLiAM k«hinjskih in kleUrskih potreb-# tttlUpl Min od leaa i« pletenin, tkafov, a brent, tekrov in kad. sodčekov, lopat, re* še t, sit In vankovrstnita košev, jerbaaev In metel ter mnogo dragih v to stroko spe-da|očib predmetov. — PRIPOROČA svojo trgovino s knklnjako posodo vsak« vrst« bodi od porcelan*, zemlje, emall«, kosl-ttfji «H cink«, nadalje pasamantor^c, kletke Hd Za gostilničarje pipe, kr oglje, sesale tn stokleno p«uda a« vino 11, i I. L i
Josip Struckel
Trst vogal Via Marin Terem-l Ca^rina
Novi dohodi volnenega bi aga za moške in ženske. Velika izbera kožuhovine, nogavic, volnenih srajc (maje) bar-hanta, svilenega in volnenega blaga za bluze, čipko-vih ovratnikov in okraskov
UmetM-Maflčnl atelje
TRI onco del Rivo it 42 (prttUOe) Trst
m
Irtr&nje rsako fotografičao dalo krfcov tudi razgleda, pomaetka a >traajos4 lokalov, poreolaaaMo plošče tz v^akovrtt. ^pomenilce.
MOSIBNOST* OOVl^NJl m VSAKA fOTOOaaiUi m
i udi udobnosti go*?» u^ro^ni-
kov »prejema naročbs in jih is-trpije n? ^obti, jt. tudi znoaj mesta p« a^zmeis^jaih «enak
Trst, ul. del Riuo 42
r
GIMBRIHUS
n
i
i
vsaki veter ob 9'/,

Vstopnim K 1*
S
n."
^-rl
faiguoooagđsoaoujauaijacouaaoopđau-
DO
a a a
o a a
a
□
o
o □
o,
3
Si
DO
su
f
Trst - Corso štev. 39 - Trst
Razglednice v platinu. Specijaliteta: slike v barvah, fotosehizzi. Gabinei, visit, povečanja, reprodukcije vsake slike. — Električna i azsvetljava. —
o D
S
o D
B
O °
O n mo
no
Zlatarnico
G. P i no
uu--- — ■■—--- 1	--pu
□aasnisio lEJOTats^jsttrr^r-a^ccana-arna
IM HHiimiimziis^iH
v Trstu m Je preselila na Corso It IS
v bfvSo aUUmJco^T ^ rcimlta A FigHo.
Veliki* izbera srebrnih !n zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd. Ceno zmerne.	Cene zmaroe.
r II II
i
I i
i
Hnjuečjn slovenska itranimica!
Ljobijana, Prešernova ulica st. 3
je Smela koncem leta 1916 viog.....K 66 600 000
hipote?nih in ob??nskih posojil......* 27,00 0 0 00
rezervnega zakiada .......... 2,000.000
Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje najviSje po
večje in nestalne vloge pa po dogovoru. Hranilnica je pup<& no yarna in stoji pod kontrftfl
c. kr. deželne v?«de.
2e varčevanje ;ma vpeljane I čne domače hranilnika.
Posoja na zemljišča an poslopja na Kranjskem proti 5 °/0, izven Kranjske pa proti 5 V4 obrestim in proti
na'manj ! % oziroma a/* °/o odplačevanju na dolg. V podoiranj^ trgovcev in obrtnikov ima ustanovljeno
KREDITNO DRUŠTVO.
i
i
i
P i
i
i
i
\*rm
Sm iiS DneuniH „Edinost" u \m
slon]. Ponudbe m H. LOZER, Trst u!. Fontano itso. 14.
rHIIHHHIMHntfailHHfl
. licđomestek toaletnega mila. J
IParfamiran in okusno nrejen.	i
Nadomestek toaletnega mila.	I
j Vsebina ene^a kartona 2V9	Z
I ducata, stane franko kron 26.50.	I
S Razpošilja tvrdka	Z kg
I LANO oc COMP.f Osijek,	I
S Hrvatska Slavonija, Župni trg.	-^Brzojavni naslov: Lang&Comp. Osjek
Pozor!
V ulici Cario €h?ia štev. 11 KAPENEŠC
kupuje vrv od 3-8 K
in tanko vrv 50 K kg.
po
I
IM- Vin Stadion 18 - Trst
Odprt ml 8* a zvečer naprej
^^ Vstopnino K 2 ====
IMšSB*
medenino
In druge kovine kakor tudi osokoorstne žolsznlnz
kupuje
NARCELLO SCABflH, M ulica Vlenna 17
]• izdal in zalotil naslednja
1.	AOttUi*«. ^ii^ai i. i. L^>oper. — Cena K i.<H>.
2.	»Tki l'OVfcSTI CiKOfA LEVA TOLSTEGA«. — Cena bU vin.
3.	»KAZAKI«. Spisal L. N. Tolstoj. Fosi^-venil Josip iCnaiiii. — Cena K 1.6G.
4.	»PRVA IJUttt/fcN«. Spisal i. ^jtrKje-vič Iur^jenjev. Poslovenil dr. Gustav Oregonu. — Ceuu i K.
5.	»POLJUB«. Povest iz gorskega življenja češkega ljudstva. Opisala Karuiina Svetla* Poslovenili P. — Cena »o vin.
6.	»BESEDA O SLOVANSKEM OURE-DNEM JEZIKU PRI K ATOL. JUGOSLOVANIH«. (Malo odgovora na Škofa Nagla poslovno uastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena 80 v#:l
7.	»IGRALEC«. Roman i/ spominov mladeniča. Ruski spisai V, M. Dosto-jevskij. Poslovenil R. K. — Cena K l.tjO.
8.	»JU^KICA AGICEVA«. Spisal Ksa-
ver bandor - Ojalski. Prtvel P. Orel. Cena K č.
9.	»UDOVICA«. Povest iz 18. stolen'a. Napisal I. i:. Tomić. Posic^venil Stefarj KlaviL Ceni K \X*0.
10.	»JUG^t. Historičen roman. Spisal Pro^ kop Chocholou*ck. Poslovenil H. V. Cena K 3.
11.	»VITEZ IZ RDEČE HlSE*. fLe Che-valicr dt Maison rougc.) Roman i j; časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dumas star. Prevei Ferdo Perhavec. — Cena K 2.50.
ua
HranilM vlogi
■prejema od vsakega tudi Ce ni ud aadruM, in jih obre-jj 01 večje 7re«ke po do-stuje po	|0 govoru, TrgOVCM
etvaija Čekovne račune z dnevnim o brestovac jem.
Rent«! dmk ptaCuJ« se dna a* nmmm
Vlaga se lakko po eno krono.
MUHmitaU ntm 73.171 IBSOi IHi
TrgousKo-obrtno zodruso v Trsta
r*glstrowana udniga s n »omajani« Jamstvom
ulico S. Franeesco itee. 20, n. nostrople o hiši Usta „Eiiinosf
Posojila
daje n* osebni kredit in nm kUlave
proti riaćilu po dogovoru.
Uradne ure: vsak dan za stranke ti d 8 predp. do 1 popoldne.
Priporoči male hranilne Skrinjice, kl »o posebno primerne za družine.