St. 39. V Gorici, dne 27. septenulira 1895. » Teč^j XXV. „Soča" izhaja vsak petek o pold&e in velja s prilogo ..Supidarskl lili' vred po poŠti prejemana ali v Gorici na tlom poSiljana: »se leto.....plil. 4-40, pol lela......2 20, četrt leta .... , V10. Za tuje dežele toliko 'več, kolikor je večja poštnina. Delavcem iu drugim manj premožnim novim naročnikom naročnino znižamo, ako se oglasi- pri upravniSlvu. „Friiir«t" izhaja vsakih 1+ dni; v.-ak drugi torek in velja za celo leto 80 kr. „6ospmfarslii List" izhaja in ne prilaga vsak ?neser. v obsegu 16 stranij. Kadar je v petek praznik, izidcla lista že v četrtek. SOČA (Izdaja za Gorico) Oznanila in ..POSLANICE" plačujejo se za petstopno petit-vralo: 8 kr., Le se tiskajo 1 krat, Večkrat — po pogodbi. — Za večje črko po prostoru. Posamične šlevilke dobivajo se v tohakarnah v Nunski ulici in v Šolski ulici, v Trstu pri Lavrenčiču nasproti velike vojašnice in pri Pipanu v ulici Ponte della Fahra po 8 kr. Dopisi pošiljajo naj se uredništvu, naročnina in reklamacijo pa upravniSlvu „Soče". — Neplačanih pisem uredništvo no sprejema. ~ Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravniStvo je v Gosposki ulici 9. Izdajfttolj In odgovorni urednik Andrej Gabricek. „Bogr In narod!* Tiska »Goriška TIskarna A. Gabripefe" (odgovoren Josip Krinpolfc). Društvo „Sloga" izreka po dovrštusih volitvah v deželni /bor goriški v svojem in v imenu njegovih izvoljenih kundidsitov najsrčnejšo zuhvalo p, it. {.'ospodom voli I ceni. ki so s svojo odločnostjo in neustrašeno prtlnili zagovornikov svojih pravic in korislij. f> tudi nista hila voljena v kmečkih občinah nu Krasu po društvu priporočena kandidata, meni vendar podpisano društvo, da sme jrojiti nado. da izvoljena poslanca ne bosta hodila svojih potij v nasprotju z veliko večino slovenskih zastopnikov, marveč da starejši med njima ostane — po prebitem viharju volilne borb*' zvest svoji preteklosti, ko je složno postopal z ostalimi deželnimi poslanci slovenskimi. Nt da mlajši ne bo hotel ločiti .vod njena. Slogin» p r o ^ r a m za deželne pii»I,iuee je lak. da um more sprejeti bsez težave vsak rodoljub; zato npa podpisano društvo, da se ne vara v svojem pričakovanju. Ako se to izpolni, smejo goriški Slovenci ponosni biti na letošnje deželnozborske volitve v mnogem oziru. Da se to z^odi. v to pomozi Roj:! * V,Sori,i.A!.-i.t..B!calv.Y *,a društvo ^Sloga" i'* l»r. A. VremirMr, i mrt-eilnik. t Volitev v veleposestvu. V Crriii. •_>») «,--|.'.,mlr.i. Veleposestniki v pokneženi grofovini go-ni» - gradi-ki voli.-.o >:;» deželni zbor v uveli sipinah po tri poslance. Prva skupina obseva celo pukno/t-no grofovino p o r i 5 k o z glavnim nios-tnm vred in z onimi slovenskimi občinami, ki .-padajo pod okrajno {.'Livarstvo s «-s*»»>ško: druga skupina je"pa ostali (fur-. «?delpoknežene pr.»Sovine gradiske. J ;*. ne veloposestvo imenujemo tudi s 1 o-v o irs k o, drugo pa S" a r 1 a n s fc o ; prvo je štelo lejos ;iU."> volivcev, drugo pa lo — 16T», vendar volt vsaka skupina po !> poslance. V ( ponedeljek je volilo furlansko veiepo-seslvo; izvoljeni so hi!i: dr. Fr. Verzc-?nas»i z tijjt ^r. Alojzij Pajer s 8:5 in Nieo!6 Bon a rdel I i ž Si plazovi. Tore, samo .zmerne* Lške korifeje, ki bi skušalo potopiti .Slovence v zlit i vodo, »ko bi bilo fi() l,J°goče. Vlada se ni mešala v te volitve prav nic; znamenje, da so ji ljubi ti .zmerni" laški gospodje. Zato ni čudno, ako jo zares zmerni in pošteni Italijan p. G a s p a r i n i dobil le 11 glasov! Učeraj so se vršile pa volitve v slo- , »venske m veleposestvu ! Ker spada Gorica, knkor v vsakoršnem drugem pogledu, tako tudi v tem k slovenskemu dolu deželo, in ker je v Gorici .sredice lipuvine in obrtnije, je p.ic lo naravno, d.i je tudi v Gorici lopo šteiilo veleposestnikov. Tu j—«h»Im vrsta odvetnikov, trgovcev, obrtnikov, slovenskih ro-ne^.ilov. ki so si pridobili v teku let ali pa so podedovali od svojih slovenskih prednikov toliko imetja, da so uvrščeni mod veleposestnike. Pač z mirno vestjo lahko rečemo, da yyy „ tep.i imetja so dol»ili iz slovenski li rok. Naši ljudje so jim polnili žepe, da so zdaj celo veleposestniki na slovenskih tleh, kjer hi radi na vsej črti zagospodovali. To naj si /»pomnijo naši rojaki na deželi! S slehernim novcem, kateri prinesejo našim /..ipii/eliiiu nasprotnikom v Gorico, škodujejo s e b i, ker si rede pade na pršili. Le poglejte našepu ljubega znanca t) r z a n a ; kdo Slovencev pa ne pozna - saj so ga oni postavili na noge, oni obogatili, tla jo kmalu eden iiajpreiiio/.ui-iih mož v Gorici. Kurlani mu niso tiali uit-esa, a kar so mu dajali goriški Lihi, ni vredno omembe. Danes je bogat runž, a v zahvalo glasuje v mestnem za-*topu proti vsaki najpravicniši zahtevi s|o-venskeg.i ljudstvu. Mojaki, spaiiiotujmo se \eiitlar eiikr.il! V hlovi'11'.-keiu Veleposestvu je torej tudi nekaj Lahov, katerih večina je zelo nasprotna nam Slovencem. V imeniku, kater' smo jiriob-fili, so zapisani vsi ti veleposestniki ; kdor iiu.i še pri rokah ono prilogo, naj si ogleda te .ptijal.-ljo" idovciirdiogu naroda. 'i'i laški velt-poseslniki so že večkrat skušali porabili svoj upliv in svojo glasove v nčiliio škiulo sloveiiskeinu narodu. Ketlar-koli ste se pojavljale med Slovenci dve stranki, vselej so skušali porabili svojo nuni v korist lisle stranko, kateri narodnost ni ena prvih iVdnoslij. T..ko je'bilo tudi letos. N;i'.|in I/diom ni posebno ljubo delovanje društva .Sloga", To je celo naravno. ,Slopiik deluje zelo u.-pešno /a i/.viš.tev narodne enakopravnosti povMitl v javnem življenju. Njeni prisl-.ši so l oh enem odlofiii narotlovi dehivei, kar najini nasprotnikom gotovo ui ljubo. Vi ti 11 vsega tega vzdržuje .Noga" '.', otročka zabavišča, 7-razredno ljudsko šolo iu letos že dva razreda nadaljevalne šolo za obrtne učence ; pa l tudi borlio za slovensko šolo v Gorici jo vo- ! dilu to društvo. Da vso to delovanji- no prija ¦ našim narodnim nasprotnikom, to je pač j lahko ume-.no! — Politično delovanje tega i tlru-lva ne ugaja tudi znanim vladnim nio-j ženi. Zakaj 'i - ni težko uganiti! j Vsi ti nasprotn ki so hlastno porabili j priliko, ko se politično društvo ui moplo več l ozirati na bivšega deželnega poslanca K o- ¦ eijančiča. Domnevali so si, da prod tem i možem kar nt kolenih kleče vsa 1'rda. Ker ' j.: .. njim potegnil tiuii Anion .lakončič, zasebni uradnik pri ,M »iitii* v Corici, roihau Uric, bih so uverjeni, da bodo imeli vse ¦ briške glasove. - Il.ičuuali so z vso poto-vostj.i tudi na k r n š k c glasove, češ, kakor je šlo vse po sreči v kmečkih občin.di, tako pojde tudi v veiepose-tvii. Dalje so računali ' Itidi na Vipavce, katere naj bi pomnpaia po-[ uiti v vladni tabor pg. grof L a n t h i t! r i in ; trniški župan Lcop. iioiko, pa tudi tlrupi i v to naproSeiii možje. Iu ako k tem vohlcem ! pritisnejo še laški glasovi — zmaga bo go- | loV.1. i Tako so računali ! No. računali so brez krčm.irja ! To je pokazala učerajšnja volitev. Učeiaj-nji dan jt; bit zelo pomemben za Slovence iu Goriškem, pa tudi za vso naše brale na Primorskem. Od n če raj so zla.iti i I a d n i iu ' a h o n s k i krogi bogate;*; za jedno i/.horno lekcijo : da je njihova moč sicer veliki, t o d a r. a r o ti n a z a v o s t ogromne večine veleposestnikov Se vetja, tako velika, da je ne premagajo tudi uajkiulejš.1 nasilstva. Dr. Mara nt in Venuti sta prevzela nalogo« zbrati laške volilce, ali pa dobili vsaj pooblastila. Mož;'; sta se silno trudila, to moramo priznati! Dr. Marali i je izvabljal po obiastila celo pri Slovencih, ki so — žal! — njegovi klijonli; posebno srečo je imel pri ženskah, pa ne vemo. ali radi svojih ,ljubeznivih* očij ali rad; ženskih — dolgih las. No, dve volilki sle pooblastilo pozneje preklicali, dasi prepozno. Dr. Venuti je pa pisaril celo v okolico in iskal agitatorjev. Z vsem trudom sta spravila kakih fiO volilcev za listo Jakončič - Fabiani, katero sta imenovala dva višja uradnika, da je — vladna. Da mora biti zadnja trditev povsem resnična, potrjujejo razna dejstva. Grof L a n-t h i e r i je dal črno na belem, da sta mu priporočila to .vladno listo* dva polit, uradnika iz Gorico. Vitez H o s i z i o je pri svoji poštenosti nekje v okolici celo napisal imena »vladnih kandidatov" : .lakončič, Koojnnčič, Fabiani......Sežanski glavar grof SchalTgotsch je v Komnu imel dogovor z g. Fubianijem, katerega je pregovoril, da je sprejel kandidaturo. V .Edinosti" pa čitamo, da je ta gospod glavar celo osebno pobiral pooblastila : novi slovenski poslanec zii Kras g. Muha je njemu izročil svojo pooblastilo, — Politični uradnik gradišč.-nskepa glavarstva jo priš:-l 4odi v lli-dii, ajoioTVd */.a te kandidate, .leden e. kr. uradnik je bil pri jcdiicm odličnem slovenskem županu iu agitoval proti »Sloginim" kandidatom, češ, to so noinir-neži, ki lio lo delali samo združbo; treba voliti .zmerno* može, kakoršui so -lakončič in tovariša, - - a ko so to '/godi, ho treba uničiti so .Sočo" iu »Goriško tiskarno1-(ipsissima verha !) potom ho mir v deželi. (Aj.tj, zares, polom bi vladal tu zares giu-Ijivo veličasten .mir"! To bi bili zlati časi /,n lisle, ki psujejo Slovence z divjaki in neumno živino !)' 1/, teh priprav je razvidno, kakošni stroji so so spravili v tek proti .Sloginim1' kandidatom, v prvi vrsti proti grofu Alfredu G o r o n in j j ti. Njega črtijo Lahi i/, dna svojih duš, ker brezobzirno šiba irroileiilo.' A tinti neki drugi gospodje ga na lihem uuv.ijo iz dna svojih src, ker — po vrednosti in hre/. pmluna ocenjuje njih dela, Prvi in tlrupi so pa dobro \vdoli, tla' bi grof odlo/il tudi svoj ttiv.av-iio/.horski mainlal, ako Iti propade! pri tej volitvi : zato so se z v;;o silo vrgli v volilni boj. V tako družbo so zalezli ^, .lakončič, Kocijančič iu FabUii. Piva dva sla račiinilu na svoj upliv, no rodhjnsko iu prijateljsko /.voze v Mrdih, zadnji pa si je doinišljoval, da vsi kraški veleposestniki kar pnleko za njim edino zalo, ker jo Krašovec, Tako se jo zanašala tu pisana družba druga na drugo, a vsakdo je veliko precenjeval svojo moč, kakor iiečimorn gizdalin, ki je zaljubljen sam v se. &¦- v jutro pred volitvijo so bili zavezniki popolnemu gotovi /mape. iS.iljivci I rde celo,' tla so naročili v Matv.inijovi postiiui velikanski obeti, ki naj hi se vršil oli :!, popoldni1!. Zjutraj r.o bili-ita-Icpljoni po vseh vogiih lepaki i/. Obizzi-jovo tiskarne (katera je takrat izpustila pridevek .prva slovenska'', ker M.uaui ui odobril lepa podpisa), s katerimi naznanjajo loudctirijozuo zavit«) vest, tla volilni shod ui spreiel .Sloginih" kandidatov, zalo pa naj volilei vole .1., K. in F., kateri; priporoča .v e č volile e vk. Torej proč s .Slo g o", a besedo naj ima teh neznanih .več. volilcev". Imen ui bilo. ker hi morala stati v prvih vrslah imena : Venuti, Marani, Lenassi itd., polom fte Obizzi iu tri ime«-1 kandidatov — in basta, nič več ! Tudi neko izjavo so ralcpili trije fa-»nozni kandidatjo po zidovih, s katero naznanjajo, da niso vladni kaudidatjo, pač pa neodvisni, narodni iu .zmerni* rodoljubi. S to izjavo so /.budili splošno voselo^t, kajti sleherni S!o\eiuc jo znal narediti kak primeren dovlip. Tinti male lističe so Irosiji, na katerih je bilo citati poziv tlo volil"ev, naj nikar nt> \ole takih mož. ki so za povišanje plač učiteljem iu za zidanje norišnic, bolnišnic, hranilnic (od kdaj pa le?!), pač pa ~ mislili so si najbrže v duhu - - ki v svoji „zmcriio^li" dovole Lahom m i 1 i -j o n e, tta potem tudi mi Slovenci dobimo kako mrvico. Ako še povemo, tla jo p. Kocijančič na predvečer imel par ur dolp pogovor z pg. dvornim svetovalcem Bosi?.ioni in okr. komisarjem I' r i n c i p o ni — ki sta kot zastopnika vlade pri volitvah — naj končamo svojo či lice o teh zelo pomenljivih pripravah za letošnjo volitev v slo., veleposestvu. Bližal se jo čas volitve; na obeh straneh se je razvila živahna delavnost. Nasprotniki so imeli svoje zbirališče v Mar-zinijovi gostilni, ali žalosino obraze so delali kolovodjo, kajti volilcev ui hotelo bili; kakih 15 oseb je bilo z agitatorji vred. Sreča, da jo bil iiu.it njimi tudi sir. Marani, ki je razdeljeval laška pooblastila. Ali ne, kolika čast za volilce iu kandidate je družba moža, ki je imenoval Slovence v javni seji mestnega slarašinslva divjake z živinskimi nagoni •-! Dr. Venuti je bil tudi zelo agilen agitator v volilni dvorani; cesto se je pogovarjal s Kocijančičem. (Okolo 11 */? i ko je bila naša zmaga že zagotovljena, sodeč po Številu došlih volilcev, je g. Andrej iz Podgore kar pobegnil domov; po Raštclju ga je spremljal dr. Venuti, ki je pri slovesu sožolno stisnil roko svojemu najnovejšemu sobojevniku.) — Naši volilei so se izborilo držali; od vseh stranij z dežele so privreli: iz Brd, na čelu jim župani v Medani (g. Toroš), v Kozam (g. pl. Roya) itd., skoro vsi iz goriške okolice in iz ajdovskega okraja, skoro vsi s Kanalskega, a došli so celo najbolj oddaljeni KraSevci. S Krasa jo došlo i 3 volilcev, dočirn so imeli nasprotniki le i do 5 glasov. (Dva Fabianija, Muho in KovačiCa iz Komna. Komu je poslal glavar Schaflgotsch Muliino pooblastilo, nam ni znano: vemo le to, da je volil pooblaščenec Jak., Kocj. in Fabiani.) Kraški veleposestniki so s tem činom uprav tlemonstrovali proti volitvi v kmečkih občinah kraških. Slava jim! Gibati so so začeli (udi na Krasu -~ in to je najlepši uspeh letošnjih volitev. Že pri sestavljanju volilne komisije so je pokazala naša moč. Vlndin komisar je poklical v komisijo ..... kakor smo že naprej javno povedali - grofa Lanthierija, črniškega župana Loop. Bol k a in kandidata koalirnncov Antona .1 a k o n e, i č a. • Volilei volijo štiri zastopnike; ker slu bila, to se niiiojo, dva predloga od dveh slninij, morala | se jo voliti že komisija po listkih. »SI o gin i" pristaši so takoj dobili tiskane lističe za volitev šlinh udov komisije, namreč: Coronini j grof Alfred, Gabršč.ok Oskar i/. Tolminu, ! 11 m e 1 j a k Franc iz Lokavca in K o v a e, i Č Ignacij od Sv. Lucijo. Ti gospodje so bili izvoljeni z ogromno voči ,i; komisija jo poleni izvolila predsednikom najmlajšega izmed sebe , g. Oskarja G a h r š č e k a iz Tolmina, Ta jo zasedel svojo mesto iu vodil predsedniško nalogo /. največjo spretnostjo iu previdnostjo, Ker jo volilni imenik zelo'čudno sestavljen, bili so naši člani že pripravljeni na marsikatero korake, da v /.mislil zakona pripomorejo prašiči do veljavo. Zato so nastale pri marsiknkem glasil veliko razprave med člani komisije in vladnima zastopnikoma, ki sla bila pa skoro vedno tianpintoili mislij. Vsled t -"n ko je vršila volitev zelo- polagoma, dn v'/4, Ob 3. pop, smo dobili prvo zanesljive številko iz volilno dvorane; to so bile: Coronini 13!), Klančič |;>7, Hoj le lili; ¦ ¦ nasprotniki pa: .lakončič 1'»'.!, Knrjiuicič in Fabiani po 50. Ko se jo raznesla Iu novica kakor blisk po mostu, nastalo jo med Slovenci nepopisno veselje. Okoli r»'/.,. smo pa doznali konočno razmerje glasov, namreč, Alfred graf Coronini 171 kIiimiv, Anton Klanci- Kil KllISIIV, Dr. AlekstJ llojlc ir.r, iiiiis.iv. Nasprotni kaudidatjo so pa strahovito pogoreli! Dobili so: Anton .lakončič Hi, Andrej K o c i j a n č i č (J5, Josip F a,b i a n i ."»'.» glasov. Po zadnjem številu sodeč, je bilo laških in židovskih glasov okoli 50. Zdaj pa naj sestoje vsakdo sam, koliko je ostalo posamičnim nasprotnim kandidatom lakih slovenskih glasov, katero so dobili bodisi vsled rodbinskih in prijateljskih zvez ali na pritisek tistih krogov, ki znajo in morejo pritiskati. Ako prav pregledamo številke, tedaj se overimo, tla ta dan je slavila slovenska narodna zavesi moti veleposestniki svoj trijumf, kateri si za vselej zapomnijo koalirani nasprotniki, da najbrže ne bodo nikoli ve č n t i k a 1 i svojega u o s a v t a k 6 ž a r e č o g e n j u a r o d u e discipline! In žare«, viharni živio- klici so zagrmeli po Stolnem trgu meti ratlujočo se množico, ki jt; že nestrpno čakala konečiiega poročila. Volilna komisija jo nadaljevala svojo delo, katero je. tlo vršila ob (»',4: od 8. ure zjutraj pa skoro do mraka - toliko sedenja, lo ni šala. Zato smo pač vsi razumeli, kako od srca je prišel zlasti grofu L a n t h i e i- i j u -~ prihodnjemu kandidatu za deželni zbor kranjski (uli, je!!) — vsklik: Golt sei Lob, hvala Bogu ! Tudi mi vsi smo hvalili Boga, da je bil prof L a n l h i e r i vendar že rešen neprostovoljnega zapora in »trudapolnega dela", ker s tem so bile odrešene uestrpnega čakanja tudi številne množice ljudstva pred deželno hišo in v gostilni .pri zvezdi",_ kjer so čakale, da se prikažejo novoizvoljeni poslanci, v prvi vrsti seveda grof Alfred G o-r o n i u i, proti kateremu je bila naperjena srdito uprizorjena koalicija takih življcv, ki skupaj niti ne tičejo. Ko so prišli iz deželne hiše, med njimi tudi tir. Gregorčič in župnik-poslanec Blazij Grča, zagrmelo je po trgu kakor iz enega grla: Živili naši poslanci! Ž i v i o grof C o r o n i n i! Z i-v i 1 a «S 1 o g a !» — Poslanci so šli do »zvezde", a množice ljudstva so šle za njimi, spremijo vaje jih z grmečimi pozdravi. Pri .zvezdi" jih je čakala nova, presrčna ovacija tamkaj zbranih volilcev in drugih rodoljubov. i\Ta dvorišču pri .zvezdi" se je imelo živahno življenje. Volilei in rodoljubi so si častitali drug drugemu na tako sijajni zmagi slovenske narodne zavesti in — disciplino. Razni govorniki so slavili ta dan koi neizmerno važen dan za slovenski narod na Goriškem. Govorili so: Ford. Perozzi, dr. Gregorčič (večkrat), J. PerSič iz Sempasa, A. Gabršček, in še drugi. Dr. Rojic je pa pretita! došlc brzojavne pozdrave iz Solkana, iz Bolca in iz Komna, ki so izrekali v imenu občin, društev in posamičnikov oduševljeno vesolje na toli sijajni zmagi.. . Tako smo končali ta dan v splošnem veselju — izvzevSi nenaravno koalicijo -r-ki je bilo vsem skrbnim delavcem v plačilo za ogromno delo in velike skrbi v teku volilnega boja. Ni čuda, du nam je skoro že pojemal pogum, ko smo videli Iak6 različno živijo zbrane pod jedno sovražno zastavo, dočim jo bilo treba na noši strani branili mnoge skromne ovfiice prod razdraženimi volkovi, Ali o tem in sploh o pomenu letošnjih volitev bomo še govorili, du bo vso jasno mod nami, da so umakne h slehernega srca poslednji dvom in da bo vsi skupaj oborožimo m prihodnjo državno™ zborsko volitev v veleposostvu 't, neupogljivo odinosljo, kajti naši nasprotniki bodo tedaj bojevali do zndojep moča bridok boj proti grofu Alfredu G o r o n 1 n j n, da bi postavili na njegovo mesto kakega očitnega nasprotnika slovenskega naroda. Za danes vsklikamo los Sluvn takemu slovenskemu rodoljubju, kakoršno so jo pokazalo pri tej volitvi 1 Slava zavednim vo-lilcem! Bog in narod S Po vsem Goriškem in po Slovenskem sploh so radovedno in ležko pričakovali poročila o tej volitvi, Od nekod so naprej naročili brzojavnih porodi, odilnignl so zopet brzojavno, s plačanim odgovorom prosili poročila, Volilna komisija ni šo dovršila svojoga delu, že sta bili tu dve brzojavni Citslllki i/, I 'U,, Došlo so to časi it ko s Iz Dole a; Grofu Alfiodu lloronluljn v Goric|; Presečna Castilka trga bolfckop na sijajni zmagi,.....ftupun J o n k o, Iz Bolens 1'rojšnjomui PrusrCna Ca-slitka na sijajni mnogi: Pogo/.dovalno in olepševalno društvo, Iz Bolca- Dr. Aloksijtt,Rojen v Gorici: Težko pi'1'u..o ali nnroCila, S sol/.niml oCml po odnioljcd 'Hivaliiiel Castitova vsoni treni, - Kaplan K1 u p ft I C, vlkarij ftlrukolj. Iz Rolea: Dr. Gregorčiču: Zlvola »Sloga*, zmagovalelka, in nje diCni, vrli voditelj! Za pogoždovalno inolopš, društvo Š u I i n. Iz Bolca: Istemu: Navdušenje nad zmago nepopisno. Živela »Sloga', nje vrli voditelji, narodni poslanci in njih zavedni volilei! Tukaj vihrajo zastave in pokajo lo-piči. B o I ft a n i. Iz Solkana: Društvo »Sloga" v Gorici: Slava! Občina Solkan. Iz Komna: Dr. Anton GregorCiC v Gorici: Iz srca vskliknemo: Slava -zavednim volilcem! Živili »Slogini* kandidatjo, osramočen ostal je nasprotnik. —¦ P r e 1 c in somišljeniki. Iz Trsta: Grofu Alfredu Coroliiniju: Gastilamo Vam in drugom na sijajni zmagi proti trojnemu nasprotniku. Živela »Sloga*. — T r ž a š k i S l o v e n c i. Na društvo »Sloga*, njenega predsednika, posebno na naše uredništvo jo pa došlo učeraj in danes lepo število pismenih častilk od raznih krajev slovenske domovine. To nam bodi vsem v dokaz, s kolikim zani-inanjem je gledal na naše veleposestnike ves slovenski svet. No, naši veleposestniki so dali vsem Slovencem' najboljši dokaz,, da znajo postavili v drugo vrsto vse posebno morebitne želje, kedar to zahteva volilna disciplina in . — narodna Čast. Slava jim. Prej omenjenih Caslitk ne priobčimo, ker nimamo veC prostora ih bi ga sploh prcveC porabili; sicer so mnogo biko ostre proti »Irozvezi* naših nasprotnikov, dn ne smemo ž njimi" na dan. Priobčimo pa le dopis iz Bolca, ki nam je došel že sinoCi. Glasi se: Iz Bolca 25. sepL zveCer. — Težko smo pričakovali poročila o izidu volitve v veleposestvu. Pri p. županu Jonku na pošti zbirali smo se zavedni tržani, in nismo se hoteli raziti, dokler ni' dobil g. Jonko brzojavnega poročila iz Gorice, da je zmaga na strar..* .Sloge". Brž se je na ukaz g. župana razobesila zastava na trgu in topiči so naznanjali vsem Bolčahom srečen izid '.volitve. Veselje srčno! Simpatijo, naše so na strani g. dr. G r e g o r C i Ca. On jo* kot predsednik »Sloge" bil odgovoren za kandidate. Iu zmagal je! Bog bodi zabvaljch. Zmagata sta naša priljubljena znanca Alfred grof Coronini in dr. Rojic. Poznamo ju. Vemo, da sla katoličana ih ža Slovenstvo unota. Živeli naši možje! Sramujejo naj se nasprotniki. Na laško pooblastilo so se , imela podpisali imena J a c o n c. i g, C o c i a n c i g iu Fabiani, pa na laško tiskana pooblastila! .leden naših volilcev jo tako polo, dobil iz Gorice. In takšno može stavijo za kandidate! Sramota, da se bo pisarilo 6 Slovencih po svetu kaj takega I Naj se uCe KraSevci od nas trdih Gorjnnov znaCajtiosli, možatosti! Živela Sežana. Škoda zn Muhor-čiCa ! Žal nam je za može, ki svoja slovenska imena in narodnost puste od Italijanov zlorabiti. Kako se piše .lakončič, kako Kocijančič?*) • ; . «) Prvi'se piSc Jakonfič,- ft Lnlii .«o W pri loj priliki somi pisali i»o svoje. — Dr.iRi sc.pii podpisuje, knkor mu kaže. pod slovenska /'smsi Kocijiincič, pml laSka C o c i a n c i g. To je mož sposoben za slovenskega poslanca, kaj?I Ured. Ob jednem najudanejše čestitamo g. grofu iiAlfredu Coroniniju na blagoslova, dobljenem od sv. Očeta. AH ima zdaj rimsko lnrt. »Pr. List" zadosti? Ali bo še citiral grofa pred svoj sodni stoli**) Podlost, brezobzirnost, ki more izbruhali le pomilovanja vredno zasebno nasprotstvo! d opIsl Iz Biljane: »Zadnja izredna številka »Primorca" je prinesia obilo ze16' poučnega berila, ki je moralo odpreti oči slehernemu veleposestniku. In zares, .Primorec" je deloval na vse čiiatelje s toliko močjo, da je b?I vsakdo prepričan, kje je resnica in kje laž. Sicer pa je očitno že vsakomur, da »Soča" in .Primorec" sta naštela cele kupe smrtnih .narodnih grehov", a nikdo se ni upal ugovarjati, nikdo zanikali debelo tiskanih številk, ki so najbolje govorile za »Slogine" kandidate. Par fraz, par zvijanj in lažij, to je bilo vse; no, »S o č a" se ni na vse to niti ozirala, kar je le pohvale vredno, saj je škoda prostora, da bi pobijala »Soča" laži, ki so očitne slehernemu otroku. »Primorec" je objavil popis volilnega shoda v Biljani, kjer sta bila sijajno sprejeta nnša državna poslanca veleč, gg, dr. Anton Gregorčič in Alfred grof C o r o n i n i, Omenil je tudi slavolok in olepsanjo vasi. -¦¦* Vse to je razumno priredi! naš vrli rojak in veleposestnik g. Alojzij Kocjnričič. On stanuje sicer v Trstu, ali ?.a to priliko je pohitel sem k nam, da se tu udeležuje volilnega gibanja in s svojo upliv-no besedo pomaga dobri stvari na noge. Ni se strašil ne stroškov ne truda - zatA čast mu, slava takemu rodoljubu! Še nekaj! »Primorec" je povedal,zakaj shod niti ni sklepal o tem, ali st ejme »Slogine" kandidate, kajti shod ie bil mešan in med udeleženci je bila večina takih, ki ni* s o veleposestniki. V Gorici 13. t. m. je bil shod veleposestnikov, ki je sklepni o kandidatih, a pri nas v Biljani ni mogel sklepati, kar je ed no pravo. Vendar so veleposestniki ostali potem sami in se izjavili po veliki večini za ..Slogine" kandidate. — iz tega je razvidno, kak6 predrzna je bila okrožnica vladnih in laških kandidatov Jakon-čiča, Kocijančiču in Fabianija, da volilni shod v Biljani ni sprejel .Sloginih" kandidatov, zatd naj veleposestniki volijo — nje. (Dostavek uredništva: Ali so bili Brici za »Slogine* kandidate, lo se je sijajno pokazalo učeraj. Medanci, na čelu jim sam župan, so bili vsi za »Slogine* kandidate; enako Kozbanci, Biljanci itd., te tu pa tam so ujeli nasprotniki kak posamičen glas vsled rodbinskih zvez, ali morda nijeden Bric ni volil vse tri nasprotnike, marveč izbiral je iz obeh list.) Iz Blljane, 23. sept. —V noči od-22. do 23. t, m, priklatil se je lopov v stanova« nje tuk. štacunarice ob enem krčmarice g. Marije udov. S i m č i č. Prilazil je bil v spalnice, kjer je sama, njena hčerka in pa učitelj, ter pobral prvi okolo 70 gld., učitelju pa 5 gld. 50 kr. Ako povem, da je v spalnici gorela luč in pa, da je imel učitelj poleg sebe nabasano cevko in pa Opodolgastih krogel, smelo trdim, da je bila ta drzna tatvina — krvavo pridobljen denar. Volja božja, da ga nikdo nI slišal. G. Simčič je to hud udarec, ker reva, polna je rev. A tudi učitelj mu za obisk ni ravno hvaležen, ker — žali Bog! i njemu niso petaki na razpolago. Lopov mora biti domačin. J. Gradinski. Iz Kožbane, 22. sept. — Naša vas res da leži v zagorskem zakotju zahodnih Brd, vendar je letos postala središče še precej obširne občine. Dolenjsko županstvo se je delilo v: dolenjsko in kožbansko, v .laško" in slovensko občino. — Dne 12. avgusta t. 1. je bila volitev župana; starešinstvo je enoglasno izvolilo iz svoje srede gospoda Antona Blaži č a, posestnika v Kožbani. Prvim podžupanom je bil voljen gospod Martin Kabaj posestnik iz Belega. Volitev je vodil c. kr. okrajnega glavarstva tajnik g. Karol C s o I i ch. — S tem se je dovršil zadnji čin novega županstva v Kožbani. Zdaj leži blagor nove občine v rokah Antona Blažiča; on se je že izšolal kot bivši osemletni župan v stari županiji, zat6 upamo, da bode znal voditi občinske zadeve tako, da zadovolji obe davčni občini: Kož-bano in Mirnik. To je naša želja. Kož-b a n a obsega tele vasi in sela: Kožbana središče županstva, ima župnijo in šolo, Brdice, Brezovk zgornji in spodnji, Po d-povnik, Slapnik.Nozno, BeIo,Pre-stavo in Hlevnik. Pod mirniški kataster spada: Mirnik ima vikarijat in šolo, S k r-ljevo, Rastočna, Golobrdo, Senik in Vrhovlje. Naša občina je čisto slovenska in bila bi še večja, ako bi ji pripadali tudi R u t a r j i, H rušo vi je, slovenski vasi, katere ste se pa vsled krivde nekaterih zgubile v laški županiji dolenjski. Kozbanci in Mlrenci! danes ste še tesneje združeni kakor nekdaj, zato pa najprvo pozabite vse mržnje in osebo nasprotje, sežite si v roke in skupno delujte v blagor vaše nove občine. Prva skrb naj vam bodo vaše zanemarjene ceste, saj vaše zdravje, varnost človeška, vrednost živine vse trpi na sfabi cesti. Dosti je dela, treba bo denarja in robot, aH vse se dovrši z božio pomočjo. Vaši lepi kraji, s krasnimi razgledi bodo desetkrat več vredni, ako dovršite lepe ceste. Pogumno na delo, pogumnim Bog pomaga ! — Prepiru pa dajte za vse čase slovo! Iz zahodnih Brd: Stara dolenjska županija se je razkrojila v županijo Dolenje in Kožbano, Lahom na ljubo pod pretvezo, ločiti »zatirane* Lahe od Slovencev. Pa kaka je ta razdelitev? Priklopih" so novi dolenjski županiji čez tretjino prebivalcev čisto slovenske krvi, ljudi, ki spadajo pod štlo-vrenskojfaro, kakor vasi Krušovje, Neblo, Lože... Kaj se s tem nameruje, je znano. r .o t*** In M? Pra«co n prilastuje ta sementfki Jist? In merodsgni krogi trpe t4e - ikandale! In sklep je od neke strani Le napravljen. Kaj k temu porečejo merodajni krogi, ne vemo. Uredovanje v novi občini ima biti povsem laško. Celo razglasi v čisto slovenskih vaseh v Krušovju in Nebtem, ki se na zid pribijajo, morajo biti laški. V Neblem, v čisto slovenski vasi, menda na ,'tfrožišču", namerujejo odpreti laško šolo (otroški vrtec), v kateri bodo lovili slovenske otroke, ker to zahteva .1* onor della Patria« — unikraj Judrije. Ali gospodje, povemo vam odločno, da mt smo bili, smo in hočemo ostati Slovenci. Le pošiljajte vaši vabila iz svoje »podešta-rije" v čisto slovenske vasi, mi jih ne. umemo in jih tudi nismo dolžni sprejemati; le pri-lepljajte vaše »Notifigacijone* na zidove čisto slovenskih vasij, mi jih ne bomo varovali, le postavite .šukrutarja* di puro sangue, pa zraven poskrbite tudi tolmač i, pa ne na naše stroške. Tudi to vam bodi znano, da nam zadošča slovenski duhovnik v Š'lovreno.u in slovenska šola v Krušovju, zal 6 si laške ne želimo. Po dolgotrajnem (pol letnem) pregledovanju in preiskavi občinskih računov od strani velesl. deželnega odbora in glavarstva v Gradišču, dognala se je razdelitev povsem v navzočnosti orožnikov, s tem, da je preiskava spravila na dan mnogo neredov (da se mnogo ostrejše besede ne poslužimo), kakor se sp'oh pripoveduje. Koliko se je zakrilo s plajšče. to ve natančno le deželni odbor in glavarstvo v Gradišču, Kakor se govori, pokazalo se je, da ima nova županija Dolenje čez (»000 gld, dolga; koliko ga ima Kožbana, ne vemo. Dozdeva se nam, da tudi ta se kislo drži. Tudi tamkaj gori tedaj ni nič dobrega. Denar, ki je bil odločen v popravo tamkajšnjega pokopališča in popravo ceste (ako se sme sedanji kolovoz cesta imenovati), ki ga je občina z nakladami plačevala, splaval je po vodi. Se imajo ljudje v živem spominu pravdo, ki jo je tamkajšnji župan naklonil po vsem nedolžnemu dušnemu pastirju, ker je o svojem času povzdignil svoj glas o nerednem delovanju županstva. Zdaj, ko so višji uradi po natančnem pregledovanju celo reč razsodili, sme se spregovoriti beseda ?! Mislimo pa, da ta ni prvi slučaj občinskih nerednostij; bil je, ako se prav spominjamo, v nedaljni preteklosti z zlatim križcem dekoriran župan nekje, kjer krompir raste, zarad nerednostij v zapor odpeljan; drugi zopet z enakimi križcem zarad »zaslug" odlikovan župan nekje v deveti vasi je komaj zaporu odnesel pete i. t. d. Nekaj bi tukaj vendar želeli, pa ne samo želeli, ampak tudi prav vljudno prosili, da bi k temu poklicane oblasti, recimo deželni odbor, kot neko nadzorstvo vsako leto najmanj enkrat (želeti bi bilo večkrat) s svojim dohodom počastilo slehernega g. župana na deželi, da saj za nekoliko dnij prah iz občinskih pisarnic pomedlo, in se prepričalo, kako se ikrbf z:t blaginjo občine, kam in kako se obračajo z žuljavim rokami pri-služeni groši ubogega kmeta od te strani! Saj se tudi iz zaprašene ure vsako toliko časa popiha prah, da ura prav bije in kaže. — (To bi bilo gotovo v vsestransko korist ljudstvu, pa tudi županom samim; zadnji bi se vsi navadili reda, da bi nikdar ne prišel nijeden v take škripce, kakor dolgoletni, z zaslužnim križcem odlikovani župan breginjski — pred porotnike! Ur.) S kraških hribov. — Kakor sem Vam, gospod urednik, že davno poročal, bila je volitev obč. starašinstva dne 28. januvarja 1895. Da je istina, poglejte v svoj koš, gotovo še dobite tam moj dopis, ako mu nemila osoda ni že polomila kostij. Ker se tedaj volitev ni vršila postavno, kar mi pa slavno uredništvo ni hotelo verjeti, ovrglo je isto vis. c. kr. namestništvo v Trstu iz raznih uzrokov. Niste mi hoteli verjeti, vrgii ste moj dopis v koš, češ, kaj bom mazal svoj list s prepiranjem in lažmi! Pa, vedite gospod urednik, da je bilo vse istina in najbrže bilo bi bolje, ako bi ga bili natisnili. Pa, po loči zvoniti je prepozno. Sedaj so že z [t razpisane občinske volitve. Mirno je še 'vsa.-, kajti pri nas bruhne agitacija še-le zadnje dni. Delajo bolj zvito, da le ljudje nimajo časa premišljevati. — Nekateri se že bahajo, da imajo cele sode vina na razpolaganje. Le naj ga lukajo, da se jim vsaj jezik razvozla, kajti naši »zmer-neži" ne zinejo nobene prej, dokler se jim ne začnejo jeziti lasjč na glavi. Pa, naj se ne spozabijo več, naj ne hvalijo dneva pred večerom. Te dni nosil je naš novi kandidat g. Jos. Fabiani iz Kobdiija izkaznice veleposestnikom. Kako pridejo izkaznice v Kobdilj ? Čudno —! Zvite glave, še potoma tudi agi-tujejo za-se! Praktično, kaj ne! — ?! Pri zadnjih deželnozborskih volitvah kmečkih občin v Sežani dogodilo se je marsikaj, kakor je sploh navada po Istri in Tržaški okolici. Sramotno za naše bogataše! Blagor volilcem, da si znajo izbirati tako zmerne volilne može. Dobro napredujete! Le tak6 naprej! Želi boste kmalu »obilen* sad svojega truda. Iz okolice »Zmernežev*. I« Ljubljane, v septembru. Vse je tiho, vse molči!-----»Središče Slovencev" je po potresu kakor mravljišče, katero je razbrskala zlobna roka! Takemu mravljišču je primerjal naš Stritar Ljubljano in nje prebivalce — zbeganim mravljam!.....In v istini je bilo takč: Katastrofa je zadala našemu mestu udarec, vsled katerega še dolgo ne bo okrevalo1),------toda — nekoliko je že prišlo »k sebi" in zopet si gradi svoje poškodovano domovje, in trudi spraviti je čez leto in dan v prejšnji dobri stan. Zbeganost se je umaknila resnemu delu in vso drugo postavilo se je v stran, da se zacelijo zdaj rane, ki jih je zadala elementarna podzemska .sila!..... Mi Kranjci ne sedimo na zakladih, in le z največjim naporom se razvijamo na svojem gospodarskem in kulturnem polju. Do zd.«j nismo imeli dosti pokazati, in če smo zdaj cel6 zastali, kriva je katastrofa, ki nas je zadela! — Nefeij živahnejša in ttetamejša je vendar postala zadnji čas Ljubljana....... Društveno življenje jelo se je gibati v svojem novem tiru, in kmalu dobi tudi svoje novo domovje, kajti .Narodni Dom* bo tez leto dnij slovenskemu narodu, ki ga je gradil, odprt, in v njem bo našeiJ) zavetišče Ljubljančan, kakor deželan brez razločka stanu, imena in — političnega mišljenja. .Narodni Dom" ne bo kraj, kjer bi se šopirila posvetna mogočnost in preziranje oseb in stanov! Ne, ne, za to bomo že mi drugi skrbeli! (Upamo, da se lo res zgodi, kakor obečate. Rodoljubi, ki prihajajo od vseh koncev Slovenije v Ljubljano, vračajo se navadno z varanim srcem. Toliko filisterstva, preziranja, pogledovanja .čez rame" itd. ni tako kmalu najti drugod. Dogaja se, da rc-doljubi pridejo od skrajnih slovenskih mej v Ljubljano, vesele se že, da spoznajo tega ali onega prvaka — ali koliko prevare: nikdo se mu ne približa, nikdo ne popraša, kakošen boj imajo prestajati doma nasproti zagrizenim nasprotnikom; ako pride v kako večjo narodno družbo, čutili mora kmalu, kakor nekako očitanje; kako prideš ti semkaj. Tako govori siehern rodoljub od slovenskih periferij, ki je bil kdaj v Ljubljani! Cas bi bil, da bi se Ljnbljančanje nekoliko naučili od Pražunov: Ali bo v novem .Narodnem Domu" drugače? Dvomimo! Ur.) Dežela zgradila je obširno novo bolnišnico, ki oblega 14 poslopij (oddelkov in cerkev). Meseca novembra bo izročena. Poštni erar gradi krasno dvonadstropno poslopje v Sionovi ulici, ki bo do druge jeseni dodelano in olvorjeno. Mestna občina in zasebniki skrb« za razširjavo mesta z zidanjem poslopij za zasebne kot javne namene in v ostalem za olepšavo mesta. Stara poškodovana poslopja se podirajo in umikajo novim, manj prizadeta prenavljajo in trpežno popravljajo! Mesto se bode po možnosti regoluvalo in v to svrho sprejel načrt, ki bo najbolj prikladen. — Pri nas se je dozdaj mnogo zanemarilo, in vsa delavnost zrcalila se je le preveč v— kričeči teoriji!.... Tujci so nam zbog tega očitali, da nič ne znamo in tudi nič ne razumemo, zaf6 nimamo kaj svetu pokazati. — No, v resnici bili bi že lahko zdavnaj blizu Zagreba v razvttku! A kaj, pri nas pozna1 vso veselje do delavnosti — politično ruvanje, za katerim se skriva osebni boj, koristolovslvo in sebičnost, — Ljubljana se mora odslej bolje razvijali in modernejše napredovati. S samimi besedami se ne napreduje*. - Vsakdo naj stori svojo moško dolžnost iti v par letih bodeta imela Ljubljana in - slovenski narod kaj pokazati svetu! Hodimo narod značajnili mož doma kol med tujci, v politiki kot zasebnem življenju, in narod slovenski bo imel lepšo usodo, nego jo ji: imel dozdaj. Do s ta veli: Velikonočna katastola jo ustvarila pri nas zelo neugodne razmere, in posledice teh čutila bo tako dežela kakor Ljubljana sama še par let, kajti vse peša: trgovina, obrt, društveno življenje kakor narodno delovanje, poleg tega pa je država dala tako majhno podporo poškodovanim posestnikom, trgovcem in obrtnikom, da bi si brez lastnih sredstev in došlih daril marsikdo prav nič ne mogel opomoči! Vsled tega niti misliti ni, da bi si Ljubljana pred 5—8 leti opomogla, če država nove pod pore ne dovoli! — Le politični naš razpor je venno v intenzivnejšem vrenji. Ko bi pri nas toliko delali, kolikor se rujemo, imeli bi vse boljšo usodo....... Pri vsem teta pa se zanimamo seveda vsejedno tudi za naše razmere. — In umevno je, tla. obsojamo javno in enoglasno rušilce discipline pri zadnji volitvi na Krasu! Sramotama Kras! Iz beneške Slovenije: „Prav redki so postali dopisi iz naše zapuščene beneške Slovenije. Ločeni smo od Vas, ljubi rojaki ob Soči, ločijo nas hrib in — državna meja. Ubogi mi! — Par novic od nas! Pretekli teden so dobili v Gorenji vasi 2IJ kvintalov težek zvon, ki je zdaj menda največji v teh krajih. Cerkev je visoko gori, kakor Sv. Gora pri Gorici, a naši Slovenci so ga spravili tje gori v 5 urah brez uprežne živine. Prvo nedeljo avgusta so imeli na Tare-muau blizu Livka lepo slavno35. — nove maše; daroval jo je č. g. Anton Domeniš iz Ažle. Torej zopet eden olikan Slovenec, dušni pastir, več v teh zapuščenih krajih. Bog mu daj obilo blagoslova, pa tudi srčnosti, da bo krepko deloval za vsestranski blagor izročenih mu ovčic. — Pri takih priložnostih je pri nas navada, da se razdeljuje kaka pesmica, slavljencu na čast. Tudi za to priliko je bila tiskana v Vidmu lepa napitnica. — Pri obedu je padla marsikaka modra beseda, o čemur pa ne bom pisal. Dal Bog vsem dosti poguma v pravičnem boju za sveto stvar! Č. g. Mihael Zabreščak, ki je imel svojo novo mašo na tiho nedeljo, je prišel za dušnega pastirja v Mar sinu. Upamo, da bo imel tam hvaležno nalogo tudi zunaj cerkve. Tamkaj je razmeroma največ udov .Družbe sv. Mohorja*, a želeti je, da bi bilo tudi v prihodnje tako. Naši občinski tajniki se jezijo, ker so začeli stariši semtertje dajati slovenska krstna imena svojim otročičem, kakor: Ven-ceslav, Vladislav, Ljudmila, Zala, Bogomila, Zorko, Mirko — ker ne ve a-, kako bi jih zapisali po laško, pa tudi iz strahu, kaj pori čejo višje oblasti. — Ali naj se le jezijo, lo nas nič ne briga. Upamo le to, da bodo počasi vsi beneški Slovenci posnemali take lepe zglede. »Družba sv. Mohorja" je tudi letos pridobila pri nas nekaj članov — ali le še pre- -*) Prav:.....Se dolgo ne okreva. *)Prav:, . dobi... .Opomba uredništva. malo jih je! Ako bi vsi gospodje duhovniki bili enako goreči Slovenci in bi storili svojo dolžnost, bi jih bilo lahko pet krat več. Zaupajmo v Boga, da nam pošlje takih dušnih pastirjev. Se to naj povem, da eden naših rojakov je poslal pred kratkim zdravnik — doktor zdravilstva. Upamo, da ostane kje med svojim ljudstvom, ko dokonča še prakso v velikem mestu. In s tem končam svoj dopisič, a prosim svoje ljube rojake Slovence v cesarstvu, naj se vendar že sporazumejo med sabo, da se z združenimi močmi obrnejo proti — sovražniku! Darcate in razne novice. Osebne vesti. — Iz D e v i n a ob naši tužni Adriji nam prihajajo žalostne vesti: Ta-moSnji nadučitclj in plodoviti slovenski skladatelj g. Andrej V o I a r i č je na smrt bolan. Dne !. sept. v Kobaridu prirejena veselica je takorekoč še njegovo delo; drugi dan je odpotoval v Devin in — legei kmalu v posteljo, ker je zbolel na leparjii; zdaj se je baje pridružila še zapljuf-nica, Ako bi ga doletela nesreča, ki bi strahovito doletej.i ubogo rodbino, tedaj bomo smeli reči, da je mladi mož žrlev svoje nadarjenosti, požrtvovalnosti in pridnosti. — Zadnje leto je hodil v Trst, kjer je imel najetega posebnega učitelja, ki ga je pripravljal za* izpit na konservutoriju; na jesen je imel narediti izpit —• a zdaj ta nesreča. Slovenska glasba je že veliko dobila od njega, a še več bi smeli pričakovali ako ga Bog ohrani rodbini in narodu. Dal mu Bog zdravje!! — Naš rojak iz Kanala g. Riiiard M a 1 n i č je bil povišan kot tajnik vis, c. kr. upravnega sodišča na Dunaju v VIII. plačrio vrsto. - Naše častitanje. — Holski kape! in č. g. Fran K In p* i t pojde za vikanja na Bukovo. Holčani bodo zelo žalovali po vrlem gospodu, ki si je pridobil srca vseh Bolčanov. Evo mladega svečenika, ki uineje ljudstvo in — ono njega. - Bivši dolgoletni župan goriški dr. Josip vit. M a u r o v i c. h je nevarno zboli.I. Mož je že star. Pofeščeiije in nezaupnica. 1/. Sežane pišejo «Edinosti * : Minole nedelje je imel naš občinski zaslop jako važno sejo. Na dnevnem redu sli bili, med diu^im, dve zelo važni točki: imenovanje uzornegi d r a. O toka r j :i II y b a f a č a s t u i m obča u oMii, in pa predlog, da se u n š e m u gospod u ž u p a n u izreče n c z a u p-n i c a, ker se raje pokori družini uplivoiu, nego da bi spoštoval voljo ogromne večine občinskega zasiopa. Razprava se je vršila mirno. Prva točka dnevnega reda. je bila: razni p r e d I o g i. Pri tej točki je predlagal g. Ivan H c* ž i č, naj se gosp. dr. Otokar Rjviii* imenuje častnim občanom sežanskim z oziroui na zasluge, ki si jih je stekel z ustanovitvijo, uredbo in vežbanjetn našega gasiln. društva, S prva se je temu predlogu upiral gospod Oskar Poli e y, slednjič pa je tudi tu gospod glasoval za predlog. i.*edIog je bil torej vspmjel »oglasno — z vsklikom. Na to se je oglasil za besedo g. Štefan Renčelj-Brstovec iz Dan. Dobivši besedo je izjavil, d.i hoče govoriti o stvari, zadevajoči osebo županovo. V smislu te izjave je pozval gosp. podžupan Renčelj Mala 1 a n gosp. župana: »K e r b o i ? g o s p. Renčelj-Brstovec govoril o stvari, k i s e t i č e g o s p. ž u p a n a, oglašam se kot županov namestnik ter vabim istega, da se odstrani za ta čas!" — Gospod župan je mirno odšel iz dvorane. Renčelj-Brstovee je potem v daljšem govoru kritikoval postopanje g. župana, nagla-šuje še posebno, da se isti niti toliko ni potrudil, da bi se udeležil komisije radi naprave tramvaja Trst-Sežana in tako varoval koristi občine; grajal je potrato pri ulični svečavi, zlorabljenje brizgalnice v privatne namene in pa postopanje županovo ob prihod u naših državnih poslancev, ko se jima niti p o k I o n i 1 n i, pač pa se je poklonit baronu Remci tu, ki je v Sežani na let o v i š č u in ki nima dosedaj še n i k a k i h zaslug za Sežano. Dobivši besedo, polemizoval je proti temu predlogu gospod O^kar Pol le v, češ, da ulično razsvetljavo odreduje okrajno glavarstvo ; kar pa se dostaja vsprejema poslancev, da to prvič poseza v »veliko politiko", s katero se ne srne baviti občinski zastop, v drugo pa bi bila žaljena nasprotni stranka, ako bi se bit župan poklonil poslance i a. G. Renčelj je zavrnil poslednjega govornika, rekši, da nikakor neče tirati politike, da se ne ogreva niti za Rvbara (kot politika) niti za Muho, ker sta oba šele novinca, ter d? za sedaj ni mogoče izreči nikake sodbe. Vsprejem naših poslancev pa ni v nikaki direktni dotiki z volitvami, ampak je le čin uljudnosti in dolžnega spoštovanj a. Predlaga torej, naj se županu izreče nezaupnica. Županov namestnik Renčelj je dal predlog na glasovanje. Za so glasovali: Brcar, Rožič, Makarol, Renčelj, Brstovc, Stolfa, Filipič, Pirjevec-Dane, Pirjevec-Orlek, Pirje-vec-Grof. Proti — jedini Pollc-y!!! Trije niso glasovali. Na to so pozvali župana v dvorano in seja se je mirno nadaljevala pod njegovim vodstvom. Med občinstvom je vladal smeh in veselje, da je moral gospod župan stati pred vratmi liki poreden učenec. Denimo tudi, da se g. župan ne bode hotel brigati za pomen te nezaupnice in da ne bode hotel izvajati posledic, ki se usiljuje že same ob sebi, pa naj ve in naj vedo vsi drugi, da mi zavedni Sežanci ne le dobro pojmimo dalekosežni pomen te nezaupnice, da smo tudi uverjeni o upravičenosti iste in da jo odobrujemo popolnoma. Gospoda se nekoliko preveč napeli struno: struna je počila in — zdramila ljudstvo. »Popularen" župan hoče veljati nas illustrissimo dr. Ventili. To spoznamo posebno v nekaterih opisih la&ili listov, a to ie pokazal tudi pri volitvi dveh deželnih poslan, cev za goriško mcšlo. Oa je bil kandidat, l ob enem je predsedoval volilni komi-siji. No, tak je volilni red, a mi mu nikakor nočemo šteti za vel!ic greh, ako je bih radovednost, da bo gledal v brk svoji^ nasprotnikom, večja nego hvalevredna obzirnost do volilcev. Najlepša je pa še ta, da je predsednik komisiji dr. Venuli ves čas pridno pušil smodeice, — Kaj bi bilo, ako bi vsi udje komisije in vsi volilci ziCeli' isto tako pridu'- pušili ? Potem bi vsaj lahko rekli, da je padel Goričanom novi poslanec iz — dimovih oblakov. Ni res! — Učerajšnji ,P.fL. je trdil pod takim naslovom, da je volil dr. T u nt o poleg okr. glavarja e n s a m uradnik. — Mi nismo trdili, da jih je šlo mnogo ali celo vsi na volišče ! Ni pa resnično, da je volil en s a m, kakor trdi „P. L." Zmerni .podesta" VciiutL — Zdaj živimo v dobi »zmernosti*, katero iščejo vladni stroji z Diogonovo svetilko-ob belem dnevu tam, kjer je že davno izginil po njej siehern sled. Za »zmeiuegu* so proglasili tudi (\r. Venutija, kije tudi brusil pet« v družbi »najzmernejšega* dr. Maroniju, da bi zmagali »zmerni* slovenski kandidati«:. Kako »zmeren* je naš Sior podešta, «.., dokažeta ta dva slučaja: PrvoSolcu Bizjaku so stariši slovenski izpolnili ubožni list; župnik ga je podpisal, a župan Venuli j.> stranko neiiljuduo odpodil, češ, da ne razume, kaj je napisano. Druzega dne je pa vendar podpisal. V ponedeljek, se je isto pripetilo tudi neki rodoljubni naši gospej iz Gorice. Prišla, je sama naravnost k žup mu, katerega je nagovorila slovenski. On pa je odgovori! silno neuljiidno: »Icb verstehe riicht!" (Čudno, da je govori! n « m š k i! Ali je nomSčina uradni jezik na magistratu '<) — Gospa je dejala iiljudno, ali itiia morda koga v hiši, ki bi tolmačil. Gosp. Venuli pa je srdito udaril /. nogo ob tla ii> /.uroliuel: Jili vcrslelic tiichl! Cipile?!* — Ta nečuveni način takega obnašunja je gospo silno osupnil. Ali ohrabrila se je, zalučala mu v obraz: „Dosli plaho od Vas!* in šla po stopicali. Na to je šla k dvornemu svetniku B u-g i z i u, kateremu je povedala ves prizor, in on ji je podpisal ubožni list. Upamo, da bo g. vitez o svojem času poročal o dokazu on«; »zmernosti*, katere iščejo vladni kimovd po Goriškem! Dostave k. — Dogodek smo opisali po vernem opisovanju one gospe same. — Ali jako smo so začudili, ko je ta dogodek neresnično, zavijarski priobčil „Corriere" od torka; prič ni bilo poleg, torej je sam župan sporočil to „Corrieru". Zares, lop župan to! Najpoprej zalovi od sebe svojo meščane edino znt6, ker govoru slovenski, potoni se zateče še v uredništvo čifutskega lista, da si luni konečno ohladi svojo laško dušo! «~ Gospa S, je šla k županu na stanovanje, ker ga v uradu ni bilo in ker je mislila, tla župan tudi na domu sprejema meščane, ako siljeno česa potrebujejo. Ako se je go*pu motila o lom, kar je po vsem svetu v navadi, jo jo imel ulj ud no poučiti, ne pa srdito zalovi! i po stopnicah. — Ako je zvonec pri vratih močno zazvonil, naj dr. Venuli pokliče mojstra, da mu ga popravi! — Laž je, da gospa ni pozdravila župana. Res je, da je dr. V. smehljaje sprejel gospo, a ko je slišal slovenski pozdrav „Dober dan" — kakor bi ga pičil gad stopil je dva koraka nnzaj, nakrat nagubančil svoj napolitanski obraz, brke Viktorja Ematiuela so mu jezno migale tje in sem in dejal, kakor smo rekli gori. Gospa je seveda odšla brez pozdrava, ker človek, ki se tako obnaša nasproti elegantno opravljeni in izobraženi gospej, ne zasluži pozdrava, pač pa kaj drugega. Najmanj se pa spodobi tako ravnanje — ž u p u n u, kateremu „avita col-tura" že iz ušes in nosa gleda. —- Kdorkoli pozna ono gospo, ne bo verjel nili besedice „Corricru", če tudi mu je sporočil sam sior podesta. Takega »zmernega* moža imamo za župana ! Blagor nam ! Denuiicijaciju. —- Med slavilci zmage »pri zvezdi* s<> bili tuli nekateri Lahi, ki so pazili na govornike, dasi ne razumejo dobro jezika. •-- Jeden govornikov je omenjal, da so morali tržaški bratje iti za gradom po živinskem trgu, dočim so te dni gnali veliko čedo ogerskih volov skozi mesto. »V Gorki so Slovencem sovražni življi ustvarili položaj (z demonstracijami, * žuganjem, sramotenjera na ulicah itd.', da oblastnije izdajajo take odredbe. Takt od noša ji so posledici čisto navadne 1 u m p a r i j e n a d r a • ženih nam sovražnih živi je v, ki se imajo največ nam Slovencem zahvaliti za svoj obstanek itd. »Odredba c. kr. oblastnije je torej le posledica onega položaja, kateri ustvarjajo — I u m p a r i j e takih življev, ki nimajo nicesa zgubiti, a s svojimi provokaci-jami silijo c. kr. oblast k previdnostnim na-redbam. V»ak Slovenec je tako razumel govornika, laški špijoni so pa vse zavili, češ, govornik je imenoval uaredbo c. kr. oblasti I....., itd. Proti taki ostudni špijonaži in denuncijantstvu odločno protestujemo! Kako daleč padajo naši nasprotniki! Kako se razpisujejo štipendiji na Primorskem, ki so namenjeni slovenskim učencem? — O tem bi se dalo mnogo pisati, kakor smo pisali že večkrat. Ne moremo si pa kaj, da ne bi opozorili zopet na zanimiv slučaj. V poslopju državnega gimnazija v Gorici, in sicer v veži visoko na zidu, sta pribita dva razpisa ustanov: Prva je ustanovljena po kanoniku Cernetu iz Tomaja v znesku 150 gld. za učence državnih Šol in v prvi vrsti za sorodnike ustanovitelja, potem še-le za učence županij To m a j. Opcina, Povir, Sežana ter one h t r ž a š k e š k o f i j e. Druga ustanova v znesku 200 gld. je ustanovljena po nekemu Rib ter j, ti iz Koprive, na katero imajo pravico učenci iz občin K o p r i v a in T o m a j. Ta razpisa, ki se dostajata torej izključno slovenskih učencev s Krasa, sta sestavljena 1« v nemškem, odnosno v italijanskem jeziku, kakor da bi bila namenjena učencem nemške j in italijanske narodnosti. Dalje nam je pri- I pomnili, da je Cernetova ustanova namenjena m učence, pričensi s III. razredom. Povedali pa smo, da je razpis pribit visoko na zidu, skoraj dva metra, ako ne tez. A z^ano je, da učenci slovenske narodnosti v tej dobi Se ne morejo umeti razpisu, ker sploh Se ne razumejo nemški, četudi bi splazili po lestvicah do razpisa — torej razpis ne more imeti pravega uspeha in ne odgovarja svrhi; moral bi se torej objaviti takšnim pritlikovskim učencem na drugi način in v slovenskem jeziku. Razpisa sta datovana j dne 29. julija 1.1., to je od pričetka^počitnic, < in do 30, t. m. morajo se predložili prošnje [ c. '' iiameslništvu v Trstu. Znano pa je,' da - času počitnic ni slovenskih dijakov s J Krasa v Gorici, kuterim ste ustanovi namenjeni, torej da ista ne moreta ustreči želji ustanoviteljev. Ta nedostatek ima gotovo slabe posledice, namreč, da v pomanjkanju slovenskih prosilcev dobo štipendija nemški ali pa laški. Opozarjamo vsled topa c. kr. namestni-tvo na tu nedostatek in zahtevamo — ker v to imamo pravico - - da se šlipen- . dija razpišeta tudi v slovenskem jeziku in na način, ki bode odgovarjal bolj pravemu namenu in kateri ne bo škodoval koristim slovenskih učencev. Temeljitost italijanskih časopisov. — Dne 11. t. ni. zlnrovalo je v št. Petru pri Gorici učiteljstvo goriškega okraja, ki je sklenilo: ,1. Prositi visoko c. kr. vludo, da blagovoli sprejeti šol ¦ v svojo področji-, t. j. ljudska « o 1 a naj se p o d r ž a v i. 2. Prositi c, kr. okr. Šolski svet, da ponUu do- I noske za kurjavo iu za stiaženje šolskih pro- j štorov, — sicer se s prinodnjim šolskim letom učiteljstvo odpove oskrbovanju v tem oziru. 3. Prositi proslavili c. kr. deželni šolski svet, do razveljavi t. I. izdani ukaz, s katerim se iičileljsUu nalaga, da mora po zimi zamujene šolske dneve (radi vremenskih nezgod) nadomestiti koncem šolskega li ta, ker s tem ukazom ho jemljejo učiteljstvu pravice, ki mu jih zagotavljajo državne postave". — Tržaški .Mattino* v svoji številki z dne 25. t. m. donaša ta-le brzojav iz G o r i c e, dalovan z dne 2*. t. lil.: .La con-terenza del maeslri "ell' anno 18%-% te-mitasi oggl a Siti Piotro presso Gorizia, fu burrascosa eome mai fiiiora ebbo ad avvorarsi. In prima linea i maestri domundaiio 1" as-siinzione ilolle smolo popoluri in regiu dollo stalo e T incorporazioii.> doi maestri nel grembo dogli impiogati dollo stalo. Gli sloveni i-he appnnlo nei maeslri vedono il loro pili poleni- aiuto — sedaj pride na vrsto prava laž — snno t h 11' a 11 r o c h o con-t e n t i d i tali a s p i t a z i o u i, e u o ti m a n e a n o d i por loro s o 11 o gli o c c It i l a r i> c »:• n t e c i r c o l a r o dol in i n i s t r o K i o I m a n s o g g, d i r e 11 a agli i m p i oguli*. Torej tukaj /npi-t vidimo temeljitost italijanskega časopisja, a zraven 11 d u e v u e z a m n d o s poročilom — katero prinaša kot u a j n o v o j so v e s l v obliki brzojava. priobčuje toliko lažij. kolikor smo tiskali razprtih besed v „Mat-tinovem* brzojavti. — Dalje v dopisu iz Gorice opisuje, kako si prizadevajo radikalni Slovenci, da prodni z .* svojimi kandidati, katerim se upirajo »zmernejši* Slovenci, mej poslednjimi da jo tudi O b i z z i, kateri da naznanja nekemu gospodu v svojem listič.. »che n o n intonde di lavorare sul campo nazionale p e r a m o r del d e n a r o*. V drugem dopisu pa hoče prikazati kot nedolžno dejstvo, kor so tudi v Gorici prilepljevali v petek zjutraj listke z napisom ,W. H o m a intangibile* in ,XX seltemhre 1870-lSO.V. Z besedo: Slovence prikazuje kot volkove, lahone pa kot nedolžne jagnjičko. In ta .Mattino" je propovednik ..zmer.iosti'1! Luška zagrizenost. — V zadnji .Soči* smo poročali, da je prišel v Gorico »U i c h-terjev cirkus", ki ni le po imeni! temveč resnično mej naroden, kajti igra'ci so člani vseh naroduoslij. Gospodar sjm je rojen Slovenc, upravitelj je Hrvat, najboljši jahač je Poljak, klovni, telovadci, jatačice in drugo osebje so deloma Nemci, An;;!eži in to!o Amerikanei. Taka družba gotovo ni politična, a tudi ne sme bili. In vendar se »ad njo spodlikajo nekateri zagrizen« v Gorici. In zakaj ? Jedino le za to, ker jo jeden klovn pri neki predstavi spregovoril j «¦ ti n o slovensko besedo. Ta nedolžna besedica je bila povod, da so žvižgali naši Uiončiči, a si-vi-da navzoči Slovenci so reagovali s ploskanjem. To pa ni bilo dosti tem narodnim •»'.strpnežem, nego so celo stvar opisali v židovskem ,Corrieru\ liote Richterju škodovati ukljub temu, da jim tudi on daje zaslužka v Gorici ne le s tiskanjem potrebnih tiskovin v njihovem gnezdu, marveč njegovo čez ;>0 ^v obsežno osebje ludi nekaj potrosi v Gorici. Ne radi simpatfeovanja z družbo, nogo jc, ure. Izplačevalo so |m bodo kakor doslej • v nedeljo, ponedeljek iu čelrtok cd 11. do 12. uro predp. - - H a v u a t e 1 j h t v o v i n a r s k o g n i n s a d j a r s k e g a d r u š t v a z a h r d a s iodožem v Gorici, upisuiio društvo z omejeno, zavezo, naznanja, da ei> bo vršil občni i zbor dno (}. oktobra t, I. v Hiljuui z ravno | istim dnevnim redom, ki jo bil določen /a 22. I. m., a so ni mogel vršili radi volilnega shoda. i • Vabilo k občn. zboru učil. društ- va za sežanski okraj, ki lin :t. oktobra v Nabrožini ob 10 dop. Polji- od U - 10. Dnevni red: 1. .Volk", prakt. posk. v u. š. I. 2. Kritika M. Ovorovlj. zapis, slednjega zbora. 4. Predavanje (Poročevalci naj so blagovoli* oglasili v «'dn»'!i). 5. Raznoterosti. Učil. dr. v Sežani. Odbor. Ostala Slovenija. Trst. — V Pragi je vlada razglasila izjemno stanje za to, ker so so jej nekatera društva zdela preradikalna. Trst pa šteje mnogo društev in celo nekaj javnih korpo-racij iu mej njim tudi mestni zaslop, ki dan na dan uganjajo očitne irredentistiške demonstracije ; mej tržaškim ljudstvom je mnogo, da premnogo rovačev, ki bi vso Avstrijo prodali za pol krajcarja iu ki očilno po korsu. na velikem trgu pred mestno palačo iu pred c. kr. namestništvom vpijejo .Viva Uoma* in . Abbasso Auslria", a uikdo so no zgane, temveč mirno gleda, kako laški gospodiči očito hrepene po nuiteri Italiji ter sramoto Avstrijo in avstrijski čut. Kdor čuti v sebi količkaj avstrijskega domoljubja ter je bil 11». t. ni. na tržaškem velikem trgu, gabili se mu je moralo, kar je tam videl. 7. žalostjo je moral gledati, kako rahlo po topa primorska vlada s sramotile! avstrijskega čuta. Kakor vsakdo ve, 19. t. ni. bil jo predvečer onega znamenitega dno, ko je pred 25 leti italijanska vojska napadla Rim ter ga vzela papeževi oblasti. Mestni magistrat tržaški napovedal je za minoli ponedeljek javno sejo, da se »dostojno* sklene resolucija, v kateri naj se izrazi .velikansko veselje" vsega tržaškega prebivalstva nad tem znamenitim dogodkom. Po privatnem in zaupnem prizadevanju g. namestnika je pa župan to sejo odpovedal. Koliko velja .uradna tajnost* pri tržaškem županu, pokazalo se je osobito pri tej priliki. Drugi dan so vsi tržaški listi objavili pismo (seveda zaupno), ki ga je namestnik pisal županu!! To pismo se od raznih sliranij razno presoja in občno — obsoja. Seja mestnega zbora se je torej opustila, zborovanje društva .Progresso" je pa policija prepovedala. Lahom se je torej vzela vsaka prilika, da dajo duška svojim kipečiiii veleitalijanskim irredenlisliškim ču-i tom. Vsled tega so šli na ulico — pred magistrat in pred namestništvo, da tu javno ilcnionslrujejo proti avstrijskemu jarmu. Pod noč se je na velikem trgu producirala mestna godba. Kakor .nalašč* izbrala si je za ta večer za gojenje samo komade z markantnim narodnim značajem. Tako je svirala komad iz opere .Ernani", v kojem se tako pomenljivo povdarja, da .siamo iutti una šola fa-miglia* (Lahi smo vsi jedna sama družina), kar je vročo kri tržaških neodrešencev, videčih se v .okovih tujcev«, tako razburilo, da so jeli živahno ploskati in kričati: »Viva Roma, Abasso il papa, Viva T Italia* in .Abbasso" in »Abbasso". Človek, kije bil priča temu prizoru, moral se je žalostno obrniti v stran ter reči: Uboga Avstrija s tvojimi laškimi .zvestimi* podaniki. Samo sem ter tja iz_gneče čul se je posamezen glas: »Fora I gli ebrei, fora i ravanei* (ven z židi, proč z redkvo (Lahi). Z velicega trga šla je tolpa \' po korsu in po glavnih ulicah, ter uprizarjala po raznih krajih razne proti-avstrijske 1 demonstracije pojoč znano nas Slovane sra- I motečo pesen .Lege«: .Nella patria di Ros-setti non si parla che italian*. Pred uredništvom ,11 Piccola" in ,Indipendente-jaa klicali so .Evviva", pred uredništvom vladnega .Mattina" pa .Abbasso*. Sotrudnika zadnjega lista Marcovitza so celo pretepli. Policistov bilo je povsod kakor listja in trave, a vsi so pazi.i gledali ter čakali, da se gospodje naveličajo in razidejo. Ker so pa ti videli, da jih policisti puste pri miru, rasla jim je še .korajža" in kričanja in vikanja ni bilo kraja. Šele pozno ponoči, ko so stražniki vender uvideli, da se avstrijski čul na tak divjaški način ne sme žaliti, pozaprli so ne- I katere izbrane gospodlče. Vkupe je zaprtih 15 razgrajalcev, kateri so se danes zagovarjali I pred sodiščem. Proti polnoči je neki Suster-sich napadel obč. svetovalca, znanega rudeč-karja Edgarda Rascovicha v kavarni Ferrari ter ga ranil nad očesom. Napadalca so zaprli. Župan je šel k namestniku in policijskemu vodju, da oprosti zaprle razgrajalce, a menda brez uspeha. 20. ', m. se je pred italijanskim konzulatom zgodila druga demonstracija. Kakih sto oseb kričalo je .Viva 1'Italia unita", .Viva Umbcrlo* — policija je morala tudi tu vmes poseči ter svetovati .gospodom", da se spravijo v poslopje konzulata, kjer so pozneje se-bolj upili ter so koncem mirno razšli. Časniki fco bili iz večino zaplenjeni; .Maltino" je širokoustuo pripovedal svojim slepim in gluhim bralcem u neki impozantui protidomon.straciji v avstrijskem smislu, katero pa menda nikdo slišal niti čutil ni. Doeiin se irredentarskcmu elementu v Trstu pušča popolna prostost in svoboda, zapostavlja se iu kolikor možno zavira slovenski patrijotični živelj. Kako se spoštuje naš slovenski deželni jezik celo v hiši božji — v cerkvi, kaže nam nastopen slučaj. Dno 17. t. m. umrl je "elozaslužni, j rodoljubni in »zorni duhovnih g. Mihael Ja-g o d e c, katehel na c. kr. ljudskih šolah. Čislalo in ljubilo je blagega pokojnika vse, kur ga jo poznalo. Pri njega pogrebu zbralo se je mnogohrojnega občinstva in tudi pevski zbor .Slov. pevskega društva". Policija mu jo dovolila pevati žalostinko v hišni veži in na kolodvoru, a no tako župnik ,:orkvo s-:v. Antona hlarcg.t, kjer jo pokojnik navadno masovni. Ko so pevci v veži začeli poli „Na groboh" ter slišal besedo neki doli. Minili, miad la'ki svečenik, skočil je moj pevce iu trugo rekoč: .No izzivajte ljudstva*. Neki stražnik ga jo odpravil, na kar so jo srborili diihovničok potuhnil v kot, kjer si jo jezo v o s z o I e n r a z I r g a 1 r o k o t In* izjavil, da mrtveca daljo no spremi. I.o ravnudiiš-nosti našega krotkega ljudstva so jo zahvaliti, da so ni dogodil večji škandal. Takšno stvari so loroj dovoljujejo v naši državi! Kriui,|»kik. •-" V Skotjiloki jo »mrl uzoMiarodiijak, prof. Jakob II a fn o r. Pogreb so jo vršil sijajno v nedeljo popoludno. N. v m. p.! • Trgovinsko ministerslvn je podaljšalo za šest mesecev iužiuirju Glovackcmu dano dovoljenje za izvrševanje tehniško pripravo za noriiialnotiruo železnico moj Ljubljano in Rorovnico do Vrhniko. — V Au-| orsporgovom gozdu blizu Kočevja so ljudje našli precej veliko podzemsko jamo s krasnimi kapniki. Sredi jamo jo majhno a globoko jezero. Štajerska. — Cesarje iz svojo zasebno blagajne nakazal 50.000 gld., da se štajerskemu namestniku baronu K u b e c k u, ki nima nič premoženja, kupi vila iu tako zagotovi primerno str-.ovanje. To kaže, da pojde baron Kfiheek v pokoj. — Vsporedidca za I. razred na slovensko - nemški gimnaziji v G^lji jo dovoljena. Gotovo najlepši dokaz, kako je bilo potreba tega zavoda. — Pripravnica na nemškem gimnazijo v Gclji je odpravljena, ker so je oglasilo samo G dijakov. S tem je odpravljena tudi lista krivica, da je moral Slovenec *.) let obiskovali gimnazijo. - .Narodni dom v Olji" je dozidan že do II. nadstropja iu pričelo se je staviti nahišje, ki bode kmalu gotovo ter so začno takoj pokrivali z opeko iu kositarjem. f Josip LendovSek. -• .Slov. Nar'\ piše: .Milica, Slavica, Hogdau in Ciril imenuj jo se sirote, ki žalujejo ob odprtem grobu svojega ljubljenega očeta. Ali ue povedo la imena dovolj, koga so 22. t. m. popoludne v Dvoru ob Vrbskem jezeru izročili materi zemlji V Zares! bi! je to jeden naj-plemenitejših sinov matere Slovenije. Ono mladeniško navdušenje za sveto narodno stvar, katerega se jo bil kot dijak celjske gimnazije navzel v družbi svojih vrstnikov, ostalo mu je v srcu do konca dnij in vodilo je vse njegovo delovanje. PrišedSi zgodaj v potiijčeno mesto, bila ! mu je sreča toliko mila, da je mogel tam na 1 gimnaziji učečim se rojakom zasajati v srca ljubezen do sladke materne govorice. Kako je to umel, pričajo nam njegovi dijaki, katerih nekateri že delujejo kot duhovniki mej narodom; drugi pa mej vseučiliščuo mladino slovensko zavzemajo prva mesta. Pripovedovali so mi in kdor je poznal pokojnega Josipa Lendovška in njegovo blago srce, verjel bode to prav rad -— da so bili tre-notki, ko je učencem svojim s solzami v očeh govoril o krasoti slovenskega jezika in j o dolžnosti vsacega rojenega Slovenca, da se I posveti v čarobne tajnosti njegovega sklado-slovja. Kolikor mu je dovoljeval učni načrt, poučil je svojo učence ludi o kulturnem pomenu Slovanslva iu govoril o tem vedno s takim notranjim prepričanjem, da so besede njegove segale globoko v srca. Uslanovivši si domače ognjišče, dal nam je lep vzgled, kako mora ravnali mož, kateremu rodoljubni čuti niso samo puhu pene. Bodemo-li verovali v rodoljubje moža, ki kot politik, pesnik ali pisatelj deluje za veljavo slovenščine, v svoji rodbini pa materno svojo govorico potiska v kot? Ali je mogoče misliti, da oni odkritosrčno misli in čuti s svojim narodom, ki svojo deco odgaja v tujem I duhu? Pokojni Josip LendovSek, oženivši se vsled srčnega nagnenja z Nemko, spoznal I PL je'takoj tudi dolžnost, ustvariti iz nje driižiep, katera bi deco njegovo odgajala v narodhr- slovenskem duhu. Zato pa Milica, Slavica, Bogdan in Ciril niso po njem podedovali \J)e slovanskih krstnih imen, temveč tudi slovanska srca, katera dalje razvijati bode sveta oporoka njihove matere Ljudmile, vedno zveste in udane družice pokojnikove. Ime pokojnikovo imenovalo se je red-kokedaj v slovenskih časnikih. Kdor bi pa mislil, da tega zaslužil ni, motil bi se silno. 0 druzih okoliščinah bil bi Josip Lendovšek bržkone odločujoče posezal v politično življenje slovenskega naroda. Imel je zato vse sposobnosti. Odličen govorniški dar, za vse blago razvnemljivo srce, neutrudljiva delavnost, neupogljiv značaj, vzgledna uglajenost in ljubeznjivost v občevanji: vse to so bile j lastnosti, ki so ga dičile. Ako se vender javnega življenja ni udeleževal, pripisati je to skrbi za svojo ljubljeno rodbino in pa prepričanju, da bi bila beljaška gimnazija izgu-I bila v njem unetega poučevalca slovenskega I jezika. Iu izgubila bi ga bila gotovo. Saj so narodni naši nasprotniki, ki, žal! na Koroškem posredno uplivajo tudi na ukrepe učne upravo, komaj čakaii, da bi bili našli povod za pokojnikovo premestitev .kam za Karavanke". Res so mu z denuncijacijami nakopali trikrat disciplinarno preiskavo; a blngi pokojnik vršil je dolžnost svojega poklica tako vzgledno, da ste dve teh preiskav končali s pohvalnima i dekretoma. Ako pa se Josip Lendovšek ni udeleževal javnega življenja, s tem šo ni rečeno, | dti ni bil vedno nu braniku za sveta naša | i nnrodna prava, Od Pontablja do Celovca in l I otl Roža do Gorenje Zilje ne najdeš zavod- j iiojšoga Slovenca, ki bi pokojnika poznal ne bil' in ki bi pri njem ue bil kdaj iskal sveta. V njegovem stanovanju podajali so si ob nedeljah kljuko vrli koroški rodoljubje posvetnega in duhovskcgii slami: /.lasti pa so k njemu zahajali kmetovalci, katere je ne le učili temveč tudi bodril k možatemu postopanju v boju za narodne pravico, ter jim ueopljeval narodni ponos. Da je družba sv. Cirila in Metoda zamogla lako blagodejno razviti svojo delovanje po Kanalski, Ziljski in Rožni dolini, lo jo pred v-iom zisluga pokojnikova, ki je — ker sum govorili ui »mol -- drugim govornikom ob njo shodih spisa-val govore, ki niso lo urtomali, lemvoč l'idi navduševali. Iu da si g.t videl nu Inkom shodu! Oči ho ko mu iskrilo, lice mu jo žarelo. Sveti ogenj domovinsko ljubezni! Poročila o zdravji Lomlovškovom navdajala so mo s skrbjo; voudor pa uisom pričakoval, da bodo Parka tako zgodaj pro-strigla nit njegovega blagega življenju. Srco mi jo krvavelo, ko mi ni mogočo bilo izkazali mu poslednjo prijateljsko ljubavi. Zalo pu mu s lomi vrsticami poslavljam skromen spomenik. Vem, da jo ložko živeli lako uzorno, v usodo svojo udano in noutritdljivo delnimi življenje. Josip Lendovšek bil jo lo jeden. Njegovo kosti trohno sedaj v zemlji slovenski, katero jo neizrekljivo ljubil »lo zadnjega iz-dihljoja blago svojo dušo. Slučaj je iiiuiosel, da ravno v Dvoru ob Vrbskem jezeru, v loj zadnji trdnjavi slovenski proti navalu nunskega življii. Daj Rog! da se krog njegovega groba no razproslio koda,) grob našo narodnosti v prekrasnih ondotnih krajih! Da do tega ne pride naj posnemajo vsi, ki so bili j soborilci njegovi, vsi, katerim planili v srcih j iskra domovinske ljubezni — pokojnega Josipa Lendovška. Ivan Hribar. Koroško. — Dne I. oktobra odpro v Celovcu novo trgovinsko šolo. ki bodo imela tri letnike. Vzprejemajo dečke z 12 leti. — Suša je po Koroškem naredila veliko Škode iu bode lo malo ajde. V nekaterih krajih tudi žita ni bilo mnogo. — Domači umetnik gosp. V. P r o g a r je dovršil svoj umotvor iz belega kararskega mramorja *Kri-stovo ustajenje". Skupina obsega 7 osob : V sredi iz groba ostajajoči odrešonik, ob straneh :$ vojaki {d na tieh, jeden božoč) in v daljavi S prihajajoče ženske. Podobe so jako natančno izklesane. Kakor poročajo pride to delo na grobišče grofov Egger v Rolensleinu. — Shoda slov. katol. društva v Lipi pri Rudi in v GrabStoinu sla bila prav dobro obiskana in jo bilo ljudstvo navdušeno. N-a vsakem shodu so nastopili po I rije govorniki. Razgled po svetu. Dunaj. — Sedanji poljski minister Javvorski bo koj, čim se sestavi novo minislerslvo, imenovan članom gosposke zbornice, a finančni minister dr. Bohm-Ba-\v e r k je določen pravim'' senatnim predsednikom pri upravnem sodišču; grof Se h o lili o r n poslano baje ravnateljem na Terezi-janiSču na mesto barona Gaulscha. — Cesar je dovolil, da se pri deželnih vladah službujoči vladni svetniki, tajniki, koncipisti in praktikanti odslej imenujejo: deželno-vladni svetniki, deželno-vladni tajniki itd. — Drugi mesec nastopi grof B a d e n i ministersko predsedstvo. Naslednik njegov v Galiciji bode knez S a n g u s z k o. Višji deželni maršal pa postane grof Stanislav B a d e n i, brat novega ininislerskega predsednika. /iiimga antiscinliov na Dunaju. — Dne 17. t. m. so pričele volitve za dunajski 1 mestni zastop. Tega dne je bilo izvoljenih | 41 anlisemitov, 2 sta prišla v ožjo volitev z nemškima narodnjakoma, pri kateri sta bila I zadnja izvoljena, - Dne 23. se je vršila volitev v II. razredu; pri tej je bilo izvoljenih I 32 antisemitov in 14 liberalcev. Liberalci so zgubili 8 sedežev. Tako imajo v prvih dveh razredih antisemiti 76. liberalci 14, nemški narodnjaki pa 2 zastopnika. Od volitve v I. razredu je odvisna še popolna zmaga anlisemitov. Volitev v tem razredu se je vršila učeraj (20. L m.) V zadnjem hipu smo izvedli uspeh iste. Izvoljenih je bilo 13 antisemitov in 32 liberancev, torej prvi imajo v mestnem zboru 89 sedežev, drugi 40, nemški nacijonalci 2, a za 1 sedež potrebna je ožja volitev. Volitve za tirolski deželni zbor se I bodo vršile dne 4. novembra v kmelskih ob- činah, dne 6, novembra v mestih, dne 7. novembra in dne 9. novembra v veleposestvu. Zanimive bodo posebno volitve na južnem Tirolskem, kjer bode nova vlada napne vse svoje sile, da bi pripomogla do zmage takim možem, ki bodejo nji ljubi. Ogcrska. — Njegovo Veličanstvo pres. cesar se je mudil na Ogerskem pri tamošnjih orožnih vajah. — Ogerska zboivvca se je sešla k zborovanju 26. t. m. Na dnevnem redu bodo zopet nekatere cerkveno-politične zakonske osnove. — Opozicijonahii madjarski časopisi prinašajo dopise raznih občin, katere protestujejo proti administrativnemu in finančnemu obremenenju občin z vodstvom civilnih matic, ter zahtevajo, naj država sama plača one uradnike, kateri so imenovani v lo svrho. — Kardinal - primat V a s-zary je razposlal pastirsko okrožnico glede cerkveno-političnih zakonov. Ista jo tiskana v Ostrogonu v madjarskem, nemškem in slovaškem jeziku. Okrožnico so podpisali vsi nadškofi in škofi rimokatoliške in grško katoliške cerkve, vseh 22, izvzemši jogarskega nadškofa Samasso, kateri je že izdal slično okrožnico poprej. — V Pošti pričakujejo .krah* ali polom precej po jubilarni razstavi I. 1896. Ta sum utemeljujejo s tem, dti je bilo letos lo v Budimpešti opomnjenih na plačilo zaostalih davkov nič manj nogo 53.000 oseb; pri 20,000 oseb so jo vrSlla dražba radi dnvkov, a 1500 osebam so vso prodali. Lep pogled v prihodnost! Italija. — O priliki slavnosti »20 sop. Lembra" odkrili so v Rimu spomenik G n r I-b a 1 d i j u v navzočnosti 100.000 oseb. Navzoča je bilu tudi kraljevska dvojica, Istega dne so odkrili spomenik na .Pori a P i a", dne 21. I. m. Oavourn. — V Rimu zborujejo ilnlijttimki zgodovinarji, • Kralj jo pomiloBtil vso obsojence, ki so sodelovali pri uslajl na Siciliji in Mnssl-Cnrrnrl, kateri niso bili obsojeni čoz lOlolno ječo. Onim pa, ki so bili obsojeni na več kakor deset lol, znižana jo kazen za tretjino. Tako bodota morala biti še v zaporu kol poslancu izvoljena socijnlista De F o I i c o in B o s c o. — istodobno, ko so v Rimu slavili orgije, Sicilija je jokala, Minister flrispl, razkačen vslod lž» voiilvo Booijulistov nu Siciliji, jo dni nalog generalnemu govornem, da Knpro vso ono osebo, knlore ho iigltovalo pri volitvah proll vladi. 13, t, m, znprll so vslnd toga več „od > ličnih" oseb. kakor knozo, imrono (dovoda ilu-lijiuisko, ki samo toliko veljajo kol goriški .mnrkiji"), odvetnike, tiskarje Ud, Vos ndbni' ROcljnllHliftko Hlriiukn jo pod prolukuvo. Ta postopek jo razkač.11 lako tuniošnjo prohl-valsvo, da jo, zbrano v tolpo, napadlo staro »Giirllmldinco-, ki ho h« bili namenili k rimskim sltivnoHlini, Ior jo proloplo in preklinjalo. Rodurslvo jo imelo obilico poslu, du obvaruje nekdanjo vujako za »ohvoIjoJohJo* in zjcdiiijcnjo Italijo I — Zares lop pogled v prihodnost, — »uvile collnro*, NomMja. — Socijalisllškogu časopisu .VorvviirlH* v Rorollnu so jo prodalo na dnu navadno 45.000 MIhov, a ko so ga pričeli pleniti (konllskovuti), poskočilo jo število na 51.000 in raslo dnevoma, — V Uorolinu so zabavljajo z .nosom" bolgarskega kiMza Kohuržuna. Nekdo jo »pisni glodisčiio igro .Bolgarija v Uorolinu". Pri tej igri sicer nima nič opraviti knezova osoba, vendar pa nos, kajti nos glavnega igralca je sličon — Koburžunovcmu. Francija. — Ruski general Drago-m a u o v je bil navzoč pri orožnih vajah francoske vojske, kar je zel6 ugajalo Francozom. Tudi jih veseli, da je stopil v zvezo s predsednikom Fanerom ruski minister zunanjih poslov knez Lo banov. — Belgijski kralj jo bival na Francoskem, kjer ga jo sprejelo prav srčno francosko prebivalstvo ukljub lomu, da so bili o njem raztrosili francoski časopisi razne laži, češ da jo v zvezi z Nemčijo. — Francoski predsednik je odlikoval kneza Lobanovc •/. redom častno legije, vsem ruskim častnikom, kateri so bili navzoči pri orožnih vajah, je podelil pa razna odlikovanja. — Minislcrski' svet bode baje razpravljal uprašnnje o udeležbi predsednika Faurea pri kronanju ruskega carja in carice. Irska. — V Dublinu (glavno mesto Irske) pripravljajo se slavnostno proslavili dne 0. oktobra obletnico smrti pok. vodje Ircev Parne! I a. Izdelujejo na tisoče črnili zastav za to priložnost. Mestni svet bodo sodeloval v polnem številu pri ti žulostinki. I Kuba.'Po došlih zasebnih poročilih je I na Kubi vojaška organizacija jako pomanjkljiva. Četo se brez pravega smotra gonijo tja in sem. Nobenega pravega vojnega načrta Španci nimajo, pa tudi ni nič preskrbljeno, da bi glavno poveljništvo izvedelo, kakšen je položaj na deželi. Maršal Ganipos prav nič ne ve, kje so njegovi vojaki. Večkrat skoro teden dnij mine, da izve, če so jih Kubanci nakleslili. Upravna oblastva vojaštvo prej ovirajo, nego pa podpirajo. Tako maršal Campos ne more niti porabiti svojih vojaških sposobnostij. Prebivalci so večinoma Spancem sovražni, ali pa vsaj jako nezaupni. Razgled po slovanskem svetu. Hrvaška. — Volitve v mestni zastop v Zagrebu so končane. Kakor se je pričakovalo, v prvem in drugem razredu izvoljeni so vladni kandidatje, v tretjem pa oni stranke prava. Tako šteje vladna večina 30, a manjšina le 14 glasov. Značilno je bilo pri tej volilvi le to, da ni izvoljen v tretjem razredu nijeden kandidat .Obzorovc" ali neodvisne narodne stranke, kar pa seveda ne znači še, da nima stranka svojih privržencev v glavnem mestu. — Istotako so so izvršile občinske volitve po drugih mestih, n. pr. Va-raždinu, Oseku; toliko v Varaždinu kolikor v Oseku so izvoljeni le vladni kandidatje. — Madjarski upliv" na Hrvaškem dnevoma raste, ž njim pa v posamičnih mestih tudi šole. V Brodu na Savi ne dovoljujejo niti predavanja krščanskega nauka v hrvaškem jeziku v zasebni madjarski šoli ukljub temu, da je samo b I učencev, ki niso hrvaških starišev. Ker Brod spada pod cerkveno upravo dijakovarske Škofije, dal je nalog škof Strossraayer, da se tem otrokom mora razlagati krgčanski nauk v hrvaškem jeziku. Ko je prišel v to odločeni duhovnik v šolo in pričel razlaganje hrvaški, je šolski voditelj učence peljal iz razreda, a veroučiteli je ostal sam. Takšne in še mnoge druge reči se dogajajo na Hrvaškem, ki pričajo o popolni prevladi Madjarjcv. Kam pripelje sedanja neodločnost in popustljivost hrvaške narodne stranke ? — Njegovo Veličanstvo pride v Zagreb dne 14. oktobra ter odide 16. Tako določuje uradni program. »al liiaeijii. — V 75. številk i ,Nar. Lista* ?. dne 18. t. m. priobčuje g. dr. Ant.Tru rabi e., odvetnik v Splitu, odprto pismo svojim volileem, v katerem naznanja, da polaga v njih roke čast poslanca. Kot uzrok navaja, da ne more sprejeti poslanstva v teh političnih okoliščinah, v katerih je bil izvoljsn — to je, ne mara biti izvoljen s pomočjo glasov narodne stranke, ker je privrženec stranke prava. — Uradni časopis deželne vlade dalmatinske, »Smotra*, javlj:, da je naložilo trgovinsko minislerstvo namestništvu, r.aj prevzame pregled ransiranja ozkotirne železnice Split-Aržano in postranske proge Kraj-Sinj. Ako se uresniči ta železnica, ustreže vlada jseld dalmatinskemu prebivalstvu, ki je doslej navezano le na promet po morju. OeSka. — Dne 17. t. m. obiskalo je narodopisno razstavo Češko že \% milijon oseb. Kot 1,500,000. obiskovalec je bila zopet ženska osoba. Za dne 28. t, m. (god sv. Vaclava) pripravljajo velike slavnosli.—Pražki mostni zaslop je zaključil prekrstiti v Smetanovo ulico dosedanj' »Ostrovno ulico* in sicer v spomin SlOO-kratne predstave Smetanove opero »Prodana nevesta*. Ta sklep pa je razveljavil vsemogočni namestnik češki, grof Thun. h kakih uzrokov, ttga še ne znamo. Galicija. — V sredo so pričele dežel-no/.borsko volitve za Galicijo. Oališki deželni zbor šteje 151 članov (140 voljenih in 11 varilnih).' V zadnjem zasedanju deželnega zbora je bilo 135 Poljakov in lfiRusinov. V srede so volili v kmečkih občinah 74 poslancev; mesta in trgovinske zbornice bodo volile .10. t. m. 28 poslancev, veleposestniki pa 4 i poslancev dne 2. oktobra. Iiosnn-Herccgovlna. — To šolsko leto odpr6 v Banjaluki prvi realni razred. — V mesecu oktobru se snide poverjenstvo, ki ima nalogo, urediti mejo mej Bosno m Srbijo, kajti ta Se ni dognana vsled tega, ker je obmejna reka Drina že večkrat premenila svojo korito, vsled česar so se spremenili tudi zemljiščni odnošaji, — Dne 15. avgusta so so vršili učiteljski izpili na sarajevski učiteljski pripravnici. Od 23 kandidatov je položilo izpit 17. — Deželna vlada v Sarajevu je podelila štipendij za slikarsko akademijo v Monakovem jednemu učitelju, ki je pokaral lep dar za slikarstvo. — »Bošnjak1' so pritožuje na draginjo, ki je v Sarajevu, lor veli, da je vse tako drago, kot v kakem največjem evropskem mestu. V kavarnah so zvišali ceno kavi za 2 kr. pri čašici. Vse po velikomestno! Črungora. —- »Glas Črnogorca* javlja, da je umrl raško-prizrenski mitropolit Me-lentij. — Iz Splita brzojavljajo, da so tam zaprli nekega Štefana Kovačevima, kateri je potoval z Reke v Kotor in pri katerem so baje našli neke spise, katere je hotel utiho-tapiti v Grnogoro. Srb|Ja. — Kralju Aleksandru pripravljajo v Belgradu sijajen sprejem. Povrne se koncem tega meseca. — Srbska liberalna stranka je imela svoj shod, pri katerem je govoril bivši regent Ivan Ristič. Njegovemu govoru pripisujejo veliko, važnost. :— Politični umori so na dnevnem redu, kajti vsak dan se zgodi, da ustrelijo kakšnega človeka, kateri pripada jedni ali drugi politiški stranki v Srbiji. — O kralju Milanu pripovedujejo časopisi, da nameruje iti na triletno potovanje in sicer iz uzroka, ker je prišel navskriž s svojim sinom Aleksandrom. Zgodilo se je to pa tako-le: Ko sta odpotovala iz Belgrada Aleksander z materjo proti Birrilzu, je šel Aleksander obiskat očeta v Lucerno, ki je stanoval v hotelu z neko plesalko; mladi kralj je prišel v hotel popolnoma nepričakovano in našel očeta v oni družbi ter vsled tega pred njo posvaril očeta. To je očeta tako razkačilo, da je prejel za vrat svojega sinka in ga porinil skozi vrata. Vsled tega škandala je brzojavil mladi kraU ministerstvu v Belgrad, da oče ne sme prekoračiti srbske meje, zat6 naj mu odpošljejo vse zaboje v Pariz, kar se je tudi zgodilo, Bolgarija. — Iz Sofije brzojavljajo, da je znan avtentični tekst odgovora ruskega carja Nikolaja, kateri je dal bolgarski depu-taciji na nje poklonstveni pozdrav. Car je baje rekel: »Moj ded je ustvari' Bolgarijo; moj oče se je boril za nje osvobojenje; jaz pojdem za tema zgledoma in poskrbim, da pomorem Bolgariji do mirnega razvoja in gotovega uspeha, a pri tem upam, da se ponove kmalu prijateljski odnošaji nasproti Bolgariji". — Neki Ivan Stražimir, potomec nidskega carja, ki živi v Rusiji, je baje predložil carju Nikolaju listine, v katerih dokazuje svojo nasledno pravico na bolgarski prestol. Vsled tega pišejo ruski časopisi, da si ni potrebno razbivati glav za novega bolgarskega kneza. Koburžan ima torej jed-netra tekmeca več! Rusija. — Na kateri stopinji stoji ljudsko šolstvo ob progi prihodnje sibirske železnice, kaže nastopno poročilo: V Sibiriji je 300 župnik šol, ustanovljenih na podlagi statuta 8. decembra 1. 1828.; 21 ministeri-jalnih šol (uzornih), 420 šol ustanovljenih po ministrih državnih dober (domenov) in notranjih poslov; 200 kozaških šol; več šol za rudarske otroke, vzdrževanih od rudarjev; 654 župnih šol in 800 osnovnih šol. Torej mej 6,721.353 prebivalci je 73.306 učencev; jedna šola pride na vsakih 2486 prebivalcev. V evropski Rusiji je razmerje takšno, da pride na jedno šolo 1855 prebivalcev. Od I. 1884. do 1894. zvišalo se je število šol za 276%, učencev pa v istem času na 239%. Jedna šola v evropski Rusiji (to je pouče- vanje) stane na leto 659 rubeljov ter pride na vsakega učenca 13 rubljev, mejtem pa pouk v župnih šolah v Sibiriji stane le 117 rubljev na leto, ali jeden učenec 6 rubljev. Književnost. »Koledar za nadškotijo soriško" za leto 1896. (Letnik II). izda že 15. decembra 1895. naša tiskarna. Zraven raznega koledarskega gradiva bode obsegal zabavno-po-učno berilo, zlasti zgodovinske razprave o naši deželi iz peresa prof. S. Rutarja, ter prinese raznovrstne oglasa ali inserale, ki se smejo nadejati najboljših uspehov, kajti prihajali bodo tako pred oči najboljšim ljudskim vrstam. Važno pri koledarju je posebno to, da ga vsakdo drži vedno pri rokah in tako tudi vsak hip lehko poišče oglase o takem blagu, katero isti čas potrebuje. O vseh v tem letniku priobčenih oglasih prinese koledar vsebino ali kazalo na zadnji tekstni strani tako, da bode navedeno ime trgovca, 3 čem trguje, in , kraj, oziroma stran, na kuUri se nahaja oglas, s čemur se čitatelj opozori nanj. Koledar bode tiskan v J3O0 izvodil*irr se ga razpošlje po deželi na ogled, četudi si ga ne naroče. Tako se ga razširi mej svet ukljub morebitni gmotni škodi, a na korist mnogih in mnogih trgovcev, ki priobčijo oglas v tem koledarju. — Cena koledarju bo le 35 kr. Oblika koledarju bode navadne osmiuke; tiskan bode ukusno. Posebno skrb se uloži v lepo izvršitev oglasov s strokovnega stališča. Radi vseh le* u,sttiostij vabimo naše trgovce, obrtnike itd. orni naklonijo gmotno podporo s priobčenj«.. svojega oglasa v — svojo korist. Oglase računimo tako-le: cela stran (»/,) gld. 6, pol ('/.) g!d. '.1%, tretjina (Vs) gld. 2*4, in četrt ('/,) pa 2 gld. Vsaki naročnici prosimo priložiti primerno svolo na račun, katero odštejemo pri koničnem obračunu. Vsak oglasnik dobi koledar hrez-p 1 a č n o. Cas za doposlanje oglasa je naj-kasneje do 1. novembra 1895. „Knjižnice /a mladino" 9. snopič za mesec september, obsegajoč G'/» pol, kateri prinese povesi „Plemenita srca", izide ločno 30. t. m. Naročnikov je šs vedno malo! Foulnrd - Scito . ueisso. umi fiirbijjc Nannaharg-Saioa vnn ta kr. bn II. H.tiT. per Meter — Klati, (jealn-ift, kameri, priiinsilr-rt, l)a-inasto etc. (ca. 2tO veseli. Qual. umi '-'(KIO vei>eh. Fnrberi, Dessinsotc.) Porlo- umi stcucrfrci ins fluns. -Muster uui(,'clion \>xtov\ utvc\ v L. Dništ veno raviiateljsl vo. štev. :»:{ ap. Razglas. Dno 15. oktobra |ND."». od I o. do iii. ure dopoldne. st> bo vrsisa pri podpisanem ravnateljstvu prostovoljna dražba sledečih v (lorid ležVčih nepreitiakljin: Vložek 072 /enilj. knjige občino Ooriške. A. 1 telo stavbena parcela . Ravnateljstvo zasfavnice in t njo združene hranilnice. Gostilna Anf oita Vodopivca v Trstu ulica Solitario Si. 12 priporoča se rojakom iz Goriške in drugim Slovencem v Trstu, kajli v istej se točijo le pristna vipavska 6rna in bela vina Iz p rvaške občine in s Krasa. Priporoča se posebno Slovencem, ki pridejo po opravkih v Trst. Kuhinja prav dobra in po coni. Ne lovite podgane in miši, ju «i ir.'[.,..!.r. v AJtfov3fInl:LekiiniuSeiiai»lii.-«ii.iviu z.i:..?.i J. 4Jroli«-h v Brun lU.-nnni. [i -">, Za izdelek močne in zdrav« domače pijače |>.iticb;it* sii.^i j,r,šilj-i lin/ -! «lkmj;i z;i dva goldi.-.arja. kar p:,v-t-m /M-tsf:t n \7M litrov. lekarna Hartmann Steckbom Kostanz Izrecno svari no jin-d ponarejemi izdelki, ^prirjd.-i r^nlK i:( lra::k'i na ia/pnl:i^kax;m j l Na sredi Raštelja štv. 7. z Roman BELE NOČI stmic* 25 kr. Fl'NTKOVK IZBRANE PESMI fctniicjo 50 ki*. EakS(XXS'3i(.M Kr.ouiCKv materin blagoslov Ktatic 1H kr., p« posti 20 kr. zaravst. preskusen (.Spričevalo: Dunaj .'!. jul. Ifc'f-7.) krat Vso stroje /a kmetijstvo - vinske stiskalnice vseli vrst, Poronosporne škropilnice »lično Vcrmorelu, Čistilnice za Žito, irijerl, stroji za robkanje koruzo^ mlatilnice, stiskalnice za snof orodja za kletarstvo, vinske covl, vinske sesalke. orala In vse stroje za obdelovanje zemlje, mlini za žito, prodaja pa zel6 znižanih cenah pod zagotovilom In na poskus _ Igu. Heller, Dunaj II2, Praterstrasse Nr. 49. 11 iVauko. llazproilajalci se iščejo. tlimo pred poiiiuvjfdci. Vsaka tretja srečka dobitek! jjMy» Podaj sreči roko! "*^U Ugodne prilike, da se zadene srečke, .akor jo ponuja Vsaka tretja srečka dobitek! ogerska razredna loterija Se ni bilo, kajti izrotj 1O0O0O srečk imeU y\fv %o4e ^\.ife9?k 4etvattve 4o%Ulie. Z bilillO Visokimi i>ta v prisotnosti javnega kraljeioi a notarju Zrrhniije I. razreda: od 16. do 19. oktobra 1895. Žrebanje !I. razreda: od 6. da 12. decembra 1895. i i w I rf "e zt'!Z sk»I>JU 314!M) dobitkov \ sknpnnri znesku 5 milijonov 600000 kron. JkUrol-ti itstniZB-JU glavnemu aabiraleu Vsaka tretja | Naslov m ^rti«vko: LQTTOHEIIITZE BUDIMPEŠTA I1 Naroeidki Itlsnjovolijt* naj priložiti za pi^tnino 10 beliče v, za pt^pnroeeiin I pisma 30 ?»elir;eT, za rsak izkaz izžieliaiiiii sreek posehej 20 beličev. § l)«»dtki izidaesijo se v p«lo- viid, ne da Id se kaka svota oiltemiila. Sn^eko iloMvt^o _____se pri srečka dobitek! lirDIMPBŠTA, Servi'.ewplatzšt3. Vsaka tretja srečka dobitek!