Gospodarstvo. Vinogradnlštvo. Viaska letina je povprečno srednja glede množine, glede kakovosti pa je prvovrstna. Vsak. dobi več, kakor je upal. Posebno v solnčnih legah s težko zemljo je grozdje dobro obrodilo in mošt kaže povprečno več sladkorja kakor v peščenih in kamenitih legah, ki so sicer v navadnih letih dajale boljšo kakovost, letos pa so v ranogih krajih dajale slabši proizvod vsled izredne suše. Vin8ki mošt je tehtal v pretečenem tednu 18—20 stopinj po klosterneuburški tehtnici, mešane vrste. Proti koncu tedna brani traminec je kazal 22—23 stop., burgundec 21—22, rulandec 22—24, muškatelec 21—22 stopinj. Večji posestniki so začeli z bratvo šele ta teden in vina bodo izredne kakovosti. Grozdje je doseglo popolno zrelost in prekrasno vreme bo zazorilo kapljico, katero bo ostalo v spominu še našim otrokom. Naši strokovnjaki z veseljetn povdarjajo, da je skoraj polovica manjših posestnikov tudi počakala z bratvo do tega tedna in da so mnogi začeli s sortiranjem grozdja. Lep napredek1 Vinske cene. Povprečno se kupuje grad sladkorja po kroni. Mošti, ki ka žejo dvajset ali nad dvajset stopinj pa se plačujejo za 1— 2 K dražje pri me šanih vrstab, pri sortiranih moštih pa za 3—4 K dražje. Izvoz vina in svežega grozdja. Ministrstvo za promet je odločilo, da se od dne razglasitve tega odloka do prihodnje odredbe računa: 1. vozarina za vino, z najmanj 10.000 kg od vagona in tov. lista, ali če je vosarina za toliko pJnčara, po razredu II., za sveže grozdje kot brzovozno blago (Eilgut) v vseh količinah po razredu I. Sveže grozdje se mora brezpogojno odpravljati s. prvim mešanim ali osebnim vlakom. Ugodnosti pa veljajo le za izvoz v inozemstvu in na progah državne železnice. Vinska posod», kat«»ro ste kupili v nagliei, ker vam je primanjkovalo posode za letošnjo bratvo, od raznih trgovcev, je mnogokrat slabo izprana in je bila med vojno napolnjena z rude čim vinom. Taki polovnjaki ne sodijo za našo belino. Pazite torej na to po Fodo, da ne boste imeli škode. Izperite vsaki tako kupljeni polovnjak z 2% ! sodno zaparo in ne pustite, da bi se soda v sodu ohladila, ampak še topl.i se mora iztočiti. Potem pa se mora sod dvakrat izplahniti s čisto vodo. Pazite na cementacijo sodov, akoprodate mošt ali vino. Vinski nepošteni mešetarji in kupci vas lahko vkanijo pri vsakem polovnjaku za 3—5 1 če ne več. ' Ali je treba naznaniti vino? Ker nas od iazličnih strani izprašujejo, da li je treba naznaniti financijski oblasti vse vin6, ki ga gospodarji posedujejo, odgovarjamo: Že z ozirom na visoko kazen je treba naznaniti takoj vino. To naznanilo se zahteva od Vas — po zaslugi samostojnežev seveda — da se vas zaradi trošarine kontrolira, koliko vina prodate in da se vam more odraeriti redno dohodninski davek. Za vino, ki ga doma spijete ni treba plačati trošarine, ampak samo od onega, ki ga prodate. Trošarino so samostojni prijatelji zvišali za 1 1. od 32 h na 1 K 40 h. Enkrac ena pametna. Poljedelsko ministrstvo izdeluje načrt zakona o za varovanju zoper točo. Denar za zava rovanje zoper tcčo se bo zbiral potom davka. Ako bodo ta zakonski načrt res uzakonili, bo ta zakon nekaj pametnega Izvoz goveje živine v Italijo — ustavljen? Na zadnjem mariborskem ži vinskein sejmu dne 11. t. m. se je raznesla vest, da je izvoz goveje živine v Italijo ukinjen. Ali ga je ukinila beo-giajska vlada, ah Itahjan,, m znano;Najbrž je ukmjenje lzvoza nesramna špekulacija živinskih verižnikov in mesarjev. Samostcjna kmet. stranka je s svojim mesarjem Pucljem na vladi in ta je kriva, da je prepovedan izvoz v Italijo. Mariboreko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 7. okt. 1921 se je pripeljalo 591 prafičev in 1 koza. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči od 3 do 4 tedhov stari komad od 80—100 K, od 6—8 tednov stari komad od 200 do 250 K, do 4 mesce stari kom. od 600 do 750 K, do 7 mescev stari 800 do 900 K, od 9—10 raescev stari 1000 do 1100 K, prašiči od 1 leta stari 1500 do 2400 K, od 1*/» leta stari 4000 do 4500 K. Plemenske svinje za 1 kg žive teže od 28—30 K, poldebele za zakol 1 kg mrtve teže 32—36 K Koza komad 300 K. Kupčija je bila slaba. Na živinski sejem v Mariboru zadnji torek so prignali toliko živine, kakor že dolgo ne. Kupcev pa ni bilo. Živinorejci imajo krme za svojo živino še k večjemu do januarja ali februarja. Kaj bo z živino? Pred 28. novembrom 1. 1. so samostojni agitatorji obljubovali kako bcdo skrbeli za kmeta. Tu pa jih vidite izdajalce. Pucelj je sokriv, da naša živina ne sme več v Italijo. Živi- norejci! Poženite samostojne kričače. i"" " ' '"' vl J • • • • - !Ti so krivi velike škode, ki jo imate. Krme za svlnje bo letos zelo malo. Posebno huda bo v tem oziru za plcmene svinje. Rope ni, korenja tudi skoro nie Shranite vinsko tropine , pograbljajte odpadlo listje češpGlj in iablari in ga shranite kot pičo za plemenG svinje. Listje sliv in jablan se skuHa, stlači in če se pridone malo olrobov in soli, jg dobra krraa za plemone svinje. Tako so delali moja mama vsakokrat, kadar je bilo malo krme. — E« Hmelj. Na hmeljskem trgu v /.atcu je popraševanje pO hmelju precej živahno, vsled česar so tudi cene za hmelj nekoliko poskočile. Za 50 kg hmelja ponujajo po 6400—6900 čehoslovaških kron. Tudi je zelo živahna kupčija s tujim hmeljem. Vsled padca vrednosti čehoslovaške krone so hmeljski prekupci iz Nemčije pokupili precejšnje množine hmelja v Žatcu. Krona umira. Ministrstvo je odredilo, da mora biti vrednost na denarnih pismih, poštnih zavojih in poštnih vrečah ozr.ačena ne več v kronah, ampak v dinarjih. Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 238»/^—240'/, naših kron. Za 100 avstrijskih kron je plačati 10, za 100 nemških mark 198—200, za 100 laških ondorov stane 790 naših kron. lir 961—970 jugosl. kron, 100 napole- —j .— ™~ ^_^m_ i