10. številka.
Oktober — 1900.	Letnik XXIII.

1
J
L
Organ Cecilijinega društva v Ljubljani.
Izhaja |ii> enkrat na mesec in velja za celo leto z tnuzikalno prilogo vred i- krone, za ude Cecilijinega društva in za cerkve ljubljanske škofije 3 krone.
Vrediii&tvo in lipmvništvo Kom črnskega (Poljske) ulice št. 12.
0 zboljšanji organistovske plače.
Spisal Fran Bernlk.
(Dalje.)
'n pri vsem tem slabem stanju je treba pripomniti, kar smo že enkrat v'' poudarjali, da se celo od te plače le premnogo poizgubi, ker so kmetije ^ razprodane, razkosane. In organist, ako je tudi cerkovnik, si mora sam plačevati svojega namestnika-strežnika v zakristiji in pred altarjem; celo me-hača na koru mora marsikje sam zakladati. Da, koliko je krajev, kjer mora celo note organist sam s svojim denarjem kupovati! In tudi pevcem mora tu in tam kako postreči, pomazati, da voz raje teče. To še posebno, ako se gg. duhovniki za to nič ne zmenijo.
Ker je torej temu tako, kaj je čuda potem, da so se zbrali lani na Dunaju od 12. do 14. sept. razni organisti in voditelji petja — bilo je okrog '90 zastopnikov iz širne Avstrije — na shod ter so po daljšem posvetovanji o zboljšanju gmotnega stanja tega stanu sklenili v tem oziru sprožiti odločno akcijo? Enoglasno so sprejeli naslednjo resolucijo:
„Glede na to, da po mnogih krajih dirigent cerkvenega kora nima nobene, ali pa vsaj prav majhno plačo, od katere mora pogosto še drugim več ali manj odstopiti; nadalje glede na to, da je gmotni stan premnog h dirigentov in organistov na Avstrijskem zares obžalovanja vreden; naposled glede na to, da se je malone vsem družabnim slojem posrečilo zboljšati si gmotni stan in eksistenco, bodisi vsled zakona, bodisi po drugih potih, le dirigenti cerkvenih korov so še vedno brez varstva in brez pravic; glede na vse to je sklenil prvi splošni avstrijski shod cerkvenih dirigentov: visoka vlada, premi-lostni gospodje škofje in vsi razumni zastopniki ljudstva se naprosijo, da organistom in pevovodjem, uvažujoč njih potrebno kvalifikacijo, njih umetniške študije in plodove, slednjič vender-le pomorejo do zadovoljivega zboljšanja doslej minimalnih in pri sedanjih razmerah naravnost žalostnih plač."
Tako je bil v tem oziru storjen prvi važen korak. Dotične spomenice so se res sestavile in primernim oblastim izročile. Tudi zboru škofov zbranih na Dunaju je ista že došla, kakor so izjavili naš prevzvišeni knezoškof na lanskem občnem cecilijanskem shodu v Ljubljani. Kaj se bo torej v tem oziru storilo
kaj ukrenilo, pokazala bo prihodnjost. Za nas gotovo važno pa je, da se ravno vsled te iniciative po celi naši škofiji na letošnjih du-hovskih pastoralnih konferencah o tej zadevi razpravlja in govori. Že to samo je nekaj vredno. Saj bo marsikateri duhovnik šele sedaj natančneje spoznal, kakošno prav za prav je stanje organistovo v njegovem kraju. Marsikateri duhovnik, pravim. Spominjam se nekega č. g. župnika, ki je vedno zatrjeval, da je organist v njegovem kraju prav povoljno plačan in je tudi imenoval svoto njegovih letnih dohodkov. A iz podatkov, ki so se mi od dotičnega organista sedaj poslali, razvidin, da organist niti na polovico onih dohodkov, o katerh ije župnik mislil, da jih ima, ne pride. Že ko bi torej druzega uspeha ta posvetovanja ne imela, kakor da sedaj vsak župnik jasno in natančno spozna sedanje dejansko, resnično gmotno stanje svojega organista — in ne tisto, ki je zapisano na papirji! — bil bi to precejšen uspeh. A upajmo, da bode ta iniciativa imela še drugih uspehov.
Gibanje se je torej začelo, stvar bo šla dalje. Prej ali slej bodo kompe-tentne oblasti morale resno na to misliti, da tudi organistom primerno urede in zboljšajo plače.
Kaj pa dotlej, dokler se to ne zgodi? Ali naj se zadovoljujemo zgolj z besedo, zgolj s tožbo o slabi plači organistov? Nikakor ne! Saj se z dobro voljo celo v sedanjih slabih razmerah vender tudi organistu vsaj deloma d a p o m a g a t i, da njegovo žalostno stanje olajšati In kako to?
Važno je pri odgovoru na to vprašanje drugo vprašanje: Kateri faktorji pridejo pri eventuvealaem zboljšanju organist »vske phče prebilo v poštev? Gotovo organist sam, cerkev in občina, župnik, država (oziroma dežela).
I. Najprej torej organist sam. Pred vsem je treba tukaj dvoje pripomniti. Na zboljšanje plače sinejo upati le oni organisti, ki so res organ is ti, ki so se torej res vsaj nekoliko učili in imajo voljo učiti se še dalje. Saj je znano, koliko se more orglarski učenec naučiti n. pr. v enem letu. V šoli dobi le prvo podlago, na kateri se mu je potem mogoče dalje izobrnzovati. Koliko pa jih je, ki pridejo iz šole, potem pa zapuste in zanemarijo vse skupaj ter naenkrat zaidejo v neko ostudno šablono, s katero mučijo sebe in svoje poslušalce.
Drugo pa, kar je pripomniti je to, da se organistovska služba po deželi, po kmetih da uspešno in na vse strani pravično urediti le v zvezi s kako drugo službo. Tudi v tem oziru ne smemo pretiravati. Sicer dobri stvari več škodujemo nego koristimo. Pomislimo le, koliko ima organist kot tak po kmetih, na deželi opraviti. Toliko, da ob nedeljah in pri drugih pobožnostih orgla, in mej tednom n pr. dvakrat redno na večer pevce podučuje. Ako bi torej on za to opravilo naenkrat zahteval tolike plače, da bi samo s to plačo zamogel pošteno in dostojno se preživljati, n. pr. na majhni kmečki fari kar po kakih 400 gld. in več, bi to bilo gotovo ne le neizpeljivo, marveč glede na dolžnosti in opravila drugih stanov tudi pretirano. Izdatno in uspešno reguliranje organistovske plače na kmetih , po deželi si mi glede na splošne razmere, kakor tudi pred vsem še na splošno revščino našega naroda moremo misliti le v zvezi s kako drugo primerno službo. V zvezi s to službo naj bi
organist imel potem zagotovljenih tolikih dohodkov, da bi pošteno preživljal sebe in svojce. Najprimernejša taka služba, ki je z organistovsko že sama po sebi v nekaki tesni zvezi, je cerkveništvo. To je tudi neka taka služba, ki sama za se ne da niti primernih dohodkov, niti dovolj opravila. Obojno pa se da kaj lepo združiti. Res da ne more biti organist ob jednem na koru in pred altarjem. A za primerno majhno odškodnino dobi si lahko namestnika. Brez posebnih težav pa se mu potem lahko pripomore do boljšega stanja, ako se le resno hoče. In pri vsem tem si organist na manjših farah lahko še posebej kaj prisluži s kakim primernim rokodelstvom, akoravno hoče in ima veselje zanje. Tudi učiteljska služba, ki je bila posebno do zadnjih časov redno združena z organistovsko, kakor tudi občinsko tajništvo, da se kaj lepo in primerno z organistovsko službo združiti.
Glede svote organistovskih dohodkov je razposlal znani pevovodja Haus-mann na razne glasbovodje pismo, v katerem naznanja, da se bode predložila ministru za uk in bogočastje peticija po sledečem redu sestavljena. Organist naj dobi v fari, ki ima 1000 duš - 200 gld., 2000 duš — 300 gld., 4000 duš — 500 gld., 6000 duš - 700 gld., 10.000 duš — 1000 gld. To svoto naj bi izplačevale občine ali pa najbližji davkarski urad. Navedena svota je tako proračunjena, da pride na vsakega fnrana 20 kr. na leto. A tudi s to regulacijo bi ne bilo še vse storjeno, ker je pri nas toliko fara, ki imajo pod 2000 duš. To torej le potrjuje našo poprejšno trditev.	(Dalje sledi.)
Cerkveno-glasbeno delovanje v ljubljanskem semenišču.
Med drugimi točkami postav za bogoslovce kn. in šk. semenišča se nahaja tudi ena, ki jim nalaga dolžnost učiti se vestno vsega petja, kar ga potrebuje duhovnik pri svojih najrazličnejših bogoslužnih opravilih. Da se ta ukaz podpre, pravi pristavek, da se utegne, ako bi bilo treba, koncem leta napraviti izkušnja iz cerkvenega petja.
Ta postava zadeva vse, ne le onih, ki imajo že po naravi dar petja, ampak tudi one, ki je narava pri njih bolj skoparila s tem darom. Izraža pa ta postava željo sv. cerkve, ki je vedno vzpodbujala duhovščino, naj marljivo goji koralno petje. To željo je sv. cerkev na razne načine izražala, bodisi da je ukazala ustanavljati pevske šole, bodisi da so škofje in celo papeži — mislimo le na sv. Gregorja Vel. — sami skrbno gojili koral, bodisi da so razni cerkveni zbori, zlasti partikularni nalagali bogoslovcem dolžnost urit' se v koralnem petju. Partikularni cerkveni zbor v Raveni celo pravi, da naj škofje onih, ki so brez vzroka zanemarjali koralno petje, ne pripuste kar tako lahko do mašništva.*)
Jasno je torej, da se morajo vsi uriti v cerkvenem petju. Pa poglejmo, kako se zadošča tem ukazom in zahtevam, poglejmo, kakih pripomočkov se poslužujejo, da kar natančnejše izvrše to svojo dolžnost.
Pred vsem je že vsakdo zavezan po učnem redu po eno uro na teden prihajati k petju, ki se vrši v dveh oddelkih, za I. in II. leto posebe, za III. in IV. leto posebe. Predava se o zgodovinskem razvoju korala, o teoriji koralnega petja itd. Vse to teoretično znanje se pa seveda tudi praktično uporablja: pojo se razne antifone, vsi različni toni psalmov, vsi spevi za sv. mašo, v kolikor jih rabi duhovnik, litanije i. dr.
Ker se pa ta tvarina v teku enega leta ne more tako natančno obdelati, da bi vsakdo vse ohranil in se vsemu priučil —-je preobširna in časa je vsekako premalo — zato se bogoslovci razven tega obligatnega pouka še sami vadijo v petju, da tako res pridobe toliko znanja, da morejo zadoščati vsem zahtevam duhovniškega petja. Da se pa to petje redno vrši — zakaj brez reda se ne doseže smoter — so si ustanovili že 1. 1892. nekako društvo, medsebojno zvezo, ki si je postavilo dvojno nalogo: 1.) seznanjati bogoslovce s pravo cerkveno glasbo, z določili in ukazi sv. cerkve glede cerkv. glasbe (teoretična stran); 2.) skrbeti hoče, da se natančno priuče vsemu petju, kar ga bodo potrebovali kdaj kot duhovniki.
V dosego tega dvojnega namena, si skupno naročajo raznih listov, skladb in knjig te stroke in to ne le onih, ki jim je prvotni namen pospeševati cerkveno glasbo, ki se načeloma pečajo s cerkveno glasbo, ampak tudi one, ki so v daljši zvezi z njo, ako se zde koristne; izključene tudi niso posvetne skladbe. Važnejše točke v listih se zaznamujejo in nato listi krožijo po sobah, da se more tako vsakdo poučiti o važnejših vprašanjih.
Razven listov je na razpolago vsakomur posebna knjižnica, kjer se hranijo razne knjige, spisi, note itd. Med drugimi deli ima knjižnica tudi veliko delo Ambrosovo: „Geschichte dcr Musik".
Ker pa vsaka stvar, ako je le na papirju, kaj rada otrpne in počasi onemore, zato se udje tega medsebojnega društva redno vsak mesec enkrat snidejo, da se urede razne zadeve; stavijo se razni nasveti, vzprejemajo se pritožbe i. dr. Poleg tega pa po navadi predava eden izmed udov o kakem predmetu, ki se tiče cerkvene glasbe.
Taka je v glavnih potezah teoretično stran. Nič manj važna pa ni praktična. Sama suha teorija kaj malo zaleže bodisi v tej bodisi v onej stroki; zlasti se pa s samo teorijo nič ne opravi pri petju. Pripoveduj komu še tako navdušeno o lepoti prave cerkvene glasbe, o nje velikem pomenu, pravi mu še tako, kako oddaljeni so razni intervali, razlagaj mu brez konca in kraja, kaj pomenijo vsa razna znamenja v glasbi: ako mu vsega tega ne pokažeš praktično z vzgledi, s petjem — nič ne boš dosegel.
Zato se poučuje vsak teden trikrat po pol ure v petju in sicer dvakrat v koralnem, kjer se prepojo razne antifone, maša, psalmi i. dr., enkrat pa — zlasti za uepevce — v modernem petju, da se nauče spoznavati razne tone, intervale, tonove načine in sploh vso moderno glasbeno teorijo, v kolikor se rabi pri petju.
Pri tem se posebno pazi, da se vsakdo privadi samostojnosti; to se pa doseza s tem, da vsak posameznik sam vse poje ; pazi se zlasti na to, da se tudi slabejši pevci počasi navadijo zadeti posamezne intervale. Kaj namreč
pomaga, ako se tudi kdo nauči na pamet vse, če pa potem pozabi! Kako naj si pozneje pomaga, ako ne zna razločevati posameznih intervalov in ako nima nikogar, da bi ga zopet iznova naučil?
Tako je torej. Pripomočkov je dovolj, prilike tudi, da se vsakdo lahko toliko izobrazi, da razume vse, kar mu je kot gespodarju in varilni hiše božje in kar takemu tudi čuvarju nad cerkvenim petjem treba vedeti. Vsakdo si lahko pridobi toliko znanja, da lahko samostojno izreka sodbo o cerkvenem petju in njega namenu; zakaj vsakdo lahko pridobi toliko ruta za pravo cerkveno glasbo, da redno lahko spozna, kaj spada v cerkev in kaj ne. In reči se mora, da se zadnji čas vsi tako vestno poslužujejo teh sredstev, da ga morda ni, ki bi vsaj po večjem ne dosegel namena, ki si ga je postavilo društvo kar tako.
Kolike važnosti je to za povzdigo prave cerkvene glasbe pri nas, tega mi skoro ni treba omenjati. Zakaj ako je duhovnik cerkvenoglasbeno toliko izobražen, da ve kaj je prav in kaj mora biti, čeprav ne toliko, da bi sam mogel poučevati, vendar z navdušenjem, prigovarjanjem in tudi resno, odločno besedo lahko veliko, veliko doseže, ako ima le količkaj dobrega orgamsta Njegova beseda mora veljati, ako bi morda komu tudi posebno ne ugajalo petje, kakor ga zahteva sv. cerkev. In tudi ljudstvo se bo hitro spoprijaznilo z novo glasbo, ako mu duhovnik razloži, zakaj tako in ne drugače.
Ta kratki obris ceikvenoglasbenega delovanja sem podal največ zaradi tega, ker morda marsikoga izmed cenjenih bravcev zanima, kako je s petjem v semenišču. Seveda je to le nekaka skica, narejena v glavnih obrisih, samo ogrodje. V podrobnosti spuščati se, bi bilo nekoliko predolgo, bržkone tudi premalo zanimivo in brez posebnega pomena. Zakaj naštevati vse skladbe in sploh vse, kar se v semenišču v enem letu prepoje doma, pri raznih vesperah in matutinih in drugih prilikah v stolnici, pri pogrebih, raznih procesijah, to bi bilo presuhoparno. (?Fr.) Zato mislim, da so te drobtine dovolj; morda bo tudi komu ena ali druga ugajala in ga nekoliko vzdramila in vzpodbudila k delovanju. In to je bil drugi namen teh vrstic.	Fr. K.
Nemci o Poljakih glede ljudskega cerkvenega petja.
V 10. šiv. prinaša .C&cilia* — glasilo breslavskega in ermlandskega cecilijanskega društva — kratko, a zanimivo črtico: „Die Polen im Kirchengesange" iz peresa nekega G. H. V slovenski prestavi se glasi takole:
Pred kratkim je došel k nam v S. v veliko veselje Poljakov in Galičanov, ki delajo v naši okolici, poljski duhovnik iz Poznanskega, da bi vršil pastirske dolžnosti in prinesel poljskim gostom tolažila sv. vere. O „tolažilih" v tem slučaju govori s polno pravico, kdor opazuje Poljake pri njih pobožnostih. Ne glede na njih vztrajnost se udeležujpjo verskih vaj pri altarju, pred prižnico, v zpovednici z res vzgledno vnemo. Že davno sem želel slišati Poljake pri njih bogoslužneiu petju. Slednjič se mi je za to ponudila prilika. Pri tem se mi je vtisnilo posebno tole: V pesmih je posebna moč, nadahnjene so dramatično in polne bogate melodije, skoro iz vseh pa veje neki težak in otožen duh, ki je name tako zelo vplival, da sem zastonj skušal udflšiti solze. Ako dalj časa poslušaš, se ti vleže na serce neka težka tesnoba. Posamezne kitice pojo kar po vrsti brez pavz, in tudi v taktu se gibljejo tako prosto, da je organistu, ki ni navajen, nemogoče njihove pesmi spremljati. Tovariš Marke je pri
neki taki priliki poskušal, pa je moral kmalu popustiti to neuspešno delo. Svojo ljubezen do petja kaže ljudstvo tudi v tem, da poje vse pesmi, za sv. mašo kot za blagoslov, na pamet Nemec zna pri svojih pesmih splošno le pi vo kitico, druge pa nadaljuje z la la ali pa samo nejasno brenči. Pri popoldanski službi božji, ki so jo molitve, litanije in petje precej raztegnili, me je posebno zanimal Tantum ergo. Ko ga je duhovnik, ki je vse pesmi in sicer precej visoko intoniral, zapel — bil je znani koralni Tantum ergo — tudi ta ni bil neznan nekaterim, ki so bili obdarovani z glasom in posluhom, vendar pa so ga peli nekoliko bolj boječe. Navzoči nemški katoličani so zato podpirali pevce, in tako smo dokazali na očividen način pred Zveličarjein v presv. zakramentu katoličanstvo sv. cerkve, ki nam po celi zemlji daje navodila, da služimo Vsemogočnemu s svetimi spevi.
Tem besedam, polnim navdušenja ne morem drugega pristaviti, kot željo, da bi se tudi po naši slovenski domovini zlasti ponekodi vsaj nekoliko začelo gojiti tudi ljudsko petje, da bi vse ljudstvo vsaj semtertje v cerkvi tudi petjem pov^ličavalo Boga in s pesnijo budilo v svojih srcih svete občutke.	F. K.
Dopisi.
Iz Ptuja.— .Podporno društvo o r g a n i s to v". Podpisani si usoja si. vredništvu svojim gg. tovarišem in cenjenim čitateljein „Cerkv. Gl-a* uljudno naznaniti, da je visoko c. kr. namestništvo v Gradcu dotična pr,.vila potrdilo, in da se ima v teku jednega meseca vršiti prvi občni zbor. Oddelek XIII § 39. teh pravil se namreč glasi: „Prvi občni zbor se skliče v teku jednega meseca po potrjenju pravil od proponenta g. Silv. Šentjurc, v Celji. Ta občni zbor izvoli vudstvo (§ 10 teh pravil) Prvi občni zbor je sklepčen, ako se oglasi najmanj 20 rednih društvenikov.*
Na podlagi tega podpisani uljudno vabi vse gg. tovariše kakor tudi dotične, ki se v obče zanimajo za prepotrebno društvo, na prvi občni zbor, koji se vrši v Celji dne S. novembra t. 1. ob 10. uri dopoldne v „Nar. domu *
Prečkala se bodo potrjena pravila in izvolilo društveno vodstvo. (Kako da se je godilo do potrjenja, ako bi bilo ljubo, rad opišem o priliki. Čudno, da so se delale razne o\ire!) Podpisani se z ozirom nato, da je že preteklo precej časa, odkar se je nameravalo ustanoviti gori omenjeno društvo, in glede na to, da so podpisanemu ined tem časom dohajala pisma različne vsebine in prijave od strani gg. tovarišev, nadeja mnogobrojne udeležbe s posebnim ozirom na to, da se izvoli tako vodstvo, ki bo v resnici zamoglo rešiti težko nalogo: spraviti društvo iz zibelke na trdne noge, da bo rastlo, cvetelo in obrodilo mnogo dobrega sadu, cerkveni glasbi in njenim delavcem orgsnistom v občni blagor, kajti društvo bo obsegalo vse slovenske škofije.
Na veselo svidenje toraj pri prvem občnem zboru .Podpornega društva organistov" z bratskim pozdravom in odličnim spoštovanjem!
Silv. Šentjurc,
Ptuj, 20. oktobra 1900.	min. organist kot sklicatelj.
Ribnica. — Poročevavci o cerkveni glasbi radi posežejo nazaj v pretekle .žalostne čase, ko se ni nič ali pa malo storilo*, ter slastno skubejo prejšnje pevovodje, da ni jedne dobre dlake na njih ne ostane. Jaz se te navade ne bodem držal, ker je proti krščanski ljubezni pa tudi stvari sami nič ne pomaga. Povem le brez običajnega uvoda, da je naša dekanijska cerkev dobila novega orglavca in pevovodjo, g. Ho Ima rja, s katerim smo jako zadovoljni; kajti njemu veljajo povsem besede sv. pisma: „Gorečnost za hišo božjo me razjeda.* Da! Gorečnost za glasbo sveto in posvetno razjeda našega Mateja. Ako bi hoteli, da Vam spišem vse njegovo delovanje, potem bi bil malodane Vaš cenjeni list napolnjen z mojim spisom. Sed longum est, omnia narare: zadostuje naj le ob kratkem.
Takoj, ko je došel k nam sedanji g. orglavec, takoj, pravim, se je lotil svojega dela, katerega je imel črez glavo. Njegov prvi namen je bil zboljšavati si cerkveni zbor ali si pa popolnoma novega nabaviti. In nehote se je zgodilo drugo. In sedaj imamo petje v naši cerkvi, da smelo trdim, ne dosti slabše kakor v stolnici ljubljanski. In to na deželi! Zopet en dokaz, da je tudi na deželi mogoče lepo in pravilno, strogo corkveno petje, ker vse to je odvisno le (? Vr.) od g. pevovodje. Krasne latinske maše slišiš ob raznih prilikah v naši
cerkvi in koliko je pa družili novih pesnij, tega naštevati ni moj namen. O tem bode, kakor upam, naš g. orglavec sam kmalu poročal in zraven še katero rekel.
Pa tudi za bodočnost skrbi naš skrbni pevovodja Ima namreč poleg .velikega" mešanega zbora tudi .manjšega" ali če hočete ju tudi lahko ločimo v .starejšega" in .mlajšega". .Starejši" poje ob nedeljah in praznikih pri 10. sv. maši, sicer pa mlajši, ki ga tvorijo deklice detinskih let, ker obiskujejo še skoro vse ljudsko šolo Petje mlajšega zbora je sicer še bolj boječe, brez prave eneržije, pa vendar bo enkrat izvrstno in veličastno, kajti: usus magister est. Sedaj pa pomislite, koliko je dela s temi mladimi deklicami (možicih pri tem zboru ni posebnih, so pri obeh isti) predno jih nauči teorije? In to ni še vse. Kmalu po njegovem piihodu v Ribnico se je olvoril pevski zbor imenovan .Citalniški zbor", katerega tvori skoro vsa ribniška inteligenca. Tudi takemu zboru biti pevov >dja ni kar si bodi. Zato pa vsa čast neumorno delavnemu g. Ho 1 m ar ju, ki je povzročil, da se je zbudilo v sicer precej zaspani Ribnici toliko zanimanja za petje, in le to še želimo, da bi ga nam Bog ohranil še mnogo, mnogo let!	Poslušavec.
Iz Stare Loke. Dolgo časa dobil že ni .Cerkv. Glasbenik" nobenga poročila o cerkvenem pelji v tukajšnji župniji. Kar je odšel od lu g. Hladnik, ni bilo dosti znano, kaj in kako se poje v tukajšnji cerkvi. Tudi meni je danes nekako tesno pri srcu ko sostavljarn to poročilo. Za lo Vas že naprej prosim, cenjeni bralci, da nikar ne mislite, da Vam bom sedaj nagromadil cel sklad latinskih od raznih imenitnih skladateljev prirejenih motetov. Ne, tega ne morem poročati, ker lukaj delujem še-Ie osem mesecev, pa imam že drugi pevski zbor. Mislili si boste, ta mora biti pa že kak nestrpnež, ki tako hitro menja. Toda temu ni tako. Nujna potreba je bila, da sem sostavil nov in sicer mešan zbor. Nočem pisati o prejšnjem .moškem" zboru, ker bi utegnil kuga žaliti. Le toliko rečem, da težav in zaprek je bilo na vse strani. Vzel sem si trdno voljo, naj se zgodi kar se že hoče, vstanovim si čisto nov mešani zbor in to se mi je tudi posrečilo. Dva meseca je, kar deluje ta mešani zbor, pa povem Vam, da imam toliko uspeha, da ako bi Vam vse poročal, bi mi niti ne verjeli ne
Zatoraj naj Vam navedem le, kar se je pelo pri slovesni maši na lioženvensko nedeljo, ko je pri nas cerkveno žegnanje.
Zbor s štirimi soprani, trijemi alti, dvema tenoroma in dvema basoma izvajal je naslednje točke: Asperges me, Kasp. Elt, Tanturn ergo, A. Foerster, Inlroit in Gommunio, koral, ves zbor-Missa .Tota pulchra", P. A. Hribar, Graduale Propter veritatem, B. Pirnat, Offertorim In me gratia, C. R Kristinus, Te Deum laudamus Ig. Hladnik, (zadnjo skladbo radi tega, ker je bil poprej v četrtek god presvetl. cesarja). Druzih skladb, kar jih pojemo, ne omenjam ker vam hočem pozneje poročati In kaj mislite, da ljudstvo sedaj pravi o petji. Povem Vam, da petja ne morejo nikoli dosti prehvaliti; večinoma pravijo, da niso poprej mislili, da bi se to moglo tako prenarediti Seveda, da se vmes dobijo nekalerniki, ki jim to ne ugaja ; toda to nas prav nič ne moti. Toliko za sedaj o tukajšnjim petji. — Ker pa že poročam od tukaj, naj povem še. kako se poje v bližnjem mestu Škofji Loki. Večkrat mi je priložnost dana, poslušat petje v tej ali oni cerkvi. Prvo naj omenim žup no cerkev. Tu se Vam poje vse pravilno, vse gre mirno naprej; na koru je najlepši red, pevci radi zahajajo k pevskim vajam, kar se opaža posebno pri petji v cerkvi. Na cesarjev rojstni dan 18. avgusta sem slišal petje pri slovesni maši istega dne. Zbor za ta dan pomnožen z nekaterimi pevci slov. bralnega društva je pel prav dobro Kempterjevo mašo v D. Graduale B. Pirnat, Offerlorium samospev Ave Maria, A. Nedved. Te Deum Scbopf. Dne 15. juiija bila je nova maša v nunski cerkvi. Tu se mi je posebno dopadlo točno, lepo in čisto izgovarjanje teksta, kar se na mnogin koriti, posebno pri koralu, pogreša. Petje je bilo za isti dan prav lepo. Pojejo same čč. uršulinke, večkrat pa tudi gojenke notranje šole, zadnje navadno nemško. Pri čč. oo. k a-pučinih je petje prav spodbudno za srca vernikov. Slovesna maša je le malokdaj; kadar pa je, Vam tudi ne izpuste nobene pevske točke. Vse petje vodi trgovec gosp. Kajba kar za .božji Ion". (Vsa čast in hvala vrlemu gospodu! Pr.)
Toliko sem Vam hotel za sedaj pisati; ako bi se pa kdo našel, da bi mu dopis ne ugajal, ali mrzel, prosim Vas, gosp. vrednik, dajte mu malo prostora v Vašem listu, ako bi se zanj oglasil.	Leop. Gostič, organist.
Iz Celja, (Cerkveno petje na Slomšekovi slavnosti na Ponikvi ob juž. žel.) Dne 5. avgusta t. 1. biia je velikanska slavnost na rojstnem domu Slomšekovem, ter je bila ob 10. slo-
vesna služba božja, katero je celebriral prem. g. opat celjski in petje je vodil g. K. Bervar, vodja orglarske šole v Celji. Pelo se je pa sledeče: 1. Koral brez vsakega najmanjšega izpuščenja. 2. .Missa in honorem St. Annae", zl. Gruber op. 15. čveteroglasno mešan zbor. 3. Krasno vlogo „0 cjuam suavis est." od Mittererja. 4. Responsorije čveteroglasno od gosp . Ant. Foersterja. — Opomniti je, da je pevski zbor farne cerkve celjske sodeloval namesto učiteljev, ter da je le čvetorica narodne godbe celjske s pOzaunami spremljala vlogo. Pelo se je izborilo, in navdušeno, izpolnjevajoč liturgične predpise, za povzdigo časti božje in Slomšekove slavnosti.	J- Govc.
Razne reči.
-Novi natis .Cecilije" I, del. Že dolgo let je pošel I. del priljubljene .Cecilije" skladatelja Ant. Foerster-ja, katero je bila 1. 1883 izdala družba sv. Mohorja Mnogo se je povpraševalo po novi izdaji, katera je prepotrehna zlasti za naše cerkvene pevske zbore. Odbor družbe sv. Mohorja se je zato odločil, da družba prvi del .Cecilije" na novo izda, in sicer v popravljenem in izpopolnjenem ponatisu, tako da bo nova izdaja ustrezala cerkvenim in tudi drugim, zlasti dijaškim pevskim zborom. Nova .Cecilija* bode obsegala: 1. Maštte pesmi, in sicer pomnožene; latinski ,Requiem", prav lahek za en glas s spremljevanjem orgel ali za mešani zbor; razne pesmi za cerkvene čase, za blagoslov, več .Tantuin ergo", kakor so bili že v stari .Ceciliji", samo da se nekatere pesmi izpustijo, oziroma z boljšimi in lahkejšimi nadomestijo. 2. K tem pridejo obhajilne pesmi, Marijine ter pesmi za godove raznih svetnikov. Izbrale se bodo pa samo najprimernejši pesmi, in sicer tudi nekaj novih, ker je drugih dosti v 2. delu .Cecilije", kateri se v družbeni zalogi še veiJno lahko dobiva. 3. Obseg nove izdaje ho nekako isti kakor stare, molitvenik pa se izpusti. — Cena knjige bo ista, kakor je določena za 2. del, t. j. 1 krona. Gospodje pevovodje in vsi, ki bodo novo knjigo potrebovali, naj odboru družbe sv Mohorja čira preje, vsaj do novega leta, naznanijo, koliko iztisov bodo potrebovali pevski zbori in posamezniki po raznih krajih, da se more določiti naklada ponatisa.
—	Prvi o b č n i zbor .Podpornega društva za o r g a n i s t e" se bode po 3 leta trajajočih zaprekah vendar mogel vršiti v četrtek dne S. novembra t. 1. v celjskem .Narodnem domu", kakor naznanja na drugem mestu našega lista g. S. Šentjurc iz Ptuja. Naj bi se odzvalo temu vabilu veliko število gg. organistov in njihovih prijateljev!
—	Prejeli smo po poštni nakaznici 42 kron poslanih od preč. g J. Iv. Trpina, hene-ficijata šmartinskega s pristavkoni: ,Evo Vam teh 42 K za pnboljšek našemu prepotrelmemu in prekorislnemu .C e c i 1 i j e n e m u društvu"! Sprejmite to svotico kot dar več du-hovnikov-gratulanlov pri č. g. župniku Mih Saje-tu v Šlangi ob njegovem iniendanu!" — Preč. gospodom darovateljem izrekamo za ta lepi dar najtoplejšo zahvalo z iskreno željo, naj bi ti praktično delujoči gg. cecilijanci našli še mnogo posnemavcev. Bog povrni vsem stolero !
—	Od 24. do 29. sept je bil v Gradcu c e r k v e n o g 1 a s b e n i p o d u č e v a 1 n i te čaj za 1. 1900. Vsak dan bila je v stolnici slovesna koralna maša, od 9.—10. ure poduk o soslavi orgel, od 10.—11. poduk o liturgiji, od 11,—12 pelje in poduk o koralu. Od 2.—4. nauk o harmoniji in od 4.-6. ure koral. Predavalo se je v duhovskem semenišču; udeležencev pa je se bilo toliko oglasilo, da jih od 20. sept. dalje niso mogli več sprejemati. Pač veselo znamenje!
Corrigendnm: V 9. prilogi „C. Gl." št. 17. takt 13. naj stoji v altu	-t—1
__-r®--
in v zadnjem taktu pri II. sopranu
V dopisi iz Štange str. 71: .Meh je v orglah in ima 80mn> moči"
Današnjemu listu je pridana 10. štev. prilog.