Poliliski pregled. * Minfstrskl predsednik k rolilni reforml za deželne zbore. Dne 12. t. m. je bila pri ministrskem predsedniku deputacija socialno-demokraške državne zveze, da zahteva splošno volilno pravico za deželne zbore ter zve za stališče vlade v tej stvari. V deputaciji so bili poslanci B e u t e 1, Hudec, Jaroš, Nemec, Schafer in Seliger. Ministrski predsednik je deputacijo sprejel prijazno ter razpravljal s poslanci o stvari vsestransko. 8aron B e c k je povedal, da vlada priznava, da je treba volilno pravico za deželne zbore času primerno preosnovati. Lepi uspehi volilne reforme v državnem zboru so jamstvo, da se bo posrečilo uvesti tudi v deželne zbore primerno reformo, varujoč vse upravičene interese. Seveda se reforma poslanske zbornice ne da kar tako prenesti na deželne zbore. Poslanska zborniea je politiška korporacija, dočim so deželui zbori obenem upravne institucije, ki imajo upravljati celo vrsto važnih gospodarskih in administrativnih nalog. Seveda je treba tudi pri volilni pravici za deželne zbore imeti pred očmi politiško ravnopravnost, da dobe zastopstvo in primerni vpliv tudi tisti, ki so bili do sedaj izključeni od volilne pravice. Posebue naloge deželnih zborov kot upravnih korporaeij pa tudi zahtevajo, da se primerno ozira na gospodarsko razdelitev prebivalstva. na razmerje v deželi in v mestih, končno pa tudi na gotove politiške in socialne momente, zato pa nikakor ne gre, da bi se popolnoma prezirale davčne razmere. Eazen teh omejitev je vlada za čimvečje razširjenje volilne pravice za deželne zbore ter smatra za svojo dolžnost, storiti vse, da se omogoči skleniti reformo, ki bo pravična vsem merodajnim razmeram. Kar se tiče posebej volilne reforme za češki deželni zbor, si vlada prizadeva z vsestraDskimi pogajanji med strankami naravnati stvar v pravi tok. Ali se bo doseglo to že v predstoječem zasedanju, tega danes še ne more povedati. Vsekakor pa bo vlada delala na to, da najde novi deželni zbor reformo kot prvo in najvažnejšo svojo nalogo, kakor bo sploh vlada smatrala za svojo dolžnost, da v novib deželnih zborih predvsem pripomore razširjenju volilne praviee. * Sklicanje držaTnega zbora. Z Dunaja poročajo, da bo državni zbor skliean na dan 10. oktobra. Prvotno so ga nameravali sklicati šele 18. ali 20. oktobra. Ker se pa sestane ogrski državni zbor že 10. oktobra, neče avstrijska vlada, da bi njen parlament zaostajal za ogrskim. * Jugoslovanski minlster. 0 tem vprašanju poročajo BObzoru" Dastopno: Nemci morejo biti nervozni kolikor jih je volja, se morejo boriti proti temu, kakor jim drago, toda oni bodo morali prebaviti tudi imenovanje jugoslovanskega ministra. Danes ne stoje stvari tako, da bi se mogel tak dogodek pričakovati, ali nameravasepostaviti enegajužnoslovanskih politikov na visoko mesto pri centralni vladi. Naloga tega politika bi bila, da obvešča ministrstvo o željah in pritožbah južnih Slovanov. Ta dostojanstvenik bi imel važno nalogo, in želeti bi bilo, da se izbere tako osebo, ki bi dala narodu garancijo, da bodo njegovi interesi dobro zastopani. Z jugoslovanskim ministrom ni torej za sedaj ničesar, ali v kratkem se pojavi v ministrstvu jugoslovanski sekcijski načelnik. * Deželni proračnn štajersiki za leto 1908. izkazuje potrebščin 29,255.664 K, za 1,132.463 K več kot 1. 1907. Primanjkljaj znaša 12,999.977 K, za 509.294' K več kot 1. 1907. Narasli so zlasti izdatki za deželno kulturo (urejevanje rek in potokov, podpore vi_ogradnikom, poljedelcem itd.), ti znašajo za 1. 1908. 2,563.314 K, za 62.992 K več kot 1. 1907* za šolstvo 12,731031 K (več za 482 808 K) za dobrodelne in zdravstvene namene (bolniščnice, hiralnice itd.) 9,126.489 K, več za 566.400 K, za vzdrževanje deželnih hiš in posestev 1,051.949 K, več za 55.616 K. * ,,Sudmark" je darovala lansko leto za nemške šole na Stajerskem 16.311 K. Posodila je posestnikom 55.000 K, obrtnikom in delavcem 12.800 K, in drugih podpor je razdelila 13.000 K. Za Štajersko je izdala 60.076 K, torej več nego polovico skupne darovane vsote (K 104.271). * Flnandno ministrstvo in ,,Sudmarka". .Sudmarka" hoče uprizoriti veliko loterijo na dobitke s 300.000 srečkami po eni kroni — v prid ubogim obrtnikom in kmetom po — nemških deželah, kakor pravi ministerijalni odlok. Mi ne bi imeli nic proti temu, najnnnj še, da se takemu podjetju ne nalaga davka, ako bi v resuici šlo za — bedne nemške obrtnike in kmete; gre se pa tu za renegate po Slovenskem! Vlada je tedaj društvu darovala 3000 K za boj proti nam! Pri nas mora vsako društro plačevati takse za tombolo, tudi če je čisti dobiček namenjen res človekoljubnira namenom, .Siidmarka" pa, ki stremi za gospodarskim in politiškim uničenjem Slovencev, je takse prosta To dela Slovanom npravična" vlada in rslova_ski" minister Korytowski! * HrTaška In Ogrska označenl kakor arstrljski pokrajini. Znani dunajski list »Gross-Oesterreich" je poplavil vso gorenjo Ogrsko z zemljevidi, na katerih sta Ogrska in Hrvaška označeni kakor avstrijski pokrajini. Ogrski krogi se zaradi tega dovtipa silno srdijo, a državno pravdništvo pleni marljivo te zemljevide. * V daluiatinskcm deželnem zbora je poudarjal zastopnik vlade gospodarsko skrb vlade za Dalmacijo. Deželnerau šolskemu zalogu je dala vlada letos 150.000 K, za prihodnja lsta je obljubila pa po 300.000 K. * Poljaki t Pruskl. Poljski list nPrzegled" je po uradnih podatkih obelodanil nastopno statistiko o Poljakih v Pruski: Glasom ljudskepa štetja leta 1890 je bilo v Nemčiji 2,978.000 Poljakov, koncem decembra 1900 že 3,394.000, a čez pet let, to je leta 1905., pa 3,646.446. V desetih letih se je število Poljakov pomnožilo za 416.000. — V zadnjih petih letih od 1900—1905 pa za 321.000. Odstotek pomnoževanja raed Poljaki je mnogo večji nego med Nemci. * Ogrsko. Stari norveški pesnik in demokrat Bjornstjerne Bjornson je bil povabljea na mednarodno mirovno konferenco, ki se je vršila v Monakovem. Bjornson pa je vabilo odklonil s pismom, nasloTljenim na predsednika kongresa v katerem pravi: -Vabilo, ki sem ga dobil od tako odlične družbe, je zame čast, tem večja čast, k^r mi dohaja od Vas. To mi pa vendar ne more braniti, da bi člano? mirovne konfereace ne napadel, in sicer tako ostro napadel, da bi jih ostrejše ne mogel. Oui gospodje, ki tam nastopajo kot apostili miru, izvršujejo doma rokodelstvo tlačenja jn ponižavauja ljudstva, ali pa mirno gledajo, ko to rokodelstvo izvršujejo drugi. Ako nečejo vs^h svojih moči upotrebiti za to, da bi uničili vojno moralo, je boj proti vojski brezuspešen. Ako pa nečejo sami pri sebi začeti ter bi rajši našli mučenike idej, potem pač ni potrebno, da se dajo na mednarodnih kongresih proslavljati kot apostoli miru. Ako bi se n. pr. grof Apponyi, ki je sedaj na Ogrskem naučni minister in ki kot tak na sramoten način tlači Slovake, pokazal kot izvoljeni zastopnik svojega naroda na kongresu in bi tudi jaz bil tam prisoten, bi jaz zastavil vse svoje moči in bi poprej ne odnehal, dokler bi ne bil odstranjen iz dvorane." Ko je grof Apponyi zvedel o tej obsodbi, ki jo je nad njim izrekel Bjornson, je dejal, da je pesnik slabo poučen in da je lahkomiselno izrekel svojo sodbo. Kaj je pač mogel reči drugega? Nepoštenost se ne zna nikdar drugače braniti kakor s tern, da taji. Nemški listi so skoro brez izjeme vsi na strani Apponyi,ja in madiarskih nasilnikov proti Bjornsonu in proti Slovakom. Nernci in Madjari so mojstri v tlačenju in zatiranju drugih narodnosti. Bjornson odpotuje na Ogrsko, da prouči razmere Slovakov. — List BAz Ujsag" je zvedal, da ljudska stranka izstopi iz koalicije že v bližnjem času. Eazpad v koalieiji se vrsi še pred otvoritvijo državnega zbora. Zaraditega se ljudska stranka še tekom tega meseca sestane na konferenco. — Agencija nKeleti Ertesilo", javlja, da je minister za notranje stvari, grof Andrassy skenil doposlati načrt volilne reforme vsem munieipijem, da ga proučijo in poročajo. Meseca novembra ga predloži zbornici. Načrt daje volilno pravico vsem polnoletnim moškim, ki znajo pisati in čitati. — nNepszava", glasilo madjarskih socialistov, se v večem članku izraža jako simpatičuo o narodaem boju Hrvatov. Ta boj — piše list — so Hrvatje vodili mnogo resneje nego Madjari, ker Hrvatje streme po izvedenju splošne volilne pravice ia se bore za svobodo ljudstva, dočim se voditelji in glasila madjarske koalicije izogibljejo vprašanju volilne praviee in bi se tega vprašanja najrajši povsem iznebili. Ako se narodni boj Hrvatov prispodablja z bojem madjarske koalicije, tedaj je jasno, da narodni boj reakcionarne madjarske koalicije ni drugo nego sleparstvo, zakaj vzdržuje sedaj, ko se nahaja na krmilu, najčrnejo reakcijo. Hrvaško - srbska koalici.ja pa se bori v zvezi z narodom in je dosegla lepih uspehov. Končni uspeh pa bo osvoboditev Hrvaške od madjarskega pritiska. — Iz Trenčina poročajo : Neke občine si prizadevajo, da iztisnejo iz katoliških konfesionalnih šol madjarski jezik. Slovaški listi jih v tem podpirajo. V nekih slučajih so to že prijavili kompetentni obJasti. — Ogrski socialni deraokrati nameravajo ua dan otreritve ogrskega državnega zbora prirediti pred parlamentarno palačo veliko demonstracijo v prilog uvedenju splošne volilne pravice ter manifestirati željo naroda z enodnevnim splošaim generalnim štrajkom po vsi deželi. Omenjenega dne ne posluži v nobeni gostilniei ali kavarni v Budirapešti noben natakar, in natakarsko društvo živahno agitira za to, da se tudi natakarji v pokrajinab. pridružijo temu gibanju.- * Rasinci pred sodiščem. V soboto popoldae se je končala obravnava proti rusinskim akademikom, ki so posebao znaai zaraditega, da niso hoteli pozimi v preiskovalnem zaporu ničesar jesti. Jaroslav Baby, Ivan Ciapka, Lew Oihovsky, Aadrej Didunyk, Vasil Hladky, Eoman Levicki in Vladimir Bahiuski so bili obsojeni zaradi javnega nasilstra na en mesec ječe, dr. Vladimir Baczynsky pa na en teden zapora. * Katolikl in protestanti y Nemčl.|i. K protestantski cerkvi v nemškem cesarstvu je leta 1905. pristopilo 463 židov, 9339 katolikov ia 993 pripadnikov drugih raztičoih verskih občin. Izstopilo jih je in prešlo na židovstvo 81, na katolicizem 703, k ostalira veroizpovedim 5001. * Pokojnina za delavee. Koagres Trades - Uoiona je enoglasno sprejel resolucijo, ? kateri se lahteva, da imajo delavci, stari nad 60 let, dobivati že v prihodnjem proračunu pokojnino 5 šilingov na teden. * Prihodnji mlrovnl kongres. Iz Haaga poročajo: Delegati držav so se posvetovali, kdaj naj bi se sklical prihodnji mirovni kongres. Zastopnik avstro-ogrske monarhije je predlagal, da se mora dobiti oblika, v kateri naj bi raogla vsaka država izraziti željo. Ta predlog je bil sprejet, a vprašaaje prihodajega kongresa odloženo. * Nora papeževa enclklika. Iz Eima poročajo: Papeževa nova eaciklika je poglavitoo naperjena proti modernizmu. Okrožnica ima pretežao doktrinaren, dogmatičea značaj. Pij X. podaja razjasnjeaje načel najuglednih katoliških moderaistov aa svetopisemskem, bogoslovskem in modroslovskem polju. Potem prehaja v izpodbijauje. Modernizem, pravi papež, ni nič drugega nego zakrinkan nacionalizem, ki oraa.juje ne le podlage katolieizma, marveč tudi krščanstva samega. Potetn se pipež obrača proti najnaprediiiji skupioi moderaistov. Politiškega dela se okrožnica komaj dotika. Opominja pa duhovšfino, naj pazi na moderne nauke, zakaj le ona zastopa učečo cerkev in ne sme dopuščati, da se drugi nazivajo čuvaji vere. * Rusija. Iz Kijeva poročajo: Duhovai koazistorij v Kijevu je poslal duhovnikom nujao zapoved, aaj se udeleže prihodnje volitve za dumo ter naj oddajo svoje glasore Ie takim osebam, ki se zavzamejo za temelje starega državaega reda. — Ženske v finskem deželnem zboru niso izpolnile nad, ki so jih stavljali vanje njihovi volilci. Glavai vzrok temu je, da ženskeposlanci ne pozuavajo ni zakona ni ustave. * Poročllo francosklh škofov papežn o koučnem uspehu prvega leta ločitve eerkve od države je Pija X jako ozlovoljilo. Izvestje pravi, da je Petrov novčič padel v vseh škofijah, a v nekaterih je vobče minimalen ali ga sploh ni V nekaterih škofijah je padlo število oaih, ki so se upisali početkom leta v semenišče. Papež toži franeoske škofe, zakaj ga niso pravočasno informirali, kako razpoloženje vlada raed' katoliškim prebivalstvom na Francoskem.