LETO Vlil. ŠT. 24 (362) / TRST, GORICA NOVI ČETRTEK, 19. JUNIJA 2003 SETTIMANALE SPEDIZ. IN A.P. - 45% - ART. 2 COMMA 20/b LEGGE 662/96 - FILIALE Dl GORIZIA ISSN 1124-6596 TAXE PERCU E - TASSA RISCOSSA UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 Nove številke telefonska številka uredniška v Gorici: 0481 550330 Vlkmi: 0401 54H27(\ Faks goriškega uredništva ostaja Mil 54111108, telefonska številka Roriške uprave pa 0481 533177 Drago Legiša ITALIJA PO VOLILNI PREIZKUŠNJI Janez Povše NAŠA DEŽELA RAZPRLA OBETAVNA OBZORJA Danijel Devetak ŠTEVILO KATOLIČANOV NARAŠČA LJUBKA ŠORLI, TOLMINSKE PESMI Iva Koršič PRAZNIK BRANJA IN MALIH BRALCEV PO REFERENDUMU * Ljudsko glasovanje, kot pravimo tucli referendumu, je za nami. Negativen izid tega glasovanja je bil sicer predviden. Negativen pa v smislu, da se glasovanja ni udeležila absolutna večina voli/cev (to je najmanj 50% + 1). Zato tudi vsebinski rezultat ni tu pomemben. Za kaj pa je pravzaprav šlo? Nedeljski referendum je obsegal dvojno glasovanje. Prvo je bilo za odpravo ali ohranitev IH. člena delovne pogodbe, ki predvideva vprašanje oz. morebitne odpustitve delavcev za podjetja z največ 15 zaposlenimi. Drugo glasovanje pa je šlo za dovoljenje, ki naj ga dajo (ali ne) lastniki zemljišč za napeljave elektrovodov. Torej vprašanja izrazito tehnične oz. poklicne narave. Res, nismo prej pisali o vsem tem, a to ne zaradi kakega omalovaževanja zadev samih, ki so vredne vse pozornosti. Referendum ima v Italiji svoj začetek kmalu po koncu druge svetovne vojne, koso italijanski volilci prvič po dolgi fašistični diktaturi lahko sploh svobodno glasovali. To je bilo 2. junija 1946, ko so volilci (tedaj še samo moški) na plebiscitu, kot lahko rečemo podobnemu glasovanju, odločali za republiko oz. monarhijo. Kot znano, je - sicer z majhno večino - zmagala prva. Referendum je nato prišel v ustavo italijanske republike, ki je točno opredelila njegovo naravo oz. vrste, ki pa bi jih tu ne naštevali. V vseh teh letih je bilo kar precej ljudskih glasovanj. Najbolj znana sta morda bila referenduma o razporoki in o splavu, kasneje pa še vrsta drugih. Med temi so bila glasovanja v glavnem usmerjena v zelo specifična zakonodajna vprašanja, kijih parlament ni znal ali hotel rešiti. Referendum je včasih sklicala tudi dežela Furlanija-!ulijska krajina, poleg tega pa se lahko ti organizirajo tudi v okviru krajevnih uprav, kot je npr. občina. Kaj pa je v ozadju zahtev o ljudskem glasovanju? Za odgovor na to vprašanje moramo še bolj nazaj v evropsko zgodovino. V dobi iluminizma oz. razsvetljenstva so razni politični filozofi, zlasti francoski Švicar J.J. Roussea u, iznesli neka tere nove teorije o suverenosti ljudstva, kar pomeni v bistvu pristop ljudi k vodenju državnih zadev. Pri tem je še zanimiva razčlemba, ki jo je uvede! omenjeni francoski mislec. Rousseau loči predvsem dve vrsti volj: voljo vseh in občo voljo. Prva naj bi označevala individualno človekovo hotenje, druga pa že nek globlji skupek vseh teh volj, zbranih v sintezo. To je obča volja. Sicer pa je že sama Kalvinova Ženeva, kjer je tudi deloval, močno vplivala nanj s svojo strogo organizirano ljudsko ureditvijo. Pri vsem tem se v Roussea uju ja vlja neka želja po ljudskem odločanju, po vladi ljudstva. Zato je tudi kasneje Švica vse do naših dni dežela neštetih in številnih referendumov, tako v posameznih kantonih kot v zvezni državi. Ta vrsta demokra-cije je še danes tipična za to staro in tradicionalno evropsko državno skupnost. Italija pa ni Švica in to kljub zemljepisni bližini. V deželi gora in alpskih jezer poteka politično življenje povsem drugače kot v že mediteransko obarvani Italiji. Vsekakor pa tako Rim kot Bern težita v skupno Evropo, čeprav je Švica še izven vseh mednarodnih ustanov. Andrej Bratuž Vrata naših šol so se zaprla, če se pa še prav niso, se bodo te dni, ko bodo učitelji in profesorji razdelili spričevala in bodo naši šolarji in dijaki odšli na zaslužene počitnice, nekateri pa si bodo po opravljeni maturi poiskali za- Poletno središče Srečanja 2003 v Gorici Počitnice so tu! fiji v Zavodu svete Družine v Gorici) se je pripravila na poletje, ko otroci doma zaradi prezaposlenosti staršev prevečkrat ne vedo, kaj bi počeli in zato še kako prav pridejo jo nove vezi in nova znanstva, prijateljstva, ki bodo naše otroke zaznamovala za vse življenje. Odločitev za skupinsko sliko otrok, ki v Zavodu sv. Dru- skupnost, da postajajo skupnost tudi med počitnicami. Skupnost družin Sončnica v Gorici, druge sorodne organizacije in ustanove, društva in krožki pa drugod, prirejajo čez poletje centre za otroke, da bi po eni strani staršem o- poslitev ali pa nadaljevali študij na univerzah. Počitnice so tu! Otroci, še posebej naši najmlajši, so že teden dni doma, nekateri bodo odšli na počitnice te dni. Zares so tu počitnice in tudi Skupnost družin Sončnica (na fotogra- poletni centri, v katerih se o-troci zabavajo, so v varnem zavetju vzgojiteljev, s katerimi se ob veselju in brezskrbni igri marsikaj lepega naučijo, predvsem takih stvari, za katere ponavadi med šolskim letom pri pouku ni dovolj časa. Med igro in zabavo se tke- žine v Gorici čofotajo v bazenu, se igrajo, a tudi molijo in v delavnicah nadgrajujejo v šoli pridobljeno znanje, je bila lahka. Vemo namreč, da so prav otroci prihodnost naše narodne skupnosti v Italiji in je zato še kako prav, da v raznih in različnih oblikah živijo lajšali varstvo in skrb za otroke čez počitnice, gotovo pa tudi zato, da se naši otroci ob igri v materinem jeziku počutijo del naše narodne skupnosti, da se že od malih nog zavejo, da je biti Slovenec v našem prostoru lepo in prijetno. / stran 10 Jeremitišče / Simpozij mladih kiparjev Skultura prek meja! V pričakovanju druge izvedbe prireditve Skultura, ki bo -dve leti po prvi izvedbi - potekala oktobra letos, so se mladi Italijani in Slovenci zbrali v ponedeljek, 16. t.m., sredi gostoljubnih domačinov v Jere-mitišču in tako uvedli mednarodno mladinsko kiparsko srečanje, katerega glavni pobudnik je rajonski svet Štandrež; sodelujejo občina Šempeter-Vrtojba in druga štandreška društva. V Standrežu in okolici so namreč še vidne lesene umetnine, ki so nastale v sklopu Skulture 2001 in sedaj krasijo razne kotičke vasi. Tokratna kolonija, ki bo trajala do konca tedna, je posvečena mladim ustvarjalcem, saj je prav njim namenjena prihod- nost naše zemlje brez mejne črte, ki je zarezala v našo zemljo in zavest. Na pobudo so se odzvale Akademija likovnih umetnosti iz Benetk, Sola mozaikov iz Spilimberga in Srednja lesarska šola iz Nove Gorice. Zanimivo je, da omenjenih zavodov ne obiskujejo samo mladi iz treh omenjenih krajev, ampak mladi slovenski in italijanski študentje od vsepovsod, saj gre za ugledne specialistične šole. Mladi udeleženci svojevrstnega simpozija so si uredili "ateljeje" pod milim nebom na borjačih in v okolici rumitarskih domačij, kjer delajo vsak dan od 10. do 12.30 in od 14. do 18. ure. Veseli bodo, če jih boste obiska- li, saj želijo posredovati svoje sporočilo kar najširšemu krogu ljudi. V soboto, 21. t.m., bo v Jeremitišču ob 10. uri srečanje s predstavniki institucij, ob 20.30 kulturni program z razstavo slik in gledališko predstavo, ob 22. uri pa prižig kresa. V nedeljo, 22. t.m., bo ob 20.30 na trgu v Štandrežu zaključno praznovanje. Izdelke bo ocenila strokovna komisija, ki bo tudi razmislila o njihovi namestitvi na "nikogaršnji zemlji", na mejnem prehodu med Standre-žem in Vrtojbo. Mrežo na mejni črti naj bi torej v prihodnje nadomestile umetnine, znamenja želje mladih po sodelovanju in soustvarjanju vsegori-škega prostora brez meja. 1 ČETRTEK, 19. jUNIJA 2003 CENA 1 € www.noviglas.it France Bučar oh bližnjem prazniku samostojnosti Republike Slovenije. (stran 3) Silvan Kerševan o glasbenem šolstvu in sodelovanju ob meji. (stran 3) Sto let je dopolnila gospa Hema Kristančič Sirk s Subide. (stran 1Q) 2 ČETRTEK, 19. JUNIJA 2003 Notranja politika Italija po pomembni volilni preizkušnji Izid deželnih volitev v Fur-laniji-Julijski krajini in v Dolini Aosta ter drugega kroga pokrajinskih in občinskih volitev sta gotovo lepa priložnost tudi za globljo proučitev splošnih političnih razmer v državi. Slo je namreč za pomemben in tudi verodostojen politični test. V milanskem dnevniku Corriere del la sera - ta je pred dnevi dobil novega glavnega urednika-je 16.t.m. znani politolog Ernesto Galli della Log-gia objavil uvodnik, v katerem pravi, da je bil volilni izid za vlado predsednika Berlusconija "povprečen" in da je "osvetlil vse, kar v njej ni delovalo". Hkrati je izid naravnost s prstom pokazal na "razloge in vzroke, ki so preprečevali in še preprečujejo njeno delovanje". Sedanja rimska vlada ima po njegovem vsaj tri hibe. Mnogi ministri in podtajniki (povečini pripadajo Berlusconijevi stranki in Severni ligi) so politično šibki in niso prave osebnosti. Očitno je, da so bili imenovani na ta odgovorna mesta le zaradi zvestobe in poslušnosti tistemu, ki jih je imenoval. Druga hiba so neizpolnjene volilne obljube. Od teh pisec navaja predvsem davke, ki se niso zmanjšali, in neizvedeno reformo sodstva, saj je vladna večina le poskrbela, da je pred roko pravice zavarovala samo sebe. Ministrski predsednik pa ni pokazal pravih voditeljskih sposobnosti. S samim trepljanjem po ramenih gotovo ne moreš odpravljati sporov in nesoglasij. Potrebna je predvsem širša vizija, ki doslej še ni prišla na dan in se uveljavila. Pravijo, da bo ta teden za sedanjo vladno koalicijo v marsičem odločilen. Voditelj Severne lige in minister za reforme Umberto Bossi je zlasti po volilnem porazu, ki ga je doživela Alessandra Guer-ra v Furlaniji-Julijski krajini, spet zagrozil z izstopom iz vlade, če predsednik Berlusconi ne bo določil natančnega roka, v katerem se bodo začele izvajati tiste točke koalicijskega programa, ki so Severni ligi najbolj pri srcu. Pri tem prihajata v poštev zlasti tako imenovana devolucija, to je prenos oblasti od središča na periferijo, in takojšnje izvajanje zakona proti nezakoniti imigraciji, pri čemer Bossi zahteva celo "uporabo topov". Zanimivo je, da so do voditelja vladne koalicije postali silno nejevoljni tudi marsikateri vidni predstavniki Nacionalnega zavezništva. Ti zdaj od Berlusconija zahtevajo, naj " naredi red v koalicijskih vrstah". Marsikdo ima na piki tudi samega gospodarskega ministra Tremon-tija, češ da ravna svojeglavo in da preveč podlega Bos-sijevi volji. Berlusconiju se torej obetajo težavni dnevi, ko se bo morda zares izkazalo, če ima sposobnosti pravega političnega voditelja. Na koncu moramo seveda omeniti to, kar na Silvia Berlusconija kot Damoklejev meč visi od samega njegovega vstopa v politično areno. Gre za "konflikt interesov", ki ga sam ni znal ali hotel do zdaj urediti, kot bi se spodobilo. Zadeva je tem bolj kočljiva, ker je predsednik vlade tudi televizijski in založniški mogotec in Obnovitev deželnega sveta F-Jk Volivci tudi iz Istre in z Reke Tržaški dnevnik II Piccolo je na svoji istrski strani tik pred deželnimi volitvami z vidnim poudarkom objavil sestavek, ki ga je podpisal časnikar Pierluigi Sabatti in v katerem poroča, da se bo omenjenih volitev udeležilo tudi več sto italijanskih državljanov iz Istre in z Reke, in sicer na pobudo nekaterih tržaških kandidatov za deželni svet. Marsikateri bralec se bo verjetno vprašal, za kakšne italijanske državljane gre. Pisec omenjenega članka pojasnjuje, da na področju Reke in istrskega polotoka živi deset tisoč ljudi z italijanskim državljanstvom, ki so se vpisali v "Anagrafski register Italijanov, bivajočih v tujini", ki se vodi pri italijanskem konzulatu na Reki in v Kopru. Na osnovi tega vpisa jim italijanske oblasti priznavajo tudi volilno pravico, ki jo lahko konkretno izvajajo v eni od italijanskih občin, ki so si jo izbrali kot domicil. Pretežna večina naj bi si v ta namen izbrala občini Trst in Milje. Kot omenjeno, so nekateri kandidati iz Trsta navezali stike s krajevnimi skupnostmi Italijanov v Istri in jih vabili, naj se 8. in 9. junija udeležijo volitev za obnovitev deželnega svet F-Jk. Koliko se jih je dejansko odzvalo vabilu, ni znano, vendar računajo, da se jih je nekaj sto pripeljalo v Trst in volilo. | Italijanska unija je bila o o-menjenih pobudah obveščena, vendar sama ni organizirala nobenega prevoza, ampak je to prepustila krajevnim skupnostim. Ista Unija se prav tako ni opredelila ne za levosredinski ne za desnosredinski pol, njeno zastopstvo pa se je pred volitvami srečalo tako z lllyjem kot Guerrovo za obravnavo manjšinske problematike. V zvezi s tem naj povemo, da se je tudi prejšnjih deželnih volitev leta 1998 udeležilo kakih devetsto italijanskih volilcev iz Istre, kar je v Trstu izzvalo nekaj polemik in komentarjev tako v slovenskih kot italijanskih krogih. Udeležba volilcev iz Istre je posledica dejstva, da so italijanske vladne oblasti širokogrudno tolmačile novi zakon o državljanstvu iz leta 1992, ki je predvideval tudi ponovno pridobitev italijanskega državljanstva za tiste, ki so ga izgubili. Kjub temu, da sta državljanstvo optantov uredila mirovna pogodba iz leta 1947 in osimski sporazum iz leta 1975, pa ga je Italija tako rekoč vrnila več tisoč prosilcem s področja bivše Julijske krajine ne glede na njihovo narodnost. Posledično jim priznava tudi volilno pravico na volitvah v Italiji. Aloj/. Tul NOVI GLAS UREDNIŠTVO 34170 GORICA, PIAZZA VITTORIA-TRAVNIK 25 TEL. 0481 550 330 FAX 0481 548 808 E-MAIL gorica@noviglas.it 34133 TRST, ULICA DONIZETTI 3 TEL. 040 365 473 FAX 040 775 419 E-MAIL trst@noviglas.it UPRAVA 34170 GORICA, P.ZZA VITTORIA-TRAVNIK 25 TEL. 0481 533 177 EAX 0481 548 276 E-MAIL uprava@noviglas.it www.noviglas.it GLAVNI UREDNIK ANDREJ BRATUŽ ODGOVORNI UREDNIK |URI| PAL)K IZDAJATELJ ZADRUCA GORIŠKA MOHORJEVA; PREDSEDNIK DR. DAMJAN PAULIN, REGISTRIRAN NA SODIŠČU V GORICI 28.1.1949 POD ZAPOREDNO ŠTEVILKO 5 TISK TISKARNA BUDIN / GORICA NOVI GLAS JE ČLAN ZDRUŽENJA PERIODIČNEGA TISKA V ITALIJI - USPI (Ijjjj) IN ZVEZE KATOLIŠKIH TEDNIKOV V ITALIJI - FISC LETNA NAROČNINA ITALIJA 45 EVROV, SLOVENIJA 40 EVROV, INOZEMSTVO 65 EVROV, PRIORITETNA POŠTA 85 EVROV POŠTNI TEKOČI RAČUN 1064749 3 CENA OGLASOV PO DOGOVORU ima torej sam velik vpliv na oblikovanje javnega mnenja, pri čemer ni prav nič zanemarljiva njegova priznana sposobnost komuniciranja z javnostjo. V tej zvezi skoraj ne mine dan, da se ne bi spomnili na velikega časnikarja in svobodnjaka, rajnega Indra Monta-nellija, ki seje razšel s svojim založnikom Berlusconijem, kakor hitro je zvedel, da je slednji sklenil vstopiti v politično areno. Do zdaj pa ni prav najmanjšega dokaza, da bi se veliki mojster pisane besede zmotil. Dne 15. in 16.1.m. je bil referendum (ljudsko glasovanje) v zvezi z 18. členom delovne pogodbe in z zakonom o služnosti pravici za električne daljnovode. Glasovanje je bilo nično, ker se ga ni udeležilo nad 50% upravičencev. Pobudnik referenduma je bila predvsem sindikalna organizacija CGIL, medtem ko politične stranke opozicije niso bile enotnega mnenja . V obeh primerih je torej ostala veljavna sedanja zakonodaja. Delodajalec, ki nima več kot 15 odvisnih delavcev, bo lahko odpustil delavca tudi brez upravičenega vzroka, služnostna pravica za daljnovode ostaja torej obvezna kot doslej. Zadnji neuspeh | prav gotovo ne koristi tako demokratičnemu instrumentu, kot je ljudsko glasovanje, in sicer zato, ker se je izkazalo, da je za to demokratično institucijo brezbrižno tolikšno število volivcev in volivk. Drago Lcgiša Po krvavih atentatih na Bližnjem vzhodu Je bil optimizem preuranjen? Papež Janez Pavel II. je v nedeljo zaprosil mednarodno skupnost, naj se ne naveliča pomagati Izraelcem in Palestincem pri iskanju skupne bodočnosti. Po tednu, ki so ga zaznamovali pokoli tako Palestincev kot Izraelcev, je papežev poziv več kot dobrodošel, a se marsikomu zdi kot glas vpijočega v puščavi. Zadržanje vpletenih strani, vključno z Združenimi državami Amerike, je namreč - kljub besedam o prizadevanjih za dosego miru - sporno. Spodbudnemu srečanju 4. junija v Akabi med palestinskim in izraelskim premierom Abu Maznom in Sharonom je sledil teden krvavih spopadov, ki so terjali okrog 60 žrtev in hudo diplomatsko zaostritev. Izraelska vojska je izvedla vrsto načrtnih umorov palestinskih aktivistov. Hamas je zato preklicala prekinitev ognja in skupaj z Jihad in Al Fatah izvedla teroristični napad, v katerem je umorila štiri izraelske vojake. Izrael je odgovoril z novimi likvidacijami. Hamas se je zopet maščeval, in sicer s strahovitim atentatom na izraelski avtobus. Obračun atentata je 16 žrtev. Izrael je odgovoril z dvojnim napadom na Gazo: seznam mrtvih se je povečal za 19 Palestincev, med katerimi en aktivist Ha- Nov urednik milanskega dnevnika Milanski dnevnik Corriere della sera ima novega glavnega urednika. Dosedanji urednik Ferruccio de Bortoli je nepreklicno odstopil, za novega pa je bil imenovan Stefano Folli. Splošna usmeritev je ostala nespremenjena, kar dokazuje, da so se izjalovili poskusi, da bi bil ta vodilni italijanski dnevnik uglašen na Berlusconijeve strune. masa, in za dva izraelska naseljenca. Vse to samo v času enega tedna... Tako Sharon kot Abu Ma-zen zatrjujeta, da se želita držati časovnega načrta, ki ga je izdelala četverica ZDA, EU, ONU, Rusija. Po intenzivnem dogovarjanju med palestinskimi in izraelskimi varnostnimi predstavniki - v katerega sta se vpletla tudi novi ameriški odposlanec za Bližnji vzhod John VVolf in delegacija egiptovskih varnostnih služb - je bila v ponedeljek izraelska vojska sicer pripravljena na umik iz Gaze in Betlehema, toda izraelski premier se zaenkrat ne misli odpovedati načrtnim likvidacijam palestinskih voditeljev. Po drugi strani tudi palestinska stran noče ali ne more ugoditi glavni izraelski zahtevi, in sicer zaustavitvi terorističnih napadov. Pogajanja med palestinsko vlado in Hamasom sicer tečejo, konkretni rezultati pa še izostajajo. Nazadnje tudi Združene države Amerike niso dovolj dosledne in jasne. Čeprav obtožujejo teroristične napade in Izrael vabijo k umirjeni reakciji, dopuščajo sporne interpretacije lastnega zadržanja. Sharon se namreč ne odpoveduje načrtnim likvidacijam palestinskih voditeljev, ker meni, da ima zanje soglasje ameriške uprave. ZDA se vsekakor ne odpovedujejo poskusom posredovanja. V kratkem bo na BV odpotoval državni sekretar Colin Povvell, 22. junija pa je v Akabi predviden nov vrh med četverico in sprtima stranema. Breda Susič POVEJMO NA GLAS JANEZ POVSE Naša dežela razprla obetavna obzorja Res, nemara se nismo niti še do kraja zavedeli, kako enkraten in spodbuden je rezultat nedavnih deželnih volitev, čeprav vsi čutimo, da se je zgodilo nekaj velikega, pomembnega, nekaj, kar vsak dan bolj sili vladajočo večino v Rimu, da premisli, kako naprej in kam. Volilci dežele Furlanije-Julijske krajine smo naredili prelomno dejanje, in to v tako izdatni meri, da tega ni mogel nihče napovedati. In medtem ko je bil podoben dogodek na lanskih občinskih volitvah v Gorici v najlepšem pomenu besedu izjemno lep in nekako intimen ter domač, kot je pač domača in intimna Gorica, je nova podoba naše dežele dosti večjih razsežnosti, kot je pač velik in velikanski prostor z več kot milijon volilci. Zato imajo zagotovo prav vsi tisti, ki so prepričani, kako bomo šele polagoma zaobjeli velikost in veličino tega dogodka oziroma njegovih posledic za vso našo prihodnost. Za vso našo prihodnost in prihodnost še širših prostorov, v katere bo nova Furlanija-julijska krajina v vsakem primeru segala in vanje posegala. Kot je pred letom dni Gorica z novo občinsko upravo in s slovensko udeležbo v njej prinesla celotnemu obmejnemu prostoru povsem novega zagona in - kar je še posebno pomembno in dragoceno - v prvi vrsti prijetno in prisrčno vzdušje, tako je sedaj naša celotna dežela sledila temu vzgledu. Dimenzija sproščenosti in odpiranja je sedaj mnogo večja in tega smo lahko samo veseli, kajti deželni vpliv bo lahko še dosti večji od tistega na Goriškem. In že ta na Goriškem je enkra- ten. Pomislimo samo, kako se je spremenilo vzdušje v našem mestu in kako je v njem zaživela vsa slovenska skupnost, in (o v prid celotnemu mestnemu prebivalstvu. Pomislimo, kako je Gorica zaživela skupaj z Novo Gorico in kako je v teh naših krajih zaživela Evropa v najbolj žlahtnem pomenu besede. Tista Evropa, ki si jo želimo povsod in ki z veliko pozornostjo in navdušenjem spremlja prav to, kar se med dvema Goricama dogaja, kajti gre za silno pomemembno stvar: pomembno zato, ker dokazuje, kako je zares možna tista nova ; Evropa, ki ho v sebi povezala in spojila pro-\ store in države, ki so praktično pol stoletja živeli v povsem različnih in celo izključujočih družbenih in političnih sistemih. In podobno ali še mnogo bolj bo lahko vplivna nova dežela Furlanija-julijska krajina. Slovenija ni mogla dobiti boljše popotnice za vstop v Evropo, kot je to prav naša dežela po nedavnih volitvah. Prav tako ni mogla dobiti boljše popotnice za pot v slovensko Evropo naša manjšina, je nismo mogli dobiti mi. S kar petimi deželnimi svetovalci bomo lahko stori-\ li marsikaj, naš glas bo zaznaven in nedvom-\ no odziven, tolikšno število deželnih zastop-j ni kov nam bo kot manjšini odprlo popolnoma nove, razume se, spodbudne in plodovite možnosti. Res, razkrila so se nova obzorja. Pravzaprav smo jih ustvarili mi in zato so sedaj odločno na naši strani. So kot trden smerokaz, ki nas bodri in nam kaže pot ter nas vabi, naj mu I zaupamo in naj mu sledimo. DEŽELNE Intervju / Prof. Silvan Kerševan Intervju / Dr. France Bučar Glasba ni sama sebi namen “Smo v moralni pasti” Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel iz Gorice že nekaj desetletij ni le šola, kjer se oblikujejo glasbeniki, ampak tudi kovnica širših kulturnih idej in pobud, takih, ki pogosto prehitevajo čas. V času, ko na glas razmišljamo o bližnjem padcu meje in vstopu Slovenije v Evropsko unijo, smo se o čezmejnem sodelovanju na glasbenem področju pogovorili z ravnateljem SCGV Emil Komel, s Silvanom Kerševanom. Nedavno je bilo v Gorici srečanje obmejnih glasbenih šol. Od kdaj obstaja la pobuda in kaj hi povedali o njenem pomenu? Pobuda je nastala pred 21 leti, imenovala se je Srečanje treh dežel. Slovenija se je kot dežela takrat začela družiti s Koroško in našo Furlanijo-Ju-lijsko krajino. Ko je postala samostojna država, se je srečanje preimenovalo v Srečanje obmejnih slovenskih glasbenih šol. Vsako leto gosti pobudo druga šola; letos smo za to poskrbeli mi. Prisotni so bili glasbeniki dvanajstih šol iz Slovenj Gradca, Raven na Koroškem, Tržiča, Jesenic, Tolmina, Nove Gorice, Sežane, Kopra, zamejstva v Italiji in Avstriji. Letos se mi je zdelo Srečanje še posebno doživeto, saj so nekateri gostje preživeli med nami ves dan in je ob o-gledu zanimivosti našega kraja stekel pogovor o marsičem. Srečanje je širok pojem, poln vsebin. V življenju posameznika in skupnosti pomeni novo informacijo, novo spoznanje, nov doživljaj. Po vsakem srečanju smo bogatejši, smo korak naprej v iskanju resnice. Že letos smo si postavili vprašanje, kako naprej. Slovenija je tik pred vstopom v EU, ta meja bo manj meja oz. naj bi meja več ne bila. Ali naj damo prireditvi novo vsebino? Sam goriški župan Brancati je na sprejemu ob letošnjem srečanju izrazil željo, da bi v prihodnosti vključili v to pobudo tudi italijansko mestno glasbeno ustanovo. Ideja ni zanemarljiva in odpira nove možnosti in vsebine. Za Gorico se vsekakor odpira vrsta novih izzivov, nastajajo že novi projekti, veliko se o tem razmišlja in tudi mi smo seveda poklicani, da se vključimo v to novo evropsko vrenje. Načrtov je veliko... Sam ne spremljam od blizu delovanja raznih medobčinskih komisij, ki pripravljajo projekte čezmejnega prostora, upam pa, da ne bodo vse sile usmerjene samo v infrastrukture ali trim steze, ampak tudi v izobraževanje in kulturo. Kolikor nam je znano, poteka med vašo ustanovo in glasbenimi ustanovami v Sloveniji že mnogo let sodelovanje pri skupnih pobudah. V Združenje glasbenih šol Primorske smo se vključili, še preden je Slovenija postala samostojna država, in to po prizadevanju tedanje predsednice Aleksandre Trebižan in pozneje predsednika Boruta Logarja, ki sta nam znala prisluhniti in nas z veseljem povabila k sodelovanju. Odtlej se je začela nova doba za na- šo šolo; prišli smo v stik s slovenskimi šolami, se vključili v delo in z njimi rasli v kvaliteti. To je dalo naši šoli nov elan. Tesnejše stike gojimo z Glasbeno šolo na Koroškem in šolo v Novi Gorici. S Korošci se srečujemo vsako leto, z Glasbeno šolo v Novi Gorici pa že več let skupno prirejamo Poletno šolo za klavir in violino. To je široko zasnovana in uspešna pobuda, ki jo mislimo nadaljevati in mogoče še razviti. Na pragu širjenja EU se bodo morali verjetno tudi šolski sistemi prilagajati novi situaciji... Čeprav je šolski sistem v Sloveniji bližji evropskemu modelu, se bo verjetno tudi sam moral v nekaterih pogledih še prilagoditi. V Italiji pa vemo, da smo zelo daleč od programskih usmeritev in standardov, ki veljajo v drugih evropskih državah. Iz te potrebe po iskanju novih poti je v Gorici pred leti nastala ideja o čezmejni glasbeni ustanovi, ki bi zadovoljila naše potrebe in potrebe širšega severnoprimorskega prostora, saj deluje na slovenski strani v tem prostoru le glasbeno izobraževanje na nižji stopnji. Talenti "uhajajo ”, kajne? Seveda, to je normalno. Če nimaš na terenu primerne ponudbe, jo greš iskat drugam. In to je velika pomanjkljivost našega prostora. Če pomislimo, da ima Nova Gorica svoje profesionalno gledališče in druge kakovostne strokovne ustanove, zakaj ne bi imela tudi kakovostne ustanove na glasbenem področju? Saj je kulturni nivo nekega prostora odvisen od kvalitetnih ustanov, ki v njem delujejo. Za informacijo: koliko gojencev ima trenutno Center Komel? Letos jih je kar dosti. Imeli smo velik priliv najmlajših, tako da se bližamo številu 250, ki ga doslej še nismo nikoli dosegli. In zdi se, da se bo število v prihodnje še večalo. Že sedaj dobivamo vpise za september. In organik? Ta je zelo pomanjkljiv. U- službencev je osem skupno z osebjem na tajništvu. Imamo okrog 15 honorarcev, med katerimi jih je več s polnim urnikom, ki pa jih ne moremo redno zaposliti. Nekateri oddelki, kot npr. godala in trobila, nimajo rednega učitelja. Manjka nam tudi pomožno osebje, saj moramo sami skrbeti za organizacijo dela, realizacijo prireditev, prevažanje otrok in instrumentov, urejanje prostorov, biti v bistvu pedagogi in hišniki istočasno. Prvi letošnji zaključni nastop Je stekel pod naslovom Otroci enega sveta. Kaj vam pomeni ta naslov? Zamisel je nastala med našimi učitelji, ki imajo vsakodneven stik z učenci, kjer sedijo eden poleg drugega "avtohtoni" Goričani - in že med temi je pogost primer dvojezičnosti - ter otroci, ki so se z družino nastanili v našem mestu, prihajajo pa iz najrazličnejših krajev. Našteli smo, da se na šoli sliši kar enajst različnih jezikov. V odmorih se po hodnikih včasih prepletajo vse te barvite govorice iz vsega sveta. V tem smislu so naši učitelji oblikovali ta nastop, ki je bil zelo prisrčen in je zadovoljil otroke, starše in vse, ki se nam neobremenjeno približajo. Za otroke jezik - si predstavljam - ni problem... Otroci so čisti, neobremenjeni in simbioza jezikov, kultur, narodnosti je gotovo edina pot bodočnosti. Vzgoja v takem ambientu pa ni brez problemov. Problem je seveda predvsem naš, ki vzgajamo in usmerjamo. Vemo, da je nujna vzgoja identitete, ki naj brez kompleksov zaživi v tej simbiozi. O tem sem spregovoril že pred leti in še vedno pričakujem, da se ta problematika začne strokovno obravnavati in da se pokaže pot za naše delo v tem prostoru, ki postaja vse bolj raznolik. Človek in tudi manjšine so živ organizem, v stalnem razvoju; ni formule, ki bi za vse večne čase točno določila konstante in variante. / stran 6 Danijel Devetak Slovenska delegacija pri mizi na brionskem srečanju 7. julija 1991. Z leve: Dimitrij Rupel, France Bučar, Lojze Peterle, Milan Kučan in Janez Drnovšek V juniju država Slovenija praznuje dan državnosti, obletnico samostojnosti. Dvanajst let bo, odkar se je razbil zvezni okvir, ki je držal skupaj jugoslovanske narode in narodnosti. Marca so se državljani Slovenije izrekli za evropski okvir. Tudi o tein, na kakšen način bo držal skupaj novo skupnost narodov, smo se pogovarjali z enim ključnih mož slovenskega osamosvajanja - dr. Francetom Bučarjem. Dr. Bučar je bil v prelomnih časih predsednik prvega demokratično izvoljenega parlamenta, dandanes pa njegova kritična misel velikokrat pomaga držati zrcalo slovenski politični stvarnosti. Pokončen človek, brez dlake na jeziku. Letošnji dan državnosti zaokroža - zgodovinsko gledano - kratko obdobje slovenske samostojnosti, že prihodnje leto bomo del nove skupnosti. Kako gledate na to in kako ocenjujete prehojeno pol? Slovenija kot država obstaja tudi v prihodnosti. Evropski uniji se pridružujemo ravno zato, da ohranimo svojo samostojnost in narodno samobitnost. To je prvotni namen pridruževanja, ki ga mnogi dandanes razumejo povsem drugače. Na dosedanji poti je bila Slovenija kar uspešna: postala je država, dobila je ustavo, novo družbenopravno ureditev. Seveda pa si ob tem lahko zastavimo vprašanje, kakšna bi ta pot morala biti. Pogojno si upam reči tole: na splošno smo uspešni, toda tranzicije nismo uspešno končali. Tranzicija ni samo vprašanje ureditve, temveč tudi koncepta in miselnosti, s katero si razlagaš svoj položaj v družbi in svetu. V tem pogledu smo še precej - upam si trditi - na začetku tranzicije, saj so modeli, s katerimi pojmujemo in se odzivamo, v veliki meri iz prejšnjega obdobja. Ustvarili smo precej razslojeno družbo brez pravega srednjega sloja - brez nove pozitivne družbene strukture. Treba si je tudi priznati, da v tem obdobju nismo ustvarili ničesar spektakularnega - v primerjavi z drugimi državami (na primer s Švedsko ali Irsko), ki so v kratkem času spremenile svojo strukturo, podobo in vsebino. V tem ducatu let bi lahko več naredili. Večkrat ste že izrazili začudenje nad tem, da je popolna enotnost Slovencev ob plebiscitu in v obdobju osamosvajanja hitro sjiel razpadla jw isti črti ločnici, ki nas deli od leta Itt50(na liberalce in na klerikalce) in da te enotnosti nismo znali in zmogli ohraniti... Slovenske stranke ocenjujete za oligarhične, našo demokracijo za oligarhijo teh strank; pravite, da smo iz ene partije naredili več jnirlij. Je tudi to izraz tega, da tranzicija še ni končana? Vsekakor. Navedli ste leto 1850 - morda se sliši drzno, toda vseskozi se vrtimo okoli modela iz tistega časa, torej iz časa razsvetljenega absolutizma. Nosilec je bila katoliška stran, ki je sledila dotedanjemu slovenskemu razvoju, ki je bil izrazito avtoritaren in fevdalen. Proti temu seje začela uveljavljati nova, laična smer s stremljenjem, da bi spremenili družbo na drugačen način. Ta model razsvetljenih absolutistov se v slovenski zgodovini vleče do druge svetovne vojne, po letu 1945 pa postane najbolj izrazit: družbo je treba spremeniti, oblast bo ljudi vodila k vnaprej določenemu cilju. Tudi današnja oblast enako presoja, zato je tudi enako ideološka, in opozicija prav tako. Popolnoma logično je, da se je ideološka, avtoritarno usmerjena partija razbila na več strank, ki ohranjajo isti model. Zato je v Sloveniji takšno prizadevanje priti na oblast, saj je to edini vzvod, s katerim lahko spremeniš družbo. Naša družba se bo lahko spremenila takrat, ko se bo spremenila notranja struktura družbe - ko bomo dobili srednji sloj, ki bo svojo moč in pozicijo črpal iz svoje lastne moči. Takrat ko uspeh v družbi ne bo več odvisen od oblasti in bo oblast postala odvisna od nosilcev moči. Ob teh velikih spremembah, ki jih moramo pričakovati v preraščanju demokracije v zrelo obliko, se bo znova slišal glas civilne družbe. Kajti dokler si v celoti odvisen od države in dokler so vsi upokojenci in velik del uslužbencev vezani na državni proračun, bomo raje razmišljali, ali je bolje rogoviliti s svojimi stališči ali ne. Notranji premik se verjetno ne more zgoditi čez noč... Seveda, saj gre za proces, ki bo usmeril politiko v tej smeri, da ne bo več samo gospodovala nad družbo, ampak bo od nje odvisna. Politika mora postati stvar odnosa do konkretnih problemov, ne pa v prvi vrsti ideologije. Za zrele demokracije je značilno, da med strankami ni ideoloških prepirov, ampak se prepirajo zaradi konkretnih družbenih vprašanj. In katere "otroške bolezni ” kot nacija še prebolevamo? En vzrok teh "bolezni" je popolnoma ideološke države: nikoli nismo imeli svoje države, zato nismo razvili sloja, ki bi narekoval naš odnos do sveta in ga po svoje interpretiral. Ta funkcija je bila rezervirana ali za Beograd ali za Dunaj. Ne gre za tehnologijo zunanje politike, ampak za nastajanje zavesti in drugačnega gledanja. Zato smo brez samozavesti v odnosu do naših sosedov, do Evropske unije, ter brez potrebnega razumevanja lastne pozicije v svetu. Veliko govorimo o tem, da smo majhni - je že res, imamo pa vendarle tudi velike prednosti, ki si jih ne upamo ali jih ne znamo izkoriščati. Vse to Slovencem veže roke in onemogoča prave poteze. Ves čas pogajanj z EU ste opozarjali, da naše državno vodstvo in pogajalci [nemalo vedo. kaj hočejo, in zato ne znajo, ne zmorejo ustrezno zastopati naših interesov. Ali glede na to, kolikor so dogovorjena (in zato teoretična) izhodiščna razmerja z EU znana, pričakujete zapletov v praks i? Zapleti zanesljivo bodo. Najboljši dokaz za to je dilema velikega dela slovenske populacije ob referendumih - smo za EU, za NATO raje ne -, ki kaže na popolno nerazumevanje dejanskega položaja. NATO nam ne bo delal nobenih težav, saj nima nobenih interesov na našem območju. Resnični zapleti pa bodo nastali z vključitvijo v EU, saj je le-ta še vedno v nastajanju, je notranje razklana na več delov, ki imajo popolnoma različne interese. Velike države bi rade določeno premoč nad malimi, in to je bilo v neki meri že doseženo na zadnjem srečanju v Nici. / stran 6 Dušan Rogelj 3 ČETRTEK, 19. JUNIJA 2003 4 ČETRTEK, 19. JUNIJA 2003 KRISTJANI IN DRUŽBA “Annuarium Statisticum Ecclesiae” Število katoličanov narašča PREJELI SMO V svetu se število katoličanov veča. Ta podatek izhaja iz statistične študije, ki jo pripravlja Osrednji cerkveni statistični urad pod vodstvom msgr. Vittoria Formentija in ki bo v kratkem objavljena. Podatki se nanašajo na leto 2001 in govorijo o približno milijardi sto milijonov katoličanov. Zgovorno dejstvo je, da je število naraslo v zadnjih več kot 20 letih (odkar je na čelu Cerkve papež Janez Pavel II.) za kar 40,2%; če je bilo namreč leta 1978 okrog 757 milijonov krščenih, jih je bilo leta 2001 kar 1.100 milijonov. Ocenjevalci omenjenih podatkov nedvoumno pripisujejo zaslugo za tako pomenljiv porast neutrudnemu evangelizacijskemu delovanju svetega očeta, ki zna ne le s svojo jasno besedo v bran vsakega človeka, ampak tudi s svojo prisotnostjo in globoko človeško podobo nagovarjati pripadnike vseh narodov, vseh kultur in družbenih slojev. Čeprav je odstotek pora-stka katoličanov (40,2%) v zadnji četrtini stoletja le nižji od demografskega porastka svetovnega prebivalstva (45,8%), gre vsekakor za spodbudne številke' ki kažejo na to, da sta vera in pripadnost katoliški Cerkvi še krepko živi. laneza Pavla II. podpira v njegovem poslanstvu prava "legija" 4.268.383 oseb, ki se izrecno posvečajo apostolatu Cerkve. Gre za lepo število oseb, ki pa imajo tudi opravka s približno štirimi milijardami nekristjanov in z več kot milijardo krščenih, od katerih seveda niso vsi zvesti življenju Cerkve ali pa niso prejeli primerne verske formacije. V vrstah omenjene "legije" (tako pravi Annuarium Statisticum Ecclesiae za leto 2001) je 4.649 škofov, 405.067 škofijskih duhovnikov in redovnikov, 29.204 diakonov, 54.970 redovnih bratov, 792.317 redovnic, 29.846 članov nere-dovnih inštitutov, 139.078 laičnih misijonarjev in kar 2.813.252 katehistov. Če je bila v letih po Drugem vatikanskem koncilu splošna kriza duhovnih poklicev, omenjena študija dokazuje, da število duhovnikov in redovnikov ne upada več tako drastično (leta 1978 jih je bilo 421 tisoč, deset let kasneje 404 tisoč, leta 2001 pa 405 tisoč), število semeniščni-kov se na splošno veča. Dru- gače je z redovnicami, ki jih je bilo pred 25 leti 990.768, leta 1988 899.644, leta 2001 pa 792.317, torej približno 20% manj kot leta 1978. Zanimiv podatek, ki govori o Cerkvi, ki se spreminja, je število diakonov, ki se je od leta 1978 do 2001 povečalo za petkrat (od 5.500 do 29.200). Na evropski celini je število katoličanov naraslo za 5,3% (prebivalstvo za 6,8%), v afriških državah pa za kar 148% (prebivalstvo za 83%). V Aziji se je število krščenih od leta 1978 do 2001 povečalo za 73%. Skoraj polovica krščenih živi v Ameriki (Severni in Južni skupaj), saj jih je 528 milijonov. Na čelu držav z najvišjim številom katoličanov je Brazilija (147 milijonov), sledijo ji Mehika (91 min.) in ZDA (64 min.). Italija je na petem mestu s 56 milijoni katoličanov in 97,13% krščenih. Omenjene številke konec koncev niso bistvene, saj Kristus ni prišel na zemljo, da bi zbral več ljudi kot Mohamed, Konfucij ali kdo drug. Prišel je (le), ker ima človeka rad in mu želi omogočiti življenje v polnosti. Danijel Devetak Odkrivanje daru vere Prvo sv. obhajilo v Gabrjah ob Vipavi Na praznik Sv. Trojice, v nedeljo, 15. junija, smo doživeli lepo slovesnost prvega sv. obhajila. Vrh sv. Mihaela se je veselil treh prvoobhajancev, Gabrje, Rupa in Peč pa po enega. Ena deklica se je pridružila sošolkam v Sovodnjah pred štirinajstimi dnevi. Dveletna priprava je kaj kmalu minila. A je znova pokazala potrebe po nenehnem poglabljanju v veri. Iščemo pa nove prijeme in poti, da bi mladim in še najprej njihovim staršem, a tudi samim sebi pri- bližali bogastvo in širino prijateljevanja s troedinim Bogom. Vsa teža dela je slonela na ramenih ge. Verene, ki pa si je znala pridobiti sodelovanje dveh mladih moči, Monike in Nataše. Pred nekaj leti je na tej črti začela gdč. Saša, ki pa je odšla za svojim poklicem v Brazilijo. Lep, nov pristop k mladim dušam pri odkrivanju daru vere so zgoraj omenjene bogatile z utrjevanjem krščanske povezanosti in edinosti. Saj verujemo, upamo in lju- bimo le v živi medsebojni zavezi. To so pokazale tudi s širokim zajetjem zlasti pevskih darov otrok in mladine zlatih grl, kitar in malih orgel, skupaj z go. Nerino. Tudi v srečanju s starši se je prikazala potreba po skrbno negovani molitvi, premišljevanju Sv. pisma, češčenju in še čem. Skratka: dar vere spopol-njujemo s skupnim delom, ki ga zaliva in mu daje rast le Bog. Z njim pa se ljudje medsebojno ne žremo, ker jemo in pijemo Boga kot najboljši pšenični kruh življenja in ga pijemo kot najžlahtnejše vino veselja. Navdušenje, ki se je porodilo, se bo gotovo nadaljevalo in poglabljalo v prijateljevanju z Jezusom in ljudmi. Otroci so pri tem živ zgled otroške vere, ki jo Jezus hvali. Priporočamo jih ljubezni Božje Matere, zato češčenju rožnega venca. Hvaležni smo gospem Silvani, Jelki, Klari in Alenki, pa tudi drugim za čiščenje in krašenje cerkve ter za vso pomoč pri mizah ter Damijanu, ki vedno rad priskoči na pomoč v vsem. Prvoobhajanci so od prihrankov darovali lepo vsoto, 111 evrov, za lačne otroke po svetu - v misijonih. (ŽPK) Letošnja slovesnost v Kočevskem rogu V nedeljo, 1. junija, je bila v Kočevskem rogu pri breznu "Pod Krenom" žalna obletna slovesnost - že štirinajsta od leta 1990 - v spomin na leta 1945 pobite slovenske domobrance in civiliste, žrtve komunistične revolucije. Vsakoletna komemoracija v Kočevskem rogu je zgodovinski spomin - ki ne more in ne sme biti pozabljen - na slovenski holokavst, na grozotno tragične dogodke po drugi vojni. Bili so to nečloveški poboji domobrancev (skoraj 10.000 mož in fantov) in civilistov (od 400 do 600, med njimi tudi žene in dekleta), ki so imeli to krivdo, da niso bili komunisti. Spominska slovesnost v Rogu ni le krajevnega pomena, je podoba, ki simbolno zajema stotera morišča - množična grobišča širom slovenske zemlje (tudi na Goriškem v Trnovskem gozdu se nahajajo). Je nepozaben spomin na strahoten epilog komunistične revolucije. Na letošnji proslavi je za žrtve komunističnega nasilja mašo ob somaševanju mnogih duhovnikov daroval ljubljanski nadškof Franc Rode. V nagovoru je menil, da je, kar seje zgodilo po zmagi komunistične partije, povsem novo v slovenski zgodovini. Poudaril je, da "je veselje naroda, ki gradi prihodnost na zamolčevanju nedolžnih žrtev lažno in ne sprosti srca in je zato toliko travm in depresij med nami". In še je dejal, da "ne bomo dosegli odrešenja, dokler rablji in njihovi miselni potomci ne bodo priznali svoje krivde, svoje velike krivde" ... "Pred zgodovino, ki naj sodi nepristransko, je treba priznati zločin in ga iz srca obžalovati. Te pa, ki so bili pol stoletja nasilno izločeni, je treba z dostojnim spomenikom spet sprejeti v narodovo občestvo". “■',v- ;■**; > v;- c- " ># - ti m Glavni govornik je bil urednik revije Zaveza prof. Justin Stanovnik, ki je med drugim omenil zakon o grobiščih, ki ga pripravlja državni zbor. Izvajal je, da bi zakon moral biti napisan tako, da bi lahko bil izhodišče za slovensko spravo. Toda zakon je tako formuliran, da bi pravno in politično fiksiral začetni genocid, ker je storjen tako, da so mrtvim domobrancem vzeli status vojaških grobišč in jih tako oropali časti in dostojanstva vojakov, in še tako, da v zakonu ne priznajo obstoja revolucije. Govorila je še predsednica Slovenske katoliške mladine (SKAM) prof. zgodovine in sociologije Helena Jaklitsch, potomka kočevskih Nemcev. Pribila je, da nobena laž ne more živeti večno, in zaključila, da "Slovenci ne smemo dopustiti, da bi pozabili na grozljive dogodke iz polpreteklosti, ki nas zaznamujejo še danes. Če hočemo preživeti in ostati, moramo negovati svoj lastni zgodovinski spomin..." Slovesnost se je zaključila s kulturnim programom. Martin Kranner SVETOPISEMSKA RAZMIŠLJANJA E E I T U R G I C N E M LETU B VILJEM ŽERJAL ŽLAHTEN IZBOR BOŽJE BESEDE, NEDELJO ZA NEDEL JO SVETO REŠNJE TELO IN SV. REŠNJA KRI 2 Mz 24, 3-8; IN 116; Heb 9, 11-15; Pesem slednica; Mr 14, 12-16. 22-26 Veliki četrtek je spomin postavitve sv. evharistije, Telovo pa je slovesno priznanje z obhodom-procesijo, da je vse odrešeno po Kristusu. Tako veliki četrtek kakor Telovo pa oznanjata Gospodovo smrt, dokler ne pride (1 Kor 11, 26). Veliki četrtek poudarja, da sta Jezusovo telo in kri duhovna jed in pijača. Praznovanje Rešnjega telesa in krvi pa nas spominja, da je Jezus sklenil novo in večno zavezo v svoji krvi. Zato hodi z nami po vseh poteh življenja, tudi po temni dolini trpljenja in vsega hudega (Ps 23, 4). Telovska procesija je znamenje, ki nas vodi k Očetu. Hoja, potovanja po tej solzni dolini, je polna nevarnosti, dvoumnosti, razbojnikov. Jezus pa je usmiljeni Samarijan, ki se ustavi pri vsakem človeku, ki je padel v človeške in hudičeve mreže (Lk 10, 30 nss). Saj je vodil že Abrahama in Izaka po dolgi poti razločevanja duhov, da sta končno spoznala Božjo voljo, ki noče smrti ne prvorojencev ne koga drugega (1 Mz 22,1-18). Ščitil je in hranil ter odžejal ljudstvo skozi vse nečloveške napore pri iskanju domovine po štiridesetletnem blodenju po puščavi (zl. 2 Mz). Krepčal jez nebeškim kruhom Elijo na begu proti Sv. gori (1 Kr 19,1-18). A kljub vsemu je bila zelo trda Božja vzgoja. Božji Sin, Jezus, pa je šel skozi vse človeško gorje (Heb 5, 7-8). Zato je izkušen v trpljenju, je mož bolečin. Zaradi trpljenja, ki ga je zadelo, ga človek kaj rad zamenja za povzročitelja gorja, zato ga prostaško preklinja. Toda on nosi bolečine nas vseh (Iz 53, 2-12). V mimohodu procesije pogleda na vsako hišo. Še posebej išče bolne in ostarele ter tr-jieče. A pričakuje sočutje mladih in zdravih, da bi skupaj z njimi spreobrnil svet, ki je topo zaprt vase. Svet se namreč zadovoljuje z vidnim, trenutnim ugodjem, je pa slep za duhovno razsežnost. Zato Jezus želi, da hodimo za njim v Duhu, kakor je to izpolnil veliki Janez Krstnik, ki te dni (24. 6.) goduje. Jezus pogleda v vsako hišo, a gre mimo, če ga kdo ne sprejme. Želi namreč svobodno odločitev za Boga in za ljubezen. Ne ozira se na zunanjost niti na blišče procesije. S tem pa še ni rečeno, naj ne ljubimo lepo urejene, zbrane procesije vernih ljudi. Saj hodimo z našim Bogom, ki je tudi odrešenik vsega. Žaradi tega naj bo procesija globoko doživetje Boga pod podobo kruha, ki ga pripravimo z molitvijo, sv. obhajilom, s če-ščenjem, branjem in premišljevanjem Sv. pisma, z dobrimi deli. Danes imamo tudi možnost izbire oblike češčenja Jezusa. Je namreč lahko češčenje v cerkvi ali na kakem drugem kraju brez procesije. A tudi pri takih oblikah češčenja verniki spontano krasijo prostor češčenja Boga z najlepšim cvetjem. Ponekod je Najsvetejše izpostavljeno ves dan ali 40 ur nepretrgoma. Toda slovesnost procesije povzdigneta tudi glasba in petje. Še vedno ostajajo kot klasično glasbilo orgle. Tudi godba na pihala druži verne ljudi v eno. Pri nas pa si ne morejo niti predstavljati nobenega bogoslužja, tudi procesije ne, brez petja, tako ljudskega kakor še posebno zborovskega. Procesije so ponekod nadomestili z javnim češčenjem Odrešenika na oltarju, v monštranci, ker je bila nekaterim procesija trn v peti. Kar čez noč so začeli zatrjevati, da je procesija razkazovanje moči Cerkve in triumfalizem. Toda danes se procesija skoraj povsod vrača v javno češčenje Boga, zato ker svetu prinaša mir. Padci zidov, ki ljudi ločujejo, razni pomisleki, zatiranja ljudi, varanja človeka po njemu tujih ideologijah, ki ga le omamljajo, da ne ve več ne kod ne kam, pomagajo najti smisel življenja in bogoslužja v tesnem bratstvu z drugimi, ki tudi trpijo in hodijo obloženi s svojim križem nasproti vstajenju in življenju. Z besedami Tomaža Akvinskega verujemo takole: "Angelska je, glejte, hrana, potnikom v popotnjo dana, kruh resničen za kristjana, tega ne mečimo psom" (pesem slednica). V procesiji, ki je nadaljevanje povzdigovanja, pa pojemo: "Tvojo smrt oznanjamo, Gospod, in tvoje vstajenje slavimo, dokler ne prideš v slavi!" V Luksemburgu so svoj čas imeli, in verjetno je še zdaj v navadi svojevrstna procesija. Ljudje namreč naredijo nekaj korakov naprej in nato nekaj korakov nazaj. Taka procesija pa seveda traja precej časa. Vendar jo ljudje zavzeto živijo, ker so prepričani, da je z njimi v vsem življenju in trpljenju naš Gospod. On je namreč pot, resnica in življenje (Jn 14, 6) sredi vseh napredkov in nazadovanj. Na božjo pot! Romanje v Medjugorje V petek, 30. maja letos, smo začeli že zelo zgodaj zjutraj polniti avtobus v Novi Gorici, v Rožni Dolini so se nam pridružili še romarji s Tržaškega, pozneje ob cesti še drugi. Skrbni g. Darko iz Gorice je zbral skupino 44 romarjev, ki so štiri dni preživeli skupaj v molitvi, duhovni zbranosti in medsebojnem spoznavanju. Pot nas je vodila mimo Postojne proti Rijeki, nato ob dalmatinski obali do Senja, čez dinarsko planoto do Ko-renice, nato proti jugu do Knina in Sinja, nedaleč od Imot-ska smo prestopili hercegovsko mejo ter se spustili še proti jugu po hercegovski-kraški planoti do Medjugorja, ki leži 23 km daleč od Mostarja. Šofer Sandi je spretno vozil po nelahkih cestah in srečno smo prispeli v romarski kraj že pred šesto uro zvečer. Med vožnjo smo se duhovno pripravljali na srečanje z Marijo v Me-djugorju. G. Darko in p. Pashal sta lepo predstavila začetek te božje poti in vse, kar je bilo po-vedano ter napisano glede tega romarskega središča. V soncu nas je pozdravilo Medjugorje z lepo cerkvijo sv. Jakoba apostola, ki jo krasita dva velika zvonika. Kmalu potem ko smo dospeli do cerkve, so se začele molitve, najprej rožni venec s premišljevanjem in Marijine pesmi, duhovniki so spovedovali, nato ob sedmih se je začelo slovesno somaševanje v hrvaščini in latinščini zaradi prisotnosti mnogih duhovnikov iz raznih delov sveta. Slovesno bogoslužje je trajalo več kot uro časa. Nato so sledile še običajne molitve sedmih oče-našev, zdravamarij in častbo-di vse do približno devete ure zvečer. Nato so nas razmestili po posameznih hišah, kjer so nas pričakali z večerjo. Ves čas bivanja v Medjugorju smo bivali v Potpolju in tam so nam tudi pripravljali okusno in dobro hrano. Ljudje so bili zelo prijazni, vljudni in dobri. Po večerji smo se še enkrat vrni- li v medjugorsko cerkev k če-ščenju trpečega in zapuščenega Jezusa. Sodelovali so številni mladi ljudje iz vseh delov sveta z molitvijo in meditacijo. To je bilo spokorniško in zadoščevalno bogoslužje. Naslednji dan zjutraj smo se odpeljali v Široki brijeg, kjer smo se v župnijski veliki cerkvi srečali s karizmatičnim duhovnikom p. Jozom Zov-kom, nekdanjim župnikom v Medjugorju, ko se je pred 21 leti začela Devica prikazovati šestim otrokom, štirim deklicam in dvema dečkoma. P. Jožo je moral zaradi takratnih dogodkov obsedeti poldrugo leto v ječi. Pravijo, ker sam noče govoriti o sebi, da je do- i i življal v ječi čudežne reči tako kot nekoč apostol Peter v ječi. Srečanje je bilo enkratno, ko nam je govoril o Materi Božji, ki nas kliče in vabi po imenu, da stopimo na pot njenega Sina, Jezusa Kristusa. Marija se prikazuje, ker svet potrebuje mir, saj Ona je Kraljica miru, svet se mora spreobrniti in se vrniti k Bogu, postaviti Boga v središče vsega svojega dogajanja. Obiskali smo tudi kraj, kjer so komunisti med vojno pobili nad trideset frančiškanov takratnega samostana, nacionalizirali vse njihovo imetje in razgnali ostale redovnike. Sedaj po razpadu Jugoslavije so jim skoro vse vrni- li. Zato so obnovili samostan. Popoldne smo obiskali skupnost "Cenacolo", kjer se zdravijo in živijo nekdanji narkomani. Skupnost je že prej v Italiji ustanovila s. Elvira, zdaj so te skupnosti že po vsem svetu. Njihovo zdravljenje temelji na molitvi in ročnem delu, obdelovanju polj in reji živine, s čimer se preživljajo. Ob šestih zvečer smo se ponovno zbrali k molitvi rožnega venca, nato sv. maši in posebnim molitvam do pol devetih zvečer. Po večerji smo se vrnili v cerkev še na enourno češčenje Najsvetejšega Zakramenta. Bilo je zelo mogočno in veličastno. V nedeljo zjutraj smo se začeli vzpenjati na goro Križevac, ki je visoka 440 m, toda kamnita in skalovita pot, ob kateri so tudi postaje križevega pota. Ob molitvi le tega in vseh treh delov rožnega venca smo se povzpeli na vrh do velikega betonskega križa, ki so ga domačini postavili leta 1933 ob 1.900-letnici odrešenja. Pravijo, da jim je prej vsako leto toča in grdo vreme uničilo ves pridelek, odkar stoji križ, ni več naravnih nesreč. Nekateri trdijo, da se ob tem križu dogajajo nenavadne reči, čudežna svetloba, prikazanja Marije. Popoldne smo se povzpeli še na veliko manjši hrib Podbrdo, kjer naj bi se v začetku prikazovala Devica Marija šestim vidcem. Zvečer po končanem bogoslužju v cerkvi smo pred Marijinim kipom pred cerkvijo zapeli nebeški Kraljici miru v siovo. Zadnji dan smo z notranjim veseljem pričakovali srečanje z vidkinjo Mirijano. Na dogovorjeni kraj, kjer je bilo veliko šotorišče, smo prispeli že pred osmo uro zjutraj. Zbranih je bilo že več tisoč ljudi, predvsem mladih. Nekaterim je uspelo se preriniti do mesta, kamor je poznaje prišla vidkinja Mirijana. Molitev rožnega venca se je nadaljevala z Marijinimi pesmimi v raznih jezikih, nekaj po deseti uri je nastala tišina, vidkinja Mirijana je imela videnje Device Marije; kdor je bil blizu nje, je lahko videl, kako se je pogovarjala kleče z Devico Marijo, se ozrla na desno in levo, čez nekaj časa, ko ji je žarel obraz v veselju in nenavadni svetlobi in je bilo videnja konec, so vidkinjo oblile solze in se je zgrudila na tla. Ko je vidkinja doživljala navzočnost Device Marije, so tudi vsi navzoči čutili nekaj posebnega, neko navzočnost, ki nas je napolnila z notranjim veseljem in neizrekljivim občutkom lepega. O tem smo se tudi nazaj grede pogovarjali v avtobusu. To srečanje je verjetno vsem zapustilo občutek posebnega dogodka. Medjugorje je treba zares doživeti. Še nekaj časa smo se ustavili v Medjugorju, ker smo iskali neko romarico, o kateri smo mislili, da se je zgubila med toliko gnečo ljudi, a se je pozneje izkazalo, da se je presedla v drugi avtobus, ki je pravtako potoval z nami iz Slovenije. Pozno popoldne smo se ustavili ob poti za kosilo ter se nato mimo Plitvičkih jezer, Karlovca prepeljali v Novo mesto in nato mimo Ljubljane v Novo Gorico. Napornega potovanja, ki se je srečno izteklo, je bilo konec, a v naših srcih je ostal neizbrisen spomin na kraj Marijinih prikazovanj, na kraj milosti, spreobrnjenja in miru. UM) Spravna slovesnost koprske škofije naLajšah Škofijska spominska slovesnost za vse žrtve okupacije in revolucije na Primorskem pred drugo svetovno vojno, med njo in po njej bo v nedeljo, 22. junija, na Lajšah pri Cerknem. Pred mašo bo ob 15.15 rožni venec, ob 16. uri pa bo maša, ki jo bo s somašniki daroval koprski pomožni škof Jurij Bizjak. Po maši bodo molitve za rajne pri breznu in blagoslov. Romanje bolnikov in invalidov na Brezje V soboto, 21. junija, bona Brezjah že tradicionalno, 35. slovensko romanje bolnikov, invalidov in starejših. Letošnje romanje bo vodil koprski pomožni škof dr. Jurij Bizjak. Gre za enega največjih romanj v Sloveniji, na katerem se zbere več tisoč ljudi. Romanje, ki ga že od začetka organizira revija Ognjišče, je v svoji 35-letni zgodovini prešlo v narodni dan bolnikov, ki ga v Cerkvi po svetu obhajamo 11. februarja, na god lurške Matere Božje, pri nas pa tretjo nedeljo v juniju. Romanja se udeležijo tudi mladi, ki pomagajo bolnim in ostarelim romarjem. Delijo jim okrepčilo, pomagajo jim, da zasedejo želeno mesto. Po želji jim poskrbijo duhovnika za spoved in pogovor ali pa prvo pomoč. Verni mladi se s tem navajajo na drugačnost prizadetih in se v luči krščanske ljubezni do bližnjega vzgajajo v odprto- sti za pomoč drugim. Vsakoletno romanje na Brezje je samo ena od oblik skrbi Cerkve v Sloveniji za bolnike, invalide in ostarele. Zavzetejši župniki organizirajo na Brezje posebne avtobuse. Ti romarji dobijo v roke posebno knjižico s programom, molitvami in pesmimi, ki jim omogoča še dejavnejše sodelovanje. 90-letnica prihoda lazaristov na Mirenski Grad V okviru prihoda lazaristov na Mirenski Grad bosta tudi dve slovesni maši: v soboto, 21. junija, bo ob 19. uri maša, ki jo bo daroval mariborski pomožni škof dr. Anton Stres (tudi sam lazarist). Pri maši, kjer bodo peli združeni pevski zbori (ŽP zbor sv. Jurij Miren in Moški zbor Mirko Filej iz Gorice), bo tudi blagoslov orgel, po maši pa orgelski koncert ter v domu pri cerkvi odprtje slikarske razstave Marjetke Dolinar. V nedeljo, 22. junija, pa bo ob 16. uri imel na Mirenskem Gradu mašo za domovino, kjer bodo peli združeni župnijski pevski zbori, koprski škof Metod Pirih - tudi v okviru praznovanja 90-letnice prihoda lazaristov na Grad. Maše za domovino Koprski škof Metod Pirih bo imel maši za domovino: -vsoboto, 21. junija, ob 16. uri v cerkvi Marijinega prikazanja v Strunjanu in v nedeljo, 22. junija, ob 16. uri na Mirenskem Gradu. ČETRTEK, 19. )UNI|A 2003 so zares nebesa bližja! Svete Višarje. Odkrijte čarobni svet, kjer se narava in duh stapljata v čudovito doživetje. —Jj Spoznajte, kako enostavno je priti semkaj, dovolj je stopiti v kabino žičnice. NOVA ZICNICA V ZABNICAH (CAMP0R0SS0) Ob držvani cesti Vsak dan od 21. junija do 14. septembra Urnik: Delavniki 9.D0 -17.15 • Prazniki 8.30 -18.15 Sobote in nedelje 14.-15. junij 20.-21. september 4.-5. oktober JUBILEJNA ROMARSKO SVETISCE SVETE VISARJE Urnik Svetih Maš: Delavniki 11.00 • 12.00 Nedelje in prazniki 9.15- 10.00 - 11.00 v 12.00-15.00 PROMOTUR MAGIJE POKLIČITE: TEL 0428 653915 - FAX 0428 63085 6 ČETRTEK, 19. JUNIJA 2003 S 3. STRAHI Smo v moralni Tudi ustava šele nastaja, osnovana je na podobnih pozicijah kot jugoslovanska iz leta 1974-ob tem se porodi vprašanje, kdo bo po evropski ustavi imel pravico motorja. Če se bodo uresničile napovedi in pričakovanja, da je t.i. francosko-nemško sodelovanje pogoj, da bo ta skupnost funkcionirala, je vnaprej jasno, da bo EU propadla. Številni problemi pa se bodo šele izrazili, zato je v EU treba vstopili z zavestjo, da si bomo sami ustvarjali svoj položaj. Vnaprej je treba izdelati stališče, na kaj pristati in na kaj ne - za zdaj še nisem videl niti ene analize ali slišal diskusije o tej temi. Skoraj z vsemi sosedi, razen z Madžari, smo se minulih ducat let preklali, se zapletali, se pri tem obnašali negotovo in cagavo. Kako to? To najbrž ni samo posledica pomanjkanja državniških in diplomatskih izkušenj oziroma predstave o dolgoročnih interesih? Enega in drugega. In tretjega, ki se navezuje na EU. EU ima institucionalno in duhovno naravo; bistvo duhovne nove Evrope je v tem, da pristanemo na to, da se medsebojnih od- nosov ne da urejati s silo in da se odrečemo nacionalnemu egoizmu, ki se je krepil skozi stoletja (tudi) pri Italijanih in Avstrijcih, pri Hrvatih pa se je šele izrazil. Italijani še vedno sanjajo o mejnem kamnu pri Postojni, Avstrijci so se kar nenadoma spomnili na svoje stare rojake, Hrvati pa se vedejo kot nova mala velesila in ne razumejo, da Slovenija in njihova država nimata nobenih problemov, ki bi jih bilo treba reševati-Tudi vprašanje denarja hrvaških varčevalcev v Ljubljanski banki je stoodstotno rešeno - ta dolg moramo poravnati! Mimogrede: dogovor o nuklearki je protiustaven, saj smo se dogovorili po principu 50:50. Je naša zemlja kar zastonj?! Brez pooblastila smo žrtvovali velik del nacionalnega imetja! Tudi to je dokaz, da so takšne preklari-je bodisi umetne, bodisi nerazumevanja novega položaja, bodisi posledica mišljenja, ki je v nasprotju s sedanjim pojmovanjem nove Evrope. Razslojevanje je v zadnjih letih postalo očitno. Revežev in socialno, eksistenčno ogroženih je vse več, srednji sloj se z varčnostjo bran i pred tem, da bi zdrsnil med revne, majhen sloj bogatašev pospešeno še bolj bogati. Država je razvila razvejan sistem socialnega varstva najrevnejših, a na ta način le gasi požare. Obljube o večji blaginji za večino pa se odmikajo v megleno prihodnost... Razslojevanje je v največji meri rezultat vpliva globalizacije-v desetletju, med letoma 1960 in 1970, se je v svetu zgodilo nekaj, kar je nemogoče razložiti z dosedanjimi razlogi: drastično seje poslabšal položaj revnih, veliki večini pa izboljšal! Ta proces je zajel ves svet, potemtakem razslojevanje ni posledica naših notranjih razlogov, temveč splošnega spreminjanja odnosov v svetu. Za nekatere Je najpomembnejši vzrok ali sprožilec procesa razslojevanja v zadnjem desetletju slovenski model lastninjenja s pomočjo certifikatov, za druge premalo nadzorovano lastninjenje podjetij, kar naj bi omogočilo organizirano krajo, za tretje “brezobzirno izžemanje novih lastnikov za četrte neustrezna davčna politika države ali še kaj drugega. Zdi se nelogično, kako da večina Slovencev v samostojni državi danes neživi bolje, čeprav se v zadnjih letih najbrž nismo polenili - prej nasprotno... Na lastninjenje nekateri gledajo kot na družbeno krajo, drugi kot na malverzacijo. Tisti, ki so se znašli, so prišli do velikega bogastva, drugi pa so ostali brez vsega. Optimizem, ki je potreben, da bi naredili kaj iz sebe, je padel. Posledice so namreč veliko hujše-do tistega, kar človek dobi brez truda, ampak s špekulacijo, nima pravega produktivnega odnosa. Povečeval ga bo lahko samo s špekulacijo, in ne z delom, to pa povzroča nelagodje in mentalno izpodkopava trdnost našega naroda. Če povzamem: smo v moralni pasti. Ni problem v delitvi ali v pravičnosti, temveč v tem, kako dvigniti proizvodnjo, kako povečati narodno bogastvo. 5 3. STRANI Glasba ni... Vrednost le-teh se v času spreminja. Problem pa ne velja samo za Center Komel, kot bi kdo rad prikazal javnosti, ampak se tiče vseh naših šol in ustanov, ki imajo opravka z mladino. Treba je biti pozorni do svojega jezika; obenem pa vemo, da je naš jezik zanimiv in dragocen, tudi ko zaživi izven našega ožjega kroga. Slovenščina se uveljavlja tudi, ko pride v soočenje z zunanjim svetom. Prepričan sem o tem, da na mešanih območjih jezik trpi na "čistosti", obstajajo pa druge prednosti. Mladina, ki se vzgaja v jezikovno mešanih območjih oz. strukturah in ji to ne predstavlja problema, se bo gotovo drugače razvijala in rasla, kot smo se mi ali naši predniki V prihodnje bo drugače doživljala in obravnavala našo stvarnost. Vaša šola je tudi prirejala tečaj slovenščine, kajne? To smo delali več let in tudi uspešno. Težave pa so čisto praktične. Naša šola razpolaga z malo prostori, ki so vse dneve zasedeni s poukom. Osebja je malo, sam sem poučeval slovenščino učence, starše in tudi kakega profesorja. Vnaprej bi morali to urediti tako, da bi imeli dodatno moč za ta tečaj. V bistvu moramo mi pokrivati tiste globoke vrzeli, ki jih državne ustanove do zdaj niso znale ali hotele uresničiti. V obmejnem prostoru bi slovenščina morala imeti zagotovljeno mesto v italijanski državni šoli. Le tako bi pridobila na ugledu in bi se rešili mnogi tudi praktični problemi. Zanimiv pojav je vpis mladih iz Slovenije na vašo šolo. Kako si to razlagate? Kakovostno delo ne potrebuje druge reklame. Je pa ludi res, da so glasbene šole v Sloveniji bolj natrpane z učenci; imajo tudi zaprto število, tako da morajo mnogi čakati na pouk tudi nekaj let. Kako gledate na razvoj slovenskih glasbenih šol v Italiji v luči zaščitnega zakona 38/2001? Zakon je prišel v času, ko je bila v teku reforma glasbenega šolstva. Takoj je postala interpretacija zakona sporna. Zakon predvideva slovensko sekcijo na tržaškem konservatoriju Tartini, nakazuje pa finance, ki bi zagotavljale pouk le nekaj desetinam učencev. Če pomislimo, da obiskuje v zamejstvu glasbene šole okoli 700-800 učencev, bi večji del učencev ostal izven zakonske zaščite. Mnenja sem, da potrebujemo v zamejstvu zakonsko ureditev osnovnega glasbenega šolstva v svojem jeziku, šele potem lahko razmišljamo o višjem oz. univerzitetnem študiju. Je torej zaščitni zakon na mrtvi točki? Med našim Centrom in Glasbeno matico deluje komisija, ki se ukvarja s tem vprašanjem in je, oz. bo predstavila na višjo raven predloge svojih zaključkov. Kako je z reformo konservatorijev? Reformo izvajajo le nekateri konservatoriji v obliki eksperimentacije. Center Komel pa ostaja društvo... Zal je tako. V pričakovanju novosti iz Rima razmišljamo o možnostih, ki nam jih bo reforma nudila. Ena možnih poti je, da ustanove, kot je naša, pogodbeno sodelujejo z državno šolo na osnovni in srednješolski ravni. Druga možnost, ki jo predvideva reforma, so glasbeni liceji, ki so pa za naš prostor nerealistični, bodisi zato, ker je tu številčno premalo šolske mladine, bodisi ker ni pri nas tradicije, da bi se mladina pri 14. letu usmerila samo v študij glasbe. Glasba naj bi postala ena od opcij, ki se učencem ponuja ob vstopu na srednjo šolo kot nadstandarden predmet. Ste kaj razmišljali o Trgovskem domu, ki naj bi bil po členu 19 zakona vrnjen Slovencem in kjer naj bi - po mnenju občinskih upraviteljev - našle dom 1. i. goriške kulture? Seveda razmišljamo. Lani smo ob 100-letnici Pevskega in glasbenega društva - prve slovenske glasbene šole na Goriškem izdali tudi publikacijo Glava in srce, ki med drugim v svojem zgodovinskem pregledu opozarja tudi na Trgovski dom. Pisali smo tudi na Ministrstvo za finance, ki je imelo do pred kratkim tam sedež in zaprosili za uporabo prostorov za našo manifestacijo. Odgovor je bil negativen, ker pristojni niso imeli navodil v zvezni s tem. Pravijo pa, da se je v prostorih Trgovskega doma že "udomačila" goriška državna knjižnica. Upam, da bomo našli v Trgovskem domu tudi mi nekaj prostora, saj je ta zgodovinska stavba tesno povezana z zlatim obdobjem goriške glasbene šole v prvih dveh desetletjih 20. stoletja, ko je bil duša prav glasbenik Emil Komel. V zadnjem mesecu sta obiskala SCGV Komel novogoriški župan Brulc in goriški župan Brancati. Obakrat ste poudarili željo, da bi nastala neka čezmejna glasbena šola, verjetno v okviru gimnazije Alojz Gradnik... Pred leti smo bili partnerji pri tem projektu, ki je bil dobro zasnovan in je dobil tudi licenco od ministrstva za šolstvo Republike Slovenije. Potem je prišlo do zapletov, ni bilo prave politične volje, verjetno je bil projekt sam malo korak pred časom. Ideja o čezmejni slovenski glasbeni srednji šoli, ki bi s časom lahko postala ludi mednarodna, je še vedno aktualna in bo verjetno vedno bolj. Slo bi za lep signal kulturnega sožitja ob meji! Z dvema vseučiliščema ustvarja Italija v Gorici močne kulturne kadre, medtem ko na oni strani meje cvetejo igralnice... Res je Nova Gorica poznana daleč naokrog po Italiji le po tem "eksotičnem cvetju". Problematika okrog univerzitetnega pola pa odpira vrsto vprašanj. Preliv študirajoče mladine, v kolikor ga sploh je, gre v smeri vzhod-zahod; obratnega trenda ni in ga tudi ne bo, če misli Slovenija usmerjati vse svoje energije na Koprsko. Drugo vprašanje, ki se postavlja, pa je, kateri je daljnoročni načrt Italije pri odpiranju teh fakultet v Gorici. Za zdaj lahko samo ugotavljam, da množica študentov, ki je preplavila malo Gorico, ne živi z mestom in je v njem skoraj ni čuti- ti. Vtis imam, da odhaja domov po štiriletnem študiju, ne da bi ujela atmosfere mesta ob meji, kaj šele, da bi poznala njeno bogato in edinstveno zgodbo. Večina jih ne zna niti pravilno izgovoriti imena mesta prek meje, kaj šele prebrati slovenski napis. Če te ne zanima graditi Evrope v malem in na terenu, je vprašljiva tudi tvoja splošna profesionalna formacija. Na Centru Komel se je končalo uspešno šolsko leto... Bilo je uspešno in naporno tudi zato, ker smo med šolskim letom poslali na porodniški dopust tri stebre naše šole. Sicer pa smo uresničili načrte in lahko z veseljem ugotavljamo, da se nekateri oddelki prav lepo razvijajo. Naj poudarim predvsem vlogo petja, ki zadobiva pri pedagoškem procesu vse pomembnejše mesto. Krstili smo nov pihalni orkester, zaploskali smo odličnim pianistom, nagrajenim na različnih tekmovanjih... Ker smo prepričani, da glasba ni sama sebi namen, jo skušamo v različnih oblikah osmisliti in ji dati prostor v našem kulturnem življenju. Poleg strogo pedagoškodidaktičnega dela pa nastajajo v naši sredi tudi različne pobude, ki se potem po svoje razvijajo in vključujejo v širši goriški glasbeni prostor: Orkester Alpe Jadran, Goriško klavirsko tekmovanje, delovanje Arsateljeja idr. Vsi ti projekti postajajo lepa mednarodna vizitka za Goriško. Odmevna je bila tudi koncertna sezona Srečanj z glasbo... Iščemo svojo pot, da ne bi bile naše koncerlne prireditve le dvojniki ostalih v mestu in deželi. Težimo k lastni produkciji in smo ubrali pot odkrivanja in vrednotenja lastne preteklosti, a z očmi, ki gledajo ludi v sedanjost. Ob tem pa so lansko sezono prijetno zaznamovali ludi visoko kvalitetni večeri, ki smo jih lahko uresničili ob finančni podpori nekaterih osred njih goriških kulturnih ustanov. To je formula, ki se je obnesla in ki bi jo bilo vredno nadaljevati. Gradimo na tradiciji, a smo prepričani, da je sama tradicija brez inovacije le prijetno uspavalno sredstvo.. NAPOVEDNIK RADIO SPAZIO 103, SLOVENSKE ODDAJE (OD 20.6. DO 26.6.2003) Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu s frekvencami za Goriško RADtOSPAZtO 103 97.5, 91.9, 90.9 Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7 Mhz; za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91,103.6 Mhz). Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan, razen ob nedeljah, od 20. do 21. ure. Spored: -Petek, 20. junija (vstudiu Danilo Čotar): - Za poletne večere: Na-rodno-zabavna in zborovska glasba. - Sobota, 21. junija (v studiu Andrej Baucon): Domače in tuje popevke. - Obvestila. - Ponedeljek, 23. junija (v studiu Andrej Baucon): Glasbeni lističi z Andrejem: zanimivosti in informacije. -Torek, 24. junija (v studiu Matjaž Pintar): - Ali veste, da... glasbena oddaja z Matjažem. - Sreda, 25. junija: (v studiu Danilo Čotar) - Pogled v dušo in svet: Kobilar ali vuga. - Izbor melodij. -Četrtek, 26. junija: (vstudiu Niko Klanjšček).... - Zvočni zapis. -Glasba iz studia 2. RADIO OGNJIŠČE Dragi naši poslušalci, prijazno pozdravljeni! Zakorakali smo v drugo polovico meseca junija ali rožnika. V četrtek, 19., je praznik Svetega Rešnjega telesa in krvi. Kot ob vsakem prazniku in ob nedeljah iz kopr- KADIO OGNJIŠČE skega studia ni regionalnega popoldanskega programa. Zvečer ob 20.30 pa bomo odpotovali s Karavano prijateljstva, vendar le do 22. ure, ko se bomo poslovili. Ob večjih cerkvenih zapovedanih praznikih namreč ni informativne oddaje Mozaik dneva, ki je sicer na sporedu vsak večer ob 21.30. Bližamo se tudi poletju in s tem nekaterim spremembam oddaj regionalnega programa. Tako bo oddajo Brez meja zamenjala oddaja Glasba brez meja. Nekaj "poletnih" novosti pa se obeta tudi v Karavani prijateljstva. Vsem, ki nas poslušate, iskrena hvala pa čim globje doživet praznik želimo in vse prijazno pozdravljamo. Izberite Radio Ognjišče za prijatelja! Literarni nagradi Klavdiji Vončina V soboto, 7. t.m., je goriška literarna ustvarjalka prof. Klavdija Vončina, ki piše tako v slovenskem kot italijanskem jeziku, prejela v Trstu pomembno priznanje za svojo lirično poezijo, saj je zasedla prvo mesto na državnem nagradnem natečaju za poezijo in prozo v italijanskem in slovenskem jeziku (Incontri 2003). V nedeljo, 6. julija 2003, pa se bo prof. Klavdija Vončina v Pontre-moliju udeležila podelitve nagrade za svojo pesniško zbirko Colori, za katero je prejela posebno nagrado žirije literarnega natečaja Via Fran-cif>ena - Premio Europeo di Arti let-terarie 2003. Iskreno čestitamo! OBVESTILA GRAD KROMBERK bo za obiskovalce v poletnem času ob nedeljah in praznikih odprt od 13. do 19. ure. NA GRADU Dobrovo bo do 28. septembra letos na ogled razstava slikarja Roberta Faganela. ZARADI PRENOVE prostorov in muzejske zibrke je začasno zaprta razstava Soške fronte na Sveti Gori. Pri založbi Nicolodi Dela Borisa Pahorja si utirajo pot med italijanske bralce Troje dogodkov naj zabeležimo v zvezi s tržaškim pisateljem Borisom Pahorjem. Prva vest govori o tem, da je pisatelj Pahor te dni podpisal dogovor z založbo Nicolodi iz Rovereta za izdajo svojih del v italijanščini. Gre za založbo, pri kateri je pred kakim mesecem izšel tudi prevod Vile ob jezeru. Podpis tega dogovora pa pomeni, da bodo tudi italijanski bralci, ob ustre-ni promociji, lahko bolje spoznali tega našega pisatelja in posredno usodo Slovencev pod fašistično Italijo in po njej, tragiko nemških koncentracijskih taborišč, tržaško vprašanje in slovensko nacionalno problematiko. Druga vest govori o tem, da se je Boris Pahor pravkar vrnil iz Francije, kjer je bil v dneh od 7. do 10 junija v znanem turističnem središču Sa-int Malo' na atlantski obali, kjer so priredili letošnji kongres, poimenovan Čudni popotniki. Lani je bil podoben kongres v Sarajevu, letos pa v Franciji, ko so za glavno temo izbrali vprašanje preseganja trpljenja. Poleg Pahorja pa sta bila na kongresu tudi pisatelj Drago Jančar, ki je predstavil francoski prevod svojih novel in v Parizu živeča pisateljica Brina Svit, ki je pred kratkim objavila nov roman v francoščini. Zanimanje za razne konference, posvete, predstavitve in okrogle mize je bilo kar veliko, saj so vedno našteli od 200 do 300 udeležencev. Sam Pahor je sodeloval na več okroglih mizah. Zanimivo je bilo o-mizje o jezikih Evrope, ko je spregovoril o manjšinski problematiki in je med drugim izpostavil tudi stanje francoskih jezikovnih manjšin. Dru- gi posvet, ki je bil zelo odmeven, je bil posvečen trpljenju človeka v ekstremnih situacijah. Na njem je Pahor govoril o razmerah pod fašizmom in nacizmom pri nas ter o svoji izkušnji iz taborišča. Zelo odmevna pa je bila tudi predstavitev francoskega prevoda Pahorjevega romana Zibelka sveta. Delo je v Franciji izšlo z naslovom La porte doree in je prava uspešnica. Borisa Pahorja in njegov ustvarjalni opus ter družbeno angažiranost pa je v soboto, 14. t.m., predstavil tudi članek, ki je izšel v dnevniku II foglio, pod naslovom Vidni confini -Bližnje meje in podnaslovom Pahorjeve založniške neprilike; Slovenec, ki bi lahko prejel Nobelovo nagrado in živi v Trstu. V članku je 90-letni pisatelj predstavljen kot ustvarjalec, ki je bil med kandidati za Nobelovo nagrado, a ga v resnici mnogi ne sprejemajo. Omenjen je roman Nekropola, ki je šele po odmevnem francoskem in nato angleškem prevodu, šele leta 1997 doživel italijanski prevod. V nadaljevanju je v članku predstavljena tudi Vila ob jezeru in posredno tragična usoda Slovencev pod fašizmom ter v nacističnih taboriščih. Članek je ustrezno in dokumentirano zaokrožen s podatki o Pahorjevem literarnem in družbenopolitičnem delu. Omenjena sta tudi revija Zaliv in intervju, ki ga je Pahor naredil Edvardu Kocbeku, ko je znani pesnik med drugim spregovoril tudi o povojnem poboju domobrancev. Članek v dnevniku /7 Folgio seveda ne pozabi povedati, da je prav zaradi tega imel Pahor določene težave tudi s tedanjimi jugoslovanskimi oblastmi. w H1 omm %i UH ■ m . . ir » Založba Mladinska knjiga Izbrano delo Jožeta Pučnika Založba Mladinska knjiga je svojo zbirko Premiki povečala še za eno knjigo, Izbrano delo Jožeta Pučnika. Kot je po poročanju Slovenske tiskovne agencije na predstavitvi v dvorani Slovenske matice pred dobrim tednom dni v Ljubljani poudaril urednik knjige Aleksander Zorn, gre za izbor iz Pučnikovih del, saj je po objavi knjige ostalo zbranega gradiva vsaj še za tri takšne knjige. Knjiga zajema iz petin-širideset let trajajočega obdobja Pučnikovega pisanja, ki sega od razprave Naša družbena stvarnost in naše iluzije, ki je leta 1958 izšla v Reviji 57, do zadnje objave v reviji Ampak iz leta 2002, in sicer sestavka Volitve in oblast. Izpuščeni so obdobje mladostnega objavljanja v srednješolski reviji in spisi, ki jih je pisal v nemščini. Gradiva za knjigo je bilo torej po Zornovih besedah obilo, a je bilo precej razbito na številne objave v različnih tiskanih medijih. Ker v Narodni in univerzitetni knjižnici evidenco objav dosledno vodijo šele od 80-ih let, verjetno tudi marsikaj manjka, to pa bodo morala, tako po poročanju STA Aleksander Zorn, popraviti zbrana dela Jožeta Pučnika, ki je ena najbolj svetlih javnih osebnosti slovenske pomladi in pobudnikov samostojne Slovenije, za katero je pokojni slovenski politik od nekdaj gorel. Knjiga Izbrano delo /ožeta Pučnika je v kronološkem, tematskem in osebnostnem smislu razdeljena v tri dele. Prvi del zajema čas Pučnikovega objavljanja v Reviji57\n Perspektivah, ki ga je Zorn označil kot čas kritike, temu pa je sledil Pučnikov odhod v Nemčijo, kjer je ostal dvajset let. Drugi del zajema obdobje po Pučnikovi vrnitvi iz Nemčije in osamosvojitvi Slovenije, ko je bil Pučnik politično zelo aktiven; tretji del, ki ga je Zorn označil kot Pučnikovo zrelo obdobje, pa zaznamuje Pučnikovo pisanje za Novo revijo in revijo Ampak. Knjiga Izbrano delo ložeta Pučnika skuša upoštevali vsa Pučnikova pomembna življenjska in družbena poglavja, ki so skoraj pol stoletja vplivala na slovensko družboslovno misel, pa tudi na nastajanje samostojne slovenske države, ki ji je bil po številnih pomembnih in merodajnih mnenjih prav dr. Jože Pučnik osrednji in najpomembnejši utemeljitelj in seveda tudi pobudnik. Pomembna pa je tudi zalo, ker predstavlja prvi celovitejši pregled Pučnikovega sociološkega, ideološkega in etičnega mišljenja, ki je postalo vrednostni statut slovenske demokracije, je urednik knjige Aleksander Zorn zapisal v spremni besedi. Jože Urbančič, ki je v knjigo Izbrano delo /ožeta Pučnika prispeval obširno spremno besedo, je delo označil kot "zgodovinsko tehtno", tekste, ki so prišli v izbor, pa kot družbenopolitično aktualne. Krajšo spremno besedo knjigi na pot je prispeval še predsednik stranke SDS Janez Janša. Knjižne novosti Cankarjeve založbe Sodobna književnost tik pred poletjem Cankarjeva založba je v Jazz klubu Gajo v Ljubljani minuli petek, 13. t.m., predstavila še zadnji pomladanski komplet knjig, ki zajemajo tako nenavadne, prav nič naivne zgodbe za otroke kot ponatis klasičnih del. V zbirki Najst sta tako izšli knjigi Vzgoja deklet na Češkem Michala Vievvegha in Sanjati Palestino Rande Gha-zy, zbirka Dediščina je bogatejša za ponatis Aleksandrijskega kvarteta Lavvrencea Durrella in pesnitve Moskva-Petuški Venedikta Jerofejeva, kot samostojni izdaji pa sta izšli tudi knjigi Ovca Dolly in druge zgodbe za otroke italijanske avtorice Dacie Marai-ni in ponatis uspešnega romana Con Brio Brine Svit - tokrat je izšel v žepni, za bralca cenovno dostopnejši različici. Urednik Cankarjeve založbe Zdravko Duša (na sliki) je v klubu Gajo, ki je že več let pravo kulturno središče, saj se v njem poleg jazzovskih večerov predstavlja v Ljubljani največ slovenskih knjižnih novosti, kot prvo predstavil knjigo Ovca Dolly, ki jo je prevedla Maja Novak -le-to z italijansko avtorico nedvomno druži neposrednost in izražanje misli "brez dlake na jeziku". Marai-nijeva je po Duševem mnenju neprizanesljiva tako do literarnih likov kot tudi do bralcev, saj jim ne dopušča katarze ali pomirljivega sklepa. Avtorica obdeluje sodobno tematiko: od lisic, ki med kožuhi iščejo mrtve matere, do ovc, ki klonirane iščejo svojo identiteto. Zgodbe so primerne tako za otroke od sedmega leta starosti kot tudi za odrasle bralce. Dosti manj ironična pa je v svojem delu Randa Ghazy, ki se je rodila v Italiji kot hči priseljencev egiptovskega rodu. Sanjati Palestino je kot dijakinja klasične gimnazije napisala pri petnajstih letih. Krajši roman opisuje nesrečno odraščanje otrok v palestinskem getu. Knjiga je v svetovnem založništvu dvignila precej prahu, saj razkriva izraelsko nasilje nad Palestinci, kar je po mnenju prevajalca Jaše Zlobca v proizraelski svetovni politiki skorajda prepovedana tema, kot je to Zlobec izrecno poudaril na predstavitvi, kjer je tudi dejal, da današnjih nemirov v Sveti deželi ne moremo razumeti brez poznavanja vseh nasilnih dejanj, tudi judovskih. Vzgoja deklet na Češkem je najuspešnejši roman literarne češke zvezde Michala Vievvegha, čigar pisavo odlikuje izjemen humor, s katerim se loteva Češke v tranzicijskem obdobju. Po mnenju urednika Zdravka Duše gre za "izrazito poletno branje brez slabšalnega prizvoka". Prevajalka Nives Vidrih pa je roman označila kot ljubezensko Ljubka Šorli Tolminske pesmi Nova knjiga, prva predstavitev v Tolminu Ljubka Šorli, Tolminske pesmi Slovenski leposlovni trg je bogatejši za novo pesniško zbirko Ljubke Šorli. Izšla je pri založbi Branko v Novi Gorici ob sodelovanju Založništva Jutro iz Ljubljane in Goriške Mohorjeve družbe. Knjiga je bila načrtovana že za devetdesetletnico pesničinega rojstva, vendar je izšla šele zdaj, ob desetletnici smrti. Pesmi je izbral, uredil in jim napisal spremno besedo Marijan Brecelj. Ilustracije je posebej za to priložnost naslikal Andrej Kosič. Prva predstavitev nove knjige je bila v petek, 13.ju-nija, v spodnjih prostorih Tolminskega muzeja, kjer je bila za to priložnost tudi postavljena razstava akvarelov Andreja Kosiča na tolminske motive. Za glasbeni okvir je poskrbela dekliška pevska skupina Inke, ki jo vo-d i Majda Hercog; zapele so štiri pesmi in med njimi je bila gotovo najzanimivejša praizvedba pesmi Andreja Bratuža V samoti na besedilo Ljubke Šorli. Prisotne je najprej nagovorila prof. Lojzka Bratuž in se je zahvalila vsem, ki so sodelovali pri izdaji nove knjige, posebej Silvestru Gabrščku, podsekretarju na Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije, ter raziskovalcem in literarnim zgodovinarjem, ki so se doslej ukvarjali s poezijo Šorlijeve in so bili prisot- ni na predstavitvi. Nato je Marta Filli predstavila novo knjigo kot dvanajsto zbirko poezij Ljubke Šorli. Opozorila je na lepo opremo knjige; citirala je verze, ki do-nas- love petim razdelkom med 62 pesmimi. Filli-jeva je izrazila tudi zadovoljstvo, da je dobil Tolmin s to knjigo svoje žlahtno mesto v slovenski literaturi. V imenu založb je spregovoril Branko Lušina. Predstavitvi je sledila izbrana publika; med prisotnimi sta se ob koncu oglasila še akademik Boris Paternu in pisatelj Saša Vuga, ki sta dodatno obogatila lepo prireditev v obnovljenih in okusno urejenih prostorih Tolminskega muzeja. (VR.T.) Kurjeva ’.aložba FOTO J Ml* zgodbo: novopečeni bogataš pošlje učitelja in pisatelja, da bi njegovi hčeri razložil, kako se pišejo zgodbe. Učitelj za veliko protiplačilo sprejme izziv in se v dekle, ki se v resnici spopada z depresijo, zaljubi. Roman z nepredvidljivim razpletom je bil doslej preveden v 12 jezikov. Druga uspešnica češkega avtorja Čudoviti pasji časi bo po napovedih Vidrihove izšla čez 10 dni pri založbi Sanje, medtem ko je Duša obljubil izid nove knjige Michala Vievvegha za prihodnje leto. Povejmo še to, da je ta češki pisatelj odlično prevajan v svetu in je zato prevajalka prepričana, da bo s svojim humorjem osvojil tudi slovenske bralce. Pesnitev oziroma roman Moskva-Petuški je prevedel Drago Bajt že pred tridesetimi leti, ko je Jerofejevo delo v slovenščini izšlo prvič. Moskva-Petuški je v tem času postalo svetovna klasika in zgodba o sto kilometrov dolgem potovanju k ljubljeni ženski je prerasla v metaforo za življenje. Aktualistična nota, ki je prepoved vezala na konkretni komunistični sistem, se je razrasla v univerzalno zgodbo o stranpoteh, omahovanjih in ovirah, ki človeka zmedejo, zavajajo, onemogočajo na poti ne le do ljubljenega, ampak tudi do lastnega bitja. Odlični slovenski prevajalec iz ruskega jezika Drago Bajt je za Jerofejevo avtobiografsko delo dejal, da se lahko primerja s svetopisemsko Visoko pesmijo, polno pa je tudi prikritih literarnih in zgodovinskih asociacij, kar je zahtevalo precejšnji prevajalski napor. Bajt je tudi dodal, da je zaradi današnjega časa prispeval k sloviti knjigi novo spremno študijo, da bo pesnitev Moskva-Petuški bolj razumljiva današnjemu bralcu. Aleksandrijski kvartet Lavvrencea Durella v prevodu Mire Mihelič je roman, "ki si prizadeva like skozi četverno perspektivo, z razbito pripovedjo in mnogimi resnicami, umestiti v štiridimenzionalno resničnost." Pri Cankarjevi založbi so prepričani, da prihaja s ponatisom obsežnega romana med Slovence eden najslajših predmetov bralskega poželenja. Roman Con Brio uspešne Brine Svit je bil pred leti najbližji kandidat za nagrado Kresnik, doslej pa je bil preveden že v štiri jezike. V slovenščini je roman hitro pošel, zato se je Zdravko Duša odločil, da ga ponatisne v mehki vezavi, ki bo tako cenovno dostopnejša bralcem. 7 ČETRTEK, 19. JUNIJA 2003 8 ČETRTEK, 19. JUNIJA 2003 Srečanje pritrkovalcev v Mačkoljah Pojo, pojo zvonovi... V nedeljo, 15. junija, je v Mačkoljah potekalo srečanje pritrkovalcev Potem ko so zvonovi prvič zapeli na Kontovelu in pred dvema letoma v Boljun-cu, je Zveza cerkvenih pevskih zborov priredila v Mačkoljah tretje srečanje ljubiteljev zvonov in pritrkovalcev. Skrb za starodavno in lepo ljudsko glasbeno zvrst, ki pa zahteva tudi veliko tehničnega znanja in spretnosti, stopa pri Zvezi upravičeno vse bolj v ospredje, da bi edinstven del slovenske kulturne dediščine ne bil izgubljen. Domači Mešani pevski zbor Mačkolje pod vodstvom Iva Lešnika je s Slomškovo Večerno v Leskovarjevi uglasbitvi uvedel v cerkvi sv. Jerneja poldrugo uro trajajoči program. V prvem delu je pred umetniško izrezljanim lesenim oltarjem poleg zbora nastopil pesnik in igralec Aleksij Pregare. Mnogo umetnikov je namreč iskalo navdiha pri zvonovih in podobno kot v prejšnjih izvedbah so organizatorji želeli nedeljsko srečanje obogatiti s poezijo. Na Kontovelu je bilo slišati kar šest na novo napisanih pesmi o zvonovih, v Boljuncu (takrat so praznovali tudi obnovo zvonika) so misli o občutku zvonov razpredali pesniki iz Brega, za tretjo izvedbo Pojo, pojo zvonovi... pa je izbor pripravil Aleksij Pregare. Brezhibno je podal poezije Kosovela, istrskega pesnika Berta Pribaca, Vinka Beličiča in Antona Medveda. Stihi so se spajali s pesmijo domačega zbora in slavnostnim govorom g. Franca Rupnika. Duhovnik, publicist, zgodovinar in zvonoslovec Rupnik je dolga leta deloval tudi kot kolavdator zvonov v koprski škofiji. Že v uvodnih besedah je občinstvu postregel z velikim poznavanjem zvonov, saj je v svoji dolgi karieri sledil uglaševanju kakih 430 zvonov na Primorskem, v Istri, na Kranjskem in drugod. Najboljše zvonove sestavlja 78 odstotkov bakra in 22 odstotkov kositra, vlijejo pa jih pri 1.200 stopinjah Celzija. Rupnik preverja ug-lašenost zvonov z leseno piščalko, ki jo je dal narediti po navodilih slavnega primorskega zvonoslovca Ivana Mercine. Če je zvon pravilno uglašen, "odgovori" potem ko kolavdator zapiska v njegovi notranjosti. Vsak zvon odda po udarcu šest različnih intonacij ali glasov. Večina naših zvonikov ima po tri zvonove, ki torej oddajajo bogato paleto osemnajstih glasov! Pri-trkovanje razkriva popolno izražanje zvonov, vendar ni samo to. "Nadaljujte s to tradicijo in kulturo", je pozval g. Rupnik, "zapustili so nam jo predniki in je duša našega naroda!" Prvi so nastopili pritrkovalci iz Dornberka. V tej vipavski vasi je pritrkovalska tradicija zelo živa in s to umetnostjo se uspešno ukvarja več generacij. Dornberški pritrkovalci slovijo daleč naokrog in njihov sloves so potrdili ludi v Mačkoljah. Drugi so stopili na zvonik Kon-tovelci, ki so gotovo ena najbolj mladih in aktivnih skupin na Tržaškem. S slovesnim istrskim k'mpenanjem so večer zaključili domačini. "Pritrkovalstvu", je v imenu Zveze cerkvenih pevskih zborov zaključil povezovalec programa Niko Tul, "bomo posvetili večjo pozornost in mogoče tudi tečaj za vse, ki bi se radi približali tej umetnosti, ki nam olepša praznike in razveseli srce." Matjaž Rusija Nova kulturna pobuda “arteden.lonj er/0 3 ” Od torka, 24., do sobote, 28. junija, bo v Lonjerju potekala prva izvedba nove pobude na področju likovnega ustvarjanja. Stekla bo namreč prva mednarodna delavnica likovnih ustvarjalcev evropskih manjšin, poimenovana "arte-den.lonjer/03". Organizator pobude je Slovensko kulturno društvo Lonjer-Katinara, pokrovitelji pa so Mi- nistrstvo za kulluro Republike Slovenije, Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, dežela Furlanija-Julijska krajina, Zveza slovenskih kulturnih društev ter Vsedržavni odbor jezikovnih manjšin v Italiji CONFEMILI. Zainteresirani naj se za informacije obrnejo na predsednico SKD Lonjer-Katinara Jano Pečar (tel. 0039 040 910178, e-mailjanapecar@katamail.com). FOTO KROMA Zaključna nastopa domačih otrok in Fantov izpod Grmade Dva uspela večera v Devinu 13- in 14. junija je bil sedež pevskih zborov v Devinu prizorišče kar dveh nastopov: domačih otrok in priljubljenega moškega zbora Fantje izpod Grmade zono nekako "pobiral", a z zadoščenjem je tudi ugotovil, da so Fantje izpod Grmade vzdržali in kljub težavam sodelovali na vseh običajnih revijah in priložnostih ter tudi sami bili pobudnik nekaterih prireditev in koncertov. Zbor je nato prepričljivo podal še pet pesmi in zaključil ta niz z optimistično pesmijo Milke Hartmanove Zeleni Jurij, ki jo je uglasbil Engelbert Logar. Instrumentalni orkester zbora Ladjica je nato za sobotno občinstvo ponovil obe Kalanovi skladbi za Orffov instrumentarij, ki sta presenetili pevce, a tudi druge prisotne, saj mnogi si niso znali predstavljati, kaj se da izvajati z raznimi ksilofoni, zvončki, pavkami in meta-lofoni, ki so jih videvali na sedežu. Večer pa so zaključili Fantje izpod Grmade s spletom zdravljic in vinskih pesmi ob spremljavi harmonike svojega dirigenta. Te pesmi so ustvarile posebno toplo vzdušje, ki seje nato nadaljevalo pozno v noč ob pogovoru in dobrotah, ki so jih pripravili pevci in njihove žene. Za zbor, ki se je na začetku sezone znašel v hudih težavah zaradi smrti in osipa članstva, je bil torej sobotni večer lepa potrditev in vzpodbuda za nadaljevanje dela. NASTOP DEVINSKIH OTROK... Sedež devinskih zborov je bil konec minulega tedna prizorišče dveh lepih kulturnih prireditev. Na soparni petkov večer, 13. junija, so otroci zaključili svoje letošnje petnajsto leto delovanja in uprizorili glasbeno igrico Kdo ho kraljica glasbil?, v kateri so predstavili vse, kar so se naučili med šolskim letom. Igrico je sestavila zborovodkinja Olga Tavčar, ki je v predstavo vključila vse otroke, ki pojejo pri zborčku. Zgodba je preprosta. Deklica Zala bi rada ugotovila, katero glasbilo najlepše igra. Petje čarobne pesmi Čudežna klop je na prizorišče privabilo kraljico glasbe Maj-lo, ki je rada uslišala Zalini želji. Skupaj sta prisluhnili ptičjemu petju, otroci so zapeli Kukavico in Srako Pepko, nato pa še vrsti drugih pesmi, ki sojih vadili med letom, kot so Kdo živi v tej hišici, Dva šopka, Stari medo. Obiskali sta nato glasbeno šolo, kjer je ravnateljica Violinski ključ s pomočjo tajnice Elise organizirala pravi glasbeni natečaj, na katerem so otroci na Orffov inštrumenta-rij izvedli slovenski ljudski ples Mrzulin, kot ga je priredil Pavle Kalan in prav tako Kalanovo priredbo pesmi Marko skače. Z orkestrom je vadila Mar- ja Feinig, med tem ko je zbor pri klavirju spremljala Barbara Corbatto. Topel aplavz je nagradil vse pevce in njihove mentorice, tako da so pevci zbora Ladjica na koncu v slovo zapeli še šaljivo Os-lovsko v uglasbitvi Blaža Rojka. ...IN FANTOV IZPOD GRMADE V soboto, 14. t.m., pa so Fantje izpod Grmade vabili na svoj sedež in posrečeni naslov Vroči dnevi, prijetni večeri... je očitno nagovoril kar številne prijatelje zbora, da so prišli na krajši koncert ob koncu sezone in pravi ljudski praznik po njem. Po uvodni, mili slovaški ljudski pesmi Dohru noc je prisotne pozdravil in nagovoril tajnik zbora Marko Tavčar, ki je ob lem prebral krajši zapis pevovodje Iva Kralja. V njem se je Kralj spomnil treh pokojnih ustanovite- ljev zbora, ki so prihajali iz Brestovice. To so bili Venko Antonič, ki je umrl leta 1997 in še Alojz Semolič ter Franc Antonič, ki sta odšla prvi konec minulega avgusta, drugi pa letos januarja. Vsi trije so se trdno izoblikovali v šoli g. Bernarda Špacapana, da so vse življenje ostali zvesti slovenstvu, krščanskim vrednotam in demokratičnemu prepričanju. To svoje gledanje na svet in svojo vlogo v njem pa so izžarevali navzven ludi pri tem zboru, ki so ga pomagali ustanoviti. Poleg teh treh rajnih seje pevovodja Kralj spomnil še Gregorja Pertota iz Nabrežine, odličnega solista in interpreta, ki je umrl konec decembra 2001. Poudaril je, da so te smrti v slabem poldrugem letu gotovo prizadele zbor, ki se je zaradi tega vso letošnjo se- Binkoštni koncert na Proseku Krstna izvedba Jericijeve skladbe V cerkvi sv. Martina na Proseku je bil na binkoštno nedeljo odmeven koncert. V drugem delu so nastopili naši zamejski organisti, ki so, razen dr. Tomaža Simčiča, vsi gojenci prof. Angele Tomanič. Iz zdravstvenih razlogov ni nastopila dr. Kalja Lavrenčič iz Doberdoba. Gospa prof. Angela Tomanič je najprej diplomirala iz romanistike na ljubljanski filozofski fakulteti. Iz orgel je diplomirala in magistrirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Izpopolnjevala se je na Visoki šoli za glasbo v Gradcu in na mnogih tečajih po Evropi. Redno koncertira po Sloveniji in v tujini. Za seboj ima številne posnetke za radijske in televizijske oddaje, posebej bogata pa je njena diskografska bera: osem avdio kaset in LP plošč v seriji Musiča Sacra Slovenica z zborom Consorti-um Musicum, pa še osem avdio kaset in zgoščenk. Njeno pedagoško delo se je začelo na slovenski Glasbeni šoli v Celovcu. Od leta 1971 poučuje na Orglarski šoli v Ljubljani v sklopu Teološke fakultete. Redno vodi tečaje doma in v inozemstvu. Pripravila je prvo slovensko Solo za orgle v treh zvezkih. Na tretjem programu Radia Slovenija pripravlja redno oddajo Orgelska glasba. Največji doprinos pa daje kot pevovodkinja in organistka v župnijski cerkvi sv. Kancijana v Kranju, kjer redno igra in vodi župnijski zbor. Za lo delo je prejela veliko Prešernovo plaketo Kranj 1991. Za binkoštni koncert na Proseku je pripravila krstno izvedbo skladbe Andante prof. Stanka Jericija iz njegove zadnje orglarske zbirke Concen-tus Ecclesiae. Zbirko smo v našem listu predstavili 10. aprila. Skladba Andante je napisana za godalne flavtne registre, ki so na orglah na Proseku zelo melodični. Skladba ima meditativen značaj. Začetna oznaka pri skladbi je Quasi /argo, ki je pri igranju odločilna za celotno skladbo. Organist jo lahko izvaja po svoji uvidevnosti, vendar v sklopu z drugim delom, kjer postane igranje hitrejše in se prelije v zadnji del Ad libitum; tako dobi poslušalec vtis, da je skladba nedokončana. Odlično in občuteno zaigrana skladba je celotnemu koncertu dala enkraten umetniški užitek, za kar gre izvajalki vsa čast. Dario Berti nazzi SKLAD MITJA ClIK v sodelovanju z OPENSKIMI DRUŠTVI in ORGANIZACIJAMI vabi na QVU3$ KRES v ponedeljek, 23. junija 2003, na Opčinah Zbirališče na Brdini ob 20. uri za baklado do Pikelca. Maša v Rižarni Tradicionalno spominsko bogoslužje za žrtve v vojnah v Rižarni vsako leto organizira Slovensko pastoralno središče v Trstu. Letos je vodil slovesno sv. mašo koprski dekan in župnik pri sv. Marku v Kopru g. Lojze Kržišnik, ki je dober poznavalec tržaških razmer, saj se redno udeležuje raznih zamejskih prireditev, sodeluje z ZCPZ in s Slovenskim pastoralnim središčem. Somaševal je tudi mag. Bogdan Vidmar iz vipavske ško- fijske gimnazije. V svojem občutenem govoru je celebrant opozoril na razne oblike nasilja tudi v današnjem času, napetosti v družinah, stiskah ljudi ob moralni in materialni revščini. Pozival je k spravi z Bogom in soljudmi. Z mogočnim petjem je pri slovesnosti sodeloval združeni zbor ZCPZ, na orglah je petje spremljal Iztok Cergol. Po maši je sledilo prijateljsko druženje pri gostoljubni družini Alojza De-belisa na Kolonkovcu. Praznovanje svetega Antona Župnijska skupnost pri Novem sv. Antonu se je v petek, 13. junija, zbrala v velikem številu k slovesnemu bogoslužju, da počasti svojega farnega zavetnika. Kljub vročini, ki pesti naše mesto, je bil obisk zadovoljiv. Službo božjo je vodil škofov vikar msgr. Franc Vončina ob asistenci msgr. Marija Gerdo-la, ki v tej cerkvi skrbi za slovensko bogoslužje. Maševalec je v svoji pridigi natančno opi- sal svetnikov življenjepis ter mu izročil v varstvo skupnost, ki se zbira v tej njemu posvečeni cerkvi, kakor tudi vso zamejsko stvarnost. Prisotne je opogumljal in pozival k zvesti pripadnosti svojemu narodu in materinemu jeziku. Slavje je obogatil Združeni zbor Zveze cerkvenih pevskih zborov, ki ga vodi Edi Race, dovršena orgelska spremljala pa je bila v rokah tamkajšnjega organista Tomaža Simčiča. Mačkolje / Zaključni koncert domačega zbora Lepe melodije v starem vaškem jedru Mešani pevski zbor društva Mačkolje je v petek, 13. junija, priredil koncert ob zaključku sezone v starem vaškem delu vasi, “na K’vač’ve ku ’rte ” Navada prirejanja koncertov v slikovitih kotičkih vaških središč seje v zadnjih letih zelo razširila v naših krajih, na valu prenovljenega zanimanja do starih običajev. Vrednotenje ljudske kulture in odkrivanje lastnih korenin se ne izraža samo z delom raziskovalcev in kulturnih delavcev, s predavanji, koncerti in z objavo knjig, temveč z iskanjem atmosfere vaškega življenja v starih časih, z obujanjem starih imen in nazivov, na katere so mlajše generacije pozabile. V tem duhu se poletne društvene prireditve vedno bolj pogosto odvijajo na dvoriščih in trgih, ki so nekoč bili zbirališča vaščanov, kraji petja in kramljanja. Tovrstne pobude so vedno zelo vabljive ne samo za starejše domačine, katerih spomini segajo ob teh priložnostih daleč nazaj v čas, ampak tudi za mlade in za ljudi iz drugih vasi, ki imajo možnost spoznati in odkrivati naj- FOTO KROMA bolj pristno identiteto nekega kraja. Tudi Slovensko prosvetno društvo Mačkolje se je letos odločilo za tovrstno pobudo, in sicer ob priložnosti koncerta mešanega zbora Mačkolje, ki je praznoval zaključek pevskega leta z nastopom "na K'vač've ku'rte", to se pravi na lepem dvorišču stoletne domačije, v kateri je nekoč živel in deloval vaški kovač. Lepo število poslušalcev je v petek preživelo poletni večer ob petju domačega zbora, ki je prilagodil program okviru z izborom skladb, ki so nastale po znanih ljudskih napevih. V pozdrav prisotnim je najprej zazvenel Rožančev Doher večer, nato pa skladba Moja vas po Pangerčevem be- sedilu, ki je s poklonom domačemu kraju uvedla vrsto priredb priljubljenih istrskih, koroških in drugih napevov. Vaško življenje se seveda odvija okrog cerkve, zato je spored sklenila večerna molitev Mariji, ki je z milimi in pobožnimi toni vabila vse navzoče, da bi se še dodatno zadržali v prijetnem vzdušju na družabnosti, ki je sledila koncertu. Zbor je vodil Ivo Lešnik, pri dveh pesmih pa je njegovo taktirko prevzela mlada Andreja Štucin, pevka in zborovodkinja, ki je pred kratkim pričela sodelovati z mačko-Ijanskim zborom. Večer na Kovačevem dvorišču je bil nadvse uspešen: mladi pevci so se lepo odrezali, publika je bila zelo dobro razpoložena, gostitelji in organizatorji pa so poskrbeli - po starih običajih - tudi za sproščeno nadaljevanje večera v prisrčnem domačem okolju. Rossana Paliaga Izlet kluba prijateljstva v Strunjan in Piran Biseri v naši bližini u> Člani Kluba prijateljstva so se 26. maja podali na romarski izlet v Strunjan, ki slovi po znameniti božji poti, ter v Piran, na ogled minoritskega samostana Ko je odbor Kluba prijateljstva odločil, da pojdemo na majniški izlet v Strunjan in Piran, sem to povedala skupinici znank. "V Strunjan? Tako blizu?", je pogodrnjala ena. Druga pa: "V Strunjan? Tam sem bila neštetokrat! Ne zanima me." Bila sem v skrbeh. Ali res ta izlet ne bo nikogar zanimal? Toda kmalu so začeli deževati telefonski klici: "Lepo, da ste izbrali Strunjan. Tako sem si želela, da bi se spet vrnila tja." - "Zelo sem zadovoljna, da gremo v Strunjan. Še nikoli nisem bila tam, pa sem si vedno želela na to Marijino božjo pot." In podobno. Niti jaz do ponedeljka, 26. rnaja 2003, nisem videla strunjanske cerkve in sem bila radovedna, kakšna je, saj sem večkrat slišala govoriti o njej. Avtobus, ki je odpeljal iz Trsta ob osmih, se je ob 9.30 ustavil pri kapelici ob klancu, ki se dviga proti cerkvi. Tam nas je že čakal prof. Stefančič z avtom, da bi prepeljal na vrh tiste, ki smo slabih nog. V tem je pripeljal tudi g. Špeh in je tudi on pobral v svoj avtomobil nekaj slabih pešcev. Drugi so jo že veselo mahali navkreber Mariji naproti. Pot je bila nekoliko strma, a lepa, komaj toliko široka, da je lahko po njej vozil avtomobil. Na vrhu pa - kakšna lepota! Povsod zelenje in tja čez preko sinjega morja pogled na piransko cerkev sv. Jurija na griču. Pod zelenimi kostanji pred cerkvijo trava in klopce. In tišina, čudovita tišina. Le kdaj pa kdaj jo je prekinil glasek iz bližnje šole za han-dikapirano deco. Tista stav- ba je bila nekoč samostan. In sama cerkev! V lepi novi preobleki je bleščala v sončni svetlobi in nas vabila: "Vstopite! Čakata vas Jezus in Marija." Čakal nas je tudi župnik, frančiškan. Tisti, ki smo prvič stopili v to cerkev, smo obstali z odprtimi usti, tako lepa je stala pred nami. Stene vse obložene z velikimi zaporednimi slikami iz Marijinega življenja. Pod stropom in vse naokrog venec upodobljenih vzklikov iz Marijinih litanij z latinskimi napisi. Ravno nad mojo glavo je bil npr. naslikan stolp za vzklik: Stolp slonokoščeni. Na stropu pa velika podoba Marije Vnebo-vzete. Vse to v živih, svežih barvah. Seveda, saj so lansko leto vso cerkev prenovili ob priložnosti 490. obletnice Marijinega prikazanja. Pred oltarje stopil gospod Jože Špeh. Tudi on je ta dan prvič prišel v strunjansko cerkev in je bil tudi on ves vzhičen. "Kaj tako lepega res nisem pričakoval. To je res pra- vi biser!", je navdušeno dejal. Sledili smo sv. maši, molili, prepevali in priporočali svoje drage in sebe Mariji v varstvo. Priznati moram, da sem bila precej raztresena. Saj so oči kar same uhajale zdaj na levo, zdaj na desno, pa na strop... Niso in niso se mogle naužiti vse te lepote. Najbolj pa je privlačil prezbiterij s svojo dragocenostjo. Ob glavnem oltarju sta stala kipa sv. Frančiška Asiškega ter sv. Antona Padovanske-ga. Na sredi pa podoba kronane "Marije od prikazanja". Okrog slike so v velikem loku razvrščene majhne okrogle slike. Preštela sem jih. Petnajst jih je - saj prikazujejo petnajst skrivnosti rožnega ven-j ca. Po maši nam je župnik razložil zgodovino cerkve in sosednjega bivšega samostana, ki so ga po drugi svetovni vojni nacionalizirali. Tudi za samo cerkev takrat, pa vse do osamosvojitve Slovenije, niso bili rožnati časi. Vendar je ta cerkev doži- vela še hujše čase, ko so jo tako zanemarili, da je postala razvalina. Prvo cerkvico, posvečeno Mariji, so dale zgraditi benediktinke, ki so imele tam samostan že pred 800 leti. Po odhodu benedik-tink so vedno manj skrbeli za cerkev. Pred pol tisočletja je bila tam okrog zemlja obdelana, bili so tu zlasti vinogradi. Obdelano zemljo so stražili poljski čuvaji. V noči med 14. in 15. avgustom 1512. leta sta dva čuvaja zagledala pred cerkvijo svetlobo. Mislila sta, da so tatovi in sta se približala. Zagledala sta belo oblečeno ženo, ki si je sede podpirala z roko glavo, pred njo pa je klečal starček s prižgano svečo. Ustrašila sta se in zbežala, a sta ju svetloba in glas ustavila. Žena jima je naročila, naj povesta župniku, naj poskrbi za popravilo njene cerkve, sicer bo gorje Piranu. Bala sta se govoriti o tem dogodku. Tako je vse prišlo na dan šele septembra. Takrat sta s prisego potrdila dogodek. Duhovščina, oblast, preprosti ljudje -vsi so poromali k razdrti cerkvi, jo popolnoma prenovili in jo poimenovali "Sveta Marija od Prikazanja"-"Santa Maria della Visione". Takrat so tu imeli glavno besedo Italijani, saj so se za časa beneške vlade ob morju naselili prav oni. Slovenci in Hrvatje so živeli v notranjosti Istre. Vendar so romali -in še romajo - k strunjanski Materi božji vse tri narodnosti in ne samo iz Istre, tudi iz oddaljenih krajev. / dalje Nada Martelanc OBVESTILA SV. IVAN - pobude v okviru praznovanja godu farnega zavetnika sv. Janeza Krstnika. V petek, 20. junija, bo ob 20.30 v Marijinem domu koncert, na katerem bosta nastopila Vokalna skupina Sraka iz Štandreža pod vodstvom Bogdana Kralja in harmonikar Adam Selj (vabi slovenska župnijska skupnost). V nedeljo, 22. junija, bo ob 9. uri izpred župnijske cerkve krenila procesija po svetoivanskih ulicah, kateri bo ob 10. uri sledila slovesna sv. maša v slovenščini. Po maši je napovedan ogled Narodnega doma (vabi SKD Slavko Škamperle). Zvečer ob 21. uri nastop Popotnih komedijantov z igro Kdo je kriv na stadionu 1. maja (prireja SKD Škamperle). V ponedeljek, 23. junija, bo na vigilijo sv. Janeza Krstnika ob 20. uri sv. maša v slovenščini v stari cerkvici sv. Janeza in Pelagija. Ob 21. uri na stadionu 1. maja odprtje razstave kopij načrtov Narodnega doma, ob 21.30 pa kres (prireja SKD Škamperle). V torek, 24. junija, na god farnega zavet- nika, bo ob 18. uri sv. maša v slovenščini v stari cerkvici sv. Janeza in Pelagija. Vabljeni! OB ZLATI maši msgr. Marija Gerdola bo stekla posebna tridnevnica. Sreda, 25. junij, v cerkvi sv. Jakoba: ob 16.15 rožni venec, ob 17. uri sv. maša in govor. Četrtek, 26., petek, 27. in sobota, 28. junij, ob 7.30 sv. maša s hvalnicami in govor v cerkvi Novega sv. Antona; ob 16.15 rožni venec, ob 17. uri sv. maša in govor v cerkvi sv. Jakoba. V nedeljo, 29. junija, bo ob 16. uri slovesno somaševanje v cerkvi Novega sv. Antona. Govoril bo p. Maks Klajnšek, gvardijan na Ptujski Gori. ŽUPNIJA NABREŽINA prireja v nedeljo, 20. julija, romanje in izlet v Drežnico, Vrsno in Tolmin. Vabljeni! DAROVI ZA MISIJONARJA Ernesta Saksido, ki deluje v Braziliji, daruje Lojzka Filippi 20,00 €. V SPOMIN na tragično preminulega tajnika društva TIGR Karla Kocjančiča darujejo prijatelji in rojaki s Tržaškega 150,00 € za glasilo Rodoljub. C V Tudi posebna tridnevnica Msgr. Marij Gerdol bo obhajal zlato mašo Msgr. Marij Gerdol, dušni pastir slovenskih vernikov pri Novem sv. Antonu in pri Sv. Jakobu ter vodja Slovenskega pastoralnega središča, obhaja letos 50-letnico ma-šniškega posvečenja. Msgr. Gerdol se je rodil v Trstu leta 1930, v duhovnika pa je bil posvečen 28. junija 1953. Služboval je v raznih župnijah na Tržaškem (pred prihodom k sv. Jakobu je bil župnik v Bo-Ijuncu, nato pa je prevzel še skrb za Novi sv. Anton), kot katehet pa je poučeval verouk na tržaških slovenskih šolah. Sicer je jubilant, ki je v jubilejnem letu 2000 tudi praznoval svoj 70. rojstni dan, še danes zelo aktiven: za slovenske vernike v tržaškem mestu je npr. pred nekaj leti organiziral poseben ljudski misijon, kot pripravo na jubilejno sveto leto 2000 je pripravil vrsto poglobitvenih srečanj, poleg tega pa v postnem času skrbi za postne govore v cerkvi sv. Jakoba in za spokorno bogoslužje pri Novem sv. Antonu, v jeseni pa je glavni pobudnik vsakoletnih hvaležnic pri sv. Justu. Msgr. Gerdol bo obhajal zlato mašo v nedeljo, 29. junija, ob 16. uri v cerkvi Novega sv. Antona, kjer bo slovesno somaševanje. Ob tej priložnosti bo govoril p. Maks Klajnšek, gvardijan na Ptujski Gori. Slovesno zlato mašo v svoji rojstni župniji bo jubilant daroval v nedeljo, 6. julija, ob 9. uri v cerkvi Presvete Trojice na Katinari. Govoril bo prelat dr. Stanko Janežič. V soboto, 12. julija, pa bo ob 18.30 v cerkvi sv. Jakoba dvojezična sv. maša ob somaševanju zlatomašnikov sošolcev msgr. Marija Ger- ČETRTEK, 19. JUNIJA 2003 dola in msgr. Maria Penca, ki bosta ob tej priložnosti tudi spregovorila. Na obhajanje zlate maše pa bo stekla tudi duhovna priprava s posebno tridnev-nico, ki jo bo vodil gvardijan na Ptujski Gori p. Maks Klajnšek, ki je v Trst že večkrat prišel kot misijonar. Uvod bo v sredo, 25. junija, v cerkvi sv. Jakoba pod geslom "Vaš sad ostane": ob 16.15 bo rožni venec, ob 17. uri pa sv. maša z govorom. Tridnevnica bo nato stekla v četrtek, 26. (geslo: "Niste vi mene izvolili"-Bog kliče v svoj vinograd), petek, 27. (geslo: "Jaz sem vas izvolil in postavil"-kristjan; duhovnik; oznanjevalec, sejalec...), in soboto, 28. junija (geslo: "Da pojdete in obrodite sad"-50 zlatih klasov duhovništva). Vsak dan bo pri Novem sv. Antonu ob 7.30 sv. maša s hvalnicami in govor, pri sv. Jakobu pa ob 16.15 rožni venec, ob 17. uri pa sv. maša z govorom. V petek, 27. junija, bo med večerno mašo pri sv. Jakobu pel znani redovnik-kantavtor p. Janez Ferlež, ki bo priredil kratek koncert duhovnih pesmi. KRONIKA Prikimal sem, a nisem bil gotov, da mi je odločna gospa Hema verjela. Med pogovorom se nama je pridružila tudi hčerka gospe Heme Ester in mi povedala: "Naša mama še danes rada kaj poko-mandira!" Gospa Hema pa je na to pripombo umirjeno, a odločno dodala svojo: "Ni res, da rada komandiram, ampak samo povem, kako smo mi delali. To povem tudi takrat, ko me peljejo na vrt, kjer povem, kako smo mi gojili vrtnino." "Danes je svet drugačen, kajne gospa Hema?" jo povprašam. Gospa Hema je malce pomislila in mirno odvrnila: "Včasih se mi zdi, da tega sveta ne poznam več. Včasih se mi ta svet zdi nor, čeprav vem, da je dosti stvari danes boljših, kot smo jih imeli mi v mladosti. V Brdih so si danes ljudje opomogli! Prav je tako. Sama se spominjam tudi prvega vojaškega avta, za katerim smo vsi otroci tekli, danes imajo vsi avtomobile." Ko sem gospe Hemi vljudno rekel, da iz njenih besed vidim, da je ona "držala hišo pokonci", kot se reče, se mi je nasmehnila: "Kako veste vse to?" Ob koncu pogovora gospo Hemo povprašam, kaj je potrebno v življenju narediti, da dosežemo zavidljivo starost stotih let, mi bistro odvrne: "Dosti je treba delati in biti pošten, vse življenje pošten! Ko se gre zvečer spat, je treba dan razmisliti in narediti načrt za naslednji dan. Vedno tudi rada hodim k maši, v cerkvi se počutim doma, še sedaj grem vsako nedeljo k maši! Mladim svetujem, naj se izobrazijo, da bodo našli potem ustrezno službo! Pošteni naj ostanejo! Slovenske šole so boljše od italijanskih in naši otroci naj gredo v slovenske šole! Za svoje vnuke si želim, da bi poročili Slovenke, saj vem, da mama Italijanka ne more svojih otrok naučiti slovenskega jezika!" "Gospa Hema, vseeno mi povejte, kaj ste najraje jedli, kaj pili?" sem ob koncu vprašal. "Nikdar nisem bila zbir-čna, jedla sem vse. Vseeno pa vam povem, da mora biti juha vedno na mizi, rada pa imam in sem vedno imela pečenko, še kaj krompirja zraven!" se je nasmehnila gospa Hema. Še dolgo sva se pogovarjala in gospe Hemi sem v imenu vseh vas, drage bralke in bralci, voščil še veliko dobrega v imenu vas, našega uredništva in našega tednika Novi glas. Zahvalila se je toplo in mi na vratih še priporočila: "Recite vsem, naj berejo slovensko, kot mi, ki smo imeli radi Edinost, Katoliški glas in danes Novi glas, vse preberem, v dobrem in slabem. Moramo ostati Slovenci!" Stisnem ji roko in se zahvalim, ona pa na vratih: "Pa še kaj pridite na obisk!" Bomo, gospa Hema, bomo! Vse najboljše, gospa Hema in ostanite nam zvesti še naprej! Jurij Paljk Poklon Hermanu Srebrniču ob 80-letnici Zaključni koncert zbora F.B. Sedej med Borovci Prejšnji konec tedna se je zaključila pevska sezona mešanega pevskega zbora F. B. Sedej iz Steverjana. V nedeljo, 8. junija, je zbor sodeloval pri dobrodelnem koncertu društva Sožitje na lepi razgledni točki, t.j. v cerkvi sv. Volbenka na Gabrski gori v Poljanski dolini. V petek, 13. junija, pa so pevci priredili zaključni koncert med Borovci v Števerja-nu. Tokrat so si ga zamislili nekoliko drugače: pod zvezdnatim nebom in ob prepevanju čričkov. Pod vodstvom Vladimirja Čadeža so v prvem delu koncerta zapeli u-metne pesmi slovenskih skladateljev, zatem so se za trenutek vrnili v 16. stoletje s skladbo Canzone Orlanda di Lassa ter v pozni barok s pesmijo lesu, meine Freude Johanna Sebastiana Bacha. Zbor se je uvodoma predstavil s skladbo Strunam, zapel je tudi narodno Nocoj pa, oh nocoj, kjer je solistični del lepo zapel Matija Faganel. Prvi del koncerta so pevci zaključili z Vrabčevo Veter. Prizorišče so pevci prepustili Triu kresnice iz Nove Gorice, ki so se občinstvu predstavile najprej z Vrabčevo Čuk se je oženil in ljudsko Kaj se ti pobič, svoj nastop pa so sklenile s črnsko duhovno Some-times I feel. V drugem delu koncerta so navzoči lahko prisluhnili narodnim motivom, kjer so pevci zapeli narodno Kje je moj mili dom ter koroško narodno Is schon stili uman See, izstopala pa je Prelovčeva za moški sestav Karlinca je šte-mana. Zbor je sklenil nastop z Youmansovo Tea for two. Pevci so se s tem koncertom hoteli oddolžiti duši zbora, Hermanu Srebrniču, ki je pred dobrim mesecem dni praznoval 80. pomlad svojega življenja. Predsednik društva Mihael Corsi mu je v znak hvaležnosti izročil priznanje za dolgoletno prizadevanje in skrb za slovensko pesem. Skupaj so ob koncu še zapeli dve Marijini, in sicer Že pada mrak v dolino in Večerni zvon. Marjan Drufovka MoPZ Štmaver na reviji v Sloveniji Zborovska revija v Tržiču Moški pevski zbor iz Štma-vra, ki deluje v sklopu društva Sabotin, je bil v petek, 16. maja, gost v Tržiču v Sloveniji. Na povabilo domače kulturne ustanove, društva Zali Rovt iz Tržiča, je nastopil na petem mednarodnem koncertu učiteljskih zborov. Na reviji, ki je potekala v Tržiču, je sodelovalo osem zborov, od teh je bilo pet učiteljskih, trije pa so bili gostje. Moški pevski zbor iz Stmavra je bil edini zastopnik iz zamejstva, ob tem pa je bilo prvič, ko je na omenjeni pobudi sodelovala zamejstva ustanova. Ob goriškem zboru sta nastopili kot gostje še dve skupini iz Hrvaške. Člani zbora in nekateri spremljevalci so se napotili v Tržič z avtobusom. Zanimivemu koncertu je sledila prisrčna družabnost, na kateri so zastopniki iz zamejstva utrdili prijateljske vezi s kulturnimi delavci iz Tržiča. Vsem, ki so se udeležili pobude, je bilo žal, da so se morali štmavrski pevci ob polnoči ponovno odpraviti na avtobus in kreniti proti domu, sklenjeno pa je bilo, da bodo s tamkajšnjim zborom iz Tržiča še naprej sodelovali. V ta namen bodo za jesenski pohod na Sabotin, ki ga štmavrsko društvo prireja že vrsto let, povabili tudi skupino Zali Rovt. S 1. STRANI Počitnice so tu! Živeti kot skupnost torej, že od mladih nog dalje, da bodo naši najmlajši postali naši nasledniki! Minulo sredo, 11. t.m., je skupnost družin Sončnica povabila v poletni center našega odgovornega urednika Jurija Paljka, da bi otrokom prikazal delo pri našem tedniku, predvsem pa, da bi jih navdušil za pisanje, kar je naš urednik seveda rad storil, kot je tu- di vsem 51 prisotnim otrokom razdelil čisto sveži Novi glas s priporočilom, naj ga nesejo domov, pokažejo vrstnikom in staršem; vsi tisti pa, ki ga doma že imajo, naj ga dajo prijateljem ali sosedom. Otroci so našega urednika spraševali vse mogoče, mu obljubili, da bodo pisali dnevnik o dogajanju v poletnem centru ter se seveda zabavali ob pisanju, ki ga bomo v našem tedniku ob koncu poletnega centra v Zavodu sv. Družine seveda objavili. 10 ČETRTEK, 19. JUNIJA 2003 Naša zvesta bralka je slavila sto let! “Veliko dobrega, gospa Hema!” Kdorkoli je šel v nedeljo, 15. t.m., v poznih popoldanskih urah mimo znane gostilne Pri lovcu na Subidi pri Krminu, je gotovo opazil veliko avtomobilov in ogromno slovesno oblečenih ljudi, ki so prihajali na borjač gostišča... Gotovo je mimoidoči ob pogledu na lep slavolok nad vhodom v dvorišče gostilne pomislil na še eno poročno svečanost, ki jih je sicer v znani gostilni Joška Sirka in njegove družine veliko, saj je gostilna Pri lovcu znana po dobri, predvsem pa naši omiki in našim navadam, našemu izročilu zavezani hrani in žlahtni pijači kot tudi plemeniti slovenski kuhinji. Tisti pa, ki smo imeli čast in srečo, da smo se slovesnosti in seveda tudi sprejema v gostilni udeležili, vemo, da se je prav ta dan pred natanko stotimi leti rodila v Brdih mama gostinca Joška Sirka, gospa Hema Kristančič. Ta je gostilno doma v Višnjeviku sredi nebeško lepih Brd, kjer se je pred sto leti rodila očetu Ivanu Kristančiču in mami Regini Sirk kot četrta v družini osmih otrok, podedovala in jo prinesla s pokojnim možem Jožefom Sirkom na Subido. Gospa Hema je sedela v naslanjaču v gostilni in sprejemala sorodnike, znance, goste in povabljence, za vsakogar je imela toplo besedo zahvale. Kot se za slavljenko spodobi, je bila središče zanimanja in lepega petja, številnih čestitk, predvsem pa tarča zvedavih pogledov, ki se jim ni upirala. Sto let je vendarle sto let! Sto let je stoletje. In kakšno stoletje! Kakšna zgodba in kakšna zgodovina je zaznamovala naše kraje, naš rod in našo slavljenko v minulih sto letih! Zgodba gospe Heme in njene družine je zgodovina naših družin, našega naroda v malem, je resnični roman našega življenja v minulih sto letih. To sem imel v mislih, ko sem minuli teden šel na obisk h gospe Hemi, ki me je sprejela v dnevni sobi nad gostiščem, kjer živi in bere, veliko bere, saj je od nekdaj naročena na naš, slovenski tisk, na naš Novi glas, ki je bil pred njo na mizi, ko sem prišel k njej na pogovor. Priznam, da sem bil v zadregi, ko sem stopil pred mladostno gospo, ki me je elegantno in nevsiljivo urejena pričakovala in mi gosposko pokazala stol, na katerega sem sedel, da bi se z njo pogovoril o njenem rodu, spominih na otroštvo in mladost, predvsem pa o tem, kaj je potrebno v življenju narediti, da se tako sveže mladostni kot ona dočaka, kaj dočaka, živi, sto let. Gospa Hema je prva sto let mlada gospa, s katero sem imel čast govoriti in že takoj v začetku najinega pogovora mi pove: "Dosti, zelo dosti berem in zato vaše delo poznam. Pri nas doma smo vedno veliko brali, slovensko seveda in smo bili vedno naročeni tudi na Katoliški glas, zato sedaj berem Novi glas!" "Spomine na otroštvo v Višnjeviku, kjer smo imeli gostilno, imam zelo lepe," se nasmehne meni in v čas izpred 90 let gospa Hema in nadaljuje: "Živeli smo vaško, lepo življenje. Čeprav smo imeli gostilno, smo otroci imeli lepo življenje na vasi, kjer smo se lahko po volji igrali." "Osem otrok nas je ostalo živih, dva sta majhna umrla, osem nas je ostalo, šest sester in dva brata," se spominja gospa Hema in čez obraz ji leže temna senca, ko se spomni na brata Božidarja, Doro-ta po domače: "Poslali so ga na univerzo, na Dunaj je šel in na univerzi je končal študij, postal je strojni inženir. Bil je slok, najstarejši brat je bil in je zato šel študirat, veselega značaja je bil. Mama ga je imela zelo rada. Vzela nam ga je prva svetovna vojna. V Galiciji je padel, v prvem spopadu, ki ga je preživelo samo sedem mož, je padel; odnesla ga je reka, mama je izgubo težko prenašala, pravzaprav je nikdar ni prebolela. Mami je obljubil kot študent, da bo poskrbel za vse nas, vedno ji je pravil: 'Mamica, ko bom končal, bom poskrbel, da bodo vse hčerke študirale!" Padel je. Bila je vojna. Mami je bilo zelo hudo. Izgube ni mogla preboleti, imela je slutnjo, da ga ne bo videla več. Tako je tudi bilo." Gospa Hema je pri teh besedah molče vstala, odšla v spalno sobo, prinesla fotografijo brata Dorota in mi jo brez besed pokazala. Nekaj časa sva molčala in potem je gospa Hema nadaljevala: "Sprašujete me po o-troštvu in povem vam, da je bilo lepo, spominjam se samo lepih stvari. Igrali in tepli smo se, otroci pač!... Kot dekle sem bila vesele narave. Imeli smo veliko hišo, ki so jo med vojno rabili, bili smo pri sosedovih v vasi. V begunstvu, a vedno v vasi!" Časov fašizma se gospa Hema zelo dobro spominja in mi na vprašanje, naj mi nekaj pove o tem časa, odvrne z vprašanjem: "Meni vi povejte, zakaj jib mi nismo mogli niti videti, kaj šele, da bi se sprija-teljili z njimi! Kaj je bilo tisto, kar nas je odvračalo od njih? Nihče nas ni učil, naj jih ne maramo, a jih vseeno nismo mogli videti!" Pomolčim in gospa Hema nadaljuje: "Poročila sem se pri tridesetih letih, vzela sem pet let mlajšega soseda Jož-kota Sirka. Imela sva štiri otroke, dva sta umrla. Natuška je umrla v Mačkoljah, bila je učiteljica, Ester me prihaja vsak dan obiskat, živi tu blizu, rada jo vidim, čeprav vam moram povedati, da imam srečo, ker je najmlajši sin Joško poročil Loredano, ki je čudovita nevesta! Naj vam še povem, da sem skoraj 50-let-na rodila sina Joško-ta in je takrat moj mož od veselja tu na Subidi, kamor smo prišli iz Brd po drugi svetovni vojni z gostilno, vsem, ki so šli mimo, točil vino! Bil je vesel, ker se mu je rodil sin!" Gospo Hemo povprašam, kako so prišli na Subido; rada mi pove, da so imeli v Krminu prijatelje, hišo, kjer je sedaj gostilna Pri lovcu, pa sta kupila: "35 let sva živela skupaj z Jožkotom, imela sva se rada, škoda, ker je premlad umrl." Gospa Hema je nenadoma pogledala nekam predse in ponovno sva malce pomolčala. Spomini in še spomini prihajajo na dan. Povem ji, da sem prepričan, da je bila priča časov, kakršnih v zgodovini ni bilo, zasmeje se, ko jo povprašam, ali se spominja, kako so prvič v gostilno napeljali elektriko: "Ševeda se, a prej smo imeli doma sveče, petrolejke in kasneje razsvetljavo na karbid! Veste, kaj je karbid?" Doberdobsko in goriško ravnateljstvo / Bralna olimpijada Praznik branja in malih bralcev O I — I * : ■ . I .. ! — .---------- ■ . I I ■ J »- • Bralna olimpijada je nekakšen dodatni del bralne značke, katere namen in cilj sta približati učencem slovensko ljudsko in umetno književnost, vzbuditi v njih ljubezen do branja, ki naj jih iz mladih nog spremlja na njihovi življenjski poti. Letos je bila že šesta po vrsti in tudi za tokratno izvedbo so se zanjo priglasile vse šole iz doberdobske-ga in goriškega ravnateljstva. Osnovnošolski otroci so na spodbudo učiteljev-men-torjev vse dolgo šolsko leto marljivo prebirali bogato o-troško literaturo, vezana in nevezana besedila, ki so si jih £ valke ljudskih pravljic Anje Štefan, doma iz Šempetra pri Gorici. Popolna tišina je vladala v dvorani, ko je na praz-izposojali v šolskih knjižnicah, nem odru zvenel le njen glas. v Feiglovi knjižnici v Gorici in Umirjeno, s toplo iskreno be- Zorzut (Plešivo); 2. Nika Ba-gon OŠ P. Butkovič; 3. Giulia Bressan OŠ P. Voranc. Za najbolj izviren spis so bili nagrajeni: 2. r.: Anthea ranza; Lara Turri; 3. r.: Ivan Rustja; David Abrami; 4. r.: Luca Dellisanti; Martina Plaz-zotta; Mateja Zavadlav. OŠ O. Zupančič - Gorica: 1. r.: Sara Černič; Verena Stella; Carlotta Nanut; Kristina Pahor; Elisa Proderutti; 2. r.: Anthea Custrin; Giulia Maras-si; Mak Cattelani; Alessia Fantini; Matija Zorzut; Marko Berte; Martin Pipan; 3. r.: Erik Raida; Carlotta Zitter; Sara Cossutta; Daniel Sclauzero; Gabriele Terčič; Diana Berte; Gaia Mauri; Andrea Montro-ne; 4. r.: Jasmina Klanjšček; Tamara Peteani; Andrejka Leban; )annis Paraschos. OŠ P. Voranc - Doberdob: 1. r.: Eriča Zago; Ivana Cotič; Patrik Custrin OŠ Zupančič; 3. r.: sedo, z mimiko in gibom je Marta Carlesso OŠ L. Zorzut; Kojanec; Oshbej Gergolet; povedala nekaj svojih pesmic 4. r.: Martina Plazzotta OŠ F. Elija Marušič; Anna Peric; in katero tudi zapela. Posegla Erjavec; 5. r.: Carlotta Tomšič Sara Gergolet; Arianna Stroi je po svojih in ljudskih pravlji- OŠ P. Butkovič. cah, v katerih je zmeraj pri- Nagrado za najboljši jezik kviz in ustvarjalno pisanje. Le- šotna z izkušnjami prečiščena soprejeli: 2. r.: Mak Cattelani tos je potekala od 12. do 16. ljudska modrost, ki je vselej OŠ O. Župančič; 3. r.: Alek- veljavna, tudi danes. sija Antonič OŠ P. Butkovič; Za nagrajevanje pa so se 4. r.: Sara Komjanc OŠ ). Bevkovi v Novi Gorici in se tako pripravljali na Bralno olimpijado (njena koordinatorka je letos bila učiteljica Jožica Zniderčič), ki obsega bralni maja za posamezne razrede na vnaprej izbranih šolah in je prinašala novost: odgovori bralnega kviza niso bili vezani na strogost odmerjenega časa neusmiljene štoparice. Učenci so posebno pozorno brali nekatera dela Anje Štefan, Lile Praprotnik, Mojce v dvorano strpali vsi, šolarji in učitelji, tako da je zmanjkalo sedežev in je prostor kar prekipeval od mladih lic. Učiteljica Barbara Rustja je pozdravila goste iz Slovenije -med njimi je bila tudi peda- Osojnik, Nika Grafenauerja, goška svetovalka Ministrstva Miroslava Košute, Svetlane RS za Slovence v zamejstvu Makarovič, Primoža Suhodol- prof. Andreja Duhovnik - in čana in Borisa A Novaka, ki povabila na oder letošnje čla- so jih učitelji določili kot letošnje obvezno čtivo. Bralnega popotovanja se je udeležilo 378 otrok, ki so se s svojimi vzgojitelji srečali na sklepnem, prazničnem dnevu Bralne olimpijade v go-riškem Kulturnem domu v četrtek, 5. t.m., da bi se skupaj poveselili ob podeljevanju nagrad. Srečanje naj bi bilo Michele Mainardis; 2. r.: Erika Bidini; Veronika Terpin; Mateja Jarc; Deborah Crosel-li; Jessica Frandolič; 3. r.: Mirko Marušič; Brigita Gergolet; 4. r.: Giulio Jelen; 5. r.: Ferle-lič Matia. OŠ Romjan: 1. r.: Sebastiano Ambrosi; Eva Bat-tistel; Lucrezia Bonora; Daniele Dissegna; Marko La-; panja; Anna Lorenzut; Irene Malaroda; Valerio Piasentier; Riccardo Riva; Sofia Sandrin; Teresa Zio; Stefano Zio; Fran-cesco Rusconi; 2. r.: Leo Černič; Natasha Cian; Mariina Furlan; Jan Guštin; Caterina krona vsega njihovega priza- ustvarjalno pisanje povzpeli: devnega prebiranja. Letošnjo ; 2. r.: 1. Ivan Maniacco OŠ F. prireditev so si učitelji zamislili nekoliko drugače in jo posvetili ljudskemu izročilu. Učenci so se porazdelili v dve skupini (nižji in višji razredi), in se izmenično v telovadnici KD naučili ljudsko pesmico Prišla je miška iz mišnice in nekatere znane otroške skupinske igrice, v veliki dvorani pa so sledili izvajanju letošnje gostje, pesnice in pripovedo- Abram; 5. r.: Nina Grudina OŠ O. Župančič. Zaradi spodrsljaja na prireditvi niso bila prebrana imena učencev, ki so pravilno rešili bralni kviz in prejeli priznanje, zato jih objavljamo na prošnjo učiteljic. OS A. Gradnik - Števe-rjan: 1. r.: Matija Corsi; Jernej Terpin; 2. r.: Marco Marega; nice komisije, Natašo Paulin, i 3. r.: Lorenzo Vizin. OŠ Josip Lamesta; Petra Lapanja; Fran-Sonjo Božič in Maro Černič, Abram - Pevma: 1. r.: Sara j cesca Minetto; Marta Pieri; Drufovka; Nicola Primožič; Mattia Visintin; Benedikt Jakin; Tim Guadagnino; 2. r.: Lara Feri; Sandi Persoglia; 3. r.: Federico De Naccini; Tina ; Paljk; Dean Gabrielcig; 4. r.: Damjan Klanjšček; Julija Kodrič; Omar Al Bukhari; Matija Komjanc; Peter Figelj. OŠ Lu-| dvik Zorzut - Plešivo: 1. r.: Matija Blazic; Erika Drins; 2. Erjavec; 2. Martina Furlan OŠ r.: Matteo Alt; 4. r.: Karin Prin-Romjan; 3. Matija Zorzut OŠ I cic. OŠ F. Erjavec - Štandrež: O. Župančič (Gorica); 3. r.:1. j 1. r.: Jaš Bensa; Martina Del-Marco Peric OŠ P. Voranc lisanti; Enrico Schincariol; (Doberdob); 2. Gaja Tomšič; Ruben Sclauzero; Elija Zava-3. Debora Marson; obe iz OŠ dlav; 2. r.:Yao Agbetiafa Ape- lete; Elia Esposito; Ivan Maniacco; Izaija Nanut; Jan Paulin; Nikolas Semolič; Matija VVinkler; Gaja Braini; Tamara ki so prebrale spise in oceni | le njihovo izvirnost in do mišljijo. Najboljše so se v ustvarjalnosti izkazali: 1. r.: 1. Maria Milanese; 2^ Ruben Sclauzero; oba iz OŠ F. Erjavec (Štan-i Irež); 3. Teresa Zio OŠ Romjan. Najvišje so se na lestvici za P Butkovič (Sovodnje); 4. r.: I. julija Kodrič OŠ J. Abram | (Pevma); 2. Andrejka Leban OŠ Župančič; 3. Damjan Klanjšček OŠ J. Abram; 5. r.: Lupin; Karol Paulin; Aliče Pe- 1. Veronika Srebrnič OŠ L. corari; Ana Raum; Eva Spe- Gabriele Porcedda; Laura Rusconi; 3. r.: Leonardo Vuch; Kevin Heric, Erik Sivec; 5. r.: Riccardo Gon. OŠ P. Butko-vič - Sovodnje: 1. r.: Samuel Barone; Ester Berlot; Mila Boschi; Andrej Caudek; Štefan Caudek; Jasmin Lutman; ! Aliče Medveš; Ivana Nanut; 2. r.: Sara Devetak; Martin Novak; Micaela Passon; Alessia Pinna; 3. r.: Aleksija Antonič; Debora Marson; Monica Marušič; Ciro Palumbo; Simone Peressini; Mateja Pe-l tejan; Denis Skerk; Gaja Tomšič; Nicola Tomsic; Gabriele Zuccarino; 4. r.: Samuel De-| vetak; Erik )uren; Nicoje Peric; Mattia Caudek. OŠ Vrh: 1. r.: Anja Černič; 3. r.: Matjaž Ulian. Iva Koršič KD Sabotin za člane otroškega zbora Štmaver Prisrčen izlet v Kranj V nedeljo, 25. maja, je KD Sabotin priredilo enodnevni izlet v Kranj za vse člane otroškega zbora Štmaver. Izleta se je udeležila res številna skupina ljudi, saj je bilo udeležencev kar 75, med temi pa kar 40 otrok. Po prihodu v slovensko mesto si je skupina s pomočjo vodiča ogledala Kranj in njegove glavne znamenitosti, od muzejev do cerkva in Prešernovega gaja. V popoldanskih urah si je skupina iz zamejstva ogledala letališče Brnik, za tem pa so se predvsem otroci veselili obiska v zoološkem vrtu v Ljubljani. V soboto kresna noč vjeremitišču Jeremitarska skupnost vabi v soboto, 21. junija, na tradicionalno kresno noč. Začela se bo ob 21. uri z razstavo likovnih del raznih umetnikov z motivi iz Jeremitišča in Štandreža. Razstava bo v naravni galeriji med starim obzidjem pri kapelici. Za glasbeni uvod bo poskrbel harminikar Martin Marussi. Člani štandreške dramske skupine Majda Zavadlav, Božidar Tabaj in Marinka Leban bodo ob 21.30 zaigrali vedro igro Čau, čau, Rex! Ko se bo stemnilo, bodo prižgali kres. Ob družabnosti in ob domači jedači in pijači se bo vesela druščina zadržala pozno v noč. Isti dan bo tudi zaključek kolonije mladih kiparjev iz Benetk, Spilimberga in Nove Gorice, ki ves teden ustvarjajo v kamnu, mozaiku in lesu. Štandreški igralci v Škrbini Štandreški igralci so se odzvali vabilu krajevne skupnosti iz Škrbine in v nedeljo, 15. t.m., nastopili v tej lepi kraški vasici, kjer je ustvarjal umetnik Lojze Špacal. Vaško slavje se je začelo v popoldanskih urah s procesijo po vasi, nadaljevalo pa s kulturnim programom, ki so ga oblikovali domači pevci moške škupine Rožmarji in člani štandreške dramske skupine, ki so publiko razveselili s komedijo Čau, čau, Rex! Procesije in prireditve se je udeležila vsa vas. Med procesijo je lepo prepeval domači cerkveni pevski zbor. Na slavju je spregovoril tudi komenski župan in predsednik krajevne skupnosti. OBVESTILA 01) 9.JUNIJA do 5. septembra stopi v veljavo poletni urnik goriškega sedeža SSO. Urad bo odprt od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure. SLOVESNOST SV. Rešnjega Telesa s procesijo bo na Peči pa 22. junija ob 9. uri. V GALERIJI Ars nad Katoliško knjigarno razstavlja Andrej Kosič. Razstava je odprta po urniku uradov do 30.6. DAROVI ZA LAČNE otroke v misijonih: prvoobhajanci v Gabrjah 111,00 €. ZA POPRAVILO cerkve v Gabrjah: druž. )uren Robert ob 1. sv. obhajilu Erika 50,00; druž. Peric ob 1. sv. obhajilu Nicole 20,00 €. ČESTITKE Svet slovenskih organizacij čestita prof. Martinu Kran-nerju za priznanje ZSSDI, ki ga je prijel za svoje obsežno delo na športnem področju. Zahvala slovenskim volivcem Na deželnih volitvah smo Slovenci enotno in bistveno pripomogli k zmagi Riccarda lllyja nad desnosredinsko zavezo, ki je tudi nekaj dni prej svarila pred komunisti in Slovani v primeru levosredinske zmage. Najboljši odgovorna taka na- tolcevanja je lllyjeva brezhibna zmaga in naša uveljavitev. Slovenska skupnost je šla na volitve z Marjetico, ker ji je ta zagotovila mesto v predsedniškem seznamu, in zmaga predsedniškega kandidata je prinesla neposredno izvolitev tudi našemu predstavniku. Prodoren uspeh v preferencah v Gorici ne bi zadostoval za izvolitev, saj je prvi mož na listi Marjetice zbral res veliko število glasov, je pa pomagal k dobremu uspehu Marjetice v samem mestu Gorica, kjer je naš kandidat imel največje število preferenčnh glasov in s tem znova potrdil pri-j mat volivcev SSk v občini Gorica. Marjetica se je uveljavila kot prva stranka v Števerjanu in Sovodnjah, dober je bil tudi uspeh v Doberdobu. Na Tržaškem je približno tisoč preferenčnih glasov manj za SSk po vsej verjetnosti pripomoglo k uveljavitvi ostalih slovenskih kandidatov. Moja prisotnost v predsedniškem seznamu je marsikoga, ki je trdo verjel v lllyjevo zmago, prepričala, da je oddal svoj glas ostalim kandidatom slovenske narodnosti v vsedržavnih strankah. Zahvaljujem se vsem, ki I ste podprli Slovensko skupnost in s tem dali moči in velja-j ve kandidatu slovenske manj-| šinske stranke, ki se po desetih letih vrača v deželni svet, in vsem sodelavcem v dolgi in intenzivni volilni kampanji. Mirko Spa/zapan MLADINA IZ DOBERDOBA in SKRD JADRO vabita na SVETOIVANSKO KRESOVANJE ponedeljek, 23. junija, ob sprejemnem centru Gradina ob Doberdobu KULTURNI DOM - GORICA KULTURNI CENTER LO|ZE BRATUŽ ZSKD ZSKP KONCERT NA GORIŠKEM GRADU S SKUPINO ROMSKE GLASBE ŠUKAR Sreda, 25. junija 2003, ob 20.45 PREDPRODA|A VSTOPNIC: urad Kulturnega doma v Gorici (tel. 0481 33288) VSTOPNINA 10,00 € (znižani 7,00 €) SCGV EMIL KOMEL GLASBA POD CERKVENIM OBOKOM OB PRAZNOVANJU SV. IVANA Orgle, čembalo, flavta, violina sodeluje vokalna skupina Musicum Po nastopu na vrtu za cerkvijo družabnost oh zvokih Šolskega pihalnega orkestra Cerkev sv. Ivana v Gorici, četrtek, 26. junija, ob 20.30 MOHORJEVA DRUŽBA CELOVEC in GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA vabita na predstavitev knjige Damir Globočnik - Tihomir Pinter PORTRETI SLOVENSKI LIKOVNIKI V AVSTRIJI IN ITALIJI petek, 27. junija 2003, ob 18. uri v predstavitvenih prostorih nad Katoliško knjigarno v Gorici 1 1 ČETRTEK, 19. JUNIJA 2003 12 Pogovor / Predsednik EL Andrej Wakounig “Enotna lista za večjo učinkovitost naših organizacij” GLOSA JURIJ PALJK O češnjah Rezultat deželnih volitev v Furlaniji-Julijski krajini je odmeval tudi med koroškimi Slovenci. Deželno vodstvo Enotne liste (EL) je ob volilnem uspehu Riccarda lllyja in ob izvolitvi petih slovenskih deželnih svetovalcev izdalo posebno tiskovno sporočilo. Ker se bodo koroški Slovenci naslednje leto morali odločati za nov deželni zbor, smo postavili nekaj vprašanj deželnemu predsedniku EL, Andreju Wa-kounigu. Na začetku pogovora je beseda stekla seveda o volitvah pri nas. Wakounig: Volilni rezultat na nedavnih deželnih volitvah v Furlaniji-Julijski krajini je seveda zelo pomemben za Slovence v Italiji. Menim, da so Slovenci v Italiji naredili velik korak naprej: z zmago Riccarda lllyja in s prisotnostjo petih Slovencev v novem deželnem zboru se v naslednjem mandatu obeta boljše sodelovanje s sosednjo Slovenijo in seveda večja občutljivost do samih vprašanj manjšine. Upam, da bodo tudi na Koroškem končno dojeli, da je treba vključiti manjšino v politične odločitve. Mislim, da se odnosi med vašo deželo in Koroško ne bodo poslabšali, upam, da se bodo celo poglobili, seveda s poudarkom na druge vsebine. Osebni stiki so premalo, treba bi bilo več institucionalnih stikov. Naslednje leto bodo deželne volitve pri vas. Kako se EL pripra vlja na to volilno preizkušnjo? Od zadnjih deželnih volitev ni še prišlo do spremembe volilnega reda, kar pomeni, da je zaradi 10% volilnega praga za vstop v deželni zbor praktično onemogočena neposredna izvolitev za predstavnika slovenske samostojne politične liste. Tako EL kot manjše stranke bi se lahko sicer povezale v volilno koalicijo, vendar bi tudi to, na podlagi sedanjega stanja v deželi, ne pomenilo še jamstva za vstop v deželni zbor. Stalni apeli deželnim političnim strankam, naj končno spremenijo morda najmanj demokratičen volilni red v srednji Evropi, žal niso obrodili zaželenih sadov. Koroški proporčni sistem z zelo visokim vstopnim pragom bi lahko primerjali že z večinskim sistemom. Katerega izmed doseda njih potencialu ih deželnih glavarjev bi bila EL pripravljena podpreti? Koroške stranke se v odnosu do manjšine bistveno ne razlikujejo. Sicer pa na Koroškem deželnega glavarja izvoli deželni zbor. Če bi EL bila zastopana v deželnem zboru, bi seveda morebitnega kandidata ocenili na podlagi predloženega programa in posluha do manjšinskega vprašanja. Zdi se pa, da koroške deželne stranke ne želijo nikakršne spremembe volilnega reda, saj jim ustreza status quo. Četrta politična sila bi bila za socialiste, ljudsko stranko in svobodnjake nedvomno moteč element. V koroškem deželnem zboru dejansko ni politične opozicije: vse tri stranke sooblikujejo deželno politiko pravzaprav kot večinske stranke. Kako ocenjujete sedanjo politično konfrontacijo med slovenskimi krovnimi organizacijami?Je to znak notranje dialektike ali slabo politično znamenje? Tu gre vsekakor za vsebinsko razhajanje med ZSO in NSKS v osnovnih narodnopolitičnih vprašanjih. Tega doslej še nismo doživljali. NSKS se npr. zavzema, naj se uresničijo razsodbe ustavnega sodišča, medtem ko predsednik ZSO dr. Marjan Sturm v zadnjem času ne razvija ustrezne dinamike. Poskus ustanovitve tretje krovne organizacije ne temelji na želji baze, temveč je izraz j individualnega tolmačenja, kaj naj bi bila narodna politika. Izhod iz teh dilem, ki nastajajo na ravni krovnih organizacij, je lahko samo skupno narodno zastopstvo, ki naj ga koroški Slovenci izvolijo na tajnih volitvah. Sedanje krovne organizacije bi, v po parla- mentarnih načelih strukturiranem telesu, bile v bistvu frakcije te nove strukture. Skupno politično zastopstvo ne bi bilo vsekakor politična stranka, ampak politično predstavništvo manjšine. Seveda bi moralo tako zastopstvo imeti razširjena pooblastila tako znotraj kot izven narodne skupnosti. EL podpira ta proces že zaradi dejstva, da bi se tako nehala dosedanja trenja. Tudi tretja krovna organizacija bi bila frakcija v narodnem predstavništvu, ob zadostni podpori volivcev pa bi teh frakcij lahko bilo še več. Sedanja notranja dinamika znotraj manjšine ima tudi pozitivno stran: treba je začeti trezno razmišljati o večji učinkovitosti naših organizacij. Peter Rustja Sam Bog ve, kaj hi si danes mislil moj stari oče in njemu podobni očaki, ki so se pred 30 leti kot osemdesetletniki čudili napredku in so zmajevali z glavo, ko hi mu danes rekel, da na Vipavskem skorajda ni več češenj in da še tiste, ki so ostale, skoraj ne rodijo več. Če bi mu zraven dodal še to, da danes na Vipavsko nosijo češnje iz Ljubljane, hi mi zagotovo ne verjel! "Sveti Vid je češenj sit!" so nekoč rekli v naših krajih in ve se, da ima svetnik Vid, tudi Vito v naših krajih, svoj god prav sredi meseca junija, točneje: 15. junija. Za mlajše povejmo samo še to, da se je reklo, da je Vid češenj sit, zato, ker so v naših krajih po 15. juniju ponavadi "češnje že dobile goste", kar je pomenilo, da so postale črvive. Letos je naneslo, da sem minulo soboto, dan pred godom sv. Vida, odšel v Ljubljano na nek posvet in sem izkoristil priložnost ter se domov grede pod večer zaustavil še pri stricu Silvanu, ki je z rodne Vipavske odšel s teto Ade- lo v Ljubljano v 50. letih, da bi tam ostal za vedno, kot se ponavadi zgodi mladeničem, ki gredo s trebuhom za kruhom v svet, kjer si ustvarijo družino, potem ko so našli delo. Mamin najmlajši brat in moj stric Silvan je bil doma tisti, ki je imel žilico pravega kmeta, saj je znal cepiti vsako div- Deseti tabor Slovencev po svetu 0 izzivih Slovenije ob vstopu v EU Osrednja tema desetega tabora Slovencev po svetu, tradicionalnega srečanja Slovencev iz matične domovine, zamejstva, zdomstva in izseljenstva, je bila letos posvečena novim izzivom Slovenije ob vstopu v Evropsko unijo. Tabor Slovencev, ki ga je letos že desetič priredilo Izseljensko društvo Slovenija v svetu, se je v soboto, 14. t.m., pričel s sveto mašo, ki jo je daroval ljubljanski pomožni škof msgr. Alojz Uran, odgovorni za Slovence v zamejstvu in po svetu pri Slovenski škofovski konferenci. Srečanje Slovencev je bilo letos v Škofovih zavodih, v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu pri Ljubljani. Po pozdravnem nagovoru predsednika izseljenskega društva Slovenija v svetu Boštjana Kocmurja je udeležence srečanja v Šentvidu nagovoril državni sekretar na ministrstvu za zunanje zadeve ter direktor urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Črtomir Špacapan, ki je izpostavil predvsem dejstvo, da se je Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu ohranil ter to, da bo Slovenija tudi v prihodnje skrbela za vse svoje ljudi po svetu, še posebej za tiste, ki se bodo zaradi takih ali drugačnih razlogov hoteli vrniti v domovino, saj je to njena dolžnost. Špacapan je tu izrecno poudaril vlogo domovine Slovenije in dejal, da imajo v načrtu izvedbo tako imenovane Slovenske hiše, hiše, v kateri bi lahko nekaj časa živeli vsi tisti slovenski ljudje, ki se za stalno vrnejo domov v Slovenijo in niso še našli ustreznega doma. Za glasbeni uvod v srečanje Slovencev je poskrbela moška vokalna skupina Kvintet Ven-lus iz Vipavske doline, medtem ko so po srečanju med kosilom in po njem nastopile Harmonikarice Zupan, prireditelj pa je poskrbel tudi za lepo likovno razstavo, na kateri se je javnosti predstavila slikarka Andreja Dolinar iz Argentine. Seveda je glavno pričakovanje veljalo okrogli mizi z naslovom Slovenija ob vstopu v Evropsko unijo, novi izzivi. Prisotni so na njej pred polno dvorano spregovorili o pripravah Slovencev doma in po svetu na nove izzive in priložnosti za razvoj slovenske identitete ob vključevanju Slovenije v novo, evropsko povezavo. Namestnik direktorja službe vlade za evropske zadeve (SVEZ) in državni sekretar pri službi vlade Republike Slovenije za evropske zade ve Andrej Engelman je najprej prisotnim s pomočjo video projekcije prikazal vstopanje, pogajanja Slovenije in seveda pričakovanja ter obveznosti domovine Slovenije ob vstopu v EU. Veleposlanik in direktor za mednarodne odnose z vzhodnoevropskimi državami na avstrijskem zunanjem ministrstvu Zdravko Inzko je na slikovit način prikazal, kaj pomeni vstop nove države v EU, in se pri tem oprl na izhodišča, ki jih sam dobro pozna, še posebej na t.i. "poljski primer", ter zatrdil, da se bomo končno Slovenci v EU znašli pod isto streho, kar bo dobro za vse. Časnikar in publicist iz Trsta Ivo Jevnikar je predstavil pričakovanja Slovencev s Tržaškega in prikazal današnji položaj Slovencev v Italiji, ki je seveda po nedavni izvolitvi petih slovenskih deželnih svetovalcev občutno boljši. Predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnoek je spregovoril o položaju in pričakovanju Slovencev v Porabju, kjer so predvsem gospodarske razmere izjemno težke. Odgovorni urednik našega Novega glasa Jurij Paljk pa je na posvetu izpostavil predvsem položaj naše narodne skupnosti na Goriškem, podčrtal pomen slovenske samobitnosti in narodne manjšine kot branika slovenstva na zahodni etnični meji, kot je tudi izpostavil izzive nove goriške stvarnosti, ki bo nastala po padcu državne meje. Plodna razprava po nastopu omenjenih predavateljev, v kateri je med drugimi nastopil tudi nekdanji predsednik prve slovenske demokratične vlade in sedanji član Evropske konvencije Lojze Peterle, je pokazala, da so pričakovanja za vstop Slovenije v EU velika, da je večina Slovencev sicer prepričanih, da je to dobro, a smo prepričani tudi o tem, da bo od nas samih odvisno, če bomo v EU ohranili svojo narodno samobitnost, svoj jezik in kulturo. jako; že kot otrok je z britvico in cepiči hodil okrog in nad vasjo še danes rastejo sadna drevesa različnih vrst, ki jih je stric Silvan kot mladenič ce- i pil, se pravi, da je na divjako najprej nežno zarezal, vstavil cepič; ki se je potem prijel in je divjaka postala žlahtno sadno drevo, ki je rodilo. Čeprav je na poti v svet, ki ga je kot strojni inženir dodo-j h ra obredel, saj je postavljal turbine za hidroelektrarne domala na vseh kontinentih, izgubil neposreden stik z zemljo, ni nikdar pozabil na ostro britev in ne na cepiče in je zato tudi zraven nove hiše v Ljubljani pred približno 20 leti na divjako cepil češnjo. Časi se spreminjajo in mi z njimi, so nekoč govorili stari Latinci. Res je tako. Odraščal sem sredi češnjevega in trdnega raja, ki mu pravimo Vipavska dolina, a je danes na Vipavskem od češenj ostal le še bled spomin. Tu pa tam je še kakšna, a češnjevih belih cvetov, ki hi na pomlad pobelili kot sneg vipavska pobočja, ni več. Pozebe še svoje dodajo, letošnja j je odnesla še tistih nekaj češenj, ki bi se sicer pordečile na vipavskih češnjah. Že ničkolikokrat sem prijatelje prosil, tiste, kise ukvarjajo s sadjarstvom in kmetij-j stvom, agronomijo, naj mi odgovorijo, zakaj so češnje na Vipavskem skoraj vse pomrle, stare sorte zagotovo skoraj vse. In koliko je bilo teh soi t: od tistih "ta zgodnjih" do hrustljavk in "ta rumenih", do "ta zadnjih", za katere ni velja- lo reklo, da jih je sv. Vid sit, ker so bile dobre tudi po sv. Vidu. In tako sem pri stricu Silvanu v Podutiku v Ljubljani naložil letos v avtomobil veliko češenj, zagotovo jih je bilo za dva pletena koša, saj mi jih je teta Adela dala še za mamo na Vipavsko. Smejala sta se, ko sem rekel, da ne razumem več ničesar. Če hi samo pred desetimi leti komu rekel, da bomo na Vipavskem in Goriškem jedli prešerno rdeče češnje, ki zorijo v Ljubljani, bi se mi vsi smejali. "Veš, Jurko, na češnji smo jih letos imeli gotovo več kot sto kilogramov, "je rekel stric Silvan in teta Adela je prikimala, ponosna sta na svoj lepo ! urejeni vrt ob hiši, nad katerim kraljuje češnja. In sem peljal češnje iz Ljubljane na Vipavsko in v Furlanijo, od koder sem jih nesel nekaj tudi v uredništvo v Gorico, češnje iz Ljubljane imajo seveda poseben okus! Vem, da je minilo že skoraj 40 let od takrat, ko mi je mama nekega majskega jutra dala kanglico z mlekom in me poslala otroka s koškom, v katerem je bil zajtrk za očeta. Odšel sem v vinograd na Breg, kjer je oče okopaval trte, težaško delo, na katerega je ostal samo še spomin in še ta samo tistim, ki smo kda jko- li v življenju prijeli za rogačko, posebno, veliko motiko, s katero smo okopavali trte. Še danes se spominjam, da je bilo jutro zelo sveže, a sončno, da je bila Vipavska dolina zelena, kot je lahko le Vipavska na pomlad zelena, da so j temno zelene visoke trave plapolale v burji vse do reke Vipave, ko sem se vzpenjal proti Bregu, kjer so naši prastari očetje postavili iz kraškega kamna majhno zidanico, ki stoji še danes in ji rečemo "gu-ta". Pri "guti", od koder je nebeški pogled na dolino in na Križ, kjer je pridigal Janez Sve-tokriški tudi mojim prednikom o oljkah, ki jih ni več v Vipavski dolini, a so nekoč rast/e in rodile, da se je olje cedilo, sem poklical očeta: "Tata, tata!" Burja je odnašala moj gla-: se/c proti Uhanjam in Plačam čez reko Vipavo, a me je oče vseeno slišal visoko v trtah in prišel, že spomladi od sonca ožgan in od težaškega dela v vinogradu izsušen. Iz "gute"je vzel star jopič, ki je gotovo bil prinesen od kake gospode iz Trsta, da sva pod brežino pred "guto" sedla nanj. Tako sva sedela v zelenem raju in tata mi je rekel, | naj sežem v žep starega suknjiča, počasi je srebal mleko in lomil kruh. Segel sem v stari suknjič in otipal sveže, komaj ubrane češnje. Ko sem jih potegnil iz t žepa polno pest, sem dahnil: "Češnje, tata, češnje, a kaj so že?" 'ja, a so bile samo te zrele, na tej češnji, vidiš tam v vrhu sta ostali še dve rdeči, ki ju nisem mogel pobrati, ker sta previsoko," je rekel oče in pokazal češnjo, na katero je bil splezal, da mi je pripravil presenečenje. In sva sedela nekaj časa in sem kar gledal češnje. "Vzemi in pojej, bom domov že druge prinesel!" me je opogumil, da sem jih pojedel; od malega sem bil navajen j vse deliti na štiri dele, toliko otrok nas je bilo. Bile so slastne, bile so sveže, rdeče, bile so prve češnje! "Kakšen čudež je to, da vozim češnje iz Ljubljane domov!" sem si rekel, ko sem sedel v avto in pri tem pozabil, da sem doživel isti dan tudi drugi čudež: po Ljubljani me je namreč po ulicah v avtomobilu vodil Cyril, kanadski Francoz, življenjski sopotnik Ksenije, hčerke strica Silvana. "Cyril, to je zares čudno," \ sem mu rekel v avtu. "Kaj je čudno?" me je Cyril vprašal po slovensko. "To, da me ti, kanadski Francoz vodiš po Ljubljani!" sem rekel po angleško. "Je pa lepo, ne, vvonder-full," je rekel Cyril. Ja, je bilo lepo, a to, da vozim češnje na Vipavsko iz Ljubljane, se mi pa vseeno zdi čudno! paljk@noviglas. it Tudi v Sloveniji zadovoljni zaradi zmage levosredinske koalicije na deželnih volitvah v Furlaniji-Julijski krajini Premier Anton Rop napoveduje možne spremembe v vladi V Trbovljah protestni shod proti brezposelnosti in revščini V Sloveniji so se ljudje v prejšnjih dneh bolj kot s politiko ubadali s težavami zaradi hude vročine, dolgotrajne suše, ki je že uničila velik del pridelkov v kmetijstvu, pomanjkanjem vode in s kugo sadnega drevja in grmovnic, ki jo povzročata okužba s hruševim ožigom ali ognjevko. Kuga se je najprej pojavila na območju Škofje Loke, se nato razširila drugod na Gorenjskem, zdaj pa se bolezen širi proti Dolenjski, Štajerski in tudi proti Primorski. Samo na območju petnajstih gorenjskih občin je bolezen uničila štiriindvajset tisoč dreves, kar predstavlja deset odstotkov vseh sadovnjakov na Gorenjskem, in v drevesnicah blizu osemindvajset tisoč sadik. Povzročena škoda je za sedaj ocenjena na okrog 80 milijonov tolarjev. Kar zadeva politiko, njene razsežnosti in cilje, je v zadnjih dneh najbolj opazno delovanje predsednika vlade Antona Ropa (na sliki), ki poskuša zagotoviti bolj odločno in zlasti uspešnejšo vlogo izvršne oblasti. Premier je na delovnem srečanju s predsedniki strank vladne koalicije in vodji njihovih poslanskih skupin v državnem zboru, 16. t.m., opozoril na delo, ki čaka koalicijo pred parlamentarnimi počitnicami (le-te se bodo začele po 15. juliju) in pri izvajanju drugih programskih izhodišč koalicije oz. vlade. Gre za spremembe (rebalans) letošnjega proračuna, spremembe tega temeljnega finančno-politič-nega dokumenta za leto 2004, izvedbo raznih projektov, potrebnih za vstop Slovenije v EU, pa tudi za spremembe v plačni politiki, ki naj bi omogočile več reda in zlasti socialne pravičnosti v zapletenem sistemu plač in drugih prejemkov v Sloveniji. V javnosti obstajajo pridržki o tem, ali bo vlada na tem področju uspela, "saj so najbolj vplivne skupine v slovenski družbi že tako obogatele, da * » jim nihče nič ne more". Pri tem navajajo primer svetnikov državnega sveta, ki so sklenili, da bodo plače prejemali tudi med parlamentarnimi počitnicami, čeprav Državni svet v tem času ne bo deloval. Podobno je s sodniki. Pred leti so zahtevali povišanje plač, da bi bile lete primerljive s plačami poslancev. Sedaj, ko se vlada zavzema za začasno "zamrznitev" plač ministrov, javnih uslužbencev, poslancev in ludi sodnikov, pa so slednji nasprotovali vladni težnji. Pravijo, da svojih plač ne bodo znižali oziroma "zamrznili", ker da bi to pomenilo nezakonit poseg izvršne oblasti, torej vlade, v samostojnost in avtonomijo sodnikov. Nasprotovanja "zamrznitvi" obstajajo tudi med poslanci. V državnem zboru kroži predlog, naj v primeru "zamrznitve" ali znižanja plač poslancev, slednjim zagotovijo upokojitev pod ugodnimi pogoji. Tak predlog je Ustavno sodišče pred nekaj leti sicer že zavrnilo. Predsednik vlade na omenjene in druge pridržke oziroma pomisleke odgovarja, da bo izvršna oblast odločno izvajala svoj program, po potrebi pa bo premier izvedel tudi spremembe v vladi. Imen ne navaja, neuradno pa krožijo govorice, da bi utegnil zamenjati, kmetijskega, notranjega in tudi zunanjega ministra. Vendar bo dr. Dimitrij Rupel najbrž ostal na svojem položaju, saj je veliko prispeval k temu, da je bila Slovenija povabljena v članstvo EU in zveze NATO, zunanji minister pa uživa ludi veliko zaupanje Združenih držav Amerike. PREDSEDNIK DEŽELE F-Jk ZA DEJANJE SPRAVE MED ITALIJO IN SLOVENIJO Tudi v Sloveniji so časniki ter radijske in TV postaje obširno poročali o izidih deželnih volitev v Furlaniji-Julijski krajini, kjer je zmagala lista demokratične levice, na čelu z Riccardom lllyjem. Občila so najbolj poudarila dejstvo, da se bo nova večina v deželnem svetu zavzemala za sodelovanje s Slovenijo, kar je važno glede na njeno vključevanje v EU, in uspeh slovenske narodne skupnosti, ki jo bo v deželnem svetu zastopalo pet predstavnikov. Sicer pa je med njimi zlasti Mirko Spazzapan v Sloveniji, zlasti pa v Novi Gorici, znana in cenjena o-sebnost. Novi predsednik dežele Riccardo llly je v intervjuju, ki ga je objavil tednik Sobota, povedal, da bo dal predlog o spominskem dnevu, ki bi pomenil dejanje sprave med Italijo in Slovenijo. Poudaril je, "da je lani malo manjkalo, da ni prišlo do srečanja med predsednikoma Italije in Slovenije. Spominjam se, da je bil takratni slovenski predsednik Milan Kučan aktivno angažiran pri pripravi srečanja". Riccardo llly bo predlagal, "da bi se predsedniki treh držav, Italije, Slovenije in tudi Hrvaške, srečali in se poklonili žrtvam vseh totalitarizmov, ki so zaznamovali zgodovino teh krajev. Do tega srečanja naj bi prišlo pred širitvijo EU na vzhod. Predlagal bom 21. marec, prvi dan pomladi. Ne vem pa, če je sedanji predsednik Slovenije dr. Janez Drnovšek tako dovzeten za to srečanje, kot je bil Milan Kučan. Srečanje naj bi bilo v Rižarni, pomniku nacističnega nasilja, na bazovski fojbi in v Gonarsu, kjer je bilo izvajano nasilje nad slovenskimi in hrvaškimi ljudmi". Politična kronika je zabeležila tudi shod proti revščini in brezposelnosti, ki je bil 10. t.m. v Trbovljah. V tem rudarskem središču v Zasavju je bilo v preteklosti več protestov, ki so obeleževali slabe gospodarske in socialne razmere, dogajanja pa so odmevala tudi na širšem območju. V Trbovljah je bila leta 1958 prva stavka v socialistični Jugoslaviji, ko so se oblastem uprli tamkajšnji rudarji. Poskušal jih je pomiriti tudi Miha Marinko, domačin in tedaj eden najpomembnejših oblastnikov v Sloveniji. Stavkajoči so ogorčeno reagirali, tako da je moral Miha Marinko iz Trbovelj zbežati. Zdaj so protestirali proti odpuščanju, gospodarskemu nazadovanju Zasavja, t.i. menedžerjem, ki skrbijo samo za svoje dohodke, za pravice delavcev oziroma delavk pa jim ni mar. Zahtevali so vrnitev poteptanega ponosa in dostojanstva vseh, ki si z delom pridobivajo vsakdanji kruh. Na shod so povabili tudi predsednika države dr. Janeza Drnovška, ki je njihov poslanec in domačin iz Zasavja, predsednika vlade, ministre in druge pomembne predstavnike slovenske politike in oblasti. A odzval se ni nihče. Protestni shod obubožanih in razžaljenih ljudi v Trbovljah pa bo v Sloveniji najbrž še odmeval. Marjan Drobež Za večjo prepoznavnost Slovenije v tujini Morda spremembe državnih simbolov Parlament razpisal natečaj o novih simbolih, ki bodo predstavljeni javnosti V Sloveniji razprave o državnih simbolih, zlasti zasta- vi in grbu, trajajo že skoraj ves čas po osamosvojitvi, saj velik del javnosti meni, da sedanje oznake države niso primerne. V tujini Slovenijo pogosto zamenjujejo z Rusijo in Slovaško, saj so si zastave teh držav podobne. Zaradi tega prihaja do nevšečnosti in nesporazumov in celo do diplomatskih incidentov. Oblika in vsebina državnih simbolov, torej grba, zastave in himne je določena v 6. členu ustave, njihovo u-porabo pa razčlenjuje poseben zakon, ki ga je Državni zbor sprejel leta 1994. Parlament je razpisal posebni anonimni natečaj, ki je bil v javnih občilih objavljen 9. t.m., za oblikovanje možnih elementov novih državnih simbolov Slovenije. Ob tem je zapisano, "da bi morebitne spremembe državnih simbolov lahko naredile našo državo ob bližnjem vstopu v EU bolj prepoznavno in nezamenljivo z drugimi državami". Pred- logi morajo biti državnemu zboru predloženi do 30. septembra do 12. ure, ocenjevalna komisija pa bo rezultate objavila najpozneje 30 dni pozneje, torej do 30. oktobra. Ustreznosti morebitnih predlogov novih podob državnega simbola, zastave in grba, bo ocenila posebna komisija. Državni zbor bosta v njej zastopala France Cukjati, poslanec iz SDS in podpredsednik ustavne komisije, in poslanec Jožef Školč iz LDS. V ocenjevalni komisiji pa bodo tudi strokovnjaki z raznih področij: Stane Bernik, profesor na oddelku za oblikovanje Akademije za likovno umetnost univerze v Ljubljani, Peter Pavel Klasinc iz Društva Heraldica Slovenka, in Boris Podrecca iz Društva oblikovalcev Slovenije. Predlogi z natečaja za nove simbole Slovenije bodo tudi javno predstavljeni, morebitne spremembe pa bi določal nov zakon, ki bi ga morali sprejeti dve tretjini poslancev. (M.) V Novi Gorici in Šempetru Več policistov za vzdrževanje javnega reda in miru Na območju Nove Gorice ter v Šempetru pri Gorici se je število različnih izgredov in vandalskih dejanj v zadnjem času tako povečalo, da sta morala posredovati tudi župana obeh občin, Mirko Brulc in Dragan Valenčič. Posvetovala sta se s predsta-vniki socialnih in drugih služb, ravnatelji šol in tudi z ministrom za notranje zadeve dr. Radom Bohincem in generalnim direktorjem slovenske policije Markom Pogorevcem, o tem, kako preprečiti oziroma vsaj omejiti izgrede v gostiščih in drugih javnih prostorih, zaradi katerih nastaja tudi materialna škoda. 13 ČETRTEK, 19. |UNI|A 2003 Na omenjenih pogovorih so sprejeli več sklepov, predvsem za preventivno delovanje policije, pa tudi lastnikov ali najemnikov gostišč in drugih javnih lokalov v Novi Gorici in v Šempetru pri Gorici. Policijska uprava v Novi Gorici je ustanovila posebno intervencijsko skupino policistov, ki se bo hitro odzivala na vse neprimerne pojave s področja javnega reda in miru. Povečali pa so tudi število obhodov policistov, ki naj bi preprečevali morebitne izgrede in vandalska de[anja. Na oddelku policije v Šempetru pri Gorici so zato zaposlili tri nove policiste. (M.) 50 let Primorskega akademskega zbora Vinko Vodopivec “Primorska vas ima rada” Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec iz Ljubljane je 5 0-letnicoproslavil z ganljivo slovesnostjo v Štanjelu "Dragi vodopivci, vztrajajte na tej svoji tako srečni poti. Zakaj Primorska vas ima rada. In - Primorska vas vse bolj zelo, rekel sem zelo, potrebuje." Tako je pisatelj Saša Vuga sklenil svoj slavnostni govor na jubilejnem koncertu ob 50-letnici Primorskega akademskega zbora "Vinko Vodopivec" na dvorišču šta-njelskega gradu v soboto, 14. junija. Slikoviti Štanjel je bil idealna kulisa za slovesnost, ki je od blizu in daleč, iz matice in zamejstva, privabila množico poslušalcev in - se- veda ob sedanjih - tudi nešteto pevcev vseh generacij tega zbora. Častni gost večera je bil slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel. PAZ "Vinko Vodopivec", ki deluje v okviru študentske univerze v Ljubljani, je nastal novembra leta 1953 v ljubljanski gostilni "Činkole" na pobudo nekaterih mladih Primorcev-med njimi je bil tudi poznejši nepozabni tržaški skladatelj in dirigent Ignacij Ota -, ki so študirali v Ljubljani. Prvi pevovodja je bil takratni študent in poznejši znani dirigent An- ton Nanut, za katerim so prišli številni drugi, ki so prav tako postali zveneča imena slovenske glasbene srenje (npr. Marko Munih, Marjan Gabrijelčič, Mirko Slosar, Andraž Hauptman, Andrej Misson idr., do sedanjega dirigenta Gregorja Klančiča). Skozi zborove vrste je šlo nešteto pevcev (v jubilejni brošuri dobimo nad 700 imen). Že od vsega začetka se je pokazalo, da t.i. "vo-dopivstvo" ni le glasbeni pojav, ampak da je z njim povezanega še marsikaj: ljubezen do druženja in prijatelje- vanja ter klenost, pokončnost, tudi upornost, predvsem pa visoka stopnja tiste slovenske narodne zavesti, ki je za Primorce tako značilna zaradi obmejne lege in zgodovinskih okoliščin. To je na sobotni slovesnosti izhajalo tako iz uvodnega nagovora enega prvih vodopivcev, Tomaža Pavšiča, in iz sklepnega pozdrava komenskega župana Uroša Slamiča, kot iz priložnostnih zapisov v brošuri, predvsem pa iz slavnostnega govora Saše Vuge, ki je bil, kot je sam dejal, "beseda spominjanja", ker "preveč pozabljamo". Pozabljamo namreč na trpko primorsko polpreteklo zgodovino, ko je italijanski okupator od 1918. do 1943. leta "uničil najmanj tri izobraženske rodove", na vlogo primorske duhovščine pri ohranjanju slovenske besede pod fašističnim potujčevanjem, na današnje vdiranje tujega elementa ter na kulturno in siceršnje siromašenje primorskega prostora: na Primorskem ni več ene same ugledne založbe ali knjigarne; narodna zavednost, rodnost in ljubezen do maternega jezika upadajo; medtem ko so na italijanski strani meje postavili kar veliko mrežo italijanskih kulturnih in izobraževalnih ustanov, pa v Kopru ustanavljajo dvojezično primorsko univerzo. Težava namreč ni v majhnosti, ampak "v tem, da smo vsee-nostni". Vendar, "dokler bomo Primorci peli slovensko pesem, naših dedov in očetov ne bo sram za nas." To je pesem, ki jo že petdeset let poje, ohranja in neguje tudi PAZ "Vinko Vodopivec" in "kulturni smrtni greh bi bil", če bi ta zbor kdaj usahnil. Današnji vodopivci - ki so ob tej priložnosti prejeli tudi priznanje Javnega sklada za kulturno dejavnost Republike Slovenije in priznanje društva TIGR - so se pod vodstvom Gregorja Klančiča in ob povezovanju Lare )ankovič predstavili občinstvu s sporedom, ki je segal od tekmovalnih programov pa do orisa Primorske skozi pesem in do zborovega železnega repertoarja: iz prvega sklopa smo slišali Gallusovo Ante lucife-rum, Adamičevo Ljubici, Vodopivčevo Zebljarsko, Premr-lovo Pomlad in Svatske pesmi Matije Tomca. / stran 16 NOVI GLAS / ST. 24 2003 Nasveti varčevalcem Privlačne netvegane naložbe 14 ČETRTEK, 19. JUNIJA 2003 Številni varčevalci so prepričani, da obveznice, predvsem državne, ne predstavljajo nikakršnega tveganja. Vlagatelj ob zapadlosti te oblike varčevanja dobi povrnjen kapital, vendar izdajatelj vrednostnega papirja je lahko prav v tem trenutku nelikviden. Predhodno preverjanje zanesljivosti emitenta obveznice je zaradi tega zelo smotrno. Varčevalec ima na razpolago ocene (angl.: rating), ki jh redno objavljajo strokovni finančni uradi (najbolj znani Standard&Poor in Moo-dy's). Ocena trojni A kaže na izredno finančno stabilnost emitenta, trojni C pa kaže dejansko na možnost stečaja družbe, ki je obveznico postavila na finančno tržišče. Pri takem vrednostnem papirju (angl.: junk bond) je za vlagatelja privlačna zelo visoka obrestna mera. Tudi med rednim trajanjem obveznice vlagatelj nima zajamčenega kapitala. V tem obdobju varčevalec lahko dvigne svojo naložbo po ceni, ki jo določa finančno tržišče ali izdajatelj vrednostnega papirja. Ta cena pa je lahko nižja od vloženega kapitala. Večina (55,00 %) pomembnejših svetovnih upraviteljev investicijskih skladov, ki jih je pred kratkim inlervjuval dnevnik II Sole 20 Ore, meni, da je obvezniško tržišče trenutno precenjeno. V bližnji prihodnosti obstajajo velike možnosti za občuteno pocenitev. Samo 11 % teh anketirancev je prepričanih, da ta finančni sektor lahko še dodatno narase. Poleg velikega zaupanja v obveznice si dober del vlaga- teljev predstavlja tudi naložbe v nepremičnine kot izredno zanesljivo obliko varčevanja v tem obdobju. Kot vsa ostala tržišča je tudi nepremičninsko podvrženo velikim vzponom navzgor pa tudi navzdol. Več kot 60 % prej omenjenih intervjuvancev meni, da je ta del finančnega trga krepko precenjen. Predvsem v Italiji, Nemčiji in Franciji pa se izključuje možnost, da bi prišlo do nenadnih in korenitih negativnih zasukov. Po mnenju velike večine anketirancev (73 %) najbolj podcenjena oblika varčevanja so delnice, ki so v zadnjih treh letih najbolj razočarale varčevalce. Od začetka leta so se svetovni borzni tečaji (indeks MSCI VVord) povprečno dvignili za 8 %, medtem ko je ameriški tehnološki indeks Nasdaq v istem obdobju narasel za celih 22 %. Slednji seje od svoje minimalne vrednosti sredi marca letos povzpel celo za 48,49 %. Privlačne in, kot smo ugotovili, do določene mere netvegane naložbe (obveznice ali nepremičnine) lahko torej vlagatelju zameglijo določene priložnosti, ki mu jih nudi delniško področje. Trenutno se najbolje obrestujejo tistim varčevalcem, ki so svoj kapital vložili takoj po minimalnih vrednostih borznih tečajev iz sredine marca letos. Med tednom je čista letna donosnost najbolj razširjene italijanske državne obveznice BOT zdrknila na 1,3 %, kar je za 1,00 % nižje od letne inflacije. Stojan Pahor Osvežujoče sadje za poletne dni Čas, ko zori ivanovo grozdece - ribez Po češnjah in pred prvimi slivami je čas, ko zori ivanovo grozdece, kot na Primorskem pravimo ribezu Opažamo sicer, da je po vrtovih vedno manj ribeza in kosmulj, kar nekoliko preseneča, ker so lahno kisljaste jagode res osvežujoče in jih lahko vsestransko uporabljamo. Ivanovo grozdece ni zahtevno in na vsakem vrtu se najde kotiček za nekaj grmov. Najbolje uspeva na zatisni in sončni ali polsenčni legi, ne prenaša pa stalne podtalne vode. Ob ustrezni negi se grmi razvijejo do 150-180 cm visoko, navadno pa so bistveno nižji. Grmi, ki rasejo na bolj osvetljeni legi, dajejo slajše grozdece, saj bolje dozori. Navadno se odločamo za skodelasto vzgojno obliko grma. Z nekaj več truda pa si lahko sadiko vzgojimo v obliko malega drevesca, a to ni zelo pogosto. Črni ribez ima krajšo življenjsko dobo in je tudi nižje rasti. Ta vrsta rodi na starem lesu, medtem ko rdeči in beli, ki je po vrtovih sicer manj pogost, rodita na lanskem lesu. Poznamo več sort tako rdečega kot črnega in tudi belega ribeza, ki se med seboj razlikujejo po rodnosti, odpornosti na razne bolezni in velikosti jagod, ki zorijo tudi v različnih zamikih. Za kosmulje je značilno, da imajo večje jagode in da so njihova stebla posejana tudi s trni. Kosmulje imajo zelo radi v Angliji, kjer so vzgojili veliko sort, ki pa niso vse primerne za naše Primorske kraje. Jagode kosmulje se obarvajo belo, zeleno, rumeno, rdeče ali tudi črno. Ko dozorijo, postanejo sladke in so zelo okusne tudi kot presno sadje. Tudi kosmulje lahko predelamo v sokove, marmelade itd. kot sicer ribez. Zanimiva posebnost je tudi križanec med črnim ribezom in kosmuljo, ki ga poznamo z imenom josta. Ta rastlina naredi sorazmerno večji grm in je po zunanjem videzu podobna kosmulji, a je brez trnov. Obrodi pa velike jagode z okusom po črnem ribezu. Vendar josta ni zelo pogosta po družinskih vrtovih. Najbolj pogost je rdeči ribez, ker tudi največ rodi. Beli ima sicer zelo značilen okus, jagode so brez barvila, tudi rodnost je nekoliko slabša kot pri sortah rdečega, uporaben je predvsem za pripravo posebnih omak, ki se zelo dobro skladajo z nekaterimi mesnimi jedmi ali tudi s sirom, lagode belega ali rdečega ribeza skuhamo do mehkega, nato kaši dodamo enako ali le nekoliko manjšo količino sladkorja in počasi zavremo. Preden jo postrežemo, ji lahko okus obogatimo z raznimi dišavnicami ali začimbami ter sladko ali kislo smetano. To omako lahko shranimo tudi kot marmelado v toplih steriliziranih kozarcih. Najbolj zdravo je uživanje surovega sadja, ki vsebuje veliko vitamina C, kalcija, kalija in drugih zdravju koristnih snovi. Posebno kosmulje in rdeči ter beli ribez so po okusu zelo prijetni, črni ribez, ki je po učinkovinah najbolj bogat, pa je zaradi nekoliko bolj trpkega okusa bolj primeren za pripravo soka, sirupa, marmelade ali celo vina. Seveda lahko predelamo tudi ostale vrste ribeza in kosmulj. Pri obiranju pazimo, da jagode ostanejo cele, če se ranijo ali zmečkajo, iz njih izteče sok. Ko ivanovo grozdece pobiramo, pazimo zato, da odtrže-mo peclje in ga ne smukamo, razen če ne gre neposredno po obiranju v sokovnik za pripravo soka. Ko ga beremo za surovo uživanje ali kuhinjske namene, to delamo v suhem vremenu in ob sorazmerno hladnih urah dneva. Takrat se dobro ohrani tudi več dni zaporedoma. Glede črnega ribeza naj poudarimo, da je to dobro znana zdravilna rastlina, ki je zelo koristna pri zdravljenju težav dihal in angini. Sok iz črnega ribeza ima to značilnost, da se vitamin C, ki je v njem, ne uniči ob raznih predelavah. Ribezov sok naj bi tudi krepil organizem in pomagal pri zdravljenju težav z jetri. Čaj iz listov ali posušenih jagod črnega ribeza pomaga pri revmi in obolelosti mehurja. Listov črnega ribeza pa ne smemo nabirati med cvetenjem, učinkovito je spomladansko ali jesensko listje, se pravi, da ga pobiramo aprila ali po avgustu. Boj proti hruševemu ožigu v Sloveniji O morebitni uporabi antibiotikov za zatiranje hruševega ožiga bo poročanju STA odločala posebna komisija. Ali bodo sadjarji pri zatiranju hruševega ožiga lahko uporabljali antibiotike, bo odločila posebna medresorska komisija, ki se bo sestala prihodnji teden, v njej pa bodo poleg predstavnikov ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano še predstavniki ministrstva za zdravje in ministrstva za okolje, prostor in energijo, je povedala za STA direktorica uprave za varstvo rastlin in semenarstvo Katarina Groznik. Direktor GIZ Sadjarstvo Daniel Belšak pa je povedal, da vse raziskave v svetu kažejo, da je to edina rešitev in še ta ne 100-odstotna. "Nihče od sadjarjev si ne želi uporabe antibiotikov in jih ne bomo uporabljali, dokler to ne bo nujno potrebno," je še dodal Daniel Belšak. Ocenjena škoda hruševega ožiga je po besedah Groznikove že presegla 80 milijonov tolarjev. SLOVENIJA Postal je obrtnik leta v Sloveniji Mojster Anton Škrabi med največjimi izdelovalci orgel v Evropi V njegovi obratovalnici blizu Rogaške Slatine so naredili ali obnovili že okoli 127 orgel Na dnevih slovenske obrti, tradicionalne prireditve te gospodarske dejavnosti, ki je bila pred dnevi v Portorožu, so izbrali tudi letošnjega obrtnika leta. To je postal Anton Škrabi, mojster za izdelavo in popravila orgel, ki jih spričo dvatisočletnega razvoja imenujejo tudi kraljico glasbil. Nagrajencu so orgle zaznamovale življenje in delo. Po osnovnem poklicu je mizar, toda spričo svoje nadarjenosti, volje, vztrajnega dela in izobraževanja, je postal eden največjih izdelovalcev orgel v Evropi. Poudarja, da so orgle zelo zahteven in zapleten instrument, ki je sestavljen povprečno iz dvesto tisoč delov. Za izdelavo orgel je potrebno znanje delavcev najmanj petnajstih različnih poklicev. Anton Škrabi je poskrbel za vzgojo lastnega vrhunsko uspo- sobljenega kadra. "Veliko zahtevam, toda tudi dobro nagrajujem", poudarja, "saj delavci v moji obratovalnici, ki imajo srednjo poklicno izobrazbo, prejemajo plačo diplomiranega inženirja". Mojster s svojimi izdelki slovi po vsem svetu. V njegovi obratovalnici v Brestovcu pri Rogaški Slatini je zaposlenih 35 delavcev, meri pa 3 tisoč kvadratnih metrov uporabnih prostorov; od leta 1990 dalje so naredili ali restavrirali oz. popravili že okoli 127 orgel. Njihove orgle so v Murski Soboti (s 37 registri), v Cerknem in Ivančni Gorici (z 32 registri), v Beltincih (z 28 registri), Lenartu (s 27 registri), Dornberku in Zrečah (z 22 registri) in v drugih slovenskih krajih. Njihove prve orgle, opus ena, kot jih imenujejo, so v cerkvi Sv. Ane v Cerknem. Stote orgle, opus sto, pa so marca 2001 izdelali za cerkev Sv. Jurija v Mozirju. V Slo- veniji je 67 njihovih novih orgel, 19 v Avstriji, 26 v Nemčiji, 6 na Hrvaškem, 3 v Belgiji, po dvoje v Italiji in Rusiji, po ene orgle iz obratovalnice mojstra Antona Škrabla pa imajo v Luksemburgu, na Nizozemskem in v ZDA. Njihove kovinske piščali pa so vgrajene v orgle v Seulu v Južni Koreji in na Kitajskem. Prve orgle, ki so jih prodali v tujino, so izdelali leta 1993 za avstrijskega naročnika. Največje in najbolj mogočne orgle s kar 52 registri pa stojijo v koncertni dvorani v mestu Kondopogi v ruski Sibiriji. Kar tri četrtine orgel, ki jih napravijo v obratovalnici mojstra Antona Škrabla, prodajo v tujino. Prodane imajo že vse orgle, ki jih bodo izdelali v naslednjih več kot treh letih. Za ponazoritev zapletenosti in zahtevnosti postopkov pri izdelavi tega glasbenega instrumenta, ki ima za seboj že tisočletno zgodovino, omenjamo, da v obratovalnici obrtnika tega leta v Sloveniji, s pomočjo vrhunske računalniške opreme za vsake orgle narišejo in natisnejo kar 200 mJ načrtov. (M.) Portorož Obnovili bodo stari hotel Palače Stari hotel Palače v Portorožu, ki že več let propada turistom in vsem drugim na očeh, bodo vendarle obnovili. Dogovor o tem sta sklenila občina Piran in konzorcij Istra-benz-Hoteli Morje-Hoteli Palače. Naftna družba Istrabenz, ki jo vodi nekdanji minister za evropske zadeve Igor Bavčar, je namreč svoje poslovanje razširila tudi na področje turizma, kamor bo veliko investirala. V obnovo starega hotela Palače bo Istrabenz vložil 27 milijonov evrov, vložek občine Piran pa naj bi znašal 1,1 milijarde tolarjev. Investitorja bosta za vodenje in kasnejše upravljanje hotela ustanovila novo podjetje oz. gospodarsko družbo, Istrabenz hoteli Portorož. V Istrabenzu ocenjujejo, da bodo gradbeno dovoljenje pridobili najkasneje v osmih mesecih, tako da bi z obnovitvenimi deli lahko pričeli spomladi leta 2004. Stari hotel Palače bo po prenovi eden najbolj razkošnih hotelov v Sloveniji. Uvrščen bo v kategorijo petih zvezdic. Zgradbo bodo precej razširili, tako da bo v hotelu na voljo 220 sob s prenočišči. Povprečna cena, ki naj bi jo gost odštel za prenočitev, potem ko bo Palače ob koncu leta 2005 obnovljen, naj bi bila 100 evrov. Poleg tega pa računajo še na zunajsezonsko porabo v višini 30 evrov na gosta. ' (M.) V igralnicah lani več kot dva milijona obiskovalcev Iz podatkov o turističnem prometu v Sloveniji, ki jih je objavila Slovenska turistična organizacija, je razviden tudi hiter razvoj igralništva. Igralnice v Šloveniji, ki prirejajo posebne igre na srečo, je lani obiskalo več kot dva milijona obiskovalcev, od tega 267 tisoč domačih ter milijon 937 tisoč iz raznih tujih držav. Med slednjimi so prevladujoči Italijani. Prihodki od gostov v slovenskih igralnicah so lani znašali okrog 159 milijonov evrov, kar je pomenilo 14% od vseh prihodkov v turizmu. (M.) V SVETU MLADIH “Salon Expon” v Sovodnjah Naj živijo osebne lastnosti! V Kulturnem društvu Sovo-dnje že dalj časa deluje Gledališki Ciciklub, zadnji dve leti pa se je še posebno razživel pod mentorskim vodstvom dinamične Vesne Tomšič, ki ji odrsko ustvarjanje pomeni otipljivo razdajanje in udejanjanje njene domišljijske radoživosti in veselja do gledaliških desk. Lani so "njeni" mali igralci odigrali sladko pravljično zgodbico Kraljevi smetanovi kolački, letos pa igrico Salon Ex-pon, po kateri rade segajo otroške dramske ljubiteljske skupine (pred leti so jo na oder kot lutkovno predstavo uspešno postavili dijaki SS Trinko iz Gorice pod mentorstvom prof. Lučane Budal). Vesna je malce prilagodila tekst in mu dodala nekaj likov, da bi lahko zasedla vse svoje gledališke vneteže, ki so se v premišljeno porazdeljenih vlogah dobro odrezali. V zakulisju jim je pomagala mlada šepetalka Teja Pahor. Generalko so imeli v petek, 6. t. m., ko so svoj zadnji odrski trud namenili učencem oz. sošolcem domače OŠ Peter Butkovič Domen in malčkom iz vrtcev iz Sovodenj in s Peči. Uradna premiera pa je bila v nedeljo, 8. t. m., zvečer. V Vesnini predelavi je igrica postala pravi glasbeni prikaz, saj ima glasbena oprema Patricka Quaggiata precejšnjo vlogo; glasba se namreč spleta z besedo in vodilni song se večkrat ponavlja. Celota se bo ob ponovitvah še izbrusila in postala privlačnejša, kakršen je gledališki listič, katerega izdajo je podprla Zadružna Banka Doberdob in Sovodnje. Na scenski podlagi, ki sestoji le iz dveh zaves in nekaterih rekvizitov, je najprej imel glavno besedo Skazomaz (Jes-sica Gergolet), ki je na znanstveni podlagi s pomočjo asistentke (Monika Marušič) popravil napake trem prašičkom (Carlotta Tomšič, Erika Tomšič, Martina Caudi), čarovnici (Martina Cocetta), Ostržku (Gaja Tomšič), Pepelki (Martina Kovic) in palčkom (Alek-sija Antonič, Debora Marson, Mateja Petejan, Peter Vogrič, Alessia Fantini, Andrej Cau-dek, Štefan Čaudek, Alessia Peressini, Jasmin Lutman in Deborah Gergolet), tako da se sploh niso več prepoznali in niso smeli več nastopati v svojih pravljicah. Skazomazu so jezno, a milo sodili, saj jih je v svojem Salonu Exponu (Expre-sni popravljalnici osebnih napak) brezplačmo polepšal, toda hkrati jim odvzel lastni jaz. Ker so soglasno ugotovili, da so prav osebne "napake" tiste, ki nas razlikujejo od drugih, so sklenili, da se Salon Expon spremeni v Expresno poudarjanje osebnih lastnosti. Radostno so zapeli in zaplesali v lepih, kričeče živobarvnih kostumih (zamislila si jih je Breda Bertalanič, sešile pa Vin-cenza Devetak, Marija Tomšič, Verena Kovic), ki so podčrtovali radoživost igrice oziroma glasbeno-plesne pravljice, ki je z Vesnino fantazijo dala otrokom možnost spoznati očarljivost gledališke umetnosti in radost nastopanja ter jim z vsebino razkrila, da je naš jaz lep, takšen, kakršen je! (IK) V Kulturnem domu v Sovodnjah Oživela dramska skupina v domačem društvu Po dolgih letih mrka se je v sovodenjskem Kulturnem društvu, ki je letos gledališko zelo aktivno, spet pojavila dramska skupina odraslih igralcev in prižgala svetilko na čast modrici Taliji z ne ravno lahko igro Obtoženi volk (1978), priljubljenega pisatelja in znanega aforista Žarka Petana. Iz dolgega spanja j e dramsko skupino predramila živahna Vesna Tomšič, ki je v minuli sezoni bila mentorica v mnogih vrtcih, šolah in društvih in povsod zapečatila svoje celoletno delo s sklepnim odrskim prikazom. Tako je bilo tudi v Šovodnjah, kjer je priredila in zrežirala zgoraj omenjeno odrsko delo, ki ga je Petan ožaril s subtilnim humorjem in satiričnim pridihom, ki pa pri amaterjih-novincih, razumljivo, nista mogla najti pravšnjega poudarka kljub Vesninemu trudu, da bi čim duhoviteje izrazila vsebino. Igro so izvajalci, ki jim gre vsa pohvala za vloženo delo, premierno ponudili v pogled domači publiki v soboto, 14. t. m., v sovodenjski dvorani. Za to priložnost so jo gledalci napolnili do zadnjega kotička in ob koncu hvaležno zaploskali požrtvovalnim nastopajočim, režiserki Vesni in vsem sooblikovalcem predstave. Petanov proces volku, ki je zakrivil znani zločin, so v Vesnini zamisli odigrali Katja Ožbot (volk), Savina Co- Od 10. do 13. julija v Piranu Vrsta uglednih gostov na letošnji Dragi mladih tič (sodnica), Katerina Cit-ter (tožilka), Elena Vižintin (branilec), Teja Pahor (Rdeča kapica), Vilma Vuk (babica), Erik Figelj (lovec), Sara Cocetta (medved), Maja Pahor (zajec) in Patrizia Batistič (lisica). Marsikatera igralka (in verjetno tudi edini igralec) je bila prvič na odru in jo je tja gotovo prignalo veselje do odrskega-ustvarja-nja. Zaradi tega naj gre vse priznanje za trud in veselje, ki so ga vložile na odrske deske. Le-te nudijo mnogo zadoščenja, nastavljajo pa tudi veliko pasti, ki se jim je mogoče izogniti le z veliko vztrajnega nastopanja. Predstavo, ki je imela domišljen scenski videz, je nedvomno bogatila izvirna glasba mladega glasbenika Patricka Quaggiata in scenografska podoba An-drea Pahorja (izdelava Emil Tomšič), ki je smotrno in učinkovito uporabil nekakšne kocke in kvadre različnih velikosti ter z njimi reševal marsikatero scensko zagato. Breda Bertalanič si je še posebno nekatere kostume posrečeno zamislila, skrbno pa so jih sešile Vin-cenza Devetak, Verena Kovic in Marija Tomšič. Prijetno je presenetil tudi sodobno in originalno oblikovan gledališki listič, ki sta ga narisala Andrea Pahor in Roland Muller, denarno pa podprla Banca di Cividale-Kmečka banka. (IK) Trinajsta Draga mladih bo letos v znamenju novosti. Največja novost se tiče prav kraja in datuma prireditve: od 10. do 13. julija v Piranu (in ne več konec poletja na Opčinah, ko se bo Draga mladih povezala s "tradicionalno" Drago z eno samo okroglo mizo). Organizatorji - člani mladinskih organizacij iz zamejstva in Slovenije - si vsako leto zamislijo temo, rdečo nit, ki se prepleta in daje skupen okvir okroglim mizam, delavnicam, kulturnim in zabavnim večerom. Tema se bo tokrat vila okrog ustvarjalnosti mladih v družbi, v kulturi, medijih, gospodarstvu, politiki in izobraževanju. Program bo potekal v obliki dopoldanskih pogovorov z uglednimi gosti in v ustvarjalnih ter pogovornih delavnicah. Seveda bo tudi dovolj časa za plažo, igre in sprostitev! V četrtek, 10.7., ob 14.30 bo Drago mladih z nagovorom odprl slovenski predsednik Janez Drnovšek. Sledile bodo športne igre na plaži in izlet po slovenski obali z barko, na kateri bo tudi večerja. V petek pa se bo stopilo v živo. Na sporedu bo prva okrogla miza o ustvarjalnosti mladih v kulturi. Oblikovali jo bodo pisatelj Rudi Šeligo, pisateljica Evelina Umek (Trst), jezikoslovec Marko Dvorak (Ulm, Nemčija) in kulturolog Aleš Debeljak. Govorniki bodo torej zastopali različne generacije, različne poglede, pogovor pa bodo obogatili tudi z različnimi življenjskimi izkušnjami. Mladi udeleženci bodo od gostov pričakovali odgovor na vprašanje, kako bi lahko bili mladi bolj prisotni v kulturnem življenju, kako bi se čutili bolj poklicane, da povejo svoje, da sooblikujejo kulturno sceno. Ne gre samo za vprašanje, kako država stimulira ustvarjalnost mladih, kako podpira mlade talente, pač pa tudi kako lahko družba in okolje, v katerega so vključeni mladi, motivira mlade k ustvarjalnosti tudi na ravni vsakdanjega življenja, npr. v okviru kulturnih društev, ki dajejo kisik in bazo tudi visoki kulturni sferi. Sobotno okroglo mizo o ustvarjalnosti mladih v družbi pa bodo oblikovali predsednik SAZU, fizik Boštjan Žekš, pravnik in dekan Fakultete za podiplomske evropske in državne študije Peter Jambrek in minister za finance RS Boštjan Mramor. Gostje te okrogle mize bodo poskusili odgovoriti na podobna vprašanja kot na prvi okrogli mizi, le da se bodo osredotočili na ustvarjalnost mladih v javnem družbenem, t.j. socialnem, ekonomskem, medijskem in političnem življenju. Tu bo šlo predvsem za vprašanje motiviranosti mladih, ki se širši javnosti zdijo apatični, premalo aktivni, premalo odgovorni. Če je res tako, se je treba vprašati, zakaj prihaja do tega pojava. Ko se bodo vprašanja udeležencev izčrpala, bodo na vrsti pogovori in ustvarjanje v delavnicah. Vsak udeleženec Drage mladih bo že ob prijavi lahko izbral, v katero delavnico bi se želel vključiti. Delavnice bodo letos izredno pestre (naj omenimo samo nekatere ugledne voditelje: Lojze Peterle, Tone Jamnik, Veselka Šorli Puc, Franci Kek, Dejan Stein-buch...): o tem in pa o kulturnem programu pa kaj več naslednjič. Vsi, ki bi se radi prijavili na Drago mladih, naj to storijo čimprej (mesta so letos omejena). Informacije in prijavnico bodo dobili na spletni strani www.dragamladih.org ali na sedežu MOSPa, ulica Do nizetti, 3, Trst (tel. št. 040 370846), razglednice s programom in prijavnico pa bo možno najti tudi na slovenskih višjih šolah, v knjižnici, slovenskih knjigarnah (v Trstu in Gorici), na sedežih nekaterih slovenskih društev in kulturnih centrov ter v lokalih, kjer se zbira slovenska mladina. Breda Susič 1 5 ČETRTEK, 19. JUNIJA 2003 POTOPIS Od Nove Gorice do Santiaga (32) CAMIN0 FRANCES hv 'm % Nace Novak Zadnje tri etape do Santiaga s pomočjo zložljivega bicikla Naslednje jutro se je vse skupaj uredilo kar samo od sebe. Za zajtrk smo se, tudi zaradi občutka krivde, basa- li z mrzlimi kosi pizze in kokakolo. In morda je bil tudi to razlog, da je Jo, vajena nekoliko višjega življenjskega standarda, izjavila, da ima vsega skupaj dovolj, in da gre naprej samo še z avtobusom ali taksijem. Chris je sprva zavihal nos, saj je to pomenilo, da bo moral on poskrbeti za kolo. Ko pa sem jima povedal, da sem se celo noč žrl z vprašanjem, kako priti do Santiaga, ne da bi mi bilo treba koristiti ugodnosti javnega prevoza, in da sem resno razmišljal o tem, da bi v Sarrii poiskal kakšen bicikel iz druge roke, sta se oba samo nasmehnila in rade volje sprejela ponudbo, da sam zajaham smešnega "Rozinanteja", kot sta ljubkovalno imenovala svojega zlo-žljivca, in ga pripeljem do konca Camina, v Santiago. Kljub res hudo zatečenemu gležnju sem bil naenkrat nasmejan in dobre volje. Onadva pa tudi. Jo zato, ker je bila res že malo sita vsega skupaj, Chris pa zato, ker je vedel, da mu ne bo več treba ves čas kontrolirati, kje je Jo, in jo usmerjati. Ko smo bili pripravljeni, so se oni štirje do Sarrie odpravili peš, sam pa sem se usedel na bicikel in zakolesaril po cesti, ki se je ves čas samo spuščala. Občutek je bil fenomenalen. Po 23 dneh hoje je bilo kolesarjenje pravi balzam za telo, pa čeprav je bilo zložljivo kolesce daleč od športno-rekreativnih standardov. Zato pa nadvse ekstravagantno. Močno dvomim, da je kdo že prekolesaril Camino s take vrste bi-ciklom. Kolesa so bila smešno majhna, kot na kakšnem otroškem biciklu, visoko dvignjeno krmilo, nasajeno na drzno zasnovan okvir, je še najbolj spominjalo na balanco skiroja, svojevrstna poseb- nost pa je bilo tudi sedlo, katerega trdoto je bilo mo- goče regulirati z malo zračno tlačilko. Ja, sedlo je imelo ventil, tako da seje lahko prileglo še tako razvajeni zadnji plati. Če je bilo premehko, si ga napumpal, v nasprotnem primeru pa nekoliko spustil ventil, in to je bilo to. Zakon. Zanimivo prevozno sredstvo je bilo mogoče v nekaj minutah razstaviti na velikost večjega kovčka in ga brez večjih težav stlačiti skoraj kamorkoli. Z nekoliko predelanim šestprestavnim sistemom pa je Rosinante brez težav zmogel tudi v najhujše klance, kjer je marsikateri dobro opremljeni kolesarski romar sestopil z bicikla in ga navkreber vlekel za ušesa. "Rosinante, legenda!" Po klancu navzdol sem užival kot že dolgo ne, saj je šlo kar hitro. Čeprav je bil Rosinante zaradi potovalnih torb na zadnjem prtljažniku nekoliko neokreten, pa tudi sam nisem bil ravno spro- ščen zaradi težkega nahrbtnika na ramenih in pohabljene noge, se mi je vso pot do Sarrie smejalo in žvižgalo. Da sem na pogled precej smešen, sem spoznal šele, ko sem prikolesaril do prvih hiš v mestu. Otroci, pa tudi nekateri starejši, kar niso mogli skriti smeha, ko sem z nekoliko premajhno čelado na glavi, izpod katere je silila levja griva, na malem zložljivem biciklu vijugal po neprometni cesti. Oblečen v pisan anorak in obut v sandale, sem bil na prvi pogled res bolj podoben klovnu kot romarju, a se s tem nisem obremenjeval. Važno mi je bilo samo, da pridem do Santiaga tako, kot sem si zamislil, | t.j. s pomočjo lastnega mo-| torja. Če pa sem pri tem skr-j bel še za dobro voljo domačinov, pa toliko bolje, a ne? / dalje AKTUALNO 16 ČETRTEK, 19. JUNIJA 2003 Primorsko dramsko gledališče / Nova Gorica Predstavitev repertoarja sezone 2003-04 NA REŠETU Okus po... gledališču Medtem ko se izteka letošnja "čudežna" sezona, je vodstvo Primorskega dramskega gledališča v torek, 10. t. m., že predstavilo javnosti program za sezono 2003-04, ki bo zasedla posebno mesto v kroniki novogoriške gledališke hiše. Nova sezona bo namreč prva v PDG kot državni ustanovi, poleg tega bo zadnja, ki jo bo oblikoval umetniški vodja Primož Bebler; po petletnem mandatu se namreč poslavlja od novogoriškega kulturnega hrama. Morda se bo tudi zaradi teh dveh pomembnih premikov abonmajski repertoar sukal okoli pojma usode. Kot običajno bo PDG uprizorilo pet predstav, izmed teh pa bodo kar tri prvič na Slovenskem. V slovenščino jih je prelil Srečko Fišer. Gre za znana dela, in sicer komedijo ljudskih zapletov Seminče Luigija Pirandella (1867-1936), filozofsko pravljico Zeleni ptiček Carla Gozzija (1720-1809) in politično dramo Oblika mize sodobnega agleškega dramatika Davida Edgarja. Pirandellovo delo Seminče bodo igralci pod taktirko režiserja Zvoneta Šedlbauerja odigrali v narečju, saj jo je tudi avtor napisal v sicilskem dialektu. Kot protagonist bo nastopil Danijel Malalan. Najbolje ohranjeno delo Carla Gozzija Zeleni ptiček bo zrežiral srbski režiser Dejan Mijač. Kot je bilo povedano na tiskovno konferenci, se v igri prepletajo burkaški in humorni trenutki, razvejana fantazija in še marsikaj, spletajo pa se tudi vezana in nevezana beseda, knjižni jezik in narečje ter improvizacije. Dušan Jovanovič bo režijski oblikovalec zgoraj omenjene politične drame Oblika mize Davida Edgarja, uveljavljenega sodobnega angleškega dramatika, ki obravnava češko tranzicijo. To bo prva uprizoritev Edgarjevega dela na slovenskih tleh; vodstvo PDG jo je uvrstilo v program prav zaradi politične tematike, ki je prepogosto odsotna na slovenskih odrih. PDG je poskrbelo tudi, da bo v novi sezoni zablestel biser iz slovenske dramske skrinjice: igralci bodo pod režijskim vodstvom Diega de Bree postavili na oder Pohujšanje v dolini Šentflorjanski velikana naše moderne, Ivana Cankarja. Stekle pa so že z vso intenzivnostjo vaje za Beckettovo delo Čakajoč Godota, ki ga kritiki uvrščajo v sam vrh teatra absurda. Režira ga Vito Taufer, v glavni vlogi igra Danijel Malalan. Igra bo večino-' ma nagovorila gledalce v kra-ško-tržaškem narečju in bo postavitveno v slogu lanskoletnih Goldonijevih Zdrah am-bientalna predstava, tesno povezana z gledalci. Ker je koprodukcija PDG in Primorskega poletnega festivala, bo svojo prvo, poletno, premiero i doživela že v sredo, 9. julija, v Sečoveljskih solinah, novogoriško pa v jeseni. V abonmajski spored je kot i šesta predstava vključeno go- stovanje SNG Drama Ljubljana s Shakespearovo dramo Romeo in Julija v režiji Dušana Javanoviča. Ansambel PDG bo eno predstavo namenil tudi najmlajšim gledalcem; uprizoril bo namreč glasbeno igrico Za cicibane o Cicibanu, ki jo bo po Župančičevih Mehurčkih odrsko priredil in režiral Primož Bebler. Sicer pa se bo zanje, kot že dolgo vrsto let, vrtel Goriški vrtiljak s svojimi sladkimi prav- igricami. Amaterski mladinski oder pa bo v svoji 27. sezoni krstno uprizoril glasbeno predstavo Za umret, ki jo je spisal in jo bo zrežiral Emil Aberšek, režiser, mentor in vodja AMO. Poleg napovedanega bo PDG v prihodnji sezoni ponavljalo svoje uspešnice iz minulih let in pripravilo spremljevalni program. Konec avgusta in v začetku septembra bo organiziralo mednarodni lutkovni festival Gledališče ob meji - gledališče brez meja, ki se navezuje na Poletni lutkovni festival v Mariboru in na Alpe-Jadran Pup-! pet festival v Gorici. Dosedanji abonenti lahko potrdijo svoj abonma do 21. junija, vpisovanje novih abonentov pa bo potekalo od 23. do 28. junija, jesenski vpis bo možen od 1. do 20. septembra 2003. Abonmaje vpisujejo pri blagajni gledališča vsak delavnik od 10. do 12. in od 15. do 18. ure; ob sobotah pa od 10. do 13. Telefon: 05 3352247. Iva Koršič junij - počasi se iztekajo nekatere oddaje, ki smo jih lahko poslušali od oktobra naprej. Tako so bile v četrtek na sporedu zadnič v tej sezoni Kulturne diagonale z Dvignjeno zaveso. Celotna skoraj dvourna oddaja, ki jo je pripravila Ivana Placer, je bila posvečena gledališču. V prvem delu je Boris Kobal predstavil gledališko sezono 2003-4 v Mestnem gledališču ljubljanskem, nato pa je umetniški vodja Poletnega festivala Aleš Bebler prikazal spored 70. Festivala, ki se bo odvijal od 25. junija do 13. julija v različnih krajih slovenske Istre. Nato pa se je dvignila zadnja Dvignjena zavesa v tej sezoni z intervjuji s štirimi velikimi igralkami tržaškega Slovenskega stalnega gledališča. V pogovoru so igralke odkrile del svojih želja, svojih dvomov, svojih gledanj na vlogo gledališča. Nikla Pa ni zon, Lučka Počkaj, Maja Blagovič in Miranda Ca-harija - vse štiri zaljubsljene v svoj poklic, kateremu se posvečajo z vso predanostjo in ustvarjalnostjo. Vse štiri želijo upodobiti še veliko ženskih likov, tako dramatičnih kol komičnih. Tudi imajo vse štiri tržaško gledališče za svoje gledališče, venar z nekaterimi razlikami. Tako si Nikla Panizon zelo želi odprtosti, kajti kultura, ki je zaprta, po njenem mnenju ni več kultura. V letošnji krizni sezoni so ji največ pomenila gostovanja s Krvavo svatbo. Lučka Počkaj je prepričana, da se je v igralskem poklicu tre-va vedno polniti z novimi izkušnjami. Zato je vezanost na eno gledališče in en ansambel varna, ugodna izbira, ki pa lahko vodi tudi v stagnacijo, ponavljanje. Spremembe prispevajo k rasti. Tudi Maja Blagovič išče vedno novih poti, zato je tudi sprejela monodramo Okus po mo-j škem, pa čeprav ima raje vsaj enega soigralca ob sebi in čeprav se ji je tekst sprva zdel “grozen". Miranda Caharija je sicer z milim glasom izrekla nekaj ne-| milih kritik na račun repertoarne politike, dajanja prednosti tujim režiserjev pred domačimi, na račun izbire takij tekstovni odbijajo občinstvo. Čeprav je Maja Blagovič zelo lepo govorila o pomenu gledališča, pa si vendar ne morem kaj, da ne bi reagirala na njene sodbe o tržaški publiki. V intervjuju je Maja Blagovič dejala, da si želi, da bi tržaška publika ne j bila tako skopa s smehom, jokom, aplavzi in obiskom ter da ne bi bila tako enoplasna, da bi ji bilo vse? marsikaj in ne samo Moč uniforme, jaz bi rekla, da ima naše občinstvo gledališče rado v vseh njegovih oblikah in da sploh ni enoplasno. Verjetno je bolj res - kot pra- vi Miranda Čaharija - da se ne prepoznava v "absurdnih tekstih, v absurdnih ljudeh in absurdnih čustvih." Ti teksti v tukajšnjih gledalcih ne sprožijo razmišljanja, osveščenja, katarze, ki je bila cilj uprizoritev pri starih Grkih. Pri igrah kot je O-kus po moškem občudujejo \ lahko izredno umetniško moč igralke, a ko stopijo iz dvorane, delo odmislijo in pozabijo nanj. Miranda Caharija si želi igrati realistične like, polne avtentičnih čustev. Mislim, da bi taki liki pri naši publiki vzbudili večje zanimanje in odobravanje. No, oddaja je bila zanimiva in je v meni sprožila cel plaz misli o igralcih, o gledališču nasploh in o našem gledališču še posebej, misli, ki so mi rojile v glavi še ves naslednji dan. (NLP) S 13. STRANI Primorska vas... V okviru drugega sklopa je zbor zapel Hajdrihovo Morje Adrijansko, Srebotnjakove Bore, Klančičevo Vipavsko in Reboljevo Briško pesem; iz železnega repertoarja pa je dirigent Klančič izbral Prelovče-vo Oj, Doberdob, Vodopivčevo Pobratimijo, Bratuževe Kra- guljčke in Simonitijevo Na Vipavskem. Marsikdo se je tako vprašal, kam so končale Vodopivčeve Žabe, ki so nekakšna himna zbora: slednje so mogočno zadonele, ko so na odru zapele vse generacije vodo-pivcev pod vodstvom prvega dirigenta Antona Nanuta. Drugi dodatek pa je predstavljala pesem, ki jo - gledano vsaj z zamejskega zornega kota - dandanes redko, verjetno preredko slišimo: Ven-lurinijeva Bazoviška, ki jo je občinstvo poslušalo stoje in je predstavljala idealen zaključek večera, v teku katerega se je verjetno marsikomu utrnila solza od ganjenosti -tudi podpisanemu. Ivan Žerjal Duhovniki nudijo pomoč vsem. Pomagaj vsem duhovnikom. 38.000 škofijskih duhovnikov vsak dan oznanja evangelij v župnijah med ljudmi in nudi vsem ljubezen, tolažbo in upanje. Da bi lahko nadaljevali svoje poslanstvo, potrebujejo tudi tvojo konkretno pomoč: prispevek za vzdrževanje duhovnikov. Te darove zbira Osrednji inštitut za vzdrževanje duhovnikov (Istituto Centrale Sostentamento Clero), ki jih razdeli med vse duhovnike, zlasti med tiste, ki delujejo v najbolj potrebnih skupnostih in bodo tako lahko računali tudi na velikodušnost vseh. I Kumini Volile . Cf Kumini Varde- 800.01.01.01 Darovi za vzdrževanje duhovnikov. Podpora številnim za dobro vseh. CHIESA CATTOLICA - CEI Conferenza Episcopale Italiana Svoj prispevek lahko nudiš na štiri načine: Kdor želi, lahko svoje prispevke Osrednjemu inštitutu za vzdrževanje duhovnikov (Istituto Centrale • poštni tekoči račun št. 57803009 • Sostentamento Clero) v znesku do največ 1032,91 evrov letno odbije od celote svojih prihodkov za • kreditne kartice: s kartico CartaSi in s klicem na brezplačno telefonsko številko 800.82.50.00 ali davčne prjjave |fpef ^ povezanjh deže|nega in občinskega dodatka. prekinternetananaslovuwww.sowenire.it , ..... ...... , . . , .. ... . bančno nakazilo na glavnih italijanskih bankah Za dodatna P°Jas"lla 9lcde °me"Jenlh nacm0V kllC' breZplaCn0 st™lk° 800.01.01.01. • neposredno na Inštitutu za vzdrževanje duhovnikov (Istituto Sostentamento Clero) v svoji škofiji. Izberi način, ki ti najbolj ustreza. Zahvaljujemo se ti za prispevek.