Vi ^ - .(V- Slovenec List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. 11. ŠTEVILKA. JOLIET, ILLINOIS, 17. FEBRUARJA, 1911. LETNIK XX OGRSKI TRINOG t- APP0NYI ZAVRNJEN, Chicaški Slovani združeno protestirali proti njegovemu nastopu v javnosti. HOTEL IGRATI ULOGO HINAVCA. Tlačitelj Slovakov nameraval govoriti o svobodi in vesoljnem miru. Chicago, 111., 16. febr. — Ko so chicaški Slovani, ki so postali državljani Združenih Držav, doznali, da je bil r"grof Apponyi, prejšnji naučni minister ogrski, povabljen govoriti na slavno-sti v spomia Washingtonovega rojstnega dne v Union League klubu o Vesoljnem miru", so protestirali. Ta protest, v obliki spomenice, je bil izročen včeraj Alexandra A. Mc-Cormicku, »ačelniku klubovega pripravljalnega odbora. G. MeCormick pravi, da je grof Apponyi odklonil povabilo, ker se je prej že drugje zavezal, in da se je klub tako Saognil mučni potrebi sklepati, da li »aj vabilo umakne. Uredniki dcvetnsjsterih časopisov, tiskanih v slovanskih jezikih, so se združili v zahUvi, da se vabilo umakne. Tisti, ki «o se združili v spomenici, zatrjujejo, da predstavlja Apponyi najhujšo obliko trinoštva v ogrski vladi in da nikakor ni zaščitnik vesoljnega miru. V svojem protestu pravijo: "Grof Apponyi kot naučni minister je bil odgovoren za prelivanje krvi v Černovi, kjer je toliko slovaških kmetov umrlo nedolžnih. Njegovo poročilo v ogrskem državnem zboru po krvavem klanju, da je bil mir v oni vasi, ga bolj upravičuje do naslova "pospeševatelj miru smrti" nego do visoke časti zagovornika vseobčnega mira. Med' njegovim uradovanjem se je zgodilo ono nezaslišno klanje "Grof Apponyi je znan po vsem'li5lc svetu kot zastopnik ogrskega načina vlade, ki pomenja neprestano vrsto političnih, narodnih in družabnih zlo-inov proti Slovakom in drugim ne-ogrskim narodnostim na Ogrskem. Trem milijonom Slovakov ni dovoljeno, učiti se čitati in pisati v svojem matemem jeziku v javnih šolah, vsled cesar se umetno vzdržuje nevednost »led ljudstvom; srednje šole ustanovljene in podpirane po zasebnih prispevkih, je vlada zaprla in ustanovne sklade zaplenila. 'Slovaška književna družba je bila razpuščena in njeno poslopje zaplenjeno. Kupiti slovaški časopis ali govoriti slovaški jezik, zagotavlja preganjanje dotičnika. "Več nego 500,000 državljanov slovanskega pokolenja je v Chicagi. V imenu vseh teh protestiramo proti Basilju na prostost in svobodo, ki bi se izvršilo, ako bi se dovolilo zastopniku trinoštva govoriti na tem shodu." 'Klub bi prišel v zelo mučen položaj, ako ne bi bil dr. Apponyi poprej odklonil povabila," je rekel g. Mc-,iCormick. "Dejali smo njegovo ime 'Jta slavnostni spored, preden smo prejeli odgovor od njega, ampak njegova odklonitev povabila je stvar poravnala." Sličen protest je bil baje napravljen v Clevelandu, O., kjer bi imel grof Po sporedu govoriti v soboto. Elektrokucijonirana, Chicago, 111., 12. febr. — Pravtako Usodna kakor čudna nesreča se je pripetila včeraj popoludne v elektrarni okrajne bolnišnice. Dva moška sta bjla elektrokucijonirana in tretji je bil znatno poškodovan. Mrtva sta: J. J- McCabe, 24 let star, stanujoč pod st. 5522 Prairie ave., poročevalec dnevnika 'Chicago Examiner"; potem re(l Fitzpatrick, 50 let star, stanujoč pod h. št. 5623 Justine st., inženir bol "»nični. Ranjenec je 38 let stari Th. ^Mahon, tudi zaposlen v bolnišnici. # McCabe je bil prvi, ki je postal žr-tev električnega toka, močnega 12,000 voltov. Inženir Fitzpatrick mu je "•tel na pomoč, pa ga je dohitela ista "esreča, ko je prišel v dotiko z elek »eno žico. Ponesrečeni poročevalec Je mudil v bolnišnici radi neke pre-iskave. Na divjem zapadu. Indiahoma, Okla., 13. febr. — Trije pKrinkani moški, ki so prišli bržkone 12 Mountain Parka, kateri kraj se med urugimi poganja za okrajni sedež novega okraja Swenson, so prišli v stanovanje C. E. Bulla, predsednika zbo-fu okrajnih komisarjev, in so ga pri-j ; James Smith, zaposlenec na Bul-,0vi farmi, ki se je upiral prijetju svo-ega delodavca, je bil ustreljen, nakar • so našemljenci s svojim ujetnikom odjezdili. Sedaj jih zasledujejo okrajni "radniki s krvnimi psi. Taft za- popolno zdržnost. Columbus, O., 12. febr. — Predsednik Taft se poganja za popolno zdržnost opojnih pijač v pismu, ki je datirano z dne 29. decembra 1910 in se zdaj čita v 3,000 nedeljskih šolah v Združeriih Državah. Pismo ogovarja nedeljske učence kot "Moji dragi mladi prijatelji" in se glasi: "Samopašno uživanje opojnih pijač je povzročalo povečini uboštvo, propadlost in hudodelstvo na svetu in kdor se zdržuje uživanja alkoholnih pijač, hodi s poti nevarni preiskavi. Abraham Lincoln je pokazal, da je bil tega mišljenja, ker je spisal zaobljubo popolne zdržnosti za 'svoje mladostne prijatelje, katera se tako dostikrat navaja. Vsakdo mora sam zase odločiti, po kateri poti hoče hoditi glede svojega okusa in svoje slasti, ampak tisti, ki si naloži samoomejitev, izogibati se popolnoma izkušnjavi, ki tiči v alkoholnih pijačah, stoji na varni in modrejši stra- Dr. Howard H. Russell iz Wester-villa, O., ustanovitelj protisalunske lige in pravtako Lincolnove legije, je bil, ki je obudil to slovesnost po vseh Združenih Državah. Gibanje bo razširjano pod imenom departmenta popolne zdržnosti pod pokroviteljstvom protisalunske lige, z deželnim glavnim stanom v Westervillu. Spet eksplozija v rudniku. Trinidad, Colo., 10. febr, —Ob pol-petih davi so bila spravljena na površje trupla štirih poljskih razstreljačev iz Cokedale-rudnika, ki se je v njem pripetila ponoči eksplozija. Pet drugih trupel je bilo najdenih, dočim še ni znano, kaj se je zgodilo s šestimi drugimi delavci. A. E. Sutton, ki je vodil rešilna dela, pomožni superintendent jamski, je bil omamljen po plinih in so ga onesveščenega prinesli na sveži zrak. Bržkone umre. Superintendent Bayless je izjavil, da je prejkone kako naključje povzročilo eksplozijo razstrelnega prahu. Samo malo upanja je, da se najdejo še- zadušeni. Vsi mrtveci so bili inozemci. in pogresanci Plin usmrtil celo družino. Philadelphia, 12. febr. — Sedem članov ene družine, oče, mati in petero otrok, je bilo usmrčenih po svetilnem plinu v njihovem stanovanju v ghetto-okraju, tega mesta. Mrtvi so: Hyman Benkowitz, 42 let star; Rose, njegova žena, 40 let stara, in otroci Minnie, Mike, Israel, Rebecca in Pauline, ki so bili v starosti od 5. do 18. let. Plin je prihajal iz cevi, ki je bila v zvezi s plinovo pečjo v prvem nadstropju, v katerem so se nahajale kuhinja in stanice. Bržkone je oče, ki je prišel pozno domov, odtrgal cev od svetilke. Najstarejša hči se je imela v nekaj dneh poročiti, njena poročna obleka je visela v sobi druzega nadstropja. Vodopivci v Springfieldu. NADŠKOF RYAN ZASPAL V GOSPODU, Odlični prelat podlegel dolgotrajni bolezni v 80. letu svoje starosti v Philadelphiji, Pa. ROJEN JE BIL NA IRSKEM. Prišel v Ameriko leta 1852. in se odlikoval kot misijonar. Philadelphia, Pa., 11. febr. — Most Rev. Patrick John Ryan, D. D., LL. D., nadškof philadelphijski in metro-polit pennsylvanski, in eden največjih nadškofov na ameriški celini, je umrl danes popoludne v nadškofijski palači. Že več tednov se je odlični prelat, ki bi bil 80 let star, ako bi živel do dvajsetega dne tega meseca, uspešno upiral smrti, ampak oslabelo srce vsled napornih dolžnosti njegovega visokega urada, ni moglo prestati napada in preminul je, izdahnivši blagoslov "God bless you" na tiste, ki so stali ob njegovi postelji; med temi je bilo nekaj sorodnikov. Pogreb se bo vršil v četrtek in pričakuje se, da se ga udeleže v resnici vsi odlični duhovniki, ki morejo dospeti v Philadelphijo o pravem času. Truplo bo ležalo na mrtvaškem odru v katedrali in bo položeno v grobnici v ozadju velikega altarja. Dokler ne bo imenovan naslednik nadškofu Ryanu, kar se ne zgodi tako brž, bo upravljal nadškofijo Rt. Rev. Edmond F. Prendergast, D. D., V. G., nazovni škof Scilionski in pomožni škof philadelphijski. Nadškof Ryan je bil rojen v mestecu Cloneyharp, blizu Thurlesii, v o-kraju Tipperary na Irskem. Kot o-trok je bil zelo pobožen ter je ljubil skrivnostne in krasne obrede sv. vere svojih prednikov. Svoja deška in piladeniška leta je prebil med svojimi knjigami ter pod Jteri pogrešanj »»flavti še živi. VsaJj1"1'"1 nebom na uežtli. To" dvoje snu iattVni trupla so uT.a h, so bili je dalo temelj njegove učenosti in čvr- * "Slovanska Enota" razbita? 4 Dunaj, 11. febr. — Slovanska Enota, ki je bila oživotvorjena" v poslanski Zbornici državnega zbora pred le-letorin dni s pavkami in trobentami, je mrtva. Prerano smrt je storila vsled razpora med "Čehi in Slovenci, ki so bili že dolgo v svaji med sabo a so se iznoVa tako temeljito sprli, da so se vse spone razbil.e. Slovenci se nočejo dalje udeleževati češke oportuni-tetrft (udobnostne) politike, kakor se je pokazala v spravnih pogajanjih, marveč hočejo ostati pri obstrukciji. Njihov formalni (navidezni) izstop iz Slovanske Enote je zadal tej smrtni udarec. — (Op. ur. Tako brzojavka — gotovo iz nemškonacionalnega vira, kar je razvidno iz škodoželjnega sloga — v dobesednem slovenskem prevodu. Da stvar nekoliko bolj pojasnimo, pona-tisknj :mo tu dopis iz Dunaja z dne 20. jan. ljubljanskemu "Slovencu", ki se glasi: Resni in odločni nastop "Slovenskega kluba" je vzbudil v vseh parlamentarnih krogih največjo pozornost, med češkimi poslanci pa naravnost senzacijo: Bil je pač že skrajni čas, da se takozvana slovanska solidarnost vsaj z jugoslovanskega stališča označi kot taka, kakršna je v istini od Badenije-vih časov. Živo je še v spominu, ko je' pokojni voditelj "Poljskega kluba", zviti Jaworski, nenadoma razbil tedanjo desnico in z vihrajočo zastavo uskočil v levičarski tabor. Od tedaj so slovenski posl. lojalno in nesebično podpirali češke tovariše v njihovem boju proti jezikovnim naredbam, večkrat v škodo svojih koristi. Kedar pa ie prišel trenotek, da bi poleg Čehov tudi Slovenci bili razmerno deležni ugodnosti vladajočih strank, so se jih otresli na lep način. Isto taktiko so nekateri uprizorili tudi ob zadnji mir istrski krizi. Seveda je ta taktika več š:;odila Čehom, nego jugoslovanski) ' meri vr3i> br.-J* To A k • .: rjavila, da ieii * Jugoslovani. vložuUc! ac ■ ' a«-^, ka Av=ec z dr., s., Ant. Kocijančič, s., stega zdravja. Ko je dosegel svojo polnoletnost, je dovršil semenišče in bil posvečen v dijakona. Takraf je bilo, da je sklenil iti v Ameriko kot misijonar. Odjadral je leta 1852. in po izkrcanju se je takoj podal v St. Louis, ki je bil tedaj glavno mesto na zapadu. Med državljansko vojno je deloval Father Ryan kot kaplan v vojaški ječi in bolnišnici v St. Louisu. Novembra meseca 1883 ga je papež poklical v Rim, kjer ga je povzdignil v nadškofa, z naslovom Salamine. Leta 1884. je bil imenovan naslednikom nadškofa Wooda v Philadelphiji. Predsednik Roosevelt ga je imenoval leta 1902. za člana indijanske komisije, in nadškof Ryan je bil prvi katoličan v zboru te skupščine. Ustrelil Hrvatico? Omaha, Neb., 13. febr. — 73-letni Mihal Voltman je ustrelil pravtako tu nastanjeno gospo Vincent Krepic, svo jo svakinjo, in je potem končal z dru- Springfield, 111., 14. febr. — Kacih i go kroglo svoje življenje. Voltman 5000 vodnih fanatikov iz vseh delov 3e bil baje že dlje časa umobolen, ven- dežele je dospelo semkaj povodom zborovanja delegatov protisalunske lige (zveze). S peterimi godbami v izprevodu so korakali po mestu ter se za prohibicijo in "county option" (o-krajno opcijo) razkričali do hripavo-sti. 13 jetnikov ušlo. Chattanooga, Tenn., 14. febr. — Trinajst ujetnikov, med njimi pet črncev, je izlomilo iz ječe okraja Marion v Jasperu. Ujetniki so izrezali luknjo skozi jekleni pod, potem izkopali prerov do opečnega zida, ki obdaja ječo, predrli zid in utekli v gorovje, preden so straže kaj opazile. Samomor vseučiliškega profesorja. Lincoln, Nebr., 13. febr. — Profesor F. J. Phillips, uičtelj gozdarske znanosti na državnem vseučilišču, je izvršil samoumor v svojem stanovanju z vdihom plina. Zapustil je troja pisma, v katerih je zagotavljal, da se boji, postati popoln invalid (oslabljenec) in potem delati svoji družini nadlego. Star je bil trideset let in je graduiral z vseučilišča michiganskega. dar ni bil smatran za nevarnega. Gospa Krepic je bila vdova. Huda kazen. Cleveland, O., 13. febr. — Zaradi tatvine slaščic v vrednosti 78c sta bila Colin Stevenson in Joe Hleebau obsojena v kaznilnico vsak za pet let. Da je bila odmerjena tako težka kazen, prihaja odtod, ker sta oba povratna zločinca. Taft v Springfieldu. Springfield, 111., 11. febr. — Pred sednik Taft je imel v skupni seji obeh zbornic govor o reprocitetni pogodbi s Kanado, ki je sedaj v kongresu na dnevnem redu. Svaril je voditelje republikanske stranke, da če ne dovolijo koncesij v pogodbi in vztrajajo pri tem, pridržati v teh časih visokih cen NEKAJ ODGOVORA "GLASU NARODA", Na tem mestu zadnjič objavljena dopisa sta zadela kakor strela iz jasnega. GLEDE"GLAVNE POSOJILNICE" Kdo zavija resnico in kdo bega ljudi? Odgovarjajmo stvarno in jasno! aveznikom. In zato je nevolja :ovenskimi poslanci privrela do i oplazila kot vrpč krop po o-one, ki so igrali dvojno vlogo, reščilo v živo, in parlamentar-skupnega Češkega kluba jjo. » "Amerikanski Slovenec" z dne 10. t. m. je priobčil na tem mestu dva dopisa ter jima dodal pridevek "silno zanimiva", kar sta gotovo tudi bila, ali ne? Vsak nepristranski čitatelj poreče: da. In drugemu, to je, dopisu iz Ljubljane, je bilo na koncu pride-jano: "Op. ur. Am. SI. Odgovornost za vsebino in resničnost gorenjih podatkov prepuščamo g. poslatelju" (t. j. g. Ivanu Štefetu kot uredniku ljubljanskega "SI."). — Ali ni bilo to naše postopanje nepristransko? Zdaj pa čujmo odmev iz New Yorka! "Glas Naroda" z dne 13. t. m. odgovarja: " 'Ajjierikanski Slovenec' je silno vesel. Solze veselja pretaka glede likvidacije 'Glavne posojilnice'. Gliha vkup štriha." — Tako torej: silno veseli smo nad polomom ljubljanske posojilnice, čeprav smo izražali svojo žalost, ko smo objavili v 7. št. našega tednika dotično brzojavko iz Dunaja z dne 12. januarja in takoj tudi konštatirali, da gre za polom liberalne posojilnice. Nad polomom liberalne p o-ojilnice smo izrazili svojo žalost, ker želimo kot katoličani in narodnjaki bratovske sloge in edinosti med vsemi Slovenci vsaj na narodnogospodarskem polju. Razumete, go-poda pri newyorškem dnevniku? Ali ste Vi izrazili svojo žalost?! — In dostavili smo takratkeinu poročilu konec: "Sicer pa tudi mi upamo, da obnoviti prijateljsko zvezo ter obnoviti "Slovansko Enoto". Slovenski poslanci pa bodo brez najmanjšega dvoma previdni, da ne pojdejo na led brez obestranske obveze. Clara pacta et boni amici. Baron Bienerth je slovesno v zbornici obljubil Poljakom, da v kratkem predloži nov načrt zakona za gradnjo kanalov. Ako pa hoče vlada izpolniti to obljubo, mora skrbeti za potrebno večino. In tedaj, ako ne že preje, postane aktuelno vpra šanje, katere stranke pridejo v poštev. Tedaj dobe tudi Čehi priliko dokazati, ali ima slovanska vzajemnost realno vrednost ali je le prazna fraza. — Po tem dopisu je gorenja brzojavka vsaj nekoliko umevna.) Zahtevajo vedno več. Budimpešta, 13. febr.—Vojni odsek ogrske delegacije je sprejel celi vojni proračun, kakor ga je predložila vlada. Všteti so izredni krediti za opremo in opravo armade. Zadnji znašajo dvajset milijonov kron. Skupna zahteva za armado kaže nasproti lanskemu letu povišbo za okroglo triindvajset milijonov kron. Dvoboj. Dunaj, 9. febr. — V poslanski zbor niči državnega zbora je nastal povodom "azprave glede zakona o krošnjar stvu najhujši hrušč in trušč. Poslanca Maler in Malik sta se tako sprla, da sta se po pravilu pretepala. Dvoboj bo posledica boja s pestmi. (Op. ur. Malik je eden najhujših nemškonaci jonalnih petelinov.) Cesar v Budimpešti. Dunaj, 10. febr. — Cesar Franc Jožef je nastopil že pred nekaj dnevi kot nameravano naznanjeno potovanje v Budimpešto po sporedu, ko so se pomisleki zdravnikov zaradi naporov | v zvezi z običajnimi avdijencami in icm, pnuiz.au v len časni visokih ucu ■__. - in splošnega zaostanka v živežnem do- dvor"'™ ,nast°P' razpršil, z ozirom na vozu eolninsko tarifo, potem utegne nastati opozicija, ki ne bo poznala meje in mere ter bo izbrisala zadnji sled zaščitne čolne tarife iz zakonikov. Pri "velikem očetu." Washington, 13. febr. — Thunder-bull, Prairie Chief, Sage, Big Back in sedem drugih poglavarjev indijanskih rodov Arapahoe in Cheyenne se je predstavilo v spremstvu indijanskega komisarja Valentina v Beli hiši, da pozdravijo "velikega belega poglavarja" in mu predlože svoje želje. Gre za obdačbo njihovih zemljišč. S Portugalskega. London, 12. febr—S Portugalskega prihajajo zelo resna poročila. Na eni strani nova portugalska vlada postopa naravnost tiransko, na drugi strani pa baranta z odličnimi mesti; tisti repu-bličani, ki ne dobe mastnih služb, pa zato zabavljajo proti vladi. Vre tudi med ljudstvom. Delavstvo grozi s splošno stavko. Upira se mornarica. Monarhisti se že pripravljajo na to, da proglase za portugalskega kralja pri ljubljenega vojvodo Oporto. Prvim poročilom o težavah, s katerimi se mora boriti portugalska vlada se ni pripisovala velika važnost, a zadnja poročila so zelo resna. zopet utrjeno zdravje vladarjevo. Ce-sar-kralj ostane v ogrskem glavnem mestu po sporedu mesec dni. Kdo bo nuncij na Dunaju? Dunaj, 10. febr. — Kakor poroča "Neues Wiener Tagblatt", je papeški nuncij v Ri0 de Janeiro, Msgr. Ales-sandro Bavona, ki je bil predkratkim imenovan za naslednika dosedanjemu nunciju na Dunaju, Monsignoru Gra-nito di Belmonte, to čast odklonil. Influenca muči Viljema. Berolin, 13. febr. — Obolenje cesar jevo je očividno resnejše, nego pri znavajo uradna naznanila, čeprav ni bojazni, kako se bolezen konča. Po prvih naznanilih je bil cesar prehlajen a brez mrzlice. Sedaj se priznava, da ima napad influence z mrzlico. DRUŽBA SV. MOHORJA. "Amerikanski Slovenec", ozir. u-pravništvo našega lista je na željo župnika cerkve sv. Jožefa v Jolietu prevzelo poverjeništvo ali zastopništvo Družbe sv. Mohorja, ki nudi rojakom širom Amerike prelepe knjige za poduk in razvedrilo in to za malenkostno vsotico — $1.00. Ta prekori-stna družba je našemu narodu dobro poznana, zato je ne rabimo še posebej priporočati. Za prihodnje leto bode izdala družba sledeče knjige: 1. Koledar za leto 1912. 2. Deseti brat, Slov. večernic 65. zvezek. 3. Hrvati. 4. Nežnim srcem. 5. Zgodbe sv. pisma. 6. Molitvenik za šolsko mladino. 7. V zameno se izda knjiga: Razne povesti, ako kdo ne želi Zgodb sv. pisma 17. zvezek. Amerikanski Slovenec" t>o sprejemal naročila vseh rojakov in rojakinj Jolietu, tudi rojaki iz druzih mest sirom Amerike se bodo skozi naše poverjeništvo lahko vpisali v to družbo s tem, da nam nemudoma pošljejo $1 kot naročbo za leto 1911. Imena naročnikov bo "A. S." natisnil vsak teden, tako da bo vsak vedel, da je vpisan za 1. 1911. Ko bodo jeseni knjige dospele, se bodo našim sosedom v Jolietu razdale, a na rojake, ki bodo naročeni izven našega mesta, se bodo knjige odposlale po ekspresu. Na imenik bodo vpisani člani po vrsti, kakor bodo vplačali naročnino. Kdor prvi pošlje, bo prvi vpisan, a ne po abecednem redu kot doslej. Torej požurite se, ker čas je kratek; naročnina za to leto se bo morala poslati v Celovec na Družbo sv. Mohorja do dne 1. marca. II. izkaz vpisanih članov. Joliet, 111. Rev. A. M. Krashowitz, n., Rev. J. F. Stukel, n., Ana Marentič, s., Ant. Kramarič, s., Jurij Loparec, s., Mih. Uršič, s., Pavel Tomac, s., Marko Zni-daršič, s., Mat. Gregorčič z ženo, s., Pet. Klobučar, s., Marija Anzeljc, n., Ana Šmajd, n., Jan. Plut, s., Frančiš- res? Prosimo odgovora — pa jasnega in ne ovinkarskega! "G. N." pravi nadalje: " 'A. S.' je kaj hlastno ponatisnil čvekanje njegovega očeta ljubljanskega "Slovenca'." — Ponatisnil?! Am. SI. je najprej objavil doposlani mu dopis z imenom dopisnika in z opombo svoje neodgovornosti za vsebino in resničnost navedenih podatkov in šele potem ponatisnil par vrstic iz ljubljanskega "Slovenca". Ali ni res? "G. N." z dne 13. t. m. piše nadalje: "Laž, debela, pribita laž je, da bi ameriški Slovenci po Sakserju poslali milijon kron, pač pa samo stotisoč kron." —In kaj je pisal "G. N." dne 8. t. m.? Čujte: "Ameriški Slovenci so po tvrd-ki Frank Sakser Co. poslali v zadnjih petih letih okolu 400,000 K." — Vprašamo: Ali ni res? "G. N." vprašuje nadalje: "Ali m bil baš 'Glas Naroda' prvi, kateri se je oglasil in kazal na propad 'Glavne posojilnice?' — No, sir! Šele dne 23. jan. je poročal "G. N." o polomu Glavne posojilnice", dočim je Am. SI. že dne 20. jan. pisal: "In newyor-ški 'Glas Naroda' je tudi (poleg Cle-velandske Amerike) hudo zbegal svoje čitatelje s svojim 'pojasnilom', katerim je še dne 12. jan. tolažil občinstvo, češ, da 'Glavna' ni propadla.1 —Ali ni res? In tista dvakratna laž, ki se z njo obmetava brez dvoma ljubljanski "Slovenec", je vpletena v nelogični odgovor newyorskega dnevnika tako zvito da jo mora nerazsodni čitatelj smatrati za naperjeno proti Amerikanskemu Slovencu. Ali tako delajo časnikarji-resnicoljubi? Nazadnje, po uprav klasičnih ovinkih in stranpotih, ki vodijo na Češko, Koroško in Ogrsko, prihaja "G. N.: spet v Ameriko in pravi: "Naj se le maže po trebuhu škodoželjni 'Amerikanski Slovene^, mi smo pa že, kar mogoče storili, da ne bodo naši ameriški rojaki za prav nič odškodovani (sic!), ako to tudi želi 'Ameriški (sic!) Slovenec' samo zato, da bi sebi speval slavospeve!" — Bežite no, bežite! Kar največ sieče Vam želimo, ampak ne prevračajte kozelcev in ne pačite res nice! Toliko v naglici. Nadaljevanje prihodnjič. Uredništvo Am. SI. Baron Albert S. A. Rothschild umrl, Dunaj, 11. febr. — Baron Albert S. A. Rothschild, poglavar avstrijske grane te znamenite rodovine, je u-mrl. Rojen je bil leta 1844. Smrt obuja spomin na tragično smrt baro novega najmlajšega sina Oskarja, ki se je nenadno primerila v Rothschild-ovi palači v juliju 1909. Takrat se je govorilo, da je baron Oskar izvršil samoumor, ker ni hotel njegov oče privoliti v njegovo ženitev z gdčno. Olgo Menn, hčerjo chicaškega drja Rudolfa Menn. Rodovina je trdila, da je baron Oskar umrl za kapjo. J6S." Kosieiec; ■!>-:; ivwom) xocy* s., Jurij Flajnik ml., s., Ant. Golobič, n. John Adamič. Iz drugih krajev. Rev. Jan. Blažič, Leckrone, Pa. Rev. F. M. Jevnik, Windber, Pa. Ant. Osvald, Irwin, Pa. Jan. Lovša, Hartford, Ark. ODPRTO PISMO: Članom društva "Baraga", ustanovljenega 1. 1903 v St. Paul Seminary, St. Paul, Minn. Čč. gospodje: Kolikor meni znano, je danes po različnih semeniščih v Ameriki četvo-rica dijakov, ki ne dobivajo niti od doma nobene podpore, niti nimajo v Ameriki svojcev, ki bi jim stali na strani. Godi se jim približno tako kot nekdaj Baragovcem, če ne slabše. Njihovi naslovi so: Mr. John Judnič, St. Paul Seminary, St. Paul, Minn. Mr. John Plaznik, St. Francis Seminary, St. Francis, Wis. Mr. Konrad Višnar, St. John's Seminary, Collegeville, Minn. Mr. Anton Mac, Le Gra«d Semi-naire de Saint Sulpice, Montreal, Que. Kdor hoče poizvedeti natančneje vzrok tega pisma naj se oglasi do: Rev. Anton Schiffrer, tajnik dr. Baraga, Rocksprings, Wyo. Franc Seniza umrl. New York, 11. febr. — Zadnji torek je umrl v svojem stanovanju v Wee-hawkenu g. Franc Seniza po daljši bolezni v 57. letu svoje starosti. Rojen je bil v Sevnici na Štajerskem in je prišel v Ameriko leta 1876. Tu se je pridružil nemškim krogom in je precej obogatel kot hotelir in drugače. Zapušča vdovo, sina in dve hčeri, o-moženi z dvema milijonarjema, po imenu Blaisdell in Carey. Delavsko zavarovanje na Angleškem. London, 12. febr. — V angleški spodnji zbornici nameravajo skleniti nov zakon za zavarovanje proti bolezni, invalidnosti in brezposelnosti. O prvih dveh točkah so že znane posameznosti, medtem ko način zavarovanja proti brezposelnosti še ni določen natančnejše. Zavarovanje je po zakonskem načrtu obligatorno za vse delavne sloje, ki imajo dohodkov pod 160 funtov šterlingov (okoli $770). Najmanjši zavarovalni znesek znaša 5 šilingov ($1.20) na teden, zavarovanje čez to svoto pa je prostovoljno. Za najmanjši zavarovalni znesek jamči država, za vsoto nad tem zneskom ne. To državno zavarovanje obsega čas od 10. do 70. leta starosti, od te dobe naprej velja že obstoječe starostno zavarovanje. Zavarovalne zneske odra-čunava država ter jih polovico plačuje delavec, polovico pa skupno delodajalec in država. z leviti za pokojno gospo Ivano Šus-teršič, mater ustanovitelja naše fare sv. Jožefa, Rev. F. S. Šusteršiča, umrlo dne 4. t. m. v Ljubljani, je bila opravljena v naši cerkvi včeraj (v to-■=ek) ob osmih zjutraj. Celebrant je hil namestni župnik, Rev. A. M. Kra ichowitz; asistirala sta mu kot dija-kon Rev. John Kranjec, župnik iz South Chicage in duhovni vodja K. S. K. J., a kot subdijakon Rev. Jos. F. Stukel, pomožni duhovnik naše fare —Rojak John Krevs, 23 let star, doma iz Sel pri Šumberku na Dolenjskem, je umrl, previden s sv. zakra tnenti, predzadnji torek v bolnišnici sv. Jožefa za vročinsko boleznijo, ka ceri je podlegel v treh tednih. Sicer je bil jako priljubljen mladenič, a ven dar ni bil član nobenega društva. Po greb je oskrbel rojak Jos. Zaletel, ki je pokojnikov ujec. Pogrebniki so bili njegovi sosedje: Fr. Kolenc, Mih. Arh, Ant. Vovk, Jak. Rjavček, Fr. Sternišča in Jan. Sirk. Mlademu ro jaku bodi lahka žemljica tuja! — V ponedeljek dopoludne je bil pokopan g. Rudolf Crnkovič, 'rodom Hrvat, star 40 let, doma iz Ravne gore na Hrvaškem, oženjen in zadnjih pet let stanujoč pod h. št. 1001 N. Chicago st. (v hiši dobroznanega trgovca Fr. Juričiča). V Jolietu je bival skoro 19 let ter bil zaposlen v je-klarnici Illinois Steel-kompanije, že dlje časa kot čuvar (keeper) pri plavžu št. 4. In tu je zadnji četrtek, ko je bil plavž zopet zakurjen po sedem-tedenskem prestanku, zadobil po tuji krjydi tako hude opekline, da jim je čez 22 ur po strašnih mukah podlegel. Kako je bil pokojnik vsled svoje možatosti priljubljen, je pokazal pogreb: slovensko društvo sv. Jožefa št. 2 K. S. K. J. je izkazalo svojemu zvestemu članu zadnjo čast vkljub skrajno blatnim cestam s tako mnogoštevilno udeležbo svojih članov, da je vse pohvale vredno. Za pokojnikom žalujejo žena in trije otroci, nadalje bratje Math, Mike in Tony tukaj ter brat Steve v Louisiani. Sorodnikom naše sožalje, a pokojniku svetila večna luč! — G. Jak. Gruden se je podal te dni v staro domovino in sicer v Mali Osol-nik pri Turjaku. Pred svojim odhodom nam je izročil pozdrav na vse člane dr. sv. Jožefa št. 2 ter na vse svoje sorodnike in prijatelje. Srečno Joliet, 111., 15. febr. — Črna maša — Prejeli smo in priobčujemo: Zadnji teden so šli Dr. Ivec in g. Anton Košiček in drugi na lov na zajce v Marseilles, 111., 40 milj od Jolieta. Peljali so se z vlakom. Štiri milje od tega mesta v gozdu seka drva dvajset Slovencev. Vsak ima svoj "santy" za dom in vsak je svoj "kuhar" — "kuharice" nimajo, ampak so vsi lepi, mladi, močni "bachelorji". Fantje, v Jolietu imamo dosti lepih slovenskih "punc". Pridite nas obiskat! — Naši lovci so bili tri dni gostje pri bratih Frank in Bernard Omahen. Bili so fino postreženi in so prinesli domov 25 zajcev, ki so jih oni sami ustrelili. Jaga je izvrstna, zajcev tam kot mravljincev, bi jih še več dobili, ampak so šli prerano na jago, ko je sneg padel: Etna, Pa., 13. febr. — Slavno uredništvo A. S.! Prosim Vas za malo prostora v cenjenem listu. Z delom gre tukaj v Roll Mill še precej dobro samo pri rudotopilnici ni dela nič. — Nadalje pa svarim rojake širom Amerike pred John Husičem p. d. Vrepčev Mudanov iz Adlešič št. 11. Fant je prav kunšten, delati se mu noče, ampak bi rad živel le da bi drugi za njega delali. Semkaj je prišel okolu 6. febr. t. 1. in ga je g. Jos. Dragoš k sebi vzel, da če on za njega plačati, dokler delo dobi. On mu je pa v zahvalo dne 11. febr., dokler smo mi delali, odnesel obleko in druge reči vredne okolu $30. Zatorej svarim rojake pred njim. Fant je male, pripognjene postave in rad veliko govori. Pozdravom John Skoff. Eveleth, Minn., 9. febr. — Velece-njeno uredništvo A. S.! Prosim, da natisnete par vrstic v cenj. list, ker Vam imam poročati novico, katera je velikega pomena za vse Slovence, posebno bivajoče v St. Louis okraju, prav dobro napredujemo. Imamo lepo slovensko cerkev, ktero smo pred božičnimi prazniki prav lepo izslikali. Sedaj pa dobimo še v kratkem času iz starega kraja nov veliki oltar s podobo Sv. Družine, pred obokom na desno stran ga bo krasilo Srce Jezusovo in na levo stran Srce Marijino. Radi tega pa gre vsa čast našemu vrlemu župniku Rev. Engelbertu Polak, kteri se zelo trudi in zanima za napredek in obstanek naše fare. Naj omenim še tole, da imamo tudi svojo farno šolo, v kateri naša slovenska sestra poučuje naše otroke poleg angleščine tudi naš mili nam materin jezik. Le žal, da se dobi nekterih slovenskih starišev, kateri rajši pošiljajo svoje otroke v "tuje šole, takozvane "public schools", kar si štejejo v visoko čast, a sebi pa v največjo sramoto. G. urednik, prosim Vas, ne hudujte se nad mojim dopisom, ker sem že tako daleč zašel; saj vem, da Vam za dopise vedno prostora primanjkuje, no, pa imejte potrpljenje za sedaj z - - ■ - • ... .. .... menoj. Le eno Vas še prosim, skušnja njihova je, da ni vredno na namreč: da imamo prvič v amensk. urednik: kadar boste £haH ta • do_ lov iti čez pet dni po velikem snegu, 'zgodovini v St. Louis Co. enega Slo ■ -- ker zajci ostanejo v luknjah, dokler | venca v okrajnem zastopu za pomož sneg malo tr-d ne postane, tako da lah- i neSa šerifa v sodniji, v mestu Duluth, ko bežijo. V velikem, debelem, meh- Minn. In to je spoštovani rojak g. kem snegu — pes lahko zajca vjame. John Govern. On ni hodil tukaj —Posebno se tudi zahvaljujejo naši lovci g. Johnu Trunkel-nu, ki je enega zajca ustrelil, ki je imel samo tri noge — nekaj izvenrednega. — Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Bukovac Štefan, Bur-dun Josip, Germ Joe, Kočevar Jožefa, Sesljak Marin, Vojtovič Izak. — Gg. Bahorič Jos., Grahek Mat., Kochevar Mih., Olha St. in Stefanič Mat. so se vrnili predzadnjo sredo iz Louisvilla, Kentucky, kjer so se mu dili po opravkih za Slovenian Liquor Co. — Vaje za predstavo velezanimive igre "Sv. Elizabeta", ki se bo vršila na belo nedeljo v korist naši cerkvi, se nadaljujejo že tretji teden s takim uspehom, da bo res veselje gledati bivše in sedanje učenke in učence naše župnijske šole, ko nastopijo kot igralke in igralci na gledališkem odru pač prvikrat v tako velikih skupinah. — Prva jolietska podružnica šolske družbe sv. Cirila in Metoda je bila u-stanovljena dne 10. t. m. zvečer na prijateljskem sestanku "pri kebru". Mesečnina znaša 10c, ki se plačuje pri blagajniku, g. Josipu Sitar, našem dobroznanem trgovcu. — Kam pojdeš na pustno soboto zvečer? Na veliko veselico s kotiljon-čki, ki jo priredi Slovenski Sokol — kje? V prenovljeni veliki dvorani K. S. K. Jednote. Veselični odbor že napenja vse svoje moči, da bo veselica res imenitna in sijajna. Ples bo seveda glavna točka zadnjo soboto v pred-pustu. Potem bo srečkanje "Hoch oder Nieder" po kočevsko. Nadalje šaljiva pošta. Najboljša domača godba s solo-igranjem na klavir, gosli in kornet. Kotiljončki in kapice in fe-Jiarčki bodo elegantni. In rož in rožič bo vsepolno. Vstopnina za moške po 25, dame proste, a samo v spremstvu naših fantov in mož. To bo prvi zabavni večer, ki ga priredi predkratkim prerojeni Slovenski So kol. — Spomladahske mestne volitve se bližajo. Kandidati se oglašajo za no minacijo. "The Public Safety" v svo ji 5. št., tiskani v naši tiskarni, navaja več naših kandidatov, med katerimi so gg.: John Težak, kandidat za al-dermana II. vvarde; dr. Ivec, kandidat za aldermana IV. vvarde; George Sto-nich in Alex F. Ross (foreman naše tiskarne), kandidata za pomožna su-pervisorja. Čujemo, da namerava tudi g. Math Grahek razglasiti svojo kandidaturo za mestnega blagajnika. •— Rojstni dan Abrahama Lincolna, "velikega osvoboditelja" sužnjev, je bil v ponedeljek primerno obhajan tudi v Jolietu, kakor vsako leto. Prihodnjo sredo, dne 22. februarja, pa bomo obhajali rojstni dan Jurija Washingtona, "očeta domovine", ki je bil prvi v vojni, prvi v miru in je prvi v srcih svojih rojakov. — Znani "avstrijski grof" in odvetnik S. E. Freund kandidira za mestnega pravdnika (city attorney) na republikanskem tiketu. Barberton, O., 23. jan. — Prosim malo prostora v A. S., da malo poročam, kako nam gre tukaj z delom. Kakor povsod po Ameriki, so jih tudi tu z januarjem nekaj odslovili od de la, ker je blaga dosti narejenega. Se veda, sedaj gre premog najbolje izpod rok, čeprav ni huda zima, ker smo od Novega leta dne brez snega, je suho za hojo, a mislim, da ne bo dolgo o stalo tako. Doslej so pri nas 3 pari stopili srečni zakonski jarem. Letos je dolg predpust, si lahko še kdo katero izbe re, časa še dosti. Sedaj pa nekaj druzega. Več tukaj šnjih rojakov, ki nima prilike slišati slovenskih pridig, iskreno želi, da bi Am. SI. nadalje donašal kaj iz sv evangelija, katera nedelja je itd. To rej prosimo! Drugič pa moram pri znati, da A. SI. vedno premisli, predno kaj pove, da ne "čofi" tjevendan, da se prepriča, kaj je resnica, kakor je to storil tudi glede poloma "Glavne posojilnice" v Ljubljani, dočim sta Clevp'infUkn A. in »wwyorSU; G. N sfOje čitatelje samo begala. S pozdravom Ivo Stražar, Chicago, 14. febr. — Na plačan vrste "Iz Z a p i s k a", priobčene prebrisani Clevelandski Ameriki, da jem Sokolicam v Waukeganu tale od govor: Upam, da so med Sokolicami samo dekleta, ker gotovo bi bilo smešno, če bi se na marč podajale matere z "bebi čki" v naročju ali pod srcem. Radoveden sem, kako se bodo sukala dekleta bodisi na slovensko ali nemško komando n. pr. "rehcum, linksum kertajh, marč, abcug!" Radoveden sem, če bodo Sokolice v svojih uniformah kedaj iskreno zapele oni dve najlepši slovenski pesmi Lilija vrtnica, mila ti šmarnica, Ličice krasi, slovensko dekle... ali pa ono: Kadar jaz umrla bom Venec lep imela bom.. . Namesto starostka bi se bolj podalo ime: m I a d o s t k a, mesto podsta-rostka pa ime: podmladostka. Jednot in podpornih društev za moške in ženske je v Ameriki več kot preveč. (Gospod urednik! Naštejte nam vendar že enkrat vsa imena!) Vrli waukeganški očetje in matere naj nekoliko pazijo na svoje "napred ne" in za "korist naroda" najbolj "zavedne" hčere. Dobro bi pa bilo, če bi tudi stariši v stari domovini zvedeli, da se nekatere njihovih hčera hočejo šopiriti s krili, ki so rdeča kot petelinov greben. Kajti matere jim bodo pisale: Ribaj, kuhaj, pometaj in pridno delaj — to naj bo vsa tvoja sokol ska vaja! Toliko naj o tem predmetu zadostuje! Ce se pa hočejo slovenske Sokolice v uniformah vsled teh vrstic nalašč še na biciklih voziti, ali če hočejo na konjih jahati ali se pa na štangah zve-rati — to lahko storijo, če hočejo. En "špas" bo več za otroke. A. Sojar. Ely, Minn., 6. febr. — Dne 4. febr. se je tukaj poročil g. Jakob Grahek iz Rožanca pri Črnomlju z gospico Katarino Muhvich, rojeno v Ely. Svatba se je vršila v Kapševej dvorani, kjer je Mr. Grahek že dolgo let uslužben. Obilo blagoslova! — Starišem Žalec je pred nekaj tedni za opeklinami umrla tri leta stara hčerka Roza. Starišem Peček je bila pokopana pretečeni teden 2 meseca stara hčerka Francka. Naše sožalje obojim starišem! — Od prvega na drugega februarja je tukaj razsajal sneženi vihar od severovzhoda. Snega je padlo 18 palcev. Vsled viharja so bili veliki sneženi zameti, kar je oviralo ves promet. Vlaki so imeli velike zamude, dasi jim je bilo pridodano še po eno lokomotivo. Jos. J. Peshel. visoke šole, ni imel nikogar da bi plačeval zanj, ampak sam si je zaslužil in obenem pohajal takozvano "night school" in si prizadeval, da je prišel do tega, kar še nobeden Slovenec ne v St. Louis okraju. In tudi zaslužil si je, ker on je trd Slovenec, ni ga sram reči: Slovenec sem. Obenem je tudi narodnjak ne le navidezno, ampak tudi v dejanji. Koliko Slovencev v mestu Eveleth bi ne imelo državljanske pravice, da jih ni on takore-koč podučil v tem, kar niso znali, kaj je vredno državljanstvo. Da je bil g. J. Movern priljubljen pri občinstvu, je pokazal predvečer njegovega odhoda. Bilo nas je, da je bilo veselje videti. Vsak mu je častital, ker je dobil to stopinjo, in g. J. D. mu je napravil lep govor. Seveda, ječmenovca je bilo tudi zraven. Veliko bi imel še napisati, ali rajši končam, ker bi se morebiti njegovi obenem tudi moji nasprotniki jezili, ker sami znate, da ima vsaki človek nele prijateljev, ampak tudi sovražnikov. Vreme imamo malo topleje, samo snega je dosti. Z delom gre bolj počasi, zato rojakom ne svetujem sem za delom,, ker je tukaj dosti ljudi brez dela. H koncu pozdravljam vse Slovence in Slovenke po širni Ameriki, a tebi, vrli list, pa obilo uspeha in mojemu dopisu srečno pot! S spoštov&ijem Martin S* Vitle. - .1 č!an,r Export, Pa., 6. febr. — Malokdaj se kaj sliši iz naše naselbine, ker je tukaj le malo Slovencev. Veselega nimam kaj poročati. Glede delavskih razmer je pač slabo, kajti že enajsti mesec smo na štrajku v Westmoreland-okra-ju, kakor je pač znano že po celi Ameriki. Borimo se s kapitalisti za priznanje naše unije in zboljšanje delovnih razmer. Borba je trda, ampak nadaljevati jo hočemo do zmage. Žal, da imamo toliko skebov, posebno tu na Exportu. Ali prišel bo čas, da bodo bežali nam s pota. Že se kapitalisti bojijo, da bodo morali privoliti v naše zahteve. Skebom kompanija že več ne daje "free beera" in premastnih plač, s katerimi jih je privabila semkaj. Par skebov je že moralo pobrati kramp in kopita ter izginiti neznano-kam, kajti štrajkarji so jim zapretili neusmiljeno maščevanje. Rojakom nikakor ne svetujem, da bi hodili zdaj semkaj za delom; kadar se doseže poravnava, bom že poročal. Pretekli mesec je bila velika premogarska konvencija v Columbusu, O., kjer je bilo med drugim sklenjeno, da se bodo napele druge strune, če kompanija ne privoli v naše zahteve do aprila. Vreme imamo pa lušno, solnce sije lepo hladno, da ni pregorko in ne pre-mraz; časih se sneg prikaže toliko, da ga vidimo, pa ga ni več. Sedaj pa pozdravljam vse čitalce in čitalke A. S. po celi Ameriki, in tebi, dragi list, želim veliko novih naroč-nikov-predplačnikov. Naročnik J. J. pis, Vas prosim, da se oddaljite nekoliko od tiste strašne prepasti, katera se imenuje koš, da istega varujete, da ne zgreši poti ter se ne zvrne v žrelo prepasti; upam, da mi to uslugo gotovo storite. Sedaj pa naj končam, ob priliki se morda zopet oglasim. K sklepu mojega dopisa pozdravljam vse zavedne rojake in rojakinje, zlasti pa vse čitalce Am. Slov. Tebi pa, vrli nam list, želim obilo dobrega u-speha. Naročnik. La Salle, III., 6. febr. — Cenjeno u-redništvo! Tukaj je umrla dne 5. febr. gospa Marija Nadvešnik, ki zapušča žalujočega soproga z 2 otročičkoma, najmlajši je 12 dni star. Pokojnica je bila komaj 21 let stara. Vzrok smrti vročinska bolezen. Naj ji bode lahka tuja žemljica! Sorodnikom naše sožalje. Kar se tiče dela, ne svetujem rojakom hoditi v La Salle. V premogo-kopih se samo po 3 dni dela na teden, v tovarnah pa dajejo odpust že starim delavcem po en teden, včasih pa še več. Ko se na bolje obrne, Vam takoj sporočim. Naš novi preds. dr. sv. Družine štev. 5. Jožef Brgles je bil zelo bolan za mrzlico, sedaj se obrača na boljše. Med njegovo boleznijo ga je pa štorklja razveselila s čvrstim sinom. Tukaj smo dobili dne 5. febr. veliko snega, to, česar se naši slovenski lovci najbolj vesele posebno M. K, F R A. M. V zakon sta stopila g. Alojz Sko-porč z gosp. Heleno Kramaršič. Ča-stitamo in bila srečna! Predpust gre h kraji, fantje, požurite se, da ne boste samci ostali, ko jaz Vaš Simon Jesenšek. New York, 4. febr. — Dragi A. SI.! Iz naše newyorške slovenske naselbine redkokedaj prihaja glas do Jolieta. Gotovo bodeš mislil, da spimo. Toda zelo se motiš. Mi se gibljemo, pa še kako! Najrajše sicer na plesišču, pa tudi drugače. Tako na pr. smo imeli tekom treh mesecev dve gledališki predstavi. Zadnja je bila 29. jan. Priredilo jo je naše vrlo dekliško društvo. Igrala se je šaljiva igra "Kukavica-modra ptica ali boj za doto". Imeli smo res prav prijetno zabavo, nasmejali smo se do sitega. Uloge so bile v dobrih rokah in vsaka je svojo prav dobro pogodila. Teta Barba (gdč. K. Pavlič) in stara Stojanovka (I. Ulčar) sta tako naravno nastopili, da smo se kar čudili. Sestrice Rezika, Nežika in Marija (gdč. F. Vaupotičeva, M. Li-karjeva in A. Ručigajeva) so bile ravno tako žive, navihane in muhaste, kakor so take mlade stvari navadno v življenju, da se mora človek dobro paziti, da ga ne zvodijo za nos. Ciganka Dora je bila dobro maskirana, pomagala je izborno ogoljufati Bar-bo za doto. Kuharica Špela (M. Ga-brič) je vzbudila smeh, če se je le prikazala na odru. Gdč. Setnikarjeva je navrgla še Planšarico. Četudi je njen Nacek zaspal, si je vendar znala pomagati in je s svojim nastopom in petjem žela obilo priznanja. Naša di-čna Domovina je zapela tri pesmi s priznano dovršenostjo. Gospodična Ribičeva pa je nas zabavala med pav-zami z igranjem na glasovir. Udeležba je bila obilna, videli smo precej novih obrazov, pogrešali pa tudi precej starih. Posebno pa nas veseli, da se udeležuje vseh naših prireditev urednik Glas Naroda. Kakšen razloček med prejšnjim in sedajnim! P. V. Geo. Lopartz Grocerijska prodajalna N. W. telefon 808. ♦02 Ohio Street JOLIET, ILL. N. W. telefon 1257. Jos. Zelnikar gostilničar | 200 Jackson St., Joliet, III jjU Prijateljem in znancem naznanjV H da sem kupil Mauserjev salun, kjer me lahko najdete vsak čas in se okrepčate. V zalogi imam najboljša vina in drug« pijače. VSI DOBRODOŠLI! — New York, 12. febr. — Slovenska društva v Greater New Yorku prire-de skupno plesno veselico v podporo štrajkujočim rojakom Westmoreland okraja, Pennsylvania, in sicer v soboto dne 25. februarja 1911 v "Lieder-kranz"-dvorani na voglu Manhattan ave. in Meserole St., Brooklyn. Svi-rala bode domača slovenska godba. Na sporedu bo tudi srečolov z raznimi dobitki. Pričetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 25c za osebo, garderoba 10c. Z ozirom na plemeniti namen te prireditve se pod geslom: "Odpri srce, odpri roke — otiraj bratovske solze — sirotam olajšuj gorje!" najuljudneje priporoča za mnogobrojen obisk Veselični odbor. Oregon City, Ore., 7. febr. — Gospod urednik A. S.! Prosim, bodite (Nadaljevanje na 7. strani.) Albert Weiss Land Gt. Red River Yallty Farme. v slavnoznanih Richland Co., Norti Dakota in Wilkin Co., Minn. Najlepšo fane i sveto, In se prideluje vsevrste žito, pšenici*, oves, koruza, ječmen, lan, itd., tet1 imamo farme v Woodsdae, Colo.; Rock Creek, Wyoming in San Antonio, Texas in nekatere teh farm so jako pod ugodnimi pogoji. Torej rojaki pridite in vprašajte. Tudi lote ia hiše imamo na prodaj v Jolietu. L. EBERHART, glav. zastopnik za sev. države Illinois. Sobi 1 in 2, Fargo Bldg., Joliet, Ifl Slovenski zastopnik, Anton Zelnikar. ZAL VAM BO m ako še danes ne pišete po lep in zel« obširen ilustrovan slovenski cenik, pr-ve in jedine slovenske trgovine te vrste v Ameriki. V njem najde vsak nekaj. Ljubitelji glasbe: grafofone i» slovenske plošče, ljubitelji lova: puške, ljubitelji zlatnine in srebrnine! krasne ure, verižice, društvene prstane i. t. d. Pišite po cenik, v njem najdete vse to in še sto druzih stvari; prepričajte se! A. J. TERBOVEC & CO., (nasi. Dergance, Widetich & Co.) 1622 Arapahoe St., Denver, Colo, _ f Če potrebujete zdravila v svoji hiši, bodi samo Severovo. Pripogibanje in vzdiganje vam dostikrat pove, ali so vaše obisti oslabele ali obolele. Tako stanje se mora nemudoma zboljšati, ako hočete preprečiti resno in zapleteno bolezen. Kansas City, Kans., 10. febr. — SI. uredništvo Am. Slov., prosim Vas, da mi odstopite mal kotiček za sprejem teh mojih par vrstic v nam priljubljenem listu, da naznanim rojakom širne ljudovlade, kako se nam kaj godi v tukajšnjem mestu. Vreme imamo prav spomladansko, tako da smo imeli že ta mesec nekateri dan nad 60 stopinj gorkote. Kar se pa tiče dela, delamo hvala Bogu vsi, kar je nas Slovencev, in tudi se imamo prav dobro. Zaslužek ni preslab, tako da si lahko privoščimo kozarček ječmenovca. Tudi, kdor je varčen, si lahko prihrani par centov. Nikakor pa ni res, kakor se je oglasil neki dopisnik iz tukajšnje naselbine pred par tedni v vašem listu A. S., da tukaj sploh dela ni in če jeden delo zgubi, da jih na njegov prostor petsto drugih stoji. Ta dopisnik se je precej globoko urezal, kajti njegovo pisanje ni resnično. Dopisnik je po njegovem poklicu zidar in ker vsak ve, da zidarsko delo navadno pozimi počiva, torej se ni čuditi, da toži o slabih časih. Pač pa se postopačev vedno dovolj dobi, kajti kot takim ni nobeno delo všeč. Kdor je pa marljiv ter delaven, pa lahko delo dobi vsaki čas. Kar se pa tiče našega dušnega napredka, morem reči s ponosom, da Zdravilo za | obisti In t etra i krepča oslabele obisti, ozdravlja bolne obisti in jih ohranjuje zdrave. Tudi uravnava razne nerednosti mehurja. Zanesljivo zdravilo za osebe obojega spola in vsake starosti. Cena: 50c in $1.00. Kupite ga pri svojem lekarniku. Ne pozabite povedati, da hočete Severovo Zdravilo, in odklonite vsak drugi pripravek, če se vam ponuja. Severova Zdravila imajo navodila tiskana v vašem jeziku. G. Alojzij Gabrijan iz Subleta, Wyo., piše: "Mnogo let sem imel obist-no nepriliko in poskušal vse, česar sem se mogel domisliti, dokler ni eden izmed mojih prijateljev rekel: 'Zakaj ne kupiš steklenice Severovega Zdravila za obisti in jetra?' — Poslal sem po steklenico in tako mi je koristilo, da sem kupil še dve steklenici in kmalu sem bil popolnoma zdrav." Severov Želodčni grenčec vzdržuje pravilno delovanje prebavnih organov, napravlja zdravo slast in u-ravnava neprilike, ki jih povzroča ne-rednost želodca. Cena $1.00. Severov Balzam zapljuca vam prežene kašelj hitreje, nego katerokoli drugo zdravilo. Deluje zaščitno proti pljučnici in drugim resnim pljučnim neprilikam. Prijetno uživanje za otroke in odrasle. Cena 25 in 50c. Ali ste prejeli iztis Severovega Almanaha za letos? Vpraiajte svojega lekarnika. Nič ne stane. Zdravniški svet zastonj. W. F. Severa Cc. V i i < ] ] c 1 a i s »j 1 £ :z LL. it m\ m ■ me! :ate. :uge it, orti Iti "t )lo.| tlto-1 so TO-t ifl nik m IZ STARE DOMOVINE. « — Gradnja belokranjske železnice se prične baje julija meseca. — Dopolnilna deželnozborska voli _iev deželnega poslanca iz volivnega razreda kmečkih občin v volivnem o-kraju Trebnje, Višnja gora, Žužemberk, Mokronog, Litija, Radeče je razpisana na dan 21. marca 1911 v postavno določenih volivnih krajih. kar. m. sel« Povrne' i« pu-ine: sta-laj-jre- — Ljudsko štetje. Ljubljana šteje sedaj brez vojaštva 38,645 prebivalcev m je od zadnjega štetja narastla za 4690 ljudij ali za 13.8 odst. — Novo mesto (Rudolfovo) šteje sedaj 2404 prebivalce. — Nov slovenski trg. Cesar je povzdignil Ilirsko Bistrico na Kranjskem v trg. — Pomlad na Sveti gori. Ljubljanski "Slovenec" z dne 28. jan. piše: G. Ivan Černe, gostilničar na Sveti gori je poslal našemu uredništvu lepih trobentic in duhtečih vijolic, ki se prikazujejo sedaj v tem času gori na Skalnici. —Kmetijsko šolo na Grmu in gospodinjski tečaj v Šmihelu je dne 21. jan. obiskal in nadziral deželni glavar, dvorni svetnik pl. Šuklje. Pregledal je uredbo gospodinjskega tečaja v Šmihelu in prisostvoval praktičnemu pouku gojenk, popoldne je pa ogledal nove naprave na kmetijski šoli na Gr-1 mu in nadziral praktično delo učencev. Na obeh zavodih se je gospod deželni glavar pohvalno izrazil o lepem napredku. — Iz oblnice usmiljenih bratov v Kandiji. Dr. Linhart se v imenovani bolnici še ogrel ni. Ko je videl ogromno delo in da je včasih eno dopoldne po deset operacij, zaslužek pa majhen, je takoj vse popustil in odšel. > i 310. — Nov drevored v Ljubljani. Cesto na Kodeljevo so obsadili do železniške Proge tik novega vojaškega preskrbo-vališča meseca decembra na obeh straneh z mladimi kostanji; pa tudi I onstran proge so zasadili podaljšek ceste z nekaterimi lipami. — Zanimivo novost namerava vlada vpeljati na ljudskih šolah, namreč po-I uk o kuhinjstvu; ne na enkrat povsod, J ampak polagoma. Vsaka šola bi ime- ' la poseben prostor z dvema ognjišče- | ma;_pri vsakem ognjišču bi kuhale po ffo 7.ucenke en dopoldne na teden; tako. ^ bi se vežbalo vsak teden 48 učenk. Za i ta poseben trud bi učenke na dan, ko bi kuhale, dobivale zastonj kosilo. — Požar v Kranjski gori. Dne 21. Pf. m. ponoči je pogorela šele novo. zidana hiša Gregorija Uderman, ki1 stoji nekoliko oddaljena od vasi ob dr-' zavni cesti. Kako je ogenj nastal, še ni znano. — Kranjskogorska občina šteje letos 1463 prebivalcev, 65 manj kot leta 1900. Vzrok je izseljevanje v Ameriko in pa prevelika ljubezen do koroških Nemcev, kamor gre innogo mladine učit se nemščine — in pa verske in nravne propalosti. — Dr. Hegemann, do sita znani evangelijski pastor v Ljubljani, zapusti slovensko prestolico in se preseli Jia Dunaj, kjer bo stopil v uredništvo Alldeutsches Tagblatt." Oficielno se razglaša, da se je Hegemann prostovoljno odpovedal svoji službi. "Slove-nec pa poroča iz zanesljivega vira, da ..SjJ^ ta odpoved ni bila prostovoljna, ampak jo je povzročila nezadovoljnost ljubljanskih protestantov s svojim pastorjem. Zmerni in verni protestanti so bili ogorčeni, ker se Hegemann ni nič brigal za dušno pastirstvo, ampak Je uganjal samo še izzivalno vsenem-sko politiko, zato so odločno zahtevali njegovo odpoved. Dr. Hegemann Slcer zapusti Ljubljano in nihče ne bo Pretakal za njim solza, vemo pa, da »o nadaljeval svojo Slovencem sovražno agitatorično politiko po nem-sk'h listih. lj'a I. mestne deške ljudske šole v Lju bljani Jakoba Dimnika ter stari oče č. g. kaplana Martina Dimnika v Hrenovkah. — Umrl je po doljšem bole-hanju na svojem gradiču Vinagorica 'pri Trebnjem gosp. Ferdo Tomažič, c. kr. višji poštni kontrolor v pokoju. V občevanju je bil izredno ljubeznjiv ter vesten in nad vse marljiv uradnik in veščak v svoji stroki. — Nenadno umrl. 24. pr. m. je izpil 79 letni Gašpar Telban iz škofjeloškega okraja, kakor je že imel navado, doma stekleničico žganja in zaspal. Naenkrat se je zgrudil, izgovoril nekaj neumljivih besed in umrl. Najbrže ga je zadela srčna kap. -Velikanska zapuščina. V Ljubljani je umrl vpokojeni poštni tajnik Desiderij Zebal, ki je zapustil velikansko premoženje. Govori se, da znaša njegovo imetje 950,000 K, torej skoro cel milijon kron. Umrl je brez oporoke, zato pripada njegova zapuščina v pretežnem delu njegovim najbližjim sorodnikom. Eden izmed najbližjih sorodnikov je tudi čevljar v Kranju g. Zebal, kateremu je bil umrli stric. Menda so 4 sorodniki. Pokojnik je svoje premoženje podedoval po svoji sestri, ki je živela v Egiptu. Njej je zapustil svoje veliko premoženje neki egiptovski bogataš. Pri pokojnem Zebalu so našli v njegovi blagajni 100,000 K v cekinih, vse drugo je imel naloženo v hranilnici. Svoje največje veselje je imel, kadar je žvenkljal s cekini. — Utonil je dne 29. januarja ISlet-ni Franc Šešič iz Avguštin pri Kostanjevici. Šel je. z malim sodčkom na vodnjak po vodo. Vodo je zajemal na ta način, da je na vrvi navezan sodček spustil v vodnjak. Ko je napolnjenega hotel potegniti iz vodnjaka, mu je na ledenih tleh spodletelo, zgubil je ravnotežje in na glavo padel v vodo. benega doma, je ukradel neznan storilec posestnici Mariji Frbežnik iz Sv. Duha iz zakljenjene hiše 778 K. Izpr-va je skušal tat zadnja vrata odpreti z železnim drogom, kar se mu pa ni posrečilo, ker so bila vrata od znotraj zapahnjena. Šel je potem v hlev in našel tam hišni ključ. Čez tri dni pa je našla okradena Erbežnik na oknu skledo in pod njo 660 K. Zdi se, da je začela tatu peči vest in je prinesel en del ukradenega denarja nazaj. 118 kron pa si je pridržal, najbrže kot plačilo za svojo poštenost. — Poselski dan je po starodavnem slovenskem običaju dan sv. Štefana. Takrat menjavajo posli službe, pa če tudi ostane kdo v isti službi, sv. Štefana dan in potem do starega leta dan je prost. Dekleta porabijo te dneve, da si pozašijejo in popravijo obleke, fantje pa, da se pošteno napijejo in pokažejo potem svojo korajžo. Tudi Nace Gracar in Iv. Zalar iz Trbinca pri Mirni peči ter Ivan Kastelic po domače Mežnarčkov, so pili na sv. Štefana dan v Majcenovi gostilni na Gomili. Dolu grede so si skočili v lase ter je Kastel ic s polenom Ivana Za-larja lahko, Načeta Gracarja pa tako hudo poškodoval, da je moral iti v bolnico. nija Hajdin) je umrla posestnica Mar. Bregar, p. d. Fajhtarica v 88. letu svoje starosti;, skoro šest let je bila prikovana na posteljo. C KOROŠKO. — Žrtev trgovca s človeškim mesom? Od Novega leta se pogreša deklo Marijo Strnad, doma iz Vidma pri Kočevju. Govorila je slovensko in nemško ter se sumi, da je postala žrtev kakega^ trgovca z dekleti. — Nesreča v premogokopu. Dne 24. januarja zjutraj ob četrt na 8 sta bila v Zagorju ob Savi, v jami, kjer se koplje premog, zasuta dva delavca. Delala £Sa na drugem horicontu pod etažo, s katere je premog že odstranjen in s katere se je ondi nasuti material na nju porušil. Enega ponesrečenih delavcev so rešili, drugi je mrtev. — Dolga vas pri Kočevju. V nedeljo dne 29. januarja se je zopet vršilo v našem društvu predavanje. Nabralo se je iz cele kočevske okolice veliko ljudstva, nekateri so prišli celo po tri ure daleč, da slišijo domačo slovensko besedo. Kočevarji seveda zopet niso mirovali. Koder so videli hoditi naše ljudi k predavanju, pljuvali so proti njim in vpili: "Fej Vas bodi, sramota Vam" itd. Anton Levstik, posestnikov sin iz Dolge vasi št. 15 je šel od maše proti domu. Od zadaj pride Kočevar Jožef Krauland iz Livolda št. 3, podere na javni cesti Levstika na tla, vzame mu iz žepa pol-litersko črno steklenico petroleja in mu jo razbije na glavi. Vsega s krvjo in petrolejem oblitega fanta so pripeljali domov prestrašenim starišem. Fant je imel vso črno glavo in oblite oči. — Ljudsko štetje. Dne 18. januarja so stavili poslanec dr. Verstovšek in tovariši obširno interpelacijo glede ljudskega štetja na Spodnjem Štajerskem, zlasti v mariborskem in maren-berškem okraju, v mestih in trgih: Maribor, Celje, Ptuj, Ormož, Ljutomer, Slovenjgradec in Slov. Bistrica. Interpelacija navaja mnogo posameznih slučajev iz raznih okrajev in mest Poslanci izjavljajo v interpelaciji, da ^ že zdaj ne priznavajo tega ljudskega ■ štetja in odrekajo vsem rezultatom vsako opravičenost, če bi se vlada ke-daj sklicevala pri raznih ukrepih na število narodnostij dotičnih krajev. — Maribor šteje po poročilu "Slavi-sches Tagblatt" 31,000 prebivalcev, med njimi 12,000 Slovencev. In taka ogromna minoriteta nima nobenih pravic v narodnem oziru! Kaj je s tvojim lepim verzom, navdušeni župnik Ottokar Kernstock: "Lieber rauch-geschwaerzte Truemmer, als ein win-diseh Maribor"! — Slov. Bistrica. V našem mestu se je naštelo 514 Slovencev in 792 "Nemcev". Skupno število prebivalstva brez vojaštva znaša 1306 oseb, garnizija pa 360. Leta 1900 je bilo v Slov. Bistrici 1120 prebivalcev, od teh 677 Nemcev in 440 Slovencev. Slovenci so v desetih letih napredovali za 74 oseb, "Nemci" pa za 115. — V Zgornji Bistrici so našteli 257 Nemcev in 316 Slovencev. Pred desetimi leti je bilo 178 Nemcev in 477 Slovencev. Števni komisar je bil seveda Nemec. — Polička vas. Pri ljudskem štetju se je naštelo v naši občini 522 prebivalcev, med temi 42 Nemcev. Leta , 1900 je štela naša občina 495 duš, med | temi 76 Nemcev. Število Nemcev je nazadovalo, vkljub temu, da se je pri selilo več nemških družin v našo vas. — Pri ljudskem štetju se je nadalje naštelo: Kamnica 705, Radvanje 655, Fram 441, Bohova 332, Jarenina 618, Peklo 755, Kapela 438 (432 Slovencev, 6 Nemcev, leta 1900 412 Slovencev, 2 Nemca), Radinci 591 (567 Slovencev 24 Nemcev, 1. 1900 528 Slovencev, 57 Nemcev), Boračova 583 (2 Nemca, leta 1900 6 Nemcev), Turški vrh 834 ljudi (8 Nemcev.) — Na Koroškem se je pričelo silno zatiranje Slovencev. C. kr. predsednik baron Hein je izdal odlok na kne-zoškofijstvo, naj ono skrbi, da se bo j verouk tudi mej Slovenci poučeval v učnem jeziku dotične šole. Ker pa Slovenci nimajo čisto slovenskih šol, bi se torej moral poučevati v nemšči-I ni. Kakor javlja "Mir", se slovenska | duhovščina ne bo držala tega ukaza, ampak gesla: "Zgodi se volja Kristo-va ne pa volja Heinova!" — Celovec. Vladno prizadevanje zastran ljudskega štetja. Celovški "Mir" poroča: Vladi so pritožbe zoper nepravilnosti pri ljudskem štetju od slovenske strani silno neprijetne. Zato se trudi na vse kriplje, navidezno dokazati, da so slovenske pritožbe neopravičene in da bi mogla potem na splošno kričati, da so se pritožbe izkazale kot neutemeljene in da je bilo ljudsko štetje pravilno izvedeno. Zato so tozadevne preiskave poverjene rav-noistim ljudem, ki so nam prej storili krivico. Da ti ne bodo pljuvali v svojo skledo, je vsakemu jasno. Zato vplivajo pri preiskavah s sredstvi, ki služijo njihovemu namenu. Njihova sredstva so vplivanje na vse mogoče načine in nečuven terorizem! Razume se pa tudi, da bodo vlada in okrajna glavarstva storila vse, da bodo same sebe oprala. Pač vsi krivci delajo skupno, roko v roki, da bi mogli pred svetom reči: Slovenske pritožbe so neopravičene. — Globasnica. Pri občinskih volitvah v Globasnici je zmagala slovenska stranka v vseh treh razredih. — Tolstivrh. Za častna občana občine Tolstivrh je občinski odbor v seji dne 17. jan. soglasno imenoval naša neustrašena in neumorna voditelja gospoda poslanca Fr. Grafenuerja in gospoda dr. Brejca. To pa v priznanje velikih zaslug, ki sta si jih imenovana pridobila za koroške Slovence in v dokaz neomajnega zaupanja, ki ga uživata med ljudstvom. Jež. V vrtec je dosedaj vpisanih 40 otrok. Popoldne je bilo na ustanovnem občnem zboru podružnice "Slovenske Straže" čez 300 ljudi. Jurist Jež je govoril o "Slovenski Straži". Vrlo so tamburali tamburaši iz Na-brežine. Navdušenje za "Slovensko Stražo" velikansko. Bil je dan okrepitve katoliške in narodne misli ob sinji Adriji. — Vojaštvo ob laški meji. Vojno ministrstvo je odredilo, da se nastani posadka vojaštva tudi v furlandski vasi Ajelo. Ta kraj leži skoro tik državne meje. Videmska "Patria del Friuli" beleži to vest z ironično opazko, češ, da se avstrijski "zavezniki" pomikajo vedno bliže proti osrčju Italije... —Kratkovidneži. Mariborska "Straža" poroča: Naš južni italijanski sosed si v svoji kratkovidnosti sam sebi koplje grob. Če prav Nemci brez o-vinkov izjavljajo, da si hočejo osvojiti Trst, da je vse njihovo stremljenje naperjeno na to, priboriti si neomejen vpliv na naši Adriji, vendar Italijani tega nočejo uvideti. Za svojega glavnega sovražni!^ smatrajo nas Slovence in ne vidijo grozeče nemške nevarnosti. Ta njihova usodepolna kratkovidnost se posebno jasno kaže sedaj ob imenovanju novega tržaškega škofa dr. Karlina. Nemški listi poročajo iz Dunaja: "V krogih italijanskih poslancev je imenovanje dr. Karlina za tržaškega škofa zelo slabo vplivalo. V imenovanju Slovenca za škofa vidijo Italijani koncesijo na Slovence; posebno ker je bil dr. Karlinov prednik Nemec. Italijansko prebivalstvo bi pričakovalo od škofa Nemca, če že ni poklican na to mesto Italijan, večje zagotovilo, da se bodo cerkvene zadeve upravljale in vodile nepristransko. Na kratko: Nemec bi bil Italijanom ljubši kot škof, če prav je bilo to mesto razun zadnje izjeme že od nekdaj zasedeno s Slovencem in če prav Nemec nima nikake pravice do takega mesta na našem jugu, kjer je samo par stotin nemških privandrancev. Res, kogar Bog hoče ugonobiti, tega vdari s slepoto! — Umrl je v Trstu gosp. Andrej Širok, učitelj-voditelj na slovenski ljudski šoli. je tik pred svojo smrtjo izroči! predsedniku družbe sv. Cirila in Metoda za Istro, posl. Spinčiču 25,000 K z željo, da se ime darovatelja ne zabeleži v javnosti preje, dokler ne bo umrl. ("Društvo sv. Jeronima" ma iste naloge, kakor naša "Družba sv. Mohorja". — Prestolonaslednik na Hrvaškem. Na gradu grofa Mailatha v Dol. Mi-holjcu delajo priprave za sprejem prestolonaslednika Frana Ferdinanda, ki dojde meseca marca s soprogo na lov na kljunače. — Zagreb ima po zadnjem ljudskem štetju 3828 hiš, 17,861 zasebnih stanovanj in 78,956 prebivalcev (75,496 civilnih in 3460 vojakov). Ako se prišteje začasno odsotne osebe, šteje Zagreb okroglo 80,000 prebivalcev; prirastek zadnjih 10 let znaša okroglo-18,000 duš. — Umrl je v Zagrebu graščak Mirko pl. Horvath. — Bosna in Hercegovina štejeta po najnovejšem ljudskem štetju 1,893,-683 oseb. Število prebivalcev je na-rastlo za 325,591 oseb. Popravljamo Delo jamčimo. — "Slovenska Straža" ob Adriji. Iz Sv. Križa pri Trstu z dne 30. jan. po-r^ajo: "Slovenska Straža" je včeraj oš-. Uila tukaj svoj drugi otroški vrtec. Po sveti maši je domači gospod župnik blagoslovil prostore, otroke in ljudstvo, nakar je bila slovesna otvoritev vrtca. V imenu predsedstva "Slovenske Straže" je govoril jurist HRVATSKO. KLOBUKE kupljene pri nas urejujemo brezplačno. NAJBOLJŠI $2.00 KLOBUKI V MESTU. Brennan & Olander 305 Jefferson St, Joliet, Illinoia. Ustaaovljcna 1I71. iellGoityltiaM Of Joliet. Illinois. Prejema raznovrstne denarne Mi<>$« ter pošilja denar aa vse dele svet; — Hrvaški general — narodni dobrotnik. Hrvaški listi priobčujejo tole notico: "Dne 24. januarja je prispel v Zagreb vpokojeni podpolkovnik Trajlovič z Dunaja ter izročil predsedniku Društva sv. Jeronima Le-barju državno ohvtxnic-a .kr. 20,000 kron, ki jo je Trajloviču izročil pokojni general Gjuro Čanič z nalogo, naj to obveznico izroči društvu sv. Jeronima po njegovi, smrti." Gjuro Čanič je tisti hrvaški rodoljub, ki Kapital i» preostanek $3oo,ooo.M. C. E. WILSON, predsednik. Dr. J. M. FOLK, podpredsednik. HENRY WEBER, kasir. Kam pa greš Jože? Drugam ne kot k Mat. štefaniču čez treko. Tam dobim dobro pivo, žganje, smodke in izvrstno demače vino, ki je rudeče in belo, in bo teklo veselo. FriOUe ruar drugi V5t,"tirprcyrf£ika, preč. g. župnika be-K lnJskega Fran. Dimnika in nadučite- —Dobro jo je skupil. Štefan Škrt, 28 let star, iz Kala pri Kanalu doma, delavec brez stalnega bivališča, je nepoboljšljiv tat. Zadnjo večjo kazen je prestal dne 19. januarja m. 1. Nekaj časa je pošteno živel, potem pa je zopet zašel na kriva pota. V poletnem času je v Podbrdu in v Bohinjski Bistrici izvršil 11a jako premeten način dvoje goljufij. Obakrat je prodajal živino, ter mesarja Tomaža in Petra Groharja opeharil za aro vsacega po 400 K. Dne 10. novembra je pa prejel od krčmarja Jakoba Kavčiča v Tržiču 10 K, katere je dobil za predujem za prodani krompir, katerega pa obdolženec nikoli imel ni. Kradel je tudi živinske potne liste po raznih sejmih ter jih rabil kakor živinski kupče-valec. V noči na 15. novembra m. 1. je v Brezji ukradel Jakobu Grašiču par volov, vrednih 560 K, v noči na 17. novembra m. I. pa r Roženberku Aintonu Zupančiču tudi par volov, vrednih 960 K. Vkradeno živino je isti dan naprej prodal. Obdolženec vse priznava. Sodišče ga je obsodilo na 3 leta težke ječe, potem pa se odda v prisilno delavnico. — S sekiro. Topničar Ciril Žavbi, topničarskega polka štev. 7 v Ljubljani, je bil pred kratkim na dopustu v Zlatem polju. Pri tej priliki je šel s fanti v sosedno vas. Ko so se vračali, je zavratno napadel 191etni posestnikov sin Matej Slapar fante in udaril s sekiro topničarja enkrat, po-sestnikovega sina Antona Grbca pa dvakrat po glavi. Žavbi se je zgrudil ves krvav in so ga drugi dan pripeljali v garnizijsko bolnišnico v Ljubljani. Zlomila se mu je kost. Tudi Grbec je težko poškodovan.' 600 kron pod skledo. 1. jan. med 9. in 11. uro dopoldne, ko ni bilo no-1 — Nepristransko" ljudsko štetje. Mariborska "Straža" piše: S kako "ne-pristranostjo" se je vršilo v Avstriji ljudsko štetje, osobito z ozirom na Slovane, posebej še Slovence, dokazujejo ne samo neštevilne pritožbe, ampak tudi nemški listi sami. V Ptuju so po znanem goljufivem ključu "ob čevalnega" jezika našteli 3492 Nem cev in samo 392 Slovencev; v resnici pa je 83 odst. rojenih Slovencev in še 9 odstot. ni rojenih Nemcev. Toda tudi ono veliko število Nemcem ne zadostuje, še več bi radi imeli. Zato "Tagespošta" v dopisu iz Ptuja osobito napada duhovščino, ki se je priznala za slovenski jezik, ter preti z nasilnostmi, z odpadom od cerkve, če se ne izpolni vsenemška zahteva. Krasna osebna prostost, s katero se ponaša kulturno dvajseto stoletje! To je državljanska svoboda pod patro-nanco avstrijske vlade, ki je baje pravična do kosti! Nečuveno je, kar si vse^ upa predrzno in nesramno spod-nještajersko nemškutarstvo pred očmi državne oblasti! To je tista hvali-sana nemškutarska kultura, ki se iz spodnještajerskih mest in trgov razliva po deželi. Fej taki kulturi! • Smrtna kosa. Umrl je po kratki bolezni č. g. Andrej Vodušek, župnik v Vojniku, v 60. letu svoje starosti. Rojen v Cirkovcah na Dravskem polju dne 17. novembra 1850, v mašnika posvečen dne 25. julija 1875, je služil kot kaplan v Vuzenici, v Vojniku, v Središču, pri Sv. Barbari v Halozah, od leta 1880 do leta 1892 kot župnik v Leskovcu, in od 27. novembra 1892 kot župnik v Vojniku. — Slovesno je bil ondan pokopan Radeckyjev vete-ranec Fr. Segula iz Vinšaka pri Sv. Lovrencu v Slovenskih goricah. — V Oblačku pri Sv. Lovrencu je umrl posestnik, 53 let oženjeni Fr. Puh, star 77 let, oče slavnega svetovnoznanega tovarnarja koles v Gradcu gospoda Janeza Puha. — Pri Sv. Kungoti (žup- SVOJi K SVOJIM! Važno za vsacega rojaka! Kadar pošiljate y t--""J--- I denarje v staro domovino Ki: ali kadar nameravate potovati v staro domovino, ali vzeti sorodnike, ali prijatelje iz stare domovine v to deželo, obrn te se za parobrodni in železniški listek CxW/ s popolnim zaupanjem na FRANK SAKSER CO., 82 Cortlandt Street, New York City, ali na podružnico 6104 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, O. t J) r < v L v ■ Tisoče in tisoče rojakov in rojakinj se je že cbrnilo v teh zadevah na to tvrdko, a nikdo ni zgubil centa, in vsakdo je bil uljudno in pošteno postrežen. ^ Kdor Vam drugače svetuje ni Vaš prijatelj in neče Vam dobro. ~ SVOJI K SVOJ /v Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani STRITARJEVE ULICE 2 sprejema vloge na knjižice in na tekoči /f 1 ryf račun ter je obrestuje po čistili /O Kupuje in prodaja vse vrste vrednostih papirjev po dnevnem kurz«. Delniška glavnica K 5,000.000. Rezervni sklad K 500.000. PODRUŽNICE: SPLJET, CELOVEC, TRST, SARAJEVO, GORICA. d « i rmi .............................. "■'"■■.....nillllllinit A.MJ£RIKANSKI SiiOVENEC Ustanovljen 1. i891. Prvi, največji in edini slovensl i-katoliški list v Ameriki ter glasilo K. S. K. Jednote. Izd;, "a ga vsaki petek SL0YENSK0-AM, TISKOVNA DRUŽBA Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Naročnina za Združene države $1.00 na leto; za Evropo $2.00. Plačuje se vnaprej. Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. V/. 509. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. The first, largest and the only Slovenian Cathol'c Newspaper in America. The Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union. Published Fridays by the »LOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic-American Building Joliet, Illinois. Advertising rates sent on application. AgES (ffijffJ COUNCIL fr Prva in edina slovenska umjska tiskarna. CERKVENI KOLEDAR. 19. febr. Nedelja Konrad, Viktor. 20. " Pondeljek Eleveterij, Evh. 21. " Torek Maksimilijan. 22. " Sreda Stol sv. Pet. v A. 23. " četrtek Sevcrina. 24. " Petek Mateja. 25. " Sobota Valburga. ČUT PRI VZGOJI. Pod tem naslovom je v nekem zavodu 1. 1899. za otvoritve šolskega leta slavni dominikanec P. Didon imel govor, ki je z ene strani močna in modra izpodbuda mladeničem, da soglasno napredujejo njih zmožnosti, z druge strani je pa ostra obsodba raznih tedanjih vzgojevalnih sistemov. Slavni dominikanec omenja najprej, kaj je čut in ga določa v smislu raznih oblik, ki jih mora prevzeti v posameznih osebah. Govornik se ustavi le pri človeku, kot članu človeške družbe, v kateri ga hoče vzdržati, (ločim ga drugi demokratski sistemi le ponižujejo. — "Takole bi jaz vzgojil dečka, takole bi spopolnil v njem, kar najbolj, vsa njegova čuvstva. "Predvsem bi mu globoko navdihnil odločno, brezpogojno, neizprosno sovraštvo do hudega, slabega — do vsega, kar je nizkotno, podkupno, poulično, kruto, pohujšljivo, lažnivo, goljufivo, satansko. Istočasno pa bi dvignil njegovo dušo kolikor mogoče kvišku ter bi v njej vsadil čutvdo vsega kar je dobro, ne meneč se spočetka na sredstva in obliko svojega sistema, ničesar določujoč, pač pa bi pustil, da se to ime Dobro svobodno izprehaja v nepokvarjeni in čisti duši. "Mar ne delajo tako matere, ki jim je dan čut božje vzgoje, ko prično upodabljati dušo svojih otročičev? "Ali se že spominjate maternih opominov? — Ne stori tega, sinko moj, to je slabo! Tako delaj, otrok moj, to je dobro!" Ko je na ta način vcepil v globino srca ta dva čuta, da ju nikak vihar ne bo mogel več izruti ter ž njima vlil potrebno moralno krepkovoljnost, pre ide P. Didon k telesni utrditvi. "Čeprav slaboten, nežen, podvržen silam velike narave, ki nas tlačijo, je deček vendarle v stanu premagati vse. Hotel bi ga le prepričati, da je v resnici tako. "Postaja uren in premaga težnost, jak se ustavlja naravnim nezgodam in oviram, drzen premaga vse zadržke in to pomnoževanje telesne moči ga v kratkem privede do prepričanja, da je tudi on telesna moč, s katero bo kasneje njegova moška volja delala čuda, kar so jasno dokazali slavni po-izvedovatelji današnjih dni: Nanson, Bonvalot, Marchand in drugi." Še drugi čut je povdarjal govornik, hoteč ga vcepiti svojim odgojencem: čut božanstva in človeštva. Nato, kot splošno podlago za pridobitev značaja razlaga skupni čut, ki ga hoče vtisniti mladini, da odgovarja nele svoji na-) ravi in človeškemu cilju, temveč tudi potrebam današnjih časov in sedanje družbe, k rešitvi in povzdigu, katere mora mladina prihiteti. "Predvsem pa bi želel vtisniti in oživiti čut samozavesti, posameznika odgovornega in prostega, ki se ne o-maje ob vsakem vetru, ne vda vsaki volji — nepokvarjenega človeka bi želel — ki se večkrat radovoljno žrtvuje ki junaško zagovarja svoja odkrita prepričanja. "Med človeško družbo, ki jo vladajo krivični voditelji, med množico razvajeno in vdano podlim strastem, med strankami prepojenimi s hinavci, strahopetneži, hlepečemi po samolju-bju in smrti drugih, postavim kvišku n j e g a, ki pozna svoje pravice in svojo moč, ki si je svest svojega poguma in svoje dobre narave, ki si sam začrta pot svojega življenja, naj gre po svojem lastnem razotu, družeč se le toliko z drugimi, v kolikor se lastnosti drugih ujemajo ž njegovimi dobrimi lastnostmi." P. Didon skonča svoj govor, roteč vzor-gojenca, naj nikar ne posluša tistih, kateri trdijo, da se mora tudi domovina zapostaviti iz ljubezni do človeštva. "Vrli sin mogočne Francije," — zaključi — "globoko si vtisni v srce, da je tvoja domovina za človeštvo potrebna. Ne zmeni se za tiste, ki bi iz tvoje domovine radi napravili Atene ali zgolj akademijo, ali konservatorij, ali gledišče za razvedrilo in zabavo, kakor ne poslušaj tistih, ki bi radi ugonobili vsako moč telesa in narave. "Nasprotno! Trudi se, da svoji domovini pridobiš fizično moč, ki se zna vriniti tedaj, ko je treba, da obvelja moč pravici in poštenosti. Delaj za edinost svoje domovine in tvojo ljubezen do nje naj spremlja želja, da se v bratski slogi objamejo tudi vsi drugi tvoji sodržavljani." O DELU NA DEŽELI. V mestu Albany ■— tako piše 'New Yorker Staatszeitung' — so te dni zborovale nekatere poljedelske zveze. Pri tem je prišel na vrsto, kar je lahko umevno, razgovor o razseljevanju dežele in prenaseljenosti velikih mest. O tem predmetu se je zadnja leta mnogo govorilo in še več pisalo, ampak stvar je danes še istotam ko pred leti. Ali se je obrnila, namesto na boljše, na slabše. Izidi štetja so v zadnjih mesecih vzbudili za stvar še večje zanimanje, nego je že bilo. Tudi pri zborovanju v mestu Albany ni manjkalo dobrih nasvetov. Guverner minnesotski, ki je bil slučajno navzoč, Ad. C. Eberhart, je pri tem iznova priporočal svoj nasvet, ki mora veljati še vedno izmed vseh kot najgo-tovejši in najprimernejši: Dajte deželi več privlačnosti, večjo privlačnost nego mesta, in na deželi ne bo primanjkovalo ljudi. Dober svet je bil pač spet po ceni. Pred nekoliko tedni je državni poljedelski department objavil poročilo o delavskih razmerah na deželi, v katerem je bilo med drugim rečeno: "Največ delavcev je bilo uslužbenih v času od meseca marca do septembra. Delovne mezde, ki so se plačevale neoženjenim moškim, so znašale $18 do $25 na mesec, dočim so dobivali oženjeni moški $25 do $35 vsak mesec. Po navadi se daje samskim delavcem poleg teh plač še stan in hrano. Majhen odlomek ljudi, ki jim je poljedelski department preskrbel delo na farmah, si je od tedaj pridobilo svoje farme, nekoliko večji del je vzel farme v zakup ali jih obdeloval na delež. Kacih deset odstotkov po department na farme spravljenih ljudi si je moglo preskrbeti opravilo za zimske mesece v bližini svojega poletnega delovnega mesta, od 40 do 50 odstotkov se jih je povrnilo v mesto New York in drugi so si poiskali delo v tovarnah ali na železnicah. Kacih dvajset odstotkov je imelo službo na farmah med celim letom." To poročilo naj bi bili dobri poljedelci prerešetali na svojem sedanjem zborovanju. Odgovor na vprašanje "Zakaj se razseljuje dežela?" bi lahko povzeli iz tega, vsaj kolikor se tiče delavca in priseljenca. Zakaj ti nočejo na deželo, je v onem poročilu tako jasno povedano, da je vprašanje smatrati za rešeno: Od vsakih sto delavcev in priseljencev, ki so prišli na deželo in so dobili delo, je bilo obdr-žanih v službi med celim letom samo dvajset. Zakaj ni ostalih osemdeset ostalo na deželi, to je potemtakem smatrati za rešeno vprašanje. GLASOVI IZ KAT. FRANCIJE. Prejšnja "Corrispondenza Romana", ki je zdaj spremenila svoje ime v "Cor-respondance de Rome", in je sedaj pisana,v francoskem jeziku, se bavi sko-ro izključno samo s francoskimi razmerami. Pred par dnevi je obelodanila pregled o religioznih odnošajih na Francoskem koncepi leta 1910, ki je vrlo zanimiv, V poročilu se glasi med drugim: Od leta 1909, ki je bilo posvečeno Devici Orleanski, se je krepko dvignila katoliška zavest in francoski katoliki so razvili v letu 1910 sicer tiho, toda vztrajno delavnost. Posebno se je okrepil temelj vsake katoliške organizacije, versko prepričanje, "senti-re cum Ecclesia." Modernizem seveda še ni premagan; a to se tudi še ni moglo zgoditi, ker je modernizem duševno stanje, ki se korakoma razvija in konsoliduje in se radi tega tudi ne more drugače kakor polagoma izkoreniniti. Dejstvo pa je: modernizem je razkrinkan in boj proti njemu postaja od dne do dne odločnejši in vspešnejši. Pa tudi liberalizem (kakor ga umejo Francozi) zgubava vedno bolj na terenu. Katoliki, ki so se poprej radi krasili z epitetom "liberalen", so uvideli, da je to Nessonov plašč, ki ga morajo vreči od sebe. Vsepovsod se širi radostni pojav odkritega in popolnega priznanja katolicizma. Krogi, od katerih s^.<:rej ni pričakovalo kaj takega niti v sanjah, se sedaj tudi na-zivljejo za intransingentne. Ne moremo in nočemo- preiskovati iskrenosti enega ali drugega teh katolikov, ki jih je potegnil za sabo veter preobrata, na n zadostuje, da preobrat in napredek zaznamujemo. Razun živejše in krepkejše vere beležimo lahko tudi napredek v organizaciji. Že so se skupaj organizirali katoliki petnajstih škofij. Drugih petnajst škofij je že imelo škofijske kongrese. Ne dela se sicer še povsod po isti metodi, ampak povsod se čuti silno željo po zjedinjenju in brezdvom-no se bo osebne, krajevne in strankarske interese podredilo skupnemu bla-gru. Ves ta preobrat, pravi "Correspond-ance de Rome", izvira iz neprestanega vplivanja svetega očeta, ki hoče vse katolike, v prvi vrsti pa francoske, privesti na to, da bodo popolni katoliki, brez polovičarstva, brez krivih obzi-rov, brez strahu pred ljudmi in brez egoizma. — "Straža". Katoliška hierarhija. V Evropi je po najnovejši statistiki po latinskem obredu 47 kardinalov, 2 patriarha, 114 nadškofov, 496 škofov, 17 eksemptnih opatov (dioeceseos nul-lius), 9 apostolskih vikarjev. In vštev-ši ostale kontinente šteje katoliška cerkev 50 kardinalov, 13 patriarhov, 297 nadškofov, 1257 škofov, 22 eksemptnih opatov. Tej hierarhiji je podložnih: 285,912,838 katoličanov, od katerih jih je v Evropi 182,437,522, in sicer 177,385,844 latinskega in 5,051,678 orientalskega obreda. — V Aziji je 5,-422,641 katoličanov, in sicer 4,559,865 latinskega in 862,776 orientalskega o-breda. — Afrika šteje 2,681,740 katoličanov, 2,641,740 latinskega in 40,000 orientalskega obreda. — Amerika pa 86,996,513 katoličanov, od teh 86,651,-513 latinskega, 345,000 orientalskega obreda. — V Avstraliji je 8,371,422 katoličanov, vsi latinskega obreda. Črnka — pesnica. Pravi Američani iz dna duše mrzijo črnce, a vendar je prva žena, ki je v Združenih Državah obelodanila književno delo, mala črna sužnja Phyllis Wheathy, ki je živela samo 30 let, od 1. 1754—1784. Bila je izvrstna pesnica in pisateljica. Rojena v Afriki, je^la privedena v Ameriko 1. 1761, kjer jo je kupil nek bogataš iz Bostona po imenu John Wheathy, po kojem je dobila ime. Ena Wheathyjeva hčerka je naučila zamorko čitati in pisati. V par mesecih je znala mala sužnja perfekt-no angleški. Za kratko časa je znala dobro latinski, grški je znala toliko, da je mogla dobro čitati Homerja. V 19. letu je objavila knjižico pesmi, ki se je zelo čitala v Združenih Državah in na Angleškem. Da dokaže pravot-nost svojega dela, je imela potrdilo od svojega gospodarja, guvernerja in podguvernerja ter od 12 najodličnej-ših bostonskih meščanov. — Njene patrijotične pesmi so imele velik vpliv na veliko ameriško revolucijo. Koliko dnevnikov izhaja na svetu? Število dnevnikov vseh jezikov in dijalektov se giblje med 5500 do 5600. V Nemčiji izhaja 900 dnevnih listov, izmed katerih je "Frankfurter Post-zeitung" najstarejši list v Evropi. Anglija tiska samo 250 dnevnikov. V Parizu izhaja vsak dan 150 dnevnikov, več nego v Londonu, v New Yorku, Philadelphiji in Bostonu skupaj. V največ iztisih izhaja "Le Petit Journal". Časopisi, ki izhajajo v indijskem jeziku, se več bero, nego časopisi katerekoli države, kajti ti gredo po vaseh iz roke v roko toliko časa, da so nečitljivi. V Perziji izhaja 6 dnevnikov in sicer 5 v perzijskem, 1 pa v sirskem jeziku. Na otoku Borneo izhaja časopis "Sarawak Gazette", ki je pisan v angleškem jeziku. Še pred nedavnim časom se je mislilo, da se severnejše od Islanda ne tiska noben časopis. A vendar izhaja na rtu Princ of Wales na Aljaški časopis pod imenom "Exnima Bulletin". V Kini ne izhaja več dnevnikov, kakor 24. A med temi sta najstarejša na svetu. — Evropejci imajo časopis "Kin Pau" za najstarejšega, a izhaja samo 1000 let, nasprotno pa izhaja "Tsing Tao" ali "Peking News" že polnih 1500 let brez presledka. Sežiganje vdov v Indiji. V časniku "Fenix" je izšel opis iz peresa nekega italijanskega potnika o sežigu neke vdove v Indiji. Ta naj-noveji slučaj se je dogodil v Severni Indiji, v pokrajini Baharu. Tam je umrl neki braman in njegovo truplo je bilo treba sežgati na veliki gromadi drv, ki je bila nameščena ob obali reke. Vsa okolica se je bila zbrala, da prisostvuje tej ceremoniji. Ko so položili truplo vrh gromade, je prišla pred gromado vdova pokojnikova. Prej se je bila okopala in nato oblekla v najlepše oblačilo, okrasila se s cvetjem, kakor na dan poroke. Potem, ko se je poslovila od prijateljic, se je po-vspela na gromado, sedla poleg trupla svojega moža in zapovedala svojim štirim sinom, da zažgejo gromado, ki so to tudi takoj storili. Ko je do-šel plamen do vdove, se je stresla, o-brnila obraz proti solncu, ki je ravno zahajalo. Tedaj je silno začela svi-rati glasba in ni prenehala, dokler nista truplo in vdova zgorela. Ker je angleška vlada strogo prepovedala tak način svojevoljnega umiranja, je takoj drugi dan prišla policija in odvedla štiri bramane in tri Indijce drugega veroizpovedanja, ki jih je sodišče obsodilo na težak zapor od devet mesecev do pet let, ker so oni nagovorili ubogo vdovo, da se je dala sežgati s truplom svojega moža. Gnljiva otroška ljubezen. Zimska noč.... Sneg pokriva poči-vajočo zemljo in burja poje med ogo-ljenimi vrbami svojo tožno pesem. Vse je tiho, le cerkvenik stopa med grobovi in gleda, če je na pokopališču vse v redu. Bleda luna je ovila s svojimi žarki nov grob. Danes so zakopali vanj mlado mater. Cerkveniku se zazdi, da se na tem grobu nekaj premika. Morda še kdo moli, si misli in stopi bližje, da bi se prepričal. Pa kako se začudi! Pavelček, edini sin prerano u-mrle matere, kleči ob grobu in koplje z malimi rokami trdo zemljo. "Kaj pa delaš tukaj?" ga nagovori cerkvenik. Pavelček dvigne glavico, obriše solzne oči in pravi: "Mamico iščem, saj ste jo vi semkaj zakopali, ponesem jo domov." Cerkvenik je vzel otroka v naročaj in ga je odnesel na svoj dom. Odslej je bil Pavelček pri cerkveniku. Bil je tih in žalosten in tako rad bi šel k mamici, pa ga niso pustili. Čez nekaj dni se je nekoliko zjasnil Pavelčkov obraz in cerkvenik ni več tako vestno pazil nanj. "Čas ozdravi vse rane," si je mislil, "tudi deček bo pozabil na mater." Mesec dni je poteklo od takrat, kar so zagrebli mlado mater. Bila je še mrzleja noč kot ona, ko je bil Pavelček na materinem grobu. Cerkvenik je imel ta dan veliko dela, zato je še pozno r noč popravljal neko orodje. Kar zasliši s pokopališča nenavadno žalostno cviljenje. Hitro vzame svetilko in se napoti tje. Kaj je bilo? Pavelček je klečal ob materinem grobu in glavico je imel naslonjeno ob leseni križ — zraven pa je sedel zvesti cerkvenikov pes. Dobri mož je hotel Pavelčka nekoliko ošteti, zakaj je v tako mrzli noči zapustil postelj in prišel na grob. Pa ko ga je prijel, je videl, da je deček zmrznil. Ubogi Pavelček je našel mater. Drugi dan so ga pokopali poleg nje. Število Nemcev je po mnogih krajih na Češkem kljub vsem sleparstvom Volksrata rapidno padlo. Dunaj šteje 2,004,291 civilnih in 26,-543 vojaških bivalcev, vkup 2,Oft),834 oseb. Tako je zdaj šesto svetovno mesto in sicer: London, New York, Pariz, Berlin, Chicago, Dunaj. Spomenik prvemu slovenskemu zra-koplovcu Rusjanu postavijo v Belgra-du na mestu njegove smrti. V trd-njavski zid vzidajo marmorno ploščo z reliefom Rusjanove glave in zrako-plovskimi emblemi. Delo je poverjeno srbskemu kiparju Peru Konjarek. Ogrska in Hrvaška štejeta po novem ljudskem štetju 1 in pol milijona duš več kakor leta 1900., torej 20}4 milijonov prebivalcev. Statistični urad je tudi pokazal, da so se nemažarske narodnosti neprimerno več pomnožile kakor mažarska. Američani hočejo kupiti Jasno Poljano. Neki konzorcij američanskih milijonarjev hoče kupiti Tolstojevo Jasno Poljano, kjer hočejo ustanoviti trajno razstavo američanskih poljedelskih strojev. Velike vojaške vaje avstrijske konjenice se bodo vršile leta 1911. v Galiciji v bližini mesta Grodek. Vaje bodo imele velik obseg; udeležilo se jih bo 12 polkov kavalerije. Tako velikih vojaških vaj samo za konjenico že dolgo ni bilo. Pavel Singer, vodja nemške socialne demokracije, je umrl v Berolinu dne 31. januarja po noči. Prištevali so ga k troperesni deteljici voditeljev: Bebci, Liebknecht, Singer. Igral je večkrat važno vlogo. Za njim žalujejo tudi avstrijski sodrugi- P. Singer je bil kot mnogi socialistični voditelji — žid in — milijonar. Star je bil 67 let. Volilna pravica za ženske na Danskem. Danska vlada predloži te dni državnemu zboru zakonski načrt o spremembi ustave. Po tem načrtu dobijo volilno pravico tudi ženske, ki so dovršile 25. leto starosti. Še-le pred kratkim so dobile danske ženske občinsko volilno pravico. Zlato r Srbiji. Ob izlivu horbevač-ke rečice v Moravo v vranjskem o-krožju že dalje časa izpirajo pesek, r katerem se nahajajo znatne količine čistega zlata. Na obrežju reke se vrše sedaj strokovnjaške preiskave in če bodo rezultati te preiskave povoljni, bo spomladi pričela neka angleška družba s pripravami za ureditev velikega zlatokopa. Kilogram govedine za 14 vinarjev. Dunajski "Fremdenblatt" prinaša dopis iz Abesinije od nekega tamkaj naseljenega avstrijskega trgovca. Ta poroča namreč, da stane kilogram iz- vrstne govedine brez kosti 14 vinarjev. Vsled prevelikega izobilja se meče mnogo mesa, popolnoma dobrega, celo psom. Ženske zdravnice v Nemčiji. Glasom podatkov cesarskega zdravstvenega sveta je sedaj na Nemškem 85 ženskih zdravnic nasproti 30,558 moškim zdravnikom. Privatno prakso izvršuje 50 zdravnic, ostale so nastavljene v raznih zavodih. Tragična posledica ločitve zakona. V Nemčiji se resno časopisje bavi z žalostnim slučajem, ki se je nedavno pripetil. Nek 161eten srednješolec se je ustrelil, ker ga jc sodišče v procesu za zakonsko ločitev njegovih starišev pripoznalo očetu. Taki tragični slučaji dajo tudi svobodomislecem misliti. Po desetih letih aretovan morilec. Iz Hanovra se poroča, da je bil 11. jan. v Haste pri Wunstorfu aretovan železniški delavec Fischer, ki je priznal, da je umoril ritmojstra Krosigka 22. januarja leta 1901 v Gumbinu. Ako je ta izjava aretovanega Fischerja resnična, se bo preiskovalo, ker se misli o njem, da je umobolen. Hitra poroka. Iz Londona poročajo, da je na novoletni dan poročil pastor Buckling v 72 minutah 37 parov, povprečno vsaki dve minuti en par. S tem je ta anglikanski pastor seveda dosegel nov rekord, kajti doslej je bil najvišji rekord 22 porok v 58 minutah, kar je pa tudi že precej. Po našem ni prevelika naglica nikjer dobra, ker se lahko kam zaleti brez lastne volje. Novi zakon glede gospodinj. Švica je sprejela postavo, ki določa, da pripada zakonski ženi tretjina moževega dohodka kot odškodnina za njeno delo v gospodinjstvu. Žena ima nadalie pravico do tretjine moževega premoženja in sme z njim poljubno razpolagati. Ta postava je zategadelj tako važna, ker se je potom nje prvič v evropski postavodaji določilo, koliko je vredno gospodinjsko delo žene v lastni rodovini. Postava je z ozirom na posebne moderne socialne razmere primerna. Sreča v igri. Mažar Nikolaj Sze-mere, ki je precej znan v športnih krogih, ima mnogokrat naravnost čudežno srečo v igri na karte. Nekoč je v treh nočeh dobil na kartah od poljskega grofa Potockega dva milijona kron. Pred več tedni se je naenkrat poročalo, da Szemere, ki je stra sten nabiralec starin, prodaja svoj muzej najnenavadnejših starin. Zakaj, ni nihče vedel, a domnevalo se je, da ginevajo milijoni. Pred kratkim se je pa zopet raznesla vest, da je v dunajskem jockey-klubu ob neki priliki pri igri obral tri dunajske aristokrate za nič manj kot 720,000 K. Vihar v živčevju. Živčno glavobol dostikrat primer-jaju viharju v živčevju ali možganih. Pojavlja se z medlostjo, potrtostjo, čemernostjo, slabostjo, ki onemogoča pravilno delovanje možganov ali mišic. Povzroča jo prenaporno delo, premalo spanja, sestradan želodec, ali kakršnakoli nezmernost. Hitra olajš-ba sledi užitju Severovih Praškov zoper glavobol. Ko jih zaužiješ, greš lahko takoj po svojih navadnih opravkih. Glavobol preneha. Na prodaj v lekarnah. Cena 25c. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, la. 1-3 ANGLEŠČINA brez učitelja! Sloven-sko-Angleška Slovnica, Tolmač in Angleški Slovar stane samo $1.00, in je dobiti pri V. J. KUBELKA, 538 W. 145 St., New York, N. Y Največja zaloga slov. knjig. Pišite po cenik! Jos. Stebla j PRODAJALNA smodk, duhana, slaščic in mešanega blaga ZAVARUJEM PROTI OGNJU. Tajnik Slovenskega Stavbinskega društva. 1840 W. 22 St, CHICAGO. ILL. N. W. telefon 577. Libersher & Kirincich gostilničarja 1014 N. Chicago St., Joliet, 111. Naznanjava rojakom, da svo otvorila moderno gostilno ali salun, kjer točiva najboljše pijače. Veseli nas, če nas ob priliki posetite. wvwwwwwmsvwwvA I Oscar J. Stephen Sobe 201 in 202 Barber bldg. JOLIET. ILLINOIS. jr^ vrvi NOTAll Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi. Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drug. poškodbi. Zavai jje tud. življenje proti nezgodam m bole^.iim. Izdeluje vsakovrstna v notarsko ai.oko spadajoča pisanja. Govori nemško in angleško. WAWAW/AVAWAWM Frank Opeka gostilničar Corner State and llth Street, NORTH CHICAGO, ILL. Telephone 213. Prodaja na drobno in debelo californijska vina. Vina naprodaj Rojakom priporočam moja izvrstna vina, novo vino muškotel ali črno vino po 30c gal., resling 35c gal., rudeči zin-fandel 35c gal., vino iz sampajn grozdja 40c gal., vino od leta 1909 muškotel ali črno vino 40c gal., resling 45c gal., staro belo vino 50c gal., drožnik ali tropinovec ?2.50 gal. Vino pošilja®, po 28 in 50 gal. Vinograd in klet St. Helena, naslov za naročila: "Hill Grit Vineyard" Stefan Jakše, lastnik. It i jfc Box 657, Crockett, CaL POTREBUJEMO LONG WALL COAL MINERS v Wenoni, 111., le 70 milj zapadno od Jolieta. Ni štrajka ali kake sitnosti.J Plačamo visoko ceno za delo. Delo vsak dan. Rudarji morajo imeti cer-i tifikate. Elektric haulage za odvaža-nje premoga od rudarjev, ki pospešuje/ r> delo in viša zaslužek. Pridite prec. ] WENONA COAL CO., 11 Wenona, Illinois. Mi hočemo tvoi denar ti hočeš naš les. Kadar hočete barvati hišo ali pre-meniti papir, se oglasite pri meni. Moje delo je jamčeno, ceno in hitro. JOS. J. BENEDIK slovenski barvar in dekorater Chicago tel. 3891. 1820 N. Broadway, Joliet, Illinois. Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa. Za stavbo hiš in poslopij mehki in trdi les, late, cederne stebre, desk in šinglne vsake vrste. Naš prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala. Predno kupiš- LUMBER, oglasi se pri nas in oglej si našo zalogo! Mi te bomo zadovoljili in ti prihranili denar. W. J. LYONS Naš Office in Lumber Yard na voglu DES PLAINES IN CLINTON STS. i bi RIE G E R* S .H mogram WIHISKEY Express Prepaid. 8 FOLL QUARTS Raiser'« Maaogram I'rlrata tfSK Stock.............ipa 4 FULL QUARTS Raiger'« Monagrain Kxtra Kino............. PRPP I »TA »ampla lflliD; ateklanlol 4a»loa In oorkaorew t jM vsnklm naroČilom. Natf-i 100 000 odjaraaloar po-trjuje, da J» aajn*gan-J« najboljše. (Jladka Id okuano. Polljitn d»-nar z aaraflll. Ifenar pnvrnnma, S« nI blago tako kot pravima. Na-rači to dane«. J. Rieger & Co. 1926 Qanoi tea St. KANSAS OITY, MO TR0ST & K RET Z — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SMODK Posebnost so naie "The U. S." 10c. In "Meerschaum" Sc. Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na ^ 10S Jefferson Street Joliet, 10. K. Sr K, JEDNOTA Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovan.i v državi Illinois 12. januarja 1898. Glavni urad na: 1004 N. Chicago St, Joliet, Illinois. GLAVNI ODBOR. Predsednik:.......Anton Nemanich, cor. N. Chicago & Ohio Sts., Joliet, 111. I. podpredsednik:.............Marko Ostronich, 49 Villa St., Allegheny, Pa. IL podpredsednik:........Frank Boje, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo. t^arni tajnik:....................Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Pomožni tajnik:.............Josip Rems, 319 E. 90th St., New York City. Blagajnik:..........John Grahek, cor. Broadway & Gran'te Sts., Joliet, 111. Duhovni vodja:.. .Rev. John Kranjec,9536 Ewing Ave., South Chicago, 111. Pooblaščenec: .................. Josip Dunda, 704 Raynor Ave., Joliet, 111. Vrhovni zdravnik......Dr. Martin J. Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, 111. Finančno poročilo K. S. K. Jednote za mesec januar 1911 Preostanek dne 1. jan. 1911.....................................$183,824.05 Plačanega od društev..................................$9356.35 Obresti od posojila Frank in Jera Opeka od 4. jun. do 4. dec. 1910 ...................................... 62.50 Provizija pri nakupu "City of North Chicago Special Assessment Bonds" ............................... 132.00 Najemnina od dvorane, plačal g. Tomaž Stefančič ..... 15.00 9,565.85 1. Sv. Štefana, Chicago, 1111................... 2. Sv. Jožefa, Joliet, 111......„................ 3. Vitezi sv. Jurija, Joliet, 111.................. 4. Sv. Cirila in Metoda, Tower, Mian.......... 5. Sv. Družine, La Salle, 111................... 7. Sv. Jožefa, Pueblo, Colo.................... 8. Sv. Cirila in Metoda, Joliet, 111............. 10. Sv. Roka, Clinton, Iowa.................... 11. Sv. Janeza Krstnika, Aurora, HI............ 12. Sv. Jožefa, Forest City, Pa............... 13. Sv. Janeza Krstnika, Biwabik, Mian......... H. Sv. Janeza Krstnika, Butte, Mont........... 15. Sv. Roka, Allegheny, Pa.................... 16. Sv. Jožefa, Virginia, Minn.................. 17. Marije Pomočnice, Jenny Lind, Ark........ 20. Sv. Janeza Krstnika, Ironwood, Mich. 21. Sv. Jožefa, Federal, Pa..................... 23. Sv. Barbare^ Bridgeport, Ohio............. 24. Sv. Barbare, Blocton, Ala.................. 25. Sv. Vida, Cleveland, Ohio.................. 29. Sv. Frančiška Sal., Joliet, 111................ 30. Sv. Petra, Calumet, Mich.................... 32. Jezus Dober Pastir, Enumclaw, Walk....... 33. Matere Božje, Pittsburg, Pa................. 38. Sv. Petra in Pavla, Kansa« City, Kama..._____ 39. Sv. Jožefa, Riggs, Iowa...................... 40. Sv. Barbare, Hibbing, Mino................. 41. Sv. Jožefa, Pittsburg, Pa.................... 42. Sv. Alojzija, Steelton, Pa.................... 43. Sv. Jožefa, Anaconda, Mont................. 44. Vitezi »v. Florijana, So. Chicago, III..,...,... 45. Sv. Cirila in Metoda, East Helena, Mont..... 46. Sv. Frančiška Seraf., New York, N. Y...... 47. Sv. Alojzija, Chicago, 111................... 49. Jezus Dober Pastir, Pittsburg, Pa........... 50. Marije Sedem Žalosti, Allegheny, Pa......... 51. Sv. Petra in Pavla, Iron Mountain, Mich.... 52. Sv. Alojzija, Indianapolis, Ind............... 53. Sv. Jožefa, Waukegan, 111................... 54. Srce Jezusa, Chisholm, Minn................. 55. Sv. Jožefa, Crested Butte, Colo.............. 56. Sv. Jožefa, Leadville, Colo................... Sv. Jožefa, Brooklyn, N. \.................. 58. Sv. Jožefa, Haser, Pa....................... 59. Sv. Cirila in Metoda, Eveleth, Minn.......... <60. Sv. Janeza Krstnika. Wenona, 111............ 61. Vitezi sv. Mihaela, Youngstown, O.......... <52. Sv. Petra in Pavla, Bradley, 111............. 63. Sv. Lovrenca, Cleveland, Ohio............... <61. Sv. Jurija, Etna, Pa.......................... ■65. Sv. Janeza Evang., Milwaukee, Wiss......... 66. Sv. Frančiška, Cleveland, Ohio.............. €7. Sv. Nikolaja, Steelton, Pa................... 68. Sv. Barbare, Irwin, Pa...................... 69. Sv. Jožefa, Great Falls, Mont................ 70. Srce Jezusa, St. Louis, Mo.................. 71. Sv. Antona Pad., Goff, Pa................... 72. Sv. Antona Pad., Elv, Minn................. 73. Sv. Jurija, Toluca, 111....................... 74. Sv. Barbare, Springfield, 111.................. 75. Vitezi sv. Martina, La Salle, 111.............. 77. Marije Vnebovzete, Forest City, Pa.......... 78. Marije Pomagaj, Chicago, 111............... 79. Marije Pomagaj, Waukegan, 111............. 80. Matere Božje, So. Chicago, 111............... 81. Marije Sedem Žalosti, Pittsburg, Pa......... 83. Sv. Alojzija, Fleming. Kans.................. 84. Marije Sedem Žalosti, Trimountain, Mich.... 85.- Marije Čistega Spočetja, So. Lorain. Ohio... 86. Sv. Srca Marije, Rock Springs, Wyo........ 87. Sv. Antona Pad., Joliet, 111.................. 88. Sv. Alojzija, Mohawk, Mich................. 89. Sv. Petra in Pavla, Etna, Pa................. 90. Sv. Cirila in Metoda, So. Omaha, Nebr....... 91. Sv. Petra in Pavla, Rankin, Pa.............. 92. Sv. Barbare, Pittsburg, Pa................... 93. Friderik Baraga, Chisholm, Minn............ 94. Marija, Zdravje Bolnikov, Cumberland, Wyo. 95. Sv. Alojzija, Broughton, Pa................. 96. Sv. Barbare, Kaylor, Pa..................... 97. Sv. Barbare, Mount Olive, III............... 98. Sv. Treh Kraljev, Rockdale, 111.............. i 00. Sv. Jurija, Sunnyside, Utah.................. 101. Sv. Cirila in Metoda, So. Lorain, Ohio....... 102. Novi Dom, Newark, N. J..................... 103. Sv. Jožefa, Milwaukee, Wi»................. 104. Marije Čistega Spočetja, Pueklo, C*la........ K>5. Sv. Ane, New York, N. Y................... 107. Sv. Barbare. Moon Run, Pa................. 108. Sv. Genovefe, Joliet, 111..................... 109. Sv. Družine, Aliquippa, Pa.................. 110. Sv. Jožefa, Barberton, O hi«................. 111. S- trca Marijinega, Barberton, Oki*. 112. Sv. jfožefa, Ely, Mina................ 113. Sv. Roka, Denver, C«l*.............. 114. Marije Milosti Polne, SteeltM. Pa..;. 115. Sv. Veronike, Kanta« City, Kiu..... "8. Sv. Pavla, Little Fall«, K. Y....... 119. Marije Pomagaj, R«ck4ale, IU...... 120. Sv. Ane, Forest City, Pa............ 121. Marije Pomagaj, Little Fall«, N. Y... 122. Sv. Jožefa, Rock Spring«, Wy»...... 123. Sv. Ane, Bridgeport, Okio........... 124. Sv. Jakoba. Gary, Ind.................. 126. Sv. Martina, Mineral, KaM... 127. Sv. Ane, Waukegan, IIL..............«... 128 Sv. Barbare, Etna, Pa..................... 129. Marije Pomagaj, So. Omaha, Neb.......... 130. Sv. Pavla, De Kalb, 111................... 131. Marija sv. Rožnega Venca, Aurora, Ifinn.. 132. Društvo sv. Roka, Frontenac, Kans........ 133. Društvo sv. Ime Marije, Ironw inn........ 134. Društvo sv. Ane, Indianapolis, Ind......... 135. Sv. Cirila in Metoda, Gilbert, Mis.......... 136. Društvo sv. Družine, Willard, Wood, Mich. 137. Društvo sv. Ant. Pad., Aurora, Minn...... 138. Dr Marije Vnebovzete, Imperial, Pa....... ....... ......... ■ i...... Skupaj 145.35 309.10 132.65 83.65 128.40 335.90 106.25 12.10 44.70 273.75 66.65 201.80 138.20 38.10 55.90 108.05 39.15 28.10 298.05 267.85 369.90 68.90 130.90 59.85 17.85 144.25 82.90 105.00 84.55 188.25 56.20 32.80 60.95 48.50 211.20 48.30 145.00 219.80 113.10 55.00 338.80 107.00 70.00 226.50 48.50 65.60 20.45 175.90 65.50 140.15 44.70 46.80 24.10 68.20 38.15 81.00 105.40 70.00 58.30 143.10 92.10 84.60 90.30 85.20 101.00 98.35 26.55 26.00 87.90 45.95 58.40 5.40 114.90 43.85 53.05 80.15 34.70 56.00 39.35 38.30 31.00 1S.30 60.65 36.00 30.45 10.30 30.45 43.15 18.60 P.45 117.15 48.40 15.00 56.35 39.1$ 15.95 26.45 39.45 S0.0S 34.65 29.40 34.60 13.75 10.20 14.80 66.95 31.15 15.30 12.05 81.05 17.45 26.45 9.65 Izplačana posmrtnina za:— Uršula Predanič .......................$ 500.00 Jurij Kovač (del) ..................... 900.00 Peter Wagner (del) .................... 272.72 Karol Vremšak preostali del............ 333.33 Tomaž Juvančič ....................... 900.00 Franc Bradač ....................................................1000.00 Franc Grušovnik .. ..........................................1000.00 Ljubomir Rakovski .........................1000.00 $5,906.05 Plačana poškodnina za:- Priderik Težak ____ Marka Dikovič 500.00 250.00 750.00 6.38 U. S. Post Dept. za 300 kovert z 2c znamkami ....... Uradnikom in nadzornikom povrnitev stroškov in zamudo časa pri sejah glav. odbora in pregledovanju računov za drugo polovico leto 1910 .............. 355.75 Amerikanskemu Slovencu za uradno glasilo od 1. jan. 1910 do 31. dec. 1910: $200.00; naročnina glasila tajnikov podrejenih društev: $115.00; za tiskovino od 16. jul. 1910 do 24. dec. 1910: $118.50 .............. 433.50 N. Chicago State Bank povrnjene obresti na obveznice "City of N. Chicago Special Assessment ......... 39.41 Glavnemu tajniku po določilu gl. odbora z dne 19. jan. 1910, za čezurno delo za čas od 1. jul. 1909 do 31. dec. 1910 ......................................... 300.00 Dr. M. J. Ivec, za pregled zdrava, preiskovalnih listov od 1. jul. 1910 do 31. dec. 1910 in povrnitev druzih malih stroškov .................................. 273.55 Razni drugi stroški .................................. 166.97 8,231.61 Preostanek dne 31. jan. 1911....................................$185,158.29 Eveleth, Minn., 13. febr. — Vabim vse zavedne Slovence in Slovenke v Evelethu in okolici, da se polnoštevil-no udeležijo veselice, ki jo priredi društvo sv. Cirila in Metoda št. 59 K. S. K J. v nedeljo 26. febr. v Vail dvorani, ki je vsakemu dobro znana, kjer se bo postreglo z vsem po najboljši moči, kjer se bo točil najboljši ječ-menovec in tudi druge izvrstne pijače. Posebna postrežba bo pa za mlade fante in dekleta, ker bo igrala izvrstna godba, da si bodo lahko malo pete pobrusih. Veselica se bo pričela ob 2. uri popoldne in se konča ob 12. uri zvečer. Vstopnina bode 50c. Zdaj pa pozdravljam vse Slovence po širni Ameriki. Tebi, vrli list, pa obilo naročnikov. Anton Zalar, I. tajnik, Box 761. Listnica upravništva. G. L., Hartford, Ark.: — Naročnino za dr. sv. Mohorja smo prejeli. Lepa hvala za priznano zaupanje glede naše točnosti. —G. J., Chicago, 111.: — Nič za to, če se nad nami jeze nekateri sociji v Chicagi in drugod. Nam itak ne morejo škodovati. Čim bolj nas črtijo tembolj pozna narod našo stvar in jo spozna za pravo smer. —G. A., Denver, Colo.: — Hvala! Oni naročniki, ki naš list vedno vnaprej plačujejo se ne pritožujejo nikdar. Le taki, ki pozabijo naročnino obnoviti se včasih jeze, da jim je bil list prezgodaj vstavljen. Če bi ne čakali, da se jih opominja, temveč bi sami prec poslali, bi ne rabili pritožbe. ■—Gospodom pri "G. N." v New Yorku: — Zavijati pa znate "izborno". To je pa le Vaša stvar. A glede "prijemanja za nos" pa je najbolje, da se primete za svojo "kumaro" vsaj dokler nam resno ne poveste zakaj bi se mi mogli držati za nos. Z mazili Vam postrežejo Collins, Thompson in Hartman, če rabite. DIMEŽ, STRAH KRANJSKE DEŽELE. $9,356.35 Dne 21. januarja je poteklo 48 let, kar je umrl znani Dimež ali Sieherl, zadnji znani rokovnjač, v Raščinskem gozdu, blizu Trzina v Šunkarjevi opekarni. Bil je v istini strah kranjske dežele. Ljudje so se kar križali pred njim, tako jih je znal strahovati. Se danes žive ljudje v kamniškem okraju, ki so ga osebno poznali in imeli tudi stike ž njim. V Železnikih je bil posestnik. Imel je hišo, katero je kasneje, baje radi nekega dekleta, prodal za 500 fo-rintov nekemu Schlosserju. — Pripovedujejo, da je bil lep človek in sila močan ter da ga ni nobeno železje in zapah zadržal. Po neprevidnosti njegovih ljudi so ga enkrat biriči ujeli na sejmu v Kranju, ker ga je preje neki kmet iz cerkljanske fare izdal biri-čem. Tirali so ga v Mekinje, ker je bila tam sodnija in od tod v slami povezanega na vozu v Ljubljano. Med potom je ušel in cerkljanski kmet je imel zvečer rdečega petelina na strehi. Maščevanje je sledilo vsaki taki izdaji. Na Poljanah pri Kamniku je plela neka ženska, približal se ji je Dimež, pograbil nje krila in zvezal nad glavo, rekoč: "Sedaj pa še enkrat izdajaj Dimežal" Doma je bil v Bitnjah pri Kranju; hodil je v Ljubljani v šolo; toda ni končal svojih študij, moral je zapustiti sedmo gimnazijo vsled nekih lju-bavnih razmer. Oče ga je hotel vtakniti v vojaško suknjo in radi prepira ž njim in neke kraje, je postal skrivač, bežal |« od doma ter se skrival po Koroškem in Tolminskem, slednjič pa je postal glavar rokovnjaške čete. Svojo četo je imel dobro disciplinirano. Zveze s kmeti in gostilničarji po vseh krajih so mu omogočile, da se je mogel uspešno skrivati pred zasledovalci in žandarji, ki so mu bili vedno za petami. Posebno kamniški birič Stoje se je trudil na vso moč, da bi zaslužil razpisano nagrado. Zaprl ga je v neko gostilno in mu pri oknu zaklical: "Imel si ptička, pa ga nisi znal ujeti!" Preoblačil se je vedno; nastopal je enkrat kot gospod v Kranju na stari pošti, se zabaval z ondotnimi gospodi in večerjal. Ko je natakarica pospravljala krožnike, našla je listič z napisom: "Dimež vas pozdravlja." Drugikrat je nastopal kot trgovec^ mešetar, lovec ali kmet in celo ženskega krila se ni branil, ako mu je šlo za kožo. Zaljubljen je pa tudi bil in marsikatero dekle je vodil za nos. Lepa črno-lasa Kovačeva Roza iz Selc je skočila v vodo radi nesrečne ljubezni, ko je doznala, da Dimež ljubi drugo. — Na Šmarjetm gori pri Kranju so imeli kočo, v kateri so se včasih shajali. V Železnikih pa hišo, katere posestnik je bil Dimež. Tu je obhajal cele orgije. Godci iz Tolmina so mu godli, ali pa neki slepi Matijče je igral na orgljice. Povabil je tudi dekleta in druge kmete iz okolice; toda med najboljšo zabavo in plesom je izginil ter se šele proti jutru vrnil. Ljudje so rekli: "Ta človek mora biti z vragom v zvezi ali pa sam denar kuje." Na Jerperci pri Loki so pobili v on-dotni cerkvi vola, ga razkosali, da so ga laglje odnesli. V Loki je imel svoje ležišče v tretji hiši na trgu pod stop njicami. Kadar je bil v tem kraju v nevarnosti, je izginil, da nikdo ni vedel kam. Stopnjice so se dvignile in spodaj je bila urejena soba. Nekoč st je na cesti izposodil kočijo župana Sporna in v njej posetil me-kinjskega sodnika pl. Sponauerja. Vsa dežela je bila pokonci, ko se je zaznala vest, da je Dimeža dohitela smrt. Zadušil se je v Šunkarjevi opekarni dne 21. januarja leta 1862. in kaplan Ignacij Tavčar ga je pokopal na svoje stroške. Zapustil je osemletnega sina, ki pa je bil tudi v ljubljanskem "internatu", in "Ljubljančanka" mu je lansko leto posvetila cel feule-ton. Vsi ti dogodki se čujejo kot bajke nekdanjih dni, in vendar je minulo komaj par decenij od teh dogodkov. Človek se nehote zamisli v ono bajno romantiko rokovnjaštva. V kratkem izide igra o "Dimežu" na podlagi virov in resničnih zgodovinskih dogodkov. — "Slovenec". PRIPOROČAMO VAM DOKTOR IVEC (Water Doctor) kot najboljšega in najizkušenejga zdravnika On pozna bolezen na vaši vodi (scalini)l To-raj, kadar pridete k njemu prinesite jedno majhno flaško vaše vode, katero bode on pregledal keijiično in mikroskopično za natančno diagsa so Vaše bolezni, v njegovem kemičnem tabora toriju. Njegovi bolniki, katerih je že mnogo ozdravil, ga imenujejo kot "water doktor". On je specialist za moške, ženske in otrošk* bolezni in operacije, ter hitro in zanesljivo zdravi vsako bolezen mož in žena, ako je to sploh mogoče. Bolezni na pljučih, prsih, kašelj, glavobol, ! teško dihanje, prehlajenje, katar, nervozno«, kilo ali bruh, srbečino (srap), appendicitis, kamenje v žolču in mehurju (gallstones), pijanost, lišaje, oglušenje, bule, hraste in rane, zastrupljeno kri, mrzlico, vročinsko bolezen, bolezen na očeh, želodcu, črevih, ledvicah, jetrik, mehurju, grlu, nosu, glavi, bolezni srca, bolezni na laseh, kožne bolezni, pri-šče, krof, trakulje, madron in vse druge bolezni. Zdravniški svet zastonj in strogo zaupno. Opišite vašo bolezen v svojem materinem jeziku ali pridite k njemu, in os Vam bo dal najboljša zdravila. Adresirajte pisma tako: DR. MARTIN J. IVEC, JOLIET, ILLINOIS 900 N. CHICAGO STREET živčevju, vsled česar oslabi, ker nima reža. To zdravilo uravnava prebavo, čisti telo, množi kri. Če spremlja razdražljivost želodčna neprilika ali zapeka, uživajte Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. V lekarnah. Jos. Triner, 1333-1339 So. Ashland ave., Chicago, 111. Priporočilo. Slavnemu občinstvu v Denver,vCoI. priporočamo našega poverjenika ali zastopnika gosp. Louisa An do lack, ki sme prejemati v našem imenu vsa naročila. Uprav. "A. S." Priporočilo. Slavnemu občinstvu v Rock Springs, Wyo- Priporočamo našega poverjenika ali zastopnika gosp. John Koahir. On sme prejemati vsa naročila. Upcmv. "K S." Nervozni ljudje. V slučajih velike nervoznosti ati razdrazljivosti, ko si morajo bolniki iskati pomoči, je jako navadna zmota, rabiti živčna tešila, ki dostikrat gono-bijo živce. Najnavadnejši vzrok razdrazljivosti je slabost živčevja, ki zahteva različen način zdravljenja. Taki ljudje potrebujejo zdravila, ki krepi živce m jim daje dobro hrano. Tako zdravilo je Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Mnoge slučaje raz-dražljivosti povzroča nered v prebav-ljanju. Če prebava ni popolna, je kri pičla in ne more dajati dovolj hrane Naši poverjeniki ali zastopniki.. Rojakom v raznih naselbinah, ki se žele naročiti naš list, priporočamo naše poverjenike, ki so sledeči: Za Aspen, Colo.: Anton Kastelc. Za Crested Butte, Colo.: Fr. Gori-iek. Za Leadville, Čolo.: Ant Korošec Za Pueblo, Colo.: John Gaber. Za Denver, Colo.: L. Andolšek. Za Bradley, III.: Math. Stefanich. Za Carbon Hill, 111.: Ant Mustar. Za Chicago, 111.: Jos. Zupančič. Za La Salle in okolico: S. Jesenšek. Za Springfield, 111.: John Peternea Za Wenona, 111.: Jos. Rudolf. Za Waukegan in North Chicago, III Mat. Ogrin. Za Gary, Ind.: Rud. MaraiL Za Indianapolis, Ind.: John Matelič. Za Frontenac, Kans.: John Kerne. Za Girard, Kans.: John Dobravec. Za Kansas City, Kans.: Geo. Veselit Za Mineral, Kans.: Mart. Dolenc. Za Pittsburg, Kans. in okolico: A Skubitz. Za St. Louis, Mo.: Jos. Simonich. Za Calumet, Mich, in okolico: Geo. Mihelich. Za Ironwood, Mich.: J. M. Mavrin. Za Manistique, Mich.: Fr. Gorshe. Za Minneapolis, Minn.: John Straus. Za Biwabik, Minn.: Mat. Tomec. Za Chisholm, Minn.: Ant. Hren. Za Ely, Minn.: Jos. J. Peshel. Za Eveleth, Minn.: Math Katch. Za Soudan, Minn.: John Lovšin Za St. Joseph in Rice, Minn.: John Poglajen. Za Aldridge, Mont.: Gregor Zobec. Za Electric, Mont.: Josip Perme. Za Great Falls, Mont.: Math. Urich Za Anaconda, Mont.: M. J. Kraker. Za Brooklyn, N. Y.: Al. Česarek. Za Little Falls, N. Y.: Fr. Boštnar. Za Barberton, O.: Jos. Podpečnik Za Oregon City, Ore.: Jos. Krai Za Bridgeport in Lansing, O.: Mih. Hočevar. Za Cleveland, O.: John Russ. Za Newburg in Collinwood, Ohio: John Lekan. Za So. Lorain, O.: Fr. Kraintz. Za Youngstown, O.: Joseph Volk. Za Ambridge, Pa.: Pet. Švegel. Za Broughton, Pa.: Anton Demiar Za Burdine, Pa.: John Demšar. Za Conemaugh, Pa.: Mart. CernetiL Za Etna, Pa.: John Skoff. Za Forest City, Pa.: Karol Zalar. Za Irwin, Pa.: Geo. Bohinc. Za Johnstown, Pa.: Fr. Span. Za Kaylor, Pa.: John Jelovčan. Za Moon Run, Pa.: Fr. Machek. Za Greater Pittsburg, Pa.: John Verbiščar. Za Rankin, Pa.: Math Kozan. Za Steelton, Pa.: Jos. A. Pibernik. Za Sunnyside, Utah: Anton Težak. Za Enumclaw Wash.: Jos. Malne-riteh. Za Milwaukee, Wis.: J. Hauptman. Za Sheboygan, Wis.: Fr. Slabe. It. Willard, Wis.: Ignac Cesnik. Za Cumberland, Wyo.: John Pagon. Za Rock Springs, Wyo.: J. Koshir. Rojakom T njih okrožju jih najto-pleje priporočamo, in obenem prosimo, da jim skažejo svojo naklonjenost, ter jim poverijo naročila i. t d. Plačajo se vnaprej. Kdor išče dela, za enkrat......$0.10 Kdor išče delavcev, za enkrat... 1.00 Kdor išče znanca itd., za enkrat. .25 Zahvale ........................ 1.00 Naznanila, od vrste, za enkrat... .10 Oglas—ime, stan in naslov, na leto $5. Oglasi v "A. S." so najuspešnejši. KJE JE JERNEJ HABIČ, DOMA iz Javora št. 5, Pošta Hrušica pod Ljubljano. Bil je v Rockdalu pri Jolietu pri Frank Ljubiču. Šel je od tu 16. nov. 1910 v Youngstown, O. Rad bi zvedel za njegov naslov, ker imam pismo od Frančiške Ha-bič na recepis, zato naj se javi ali pa če kdo drugi ve za njegov naslov blagovoli mi ga naj naznaniti. Frank Ljubič, 118 Steelville Ave., Rockdale, P. O. Joliet, 111. KJE JE FRANC FRICELJ P. D. Martenik, doma iz Kokarij na Spodnjem Štajerskem. Šel je iz She-boygana meseca aprila pretečeno leto. Slišal sem, da se je ponesrečil na trenu v Melno, Wis. Če kdo izmed rojakov ve za njega ali je živ ali mrtev, naj mi blagovoli naznaniti jaz mu hočem njegov trud dobro plačati. Mnirrr Florj«ircf No. 1215 So. 10th St., Sheboygan, Wis. 2t "Ne bolan —. ne zdrav." Tako se navadno izražajo ljudje trpeči na nepriliki vsled pridržanja obrabljene tvarine v telesu. Obdobna glavobol, omotica, jezljivost in raz-dražnost se pripisujejo nedelavnim je-tram, pa se preženejo po uživanju Se-verovih Jetrnih kroglic. Jetrom in drobju povzročajo pravilno delovanje, odstranjujejo strupenine iz ustroja in preprečajo vsepolno neprilik. V lekarnah; 25c. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, la. 1-3 IŠČEM SVOJA BRATRANCA JO-žeta in Antona Vidmar doma iz Senožeč No. 28 Notranjsko, Austria. Jože se je nahajal poprej v Arkan-sasu ali v Minnesoti in Tone se nahaja mislim nekje v državi Washington. Pred tremi leti je bival na Evelethu v Minnesoti. Prosim rojake, če kdo ve zanje, naj mi naznani ker bom hvaležen, ali naj se sama oglasita, ker jaz bi rad zvedel za njun naslov. Jernej Brajdich, 209 Indiana St., Joliet, III. RAZPISANA SLUŽBA ORGANI-sta in cerkvenika v cerkvi Matere Božje v Waukeganu, 111. Pogoje naznani: Rev. John Plevnik, 620— 10th Str., Waukegan, 111. 4-t KJE JE JANEZ VIDERGAR, DO-ma iz vasi Škerjanče, P. Radomlje na Gorenjskem? Lani o Velikinoči je še stanoval v Vendel, Pa., Westmoreland Co. Prosimo ga, da naj se nemudoma oglasi na "Rafaelova družba v New Yorku, 135 E 2nd St., New York", imamo mu zelo važ nih novic sporočiti! Tudi ako bi morda kdo rojakov vedel kaj o njem, prosimo, da nam sporoči. Storil bo dobro delo in hvaležni mu bomol NA PRODAJ IMAM 2 HIŠI, POSA-mezno ali vkup z loto 60x120, po najnižji ceni, v svojo lastno zgubo. John Sebot, 7 St. No, 1146, La Salle, lil. RADI VAŽNEGA VZROKA IŠČEM Janeza in Barbaro Vukšinič, doma iz Radovice št 40. Pred enim letom sta bivala nekje okoli Chicage. Kdor ve za njun naslov naj mi ga pošlje ali se mi pa sama javita. Mart Golobič (iz Radovice št 23) Box 35, Sunnyside, Utah. 2t NAPRODAJ LEPA FARMA OB-stoječa iz 120 akrov dobre in rodovitne zemlje; 80 akrov je obdelanih, a 40 je pa neobdelanih. Blizu mesta, le 4 milje od mesta Fairchild, Wis. ter poleg slovenske farmarske naselbine. Lepa hiša, hlev, voda i. t. d., vse je lepo ograjeno. Na koncu farme je šola. Jako lepa prilika za onega, ki hoče živeti na farmi. Cena zmerna in primeroma lahki obroki. Za pojasnila vprašajte pri Mat, Gregorčič, 1222 N. Broadway, Joliet NAPRODAJ PRODAJALNA ČEV-ljev in mešanega blaga v lepem kraju med Slovaki v Jolietu. Rent poceni. Dobra prilika za Slovaka ali Slovenca. 601 Landau Ave., Joliet m "mmMMMmMMMMMM*mmMMMMMMm0mMM*MMmMM*MmMMMMMMMMMMMMMmMM0MMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMm' Oskrbnikova gospa. Češki spisala V. Lužicka. Prevel Rev. J. C. Smoley. V zvoniku cerkvice hodovičke zazvoni! je mrtvaški zvon. Glas njegov donel je po širnem polji, kjer so vaščani želi žito. Vsi so naenkrat prenehali z delom. Spodobi se pa, najpreje moliti za dušo pokojnega, a potem še-le se raz-govarjati in povpraševati; zato so se vsi pokrižali in tihoma molili "Oče naš". Po tem še le so se križema vpraševali: "Komu le zvoni?" "Na vasi vendar nikdo ni bolan?" "Stari Klika je morebiti dokončal. Pred tednom že so ga prevideli z zakramenti umirajočih. In govorili so o starem Kliku kakor o pokojniku, pri tem vezali žito dalje. Komaj je prenehal mrtvaški zvon, zapel je drugi, a ta je cinkal veselo, zakaj zvonilo je poludne. Delavci so zopet prenehali z delom in molili an-geljsko češčenje. Ženske so začele prinašati južino na polje, in komaj so se medsebojno pozdravili, bilo je prvo vprašanje: "Kdo pa je umrl?" "Uganite," bil je odgovor. "Stari Klika!" "To, to!" "No, pa nehamo." "Oskrbnikova gospa,' in uganka je bila rešena. "Pa jo je naglo pobralo!" "Komu je zapustila svoje denarje?" Tako in podobno so govorili pov-sodi, dokler je trajal odpočitek. Potem so pa zopet začeli z delom. "Kako se je le ločila od denarja?" pričela je Anka. "Še zdihnila ni," dejala je Barbka. "Kaj se je zgodilo?" vpraševale so tovarišice. "Kdo ve?" odgovorila je vsem kmetica, ki je ravnokar prinesla južino, si obrisala pot s čela in se vsedla na zvezani snop. "Vprašala sem mež-narco, ki je šla ravno iz Holoves, a ta mi je povedala, da menda danes zjutraj dolgo ni odprla vrat niti se na klicanje odzvala; nato je dal oskrbnik okoli 11. ure vrata razbiti. Pri odpr-tej železnej skrinjici, v katerem je imela shranjen denar, našli so njeno mrtvo truplo, že trdo, s sklonjeno glavo nad njenimi zakladi. Jedna roka ležala je na denarjih, tiščala v dlani pest cekinov, katerih ji ne morejo vzeti iz roke. V smrtnem boju šla se je k denarjem tolažit, a ko jih je štela, prehitela jo je smrt." "Morebiti jih je hotela vzeti seboj na večnost?" pripomnil je gospodar. "No, vsaj dala je za denarce dovolj," rekle so tovarišice. "Ne sodimo," svarila je kmetica. "Ona je že prebila in sedaj jo sodi Bog. Mi nimamo nobend pravice se mešati v to. kar pripada Bogu." Ljudje bi bili o oskrbnikovi gospe še dolgo govorili, a kmetica, vedoča, da v času žetve ni časa za dolgo raz-govarjanje in klobasanje, pobrala je posodje, spodbudila jih k naglemu delu in hitela domu. Doma pa je začudeno obstala na pragu sobe in gledala na deda. kateri je bival na vžitku na kmetiji. Ded klečal je pred križem v veliki sobi in molil. "Dedek," vprašala je po pozdravu, "kaj pa vam je?" "Kaj?" Vprašal jt starček mirno. "Vi molite, kleče, že koj popolu-dne?" "Ali nam ni treba moliti vsaki čas?" "Seveda treba, toda..." "Molim za pokojno oskrbnikovo soprogo", dejal je ded resno. "Vi ste in bote v resnici na vasi je-dini, ki tako pobožno moli za njo." "Vsaj sem pa tudi jedini tukaj, ki se spominja na njo, ko je prišla sem kot lepa mlada deklica." "Seveda, seveda. Lepa je morala seveda biti, da je vjela takega gospoda. Povejte mi, ali takrat niste nič z njo govorili, ko je služila tu na kmetiji?" "Nisem govoril z njo pa tudi nisem govoril o nji. Danes bo pa o nji polno govorice, dosti laži in mnogo obre-kovainih besedij. Tri dni bodo jeziki trpeli, potem jo spuste globoko v zemljo, njeni denarci se bodo razleteli da-leko po svetu, a od vsega ne bo ostalo drugega kakor grob. Tako vse mine.... Na oskrbnikovo gospo se v kratkem nikdo več ne spomni." "Ded, vi pa veste več o tej gospe," rekla je kmetica. "Povedali nam bote o nji kaj na večer... Da se ne pozabi..." Ded se je trenutek zamislil. "Človek ne ve, ima-li kopati iz davne pozabljenosti stare dogodke. Najbolje bi bilo, ko bi se vse, vse pozabilo." Ko so se pa po večerji posedli po klopeh, da bi se odpočili, začela je gospodinja z nova: "Ded, odkod je prišla oskrbnikova gospa?" "Ta ni prišla, ta je prijezdila kakor copernica na metli," zasmejal se je gospodar. "Ni-li tako ded?" "Ne govori tako brezbožno, Jože, karal ga je ded. "Ko bi bila Rozar-ka, iz rodu, ki so od hudiča obsedeni, je ravno tako človek kakor ti in mi. Prišla je iz Lukavce z malim zavojem v roci in si iskala službe. Našla jo je pri nas, zakaj mati si je ravno hotela privzeti še jedno deklo, bolehala je že. Kakor ste jo vi poznali, taka ni bila vedno. Človek ne more za to, iz kake korenine je zrastel. Vsak si že na svet prinese svojo osodo in svojo smrt." 'Tem besedam dedovim mladi svet ni verjel, a iz spoštovanja do njegovih sivih las ni ugovarjal. Le gospodar je rekel, ko je basal dedovo pipi-co: "Mili ded, čemu pa bi bile šole, domača vzgoja, vera in vsa veda potrebna, ko bi slabo seme, ki je v človeku, njega ne moglo pogubiti?" "Vi pri vsej svoji modrosti tega ne razumete," dejal je ded mirno, vzel od gospodarja pipo in čakal, da mu da žveplenko. "Nekaj je, česar do sedaj nikdo, ne učenjaki, ne vi modrijani, niste zapo-padli. Kaj si? Čisto nič. Jablana raste na polji, kakor Bog hoče: a leto za letom rodi jednako sadje. Otroci teh, ki so predali dušo bleščeči se kovini, ne morejo za čim drugim iti, kakor za zlatom, srebrom, dragimi kamni. Ona za to ne more. Sreče ji ni prineslo; ljubezni se je odrekla, prijateljev ni imela, živela je kakor pu-ščavnica, skoro kakor kaka beračica. A vendar je imela skrinjico polno denarja." "Božja resnica," dejala je gospodinja. "Kako tesno je bilo človeku pri srcu, ako sem jo kedaj slučajno srečala. Obleka stara, obnošena, raztrgana, nesnažna; ob boku ji je visel za jeden konec pripet robec, ki je bil že brez vsake barve, taka je hodila; prava podoba revščine in nereda. 'Gospa oskrbnikova', tako so ji rekali le s posmehom." "Še nas otroke so strašili z oskrbnikovo gospo," rekel je gospodar, ko je zapalil dedovo pipo. "Še se spominjam, dedek, kako sem naglo vtih-nil in ubogal, kadar ste rekli: Lovrenc, ne bodi poreden! Vidiš tam-le oskrbnikovo? Počakaj, jaz jo pokličem, da te ponese s seboj v železno skrinjico." "Pa se tudi ni bilo čuditi, če so se je otroci bali," dejala je Ančka. "Vlačila se je kakor kak mrtvec okoli, ni mogla umreti, suha kakor slanik, zgr-bana, rumenega -obraza, oči so ji pa žarele kakor oglje. Še predvčerajšnjim sem jo videla. Šla je zopet k rožam..." "Aha, na grob samomorilca," rekle so tovarišice. "Kaj pa je imela s tem grobom?" pripomnila je kmetica in pogledala na deda, kakor bi hotela reči:'"Usmilite se nas in nam pripovedujte." Ded se je delal, kakor bi mu tobak ne hotel goreti, in ni dal odgovora. "Morebiti je pa tam pokopan kak zaklad," menil je gospodar. Tu je pa ded vzel pipo is ust in rekel: "Da, da, tam je zakopala zaklad, a želel bi vsakemu izmed vas, da bi znal ta zaklad vzdigniti in si ga hraniti. Veste-li, kak zaklad je tam? Tam je pokopana zvesta ljubeze n." "Ded, povejte nam vendar, kar veste o tem grobu," rekla je kmetica pro seče. Ded je kadil dalje, a misli so mu bile pri grobu samomorilca. V duhu je videl pred seboj to tiho a zavrženo mesto za zidom pokopališča, ki je zakrival bujne cvetlice pogledom radovednežev; a na grobu bil je postavljen ravnokar nov lesen križek, črno pobarvan. Križek je dedek skrivaj sam zasadil, a oskrbnikova gospa se mu je zahvalila s tem, da mu je z glavo malo po-kimala. Ta dva sta se razumela. U-slišal je prošnjo gospodinje ded in je rekel: "Nerad govorim o tem; a bodi. A pri pogrebu njenem ne mečite kamenja ubožci na grob, ampak vrzite prst s pobožno željo, da je ne bo težila." Ded je dal pipo preč, gospodar si je svojo prižgal in vsi so se primaknili bližje k starcu, da bi česa ne preslišali. Mesec je ravnokar priplaval v polnej svetlobi; nekako čarobno je s svojim srebrnim svitom razsvetljeval zemljo, hišo, drevje, ki jo je obdajalo, a ljudi, ki so v krogu sedeči poslušali starčevo pripoved. Na nebu zasvetila je zvezda, a se nasmehnila starcu. Tudi starec se je nasmehnil in rekel sam pri sebi: "Ti to veš, zvezdica, i ti, mesec srebrni. A naj o tem vedo i drugi. Je to jedna in ista dogodba. Mi to dobro vemo, a ljudje tega ne verjamejo, a vedno radi jedno in isto poslušajo." • • « "Bila je to deklica kakor cvet, ko je prišla k nam Rozarka v službo," začel je ded. "Mati moja bila je vzorna žena a oče živa dobrota, in pri nas se je imela družina vedno dobro. "Bil sem jedini sin na kmetiji, in sem bil ravno v letih, ko so fantje najbolj muhasti in radovedni. Rozarka bila je krasna; oči so se ji svetile kakor zvezdi, lase, mislil bi človek, čisto zlate, kakor bi si jih umivala vsaki dan v solnčni zarji; bila je visoke, vitke postave a bistra; vsakemu dala je dober odgovor. Rad sem jo poslušal, kadar je koga prav naglo zavrnila, in se ji smejal. To je bilo nekaj za živahne, poredne fante. Drugo, kar me je k nji vleklo, je bilo, da je znala tako lepo pripovedovati o za- kladih, ki so v zemlji zakopani. Ona je vedela, kedaj se odpirajo, katere čarovniške besede jih odkrivajo, kako se za nje zve, vse je bilo tako taj-nostno a —• krasno. Zlati cvet praproti, ki se naenkrat v roki razvije, koprivno seme, ki se ima brati z rokama, zavitima v ruto, vse te in podobne čarovniške stvari, ki mi jih je pripovedovala, so begale moje misli. Poslušal sem jo, da skoro dihati nisem upal. K temu je vedela pripovedovati tako čudne prigodbe pri kopanju za-kladpv, da so človeku groze lasje vstajali, ali jaz bi jo bil poslušal cele dni. "Nekega dne, ko je zopet pripovedovala o zakladih in z žarečimi očmi o-pisovala kupe zlata, srebra in dragih kamenov, kakor bi jih že imela in nosila v predpasniku, oglasila se je stara perica Beta, ki je že od otroških let pri nas bivala in je sedaj živela tu na vžitku: "Poslušaj, Rozara, ne govori o teh rečeh; kadar te take misli obhajajo, naredi rajši križ in zmoli oče naš, zakaj v zlatu in srebru je vrag sam. To ti je nekdo začaral, ali pa imaš v krvi. Nazadnje si, ubožica, res iz rodu, ki je od vraga obseden. Rajši moli vsaki dan k Bogu, da te reši takih mislij in skušnjav." Rozarka spustila je tu svoj srebrno-glasni smeh, pravim srebrnoglasni, kakor bi peli tolarji, kadar z njimi udariš ob mizo, a Beta je iz tega smeha sklepala, da je res v sorodstvu z nesrečnim, od vraga obsedenim rodom. Jaz sem vstal in poln zvedavosti vprašal Beto: "Iieta, povejte nam kaj o rodu, ki je od vraga obseden!" Beta je znala lepo pripovedovati in je vedela mnogo, zelo mnogo. Bila je one stare vrste ljudi, ki so se za vse brigali in sc vse vedeli. "Tega ne veš?" se je čudila. "Vsaj vendar hodiš v šolo." "Ne vem," rekel sem. "To je pa čudno," je zmajevala z glavo. "Kmetica mi je vendar povedala, da znaš vse svetopisemske zgodbe, kakor bi pokal z bičem. Ali se nisi nič učil o padlih angeljih?" "Učil, Beta, a znam to," sem se zagovarjal. Da bi ji dokazal, začel sem ji pripovedovati naglo celo poglavje iz Zgodeb o padlih angeljih. "Je to vse?" vprašala je Beta. Pokimal sem, da vse. "No, potem vas uče v šoli le na polovico," dejala je Beta. "Zavrženi an-gelji, ljubi inoj fantek, so pri svojem padcu z neba prinesli na svet mnogo zla. Seveda vam to nočejo pripovedovati, ker ste še otroci. A jaz ti poceni od angeljev bliščobc. Ko je Bog padle angelje vrgel z neba, so trije z njih na svojem letu vzeli seboj na zemljo nekoliko nebeške bliščobe. Jeden je vzel solnčni žarek, drugi si je izbral košček srebrne inesečnine. tre-t'i je utrgal na nebo jasno, žarečo zvezdo. Tatvino so seveda takoj zapazili in poslana je bila nagloma za njimi vojska. Ti trije so v strahu spustli svoje dragocenosti na zemljo. Tu se je zlati solnčni žarek vril do zemlje, kapljica srebrne lunine svetlobe se je raziila po vodah, a zvezdica je padla med skale in gore. To seveda padlim angeljem ni pomagalo nic. bili so vrženi pod zeihljo, a za kožen spremenjeni jeden v zlato, drugi v srebro, a tretji v drage kamene. Na zemlji neviden blesk, ukraden v nebu, napravi je mnogo hudega. Ljudje so za njim dirjali, iskali ga, lomili skale, kopali gore, spuščali se v vode, da bi našli ta blesk in druge dragocenosti. Z njimi pa so prinašali na svet ljudje razne hudobije. Blesk je oslepil ljudi, da brez njega niso mogli več živeti: za blesk prodali so ljudje mnogo: svoje zveličanje, da Boga samega. Tako se je ta rod, zapeljan od vraga bleska, množil. In Rozarka je gotovo iz tega rodu. V zemlji so zakladi, to je resnica. A fant, ne hodi jih vzdigovat, nikoli! Ti si s kmečkega rodu a dobivaš od zemlje take darove, katere je Bog sam v svoji sveti previdnosti in ljubezni podaril človeku. Darovi hudičevi pa ne prinašajo sreče, ne miru, ne blagostanja. Na bogastvu leži prokletstvo." Je-!i hotela Beta mene s tem ostra-šiti, da bi se po tej pripovedki ne brigal več za zaklade, ne vem; vprašala me ni. Tudi Rozarka me sedaj ni več seboj vabila. Vsi drugi ljudje bili so si podobni kakor jajce jajcu v vsakem oziru, le Rozarka je bila z vragom v sorodu, to je bilo nekaj za mojo otroško domišljijo in zvedavost. Lazil sem za njo kakor senca, opazoval i® od vseh strani, poslušal, da bi mi gotovo kaka njena beseda ne ušla. Z drugimi od družine Rozarka ni govorila o podzemskih zakladih; tem je pripovedovala o igri v loteriji. "Za par vinarjev pa morete obog»-teti," jim je trdila. Zanimive za me so bile sanje in njih razlaganje; v obče je Rozarka znala o vsem tako lepo govoriti, kakor bi to brala, in da po pravici povem, meni se je to, kar jc pripovedovala, takrat veliko bolj dopadlo, kakor učenje, in skoro bi bil njej na ljubo zanemarjal šolo, ko bi me nekega lepega dne sama ne bila odgnala in odbila od sebe. Ko me je zapazila, da jo poslušam pazljivo, da bi mi nikaka beseda ne ušla iz njenega govora, zaletela se je v me rekoč: "Kaj vedno tako za menoj laziš? Kaj me opazuješ? Jaz delam, ali nadzorovati se ne dam. Da veš!" (Konec prih.) National Studio (R. PAWLOVSKI.) 515-517 N. Chicago Street, Joliet, 111. Edina slovanske fotografija v Jolietu. Zmerne cene. Najboljše delo. Ko se mudite v So. Chicagi, ne poza bite se oglasiti pri meni. JOS. ANSIK slovenska gostilna mesarija in grocerija. 8911 Greenbay Ave., So. Chicago, 111. Pri meni dobite vse kar želite. Postrežba točna, blago najbolje, a cene najnižje. in več stalnega o dnevnega dobička jamči-V mo našim agentom z im-W portiranimiavstrijskimi sli-^^ kami. Brez opozicije ali nevarnosti. Vprašaj za podrobnosti.. .A. S. Silberman, 352 Pleasant Ave., St. Paul, Minnesota. Popolnoma varno naložen denar -JE PRI- Hranilnici in posojilnici za Kandijo in okolico, REG. ZADRUGA Z NEOMEJENO ZAZVEZO. Za varnost denarja jamči poleg rezervnega zaklada čez 2200 zadružnikov l vsem svojim premoženjem. Hranilne vloge se sprejemajo od vsacega če je njen ud ali ne, ter se obre stujejo po 434 odstotke na leto brez odbitka rentnega davka, katerega plačuj« sama iz svojega ne da bi istega odtegovala vlagateljem. Hranilnica in posojilnica ima svoj lastni "Dom" v Kandiji pri Novenr mestu. — Naslov: HRANILNICA IN POSOJILNICA V KANDIJI, KRANJSKO, AVSTRIJA R. Pilcher, predsednik. Fred Bennitt, podpredsednik. George Erb, kasir. F. W. Woodruff, ass't kasir. Kapital $100,000.00. Barber Building Joliet, I1L TA BANKA vam plača enako-visoke obresti kakor banka v stari domovini. O OBRESTI OD VLOG. Edina hranilna banka v Jolieta. J. C.Adler & Co. priporoča rojakom svojo Mesnica Tel. 101 Joliet, lil. SLAVNOZNANI SLOVENSKI POP proti žeji - najbolje sredstvo. Cim več ga piješ tembolj se ti priljubi. Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo. To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka. Joliet Slovenic Bottling Co. 913 N. Scott St. Joliet, 111. Telefoni Clii. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N. W. 344 ji ti* € Ako je vaš obraz bled ali rumenkast, je to znamenje pomanjkanja krvi, ker ista ne vsebuje dovolj rudeče in krepčilne vsebine, zato je slabotna in polna nečistobe. Tako pomanjkanje zdrave krvi je povzročeno po nepravilnim prebavljanjem hrane. Znaki takega pomanjkanja so: Iiiimenkasto l>le 13j 14 ;n 15 ,et gtare; $soo vrednei$3.o0; 14 in 15 let stare, smo jih prodajali po $9, $10, in $12, a v pritličju jih dobite po.........$5.00 $6.00 vredne prodamo sedaj po..........$3.29 Deške obleke s kratkimi hlačami, cassimer in DEŠKE DOLGE HLAČE, fancy worsted, raznega kroja in barv, vredne $2.50, sedaj po $1.69, vredne $3 po $2.00, vred- Posebno izbrane, ki so se doslej prodajale po ne $4 po $2.25, $5 vredne po $3.25. mnogo višjih cenah, so sedaj le po dveh cenah ..............................98c in $1.79 DEŠKI JOPIČI. Navadne $2.00 vredne, sive barve, po....$1.79 Posebna cena pri tej otvoritvi tega oddelka naše prodajalne v pritličju, po............19c KAPICE IN DRUGO. Deške in otroške kapice za dečke in deklice, DEŠKI SWEATERS. dye za,Qgi posebne vrste, po.......19c in 2gc Velikosti po 26, 28 in 30, za male dečke, Jer- Kape za večje fante po..................29c sey kroj, vredni $1.00 po.................69c pci volnene nogavice po...................9c dwetmchbour^© cjgfcaog-an-Aia JggMa" Kongresnik I. C. opley in predsednik Western United Gas in Electric kompanije. Kot predsednik plinove družbe, je naš novoizvoljeni kongresnik I. C. Copley tekom zadnjega časa deloval na to^ da se zniža cena plinu v našem mestu. Ni tega dolžan storiti, tudi družba ni prisiljena, ker ima podpisano pogodbo z mestom za 50 letno poslovanje. Vendar se je pa to storilo rado volj no. Na ta način bode narod v našem mestu mnogo prihranil na plinu. Kakor je slučajno izjavil druž-bin poslovodja g. Mitchell, bo družbin dohodek znižan vsak mesec radi tega znižanja cene, za več tisoč dolarjev. Zelja predsednika drijzbe, kongres. Copley-a je, da družba lepo posluje nadalje v zadovoljnost nje delničarjev in uradnikov ter v korist svojih odjemalcev, a poleg tega da dela trgovino na tak način, da dobi vsak delničar. za svoj vloženi denar primerne obresti, ne prevelike, a vendar tolike kot se pričakuje od procvitajoče družbe ali trgovine. Kakor znano je ta družba pred par leti dobila v Jolietu pravico poslovati. To pa je dosegla s pogodbo za 50 let. Vsako leto more družba plačati mestu $1,000 za pravico, a poleg tega je pa darovala mestu radovoljno celih $25,-000, koja vsota je namenjena za zidavo mestne zbornice. Sedaj ko je družba še radovoljno ceno znižala na plinu je to znamenje, da res napredno podjetje, ki hoče tudi nadalje poslovati v splošno zadovoljnost svojih odjemalcev in celega o-krožja. Za kratek čas. § Si ♦©♦CO Njegovo merilo. Tujec: "Ali morda poznate nekega Žensuta, ki stanuje tu nekje?" Domačin: "Well, kako ga ne bi; je star sosed moj. Tujec: "Ima precej možganov, jeli-te?" Domačin: "Precej možgailov? Ha, smeh me lomi. Slišite, ako bi Žensu hodil po svoji glavi, pa ne bi mogli najti njegovega sledu v milijon letih!" Skladatelj. Miha: "Kaj pa je Šimnov?" Pavliha: "Skladatelj." Miha: "Cerkvene ali posvetne glasbe?" Pavliha: "Drv." Trden dokaz. Tone: "Je denarja vredno za človeka, imeti prijatelja kakor je Makovec." Tine: "Zakaj?" Tone: "Nikdar ne prosi posojila." Kako je bil plačan. Prvi: "Vesel sem, da je knjižni dolg na tvoji hiši plačan." Drugi: "Jaz tudi, ampak moji ženi gre hvala za plačanje." Prvi: "Kako to?" Drugi: "I no, skrbela je, da so kokoši nesle, ko so se jajca prodajala po 80c tucat." spis o rastlinojedcih, ali res misliš, d; je meso nezdravo?" Mož: "Samo če je ti kuhaš, dušica moja." Samo brez skrbi. Gospa: "Gospod doktor, neutolažna sem, glava mojega sinčka se previhu-J je nekoliko na levo." Zdravnik: "O, to nič ne de. Ko s oženi, mu bo že njegova žena glavi uravnala." Na morski brežini. Hotelir: "Neki gost se je onesv< v jedilnici mojega hotela danes." Prijatelj: "Srčna hiba?" Hotelir: "Ne. Eden izmed natakar-! jev ni hotel vzeti napitnine od njega." Vremenska napoved. Nedeljski lovec v gorah (vsiljivo): "Ti sladka žlahtna planinska rožica, povej no, kakšno vreme dobimo danes?" Planšarica: "Če boste tako govorili z menoj, bo kmalu deževalo-pljuske." Ljubeznivo. "Kako pa Vas je sprejel baron, ko ste prišli z računom?" "O, zelo postrežno, takoj je nekega drugega upnika vrgel ven, da je naredil meni prostori" Poravnava. "Kako priročno imate, boter! S par koraki pa ste že v krčmi." "Da — ali moja stara tudi!" Nazaj k vsakdanjosti. "Bržko medeni teden mine," je ome-| nil vdovec, "pa mož spozna, da njegova žena ni angel." "Da," se je odrezala mlada vdova, "in on preneha nastopati kot svetnik.*' Kje je potreben. Rekla je: "Poroča se, da je neki v J leum v Ohio iznašel pristroj za preba/ ;r p danje ušes brez bolečine." j; Rekel je: "To je dobro. Upam, da kongres uvede zakon, po katerem be I vsak svirač prisiljen rabiti ga." S d d n Daj, da ti vse pove. Gost: "Obžalujem samo, da nisem že osem dni prej prišel k Vam." Gostilničar: "To me veseli. Vsi gostje se pri meni počutijo prav dobro!" Gost: ".. .tedaj bi bila ta pečena te-letina vsekako še sveža!" Premeteno. Krčmarica: "Gospod hoče par svežih jajc, Tine, skoči no v kurnik... (tiho) in zadej spet skoz okno... potem idi k trgovcu po štiri jajca!" Nežno. Žena: "Včeraj sem prebrala neki Beseda o ženskah. On: "Splošno govoreč je ženska —* Ona: "Je kaj?" On: "Splošno govoreča." Moderno. Dunaj, 5. febr. — Tri 13-, ozirom« 14-letne deklice, hčerke uglednih bel-grajskih družin, so sklenile, da veseli pustni čas prežive na Dunaju. Najmlajša med njimi je vzela starišetSi 2000 frankov in s tem denarjem so prezgodaj zrele ptičice podale na ve* selo pot. Ta pa se je čisto neveselo končala, kajti roditelji so o pravem času zvedeli za beg svojih hčera tef na vse strani brzojavili za njimi. Tako je prišlo, da je dekleta na Dunaju takoj sprejela v svoje varne roke policija in jih nemudoma poslala — re-tour. ANTON VOGRIN, ČREVLJAR 210 Ruby St. Joliet, Illinois- Popravljam in izdelujem moške, žeti' ske in otroške čevlje po zmerni ceni- I PLIN V JOLIETU radovoljno znižan! Plin parabljen skozi navadne meteije po 1. febr. 1911 se bo računal po $1.00 od tisoč kubčinih čeveljev in se bo še pet odsto od vsaki nog popustilo na računih plačanih do ali pred 15. dnem prihodnjega meseca, kar bo značilo po 95c od tisoč nog plina. Ko je sedanje vodstvo družbe vzelo v roke plinovo trgovino v Jolietu je stalo tisoč nog plina $1.50. Vodstvo družbe je radovoljno zniževalo ceno plina kakor hitro je izprevidelo, da je pri trgovini pri meren dobiček kar bo storilo ob enakih prilikah tudi vbodoče. Le dve družbi v državi Illinois prodajeti plin po tako nizki ceni kot pri nas v Jolietu. V Chičagi je plin po 85c. Cena za plin v Peoriji je 90c. V zadnjih dveh mestih je plin toliko ložje dobiti ali narediti. Ta cena velja za vso jolietsko okolico in okraj Will. Western United Gas k Electric Co. r J v a c ž t l \ , A i