80100200 OSREDNJA KNJIŽNICA p.P.126 66001 KOPER PRImukSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini ^ n.A ,, Abb. postale I gruppo LeiM ZOU lir Leto XXXV. Št. 117 (10.336) TRST, petek, 23. maja 1979 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija® pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. V INTERVJUJU NEKEMU MILANSKEMU UPNIKU CRAXI ZA ZBLIŽEVANJE VSEH NAPREDNIH SIL Forlani nekoliko omilil zopetni Zacca-gninijev ne vstopu komunistov v vlado RIM — «Zbliževanje vseh napredkih sil je resna stvar, frontistična alternativa pa ni aktualna in ne duži niti propagandi.* Tako je so-tealistični sekretar Bettino Craxi odgovoril komunističnemu voditelju Gerardu Chiaromonteju in takoj dodal, da «zdi se nam, da ne morejo resno vzeti v poštev predlog • vladi KPI - PSI*. Chiaromonte med srečanjem s ča-*nikarji na sedežu združenja tujih kovinarjev sicer ni predlagal socia-bstom frontistične vlade, pač pa ‘skupno vlado socialistov in komu-kistov (levičarski stranki bosta skopaj zagotovo imeli v parlamentu re-ktivno večino), ki naj bi jo KD Opirala od zunaj, tako kot sta "Pl in PSI podpirala zadnjo An-~oottijevo enobarvno vlado*. Šlo je l0rei za predlog, ki je sodil v okvir Politike demokratične enotnosti, Cra-** Pa ga je kljub temu zavrnil. Socialistični sekretar, če pravilno •oboačimo razgovor z urednikom *onika «Epoca», je bil bolj naklo-ojen hipotezi vladne koalicije s KD, ''endar na podlagi enakopravnosti, 'j tem okviru je še poudaril, da “?stej še nobena stranka ni ponujate socialistom predsedstva vlade, ^ialisti pa ga tudi niso zahtevali. »Hoteli bi le vedeti, za kaj gre*. j,0 sta sicer dokaj jasno povedala , anfani in Bisaglia: socialistični se-Jtetar naj bi vodil vlado KD - PSI -KI. psdi ali, kot je predlagal Gal-te, štiribarvno vlado z zunanjo P??Poro komunistov, čeprav so sled-P izrecno poudarili, da ne bodo Podprli vlade, v kateri ne bi bili Vstopam. .Nekatere stranke, ki so blizu krimski demokraciji, so se včeraj kaj žolčno obregnile ob nedavne lave Gallonija, ki je poudaril, da te . morda lahko popustila zah-vi komunistov in oblikovala »kom-J°misno vlado* v primeru, da bi jč jte okrepila, član tajništva PRI jClteglia in liberalni sekretar 7a-sta ostro polemizirala s ored-ji^ikom demokrščanske poslanske Upine, češ kako dvoumna je ob-j^aa KD, da ne bo nikoli pristala vlado s komunisti. i. \tendar kaj pomeni «nikoli» v poučnem jeziku? Zunanji minister rnaldo Forlani, ki išče svoj pro-/°r na odru političnega dogajanja, takole: ku bo namreč v prihod-kWnueh mednarodni festival fol Mi 11 Plesov, na katerem bi mo-Viatl nast°piti tudi plesalci iz A- IteiftM^f povsern jasno, kako se je nesreča. Kot kaže, je med fadj *TVanjem nekega kombija za-* ceste avtobus zavozi) jkebp„ '^a. se kotalil oo daljšem % ,nu |n se ustavil sredi polja. ft>tr,jLC telo tako bliskovito, da se site°h niso zavedeli, kaj se žubiioe?.r°^'i je, kot že rečeno, iz-% ' *’vljenje sedem oseb. Gre za teljt,a *mka avtobusa, Roberta Fra-bet a, n Adriana Babuina ter za l«teegp nV. folklorne skupine: 24 te|j0g.a Roberta Bassa, 19-letno Lo-42-lctnega Antonia Gete 5) .te* 50-letnega Maria Volpcja OSki.. Sokii r\t\ PuAlicsi Uleg tega pa prenaša še oddaje prvega programa radia Ljubljana. V uniiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiimni m n im iimiiiiiiiu n iiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniii n n im iiiiiii milili uiiiiiii iiiiniiiiiii iiiiiiiiiiiittttiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiitiiiiitiiti OB DANAŠNJEM DNEVU MLADOSTI Vsa Jugoslavija čestita maršalu Titu ob njegovem 87. rojstnem dnevu Osrednja prireditev bo drevi ob 20. uri na beograjskem stadionu JLA, kjer bo mladinka s Kosova Sanija Hiseni izročila predsedniku Titu štafetno palico BEOGRAD — Predsednik Tito slavi danes 87. rojstni dan. Od vsepovsod, iz domovine in tujine te dni prihajajo številne čestitke z naj: boljšimi željami in voščili za dobro zdravje, dolgo življenje in uspešno državniško delo. Osrednja prireditev ob dnevu mladosti in Titovem rojstnem dnevu bo nocoj na beograjskem stadionu JLA, kjer bo končala svojo pot po vseh republikah in pokrajinah štafeta mladosti. Štafetno palico bo predsedniku Titu izročila mladinka s Kosova Sanija Hiseni, v palici pa je poslanica narodov in mladine Jugoslavije tovarišu Titu ob 25. maju, ki se glasi; «Dragi naš tovariš Tito. Mladina in delovni ljudje naše Socialistične samoupravne skupnosti ti pošiljajo najiskrenejše čestitke za tvoj rojstni dan in so srečni, da ta naš veliki skupni praznik, dan mladosti proslavljamo v miru, svobodi in neodvisnosti. Šestdeset let boja KPJ in ZKJ ped tvojim vodstvom za revolucionarno preobrazbo sveta in družbe, v kateri živimo, nas je naučilo, da je zidanje poslopja zgodovine težko'delo, da je pot, po kateri pridemo na njene strani, polna ovir, ki jih na videz ni mogoče premostiti. Vendar smo. v tej knjigi izpisali najsvetlejše strani in z zanesljivim korakom prestopili omejitve preteklosti in o-vire sedanjosti. Postali smo gospodarji svoje usode. Tvoja neomajna vera v vedno boljši in humanejši jutri, tvoja neizčrpna energija nam je vlivala in vedno znova dajala moč da se spoprimemo z vsemi težavami, ki so grozile, da bodo onemogočile naš zanesljiv in trden korak v socialistično prihodnost človeške družbe. Učil si nas in nenehno opominjal, da so interesi delavskega razreda edini kažipot poštene opredelitve pravega človeka. Zvestobo temu idealu si potrdil tudi sam s svojim bogatim, dejavnim in plodnim življenjem. Ta zvestoba je prepoznavno znamenje naše komunistične partije in zveze komunistov pod tvojim vodstvom, z njo je obdana pot naše socialistične revolucije, pot, po kateri gremo tudi danes h končni osvoboditvi človeka in dela. Bogatejši-za tvojo idejo, večji za tvoje delo smo se naučili ločiti prave vrednote od lažnih, resnico od zablode, pravico od krivice. Zato danes v svobodni, neodvisni, socialistični, samoupravni in neuvrščeni Jugoslaviji lahko z neomajnim prepričanjem, granitno trdnostjo in zaupanjem vase, v zvezo komunistov, z globoko vero v ideje, s katerimi si nas ti navdihnil, rečemo, da bo vsak novi dan pomenil novo stopnico, na kateri bomo korak bliže modrini neba. Nov svetlejši stolpec, na čigar vrhu plamti plamenica samoupravnega socializma, bomo gradili in sleherni kamen utrdili z bratsko povezanostjo vseh našili narodov in narodnosti v boju za uresničenje skupnih idealov in z enotnostjo pri uresničevanju tvoje ideje o bolj človeškem življenju in bolj humani družbi za slehernega delovnega človeka. Javno in glasno tudi tokrat izrekamo svojo brezmejno mladostno ljubezen — radi imamo mir, svobodo in neodvisnost, ljubimo socializem in samoupravljanje. Radi imamo na vse štiri strani iveta. Radi imamo tebe! V žilah se nam pretaka enaka kri — kri herojev narodnoosvobodilnega boja, socialistične revolucije in graditve samoupravljanja. Poznamo vrednost svojih opredelitev. Svoje ljubezni bomo zato branili in zavzeto varovali tako kot generacije pred nami. Kot temelj, kot poroštvo za boljši jutri nas vseh in tistih, ki prihaja- tridesetih letih so se programi stalno kakovostno izpopolnjevali, hkrati pa se je tudi posodabljal način posredovanja gradiva. Danes lahko govorimo o radiu Kopru kot o modernem radiu, ki dnevno integralno informira o vseh področjih, od zunanje in notranje politike vse do kulture in športa. Vrhu vseh prizadevanj pa bo prehod na ločene valove (17. julija), združen z novimi programskimi in tehničnimi obogatitvami. Na seji sta zatem podpisala samoupravni dogovor o sodelovanju direktor radia Koper Miro Kocjan in direktor radia Jugoslavija dr. Zdravko Pečar. Na osnovi tega dogovora bo radio Koper v celoti pripravljal program radia Jugoslavije v italijanščini. S poskusnimi oddajami bodo začeli že prihodnje leto, z rednim programom pa januarja 1981, Zatem so prebrali številne čestitke, ki jih je prejel kolektiv radia Koper ob svojem prazniku. Med njimi sta bili tudi brzojavki sekretarja predsedstva centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije Franca Šetinca in senatorke Jelke Gerbec in Trsta. V zadnji točki so razdelili 40 posebnih priznanj radia Koper uglednim družbenopolitičnim delavcem Slovenije in drugih republik, predstavnikom zamejstva, dolgoletnim sodelavcem in posameznim družbenopolitičnim organizacijam Primorske. Med drugim je prejel priznanje tudi ugledni politični delavec iz zamejstva Boris Race. Med toplim aplavzom pa je izročil v imenu zamejske delegacije dr. šiškovič posebno priznanje Slovenske kultumo-gospodarske zveze radiu Koper za 30-letno delo v korist slovenske zamejske skupnosti ter. njenega sožitja in sodelovanja na meji. Ob 20. uri se je nato začela o-srednja akademija v portoroškem avditoriju, ki so se je udeležili člani kolektiva in številni ugledni gostje, med njimi podpredsednik Republiške konference socialistične zve-RIM — Luigi Longo in Enrico Ber- j za Beno Zupančič, predsednica zbo- Čestitkc KPI predsedniku Titu linguer sta poslala jugoslovanskemu predsedniku Titu ob njegovem rojstnem dnevu sledečo brzojavko: «Dragi tovariš Tito, prosimo vas, da ob priliki vašega 87. rojstnega dne jo, odpiramo srca, da bi ti pokaza- sprejmete prisrčna in bratska voli prepričanja, hotenja in življenj- ščila italijanskih komunistov, kate-ske cilje mladine in delovnih ljudi samoupravne, socialistične in neuvrščene Jugoslavije in želimo, da še dolgo z zanesljivo roko in budnim očesom držiš krmilo naše ladje v vseh viharjih, na vseh rekah, morjih in oceanih sodobnega sveta. Voščimo ti srečo, zdravje in dolgo življenje, naš veliki tovariš. Mladina in ljudstvo Jugoslavije.* (vb) rim se pridružujejo najgloblja čustva našega isarenega prijateljstva. Vaše delo komunističnega voditelja in državnika jasno zaznamuje napredek narodov Jugoslavije, dogajanja v sodobnem svetu in trud narodov, da si zgradijo bodočnost v miru in napredku, da potrdijo svojo samostojnost, da poiščejo novih poti za pozitivno in primerno rešitev dramatičnih problemov človeštva. ra občin republiške skupščine Silva Jereb, podpredsednik republiškega izvršnega sveta Dušan Šinigoj, predsednik Slovenske kulturno-gospodar-ske zveze iz Trsta Boris Race, predstavniki vseh primorskih in hrvat-skih istrskih občin in družbenopolitičnih organizacij, predstavniki slovenskih zamejskih organizacij in naprednih strank iz sosednje republike, predstavniki vseh jugoslovanskih radijskih postaj, jugoslovanski generalni konzul v Trstu Cigoj in številni drugi. Na bogato okrašenem odru, na katerem smo videli tudi embleme, ki simbolizirajo poslanstvo radia Koper, se je nato pojavil zabavni or- družbeno ekonomskim sistemom. Z odprtostjo meja, z uspešnim premagovanjem težav in problemov, z razvojem sodelovanja sta Jugoslavija in Italija dali pomemben prispevek k razvoju evropskega sodelovanja in varnosti. Neposredno sta vplivali na uspeh helsinške konference.* Jože Smole je zatem govoril o današnji situaciji v Evropi, kjer se proces popuščanja napetosti ne odvija tako, kot so se dogovorili v Helsinkih. V zvezi s tem je rekel: «Mi smo iskreno zainteresirani, da se čimprei prebrodi zastoj v evropskem sodelovanju in varnosti, da se torej dosežejo novi konkretni pogovori, ki bi zagotavljali pospeševanje vsestranskega zbliževanja med vsemi evropskimi narodi. V tem pogledu imata ponovno izredno veliko obveznost prav Jugoslavija in Italija. Naš prispevek v prizadevanjih za razširjenje evropskega sodelovanja in krepitve evropske varnosti bo pa toliko večji, v kolikor bomo na naši in na italijanski meji dosledno izvajali osimske sporazume. In to tako konkretna določila teh sporazumov, kakor duha Osima, kar je še posebej pomembno, torej duha vsestranskega sodelovanja na o-snovi enakopravnosti in medsebojnega spoštovanja. Pri tem ima posebno, izredno pomembno vlogo in mesto skrb za italijansko narodnost v Jugoslaviji in za slovensko narodnost v Italiji. Mi se dosledno borimo proti slehernemu pojavu nacionalizma in ozkosrčnosti, pričakujemo pa. da bodo vse demokratične sile in vsi odgovorni činitelji v Italiji prav tako na delu pokazali, da se zavedajo, da sta nacionalizem in ozkosrčnost glavna sovražnika mednarodnega sodelovanja. In ker je tako, je očitno, da je nacionalizem, zlasti pa nacionalni egoizem in nestrpnost, v polnem nasprotju z resničnim interesom vsakega naroda. Vsako zoževanje pravic narodnostnih manjšin je tudi v škodo večinskega naroda. Izkušnje preteklosti, kakor tudi današnja, dokazujejo, da narodi lahko zagotovijo sebi svoboden razvoj samo v pogojih resnične demokratizacije mednarodnih odnosov, kar pomeni polne enakopravnosti vseh, velikih in majhnih. In povsem jasno je, da to vključuje narodnostne manjšine kot subjekte. Resnična privrženost usmeritvi na polno demokratizacijo mednarodnih odnosov se kaže prav v spoštovanju pravic in zagotavljanju vsestranskega svobodnega razvpja manjšin. Ob koncu svojega govora je Jože Smole še posebej naglasil vlogo ZA DANAŠNJI 87. ROJSTNI DAN ČESTITKE ZAMEJSKE NAPREDNE MLADINE PREDSEDNIKU TITU Mladinski odbor pri Slovenski kulturno-gospodarski zvezi je naslovil predsedniku SFRJ Titu ob njegovem današnjem 87. rojstnem dnevu naslednje pismo s pozdravi in čestitkami: Tovariš Tito, pozdravom, ki ti jih nosi letošnja Štafeta mladosti, se pridružujemo tudi mladi predstavniki slovenske narodnostne skupnosti v Italiji; s tem želimo ponovno podčrtati, da je 25. maj — dan mladosti — velikega pomena tudi za slovensko mladino, ki živi izven meja matične domovine. Slovenski mladinci in mladinke, ki živijo v Italiji, s ponosom praznujemo dan mladosti, saj pomeni tudi nam simbol trajnega boja za boljše in pravičnejše življenje ter vere v bodočnost. Danes se mi borimo za enakopravnost slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, borimo se za to, da bi bila naši skupnosti zagotovljena obstoj in primeren razvoj. Letošnji 25. maj — dan mladosti sovpada prav z obdobjem, ko moramo izkoristiti vse naše sile za dosego globalne zakonske zaščite, ki naj postane osnova za nadaljnje življenje narodnostne skupnosti na Tržaškem, Goriškem in v videmski pokrajini. Kot italijanski državljani smo dolžni, da si prizadevamo za vedno bolj prijateljske odnose med Italijo in Jugoslavijo, da se borimo za nadaljnji obstoj in razvoj demokratičnih odnosov v italijanski družbi, da se skupno z ostalimi demokratičnimi silami zoperstavimo vsem prevratniškim silam, ki skušajo porušiti ustavna načela in civilno sožitje med državljani, z vso odločnostjo se moramo upreti tudi vsakršnim poskusom obujanja fašizma. V naših krajih si prizadevamo, da bi izboljševali in poglabljali odnose med državljani italijanske in slovenske narodnosti, trudimo se, da bi v deželi Furlaniji - Julijski krajini ustvarili ozračje kulturnega in človeškega sožitja. , Na dan mladosti ponovno potrjujemo naše prepričanje in voljo, da moramo še nadalje krepiti stike in sodelovanje z mladino v matični domovini, še predvsem na našem obmejnem področju in s slovensko mladino, ki živi na Koroškem in v Porabju. Tovariš Tito, ob tvojem 87. rojstnem dnevu ti slovenska napredna mladina, ki živi v Italiji, iskreno čestita. Tvoj lik, tvoje delo, tvoja življenjska pot nam pomenijo jasen kažipot in svetel zgled, kako naj živimo in kako naj se borimo za pravičnejšo in bolj človeško družbo. Naš iskren pozdrav naj gre tudi vsem jugoslovanskim narodom In narodnostim, predvsem naj bo pozdravljena jugoslovanska mladina. ki je najtrdnejše jamstvo za razvoj samoupravne socialistične neuvrščene Jugoslavije. Trst, Gorica, Čedad Mladinski odbor pri Slovenski kulturno - gospodarski zvezi kester RTV I inhliana ki ie nnd i neuvrščenih v boju za mir in var-vodstvom Jožeta Prn-ška zli grd | n0^ v svetu ter zaključil: »Pre-tlnternacionalo*, Polde Bibič je re-! Prlčan s«3™' ,cla vražam nase skup-citiral še pisem »Primorska slavi*,'"0 ce rečem, da so sode- pevski zbor Obala pa je zapel Gob-, avci RTV K°tjer ;Capodl^na lah' čevo »Kri v ptemenih* I ko Ponosm na prehojeno pot m na Zatem je direktor Radia Koper n-,hovo “*««? dejavnost, pred-Miro Kocjan prisrčno pozdravil vse! vsem Pa' da vsa naša dr^i'.a udeležence akademije in poslušalce P?nosna; da se •>« « ,n?aJhne ,adl>- ob sprejemnikih. Na kratko je obrazložil vlogo, ki jo ima Radio Koper kot postaja na meji, kot glasnik miru in miroljubnega sodelovanja na tem področju ter njene specifične naloge do poslušalcev slovenske in italijanske narodnosti. Osrednja točka akademije je bil govor člana Zveze komunistov Jugoslavije in novoizvoljenega predsednika skupščine delovne organizacije RTV Ljubljana Jožeta Smoleta. Najprej je čestital kolektivu k jubileju, nato pa je podrobno očrtal razmere pred dvema desetletjema na naši zahodni meji in vlogo, ki jo je imel Radio Koper v boju za formalno pravno združitev slovenske in hrvatske Istre z novo Jugoslavijo. V zvezi s tem je rekel: «Radio Koper - Capodistria je v vseh tridesetih letih svojega delovanja pomembno prispeval pri premagovanju težav v odnosih med Jugoslavijo in Italijo ter k razvoju sodelovanja. Še v času težkih problemov v naših meddržavnih odnosih je koprski radio v celotni programski u-smeritvi dosledno in uspešno tolmačil našo politiko ustvarjanja vzdušja dobrega sosedstva in graditve mostu med dvema državama. To se še posebno kaže ob razvoju odprtosti meje, svobodnega prehoda ljudi in široke izmenjave pogledov in idej. Še v času, ko je divjala hladna vojna, ko je zaradi blokovske napetosti vladalo v Evropi težko vzdušje, ki je pogojevalo zaprtost, se je razvijalo jugoslovansko-italijansko sodelovanje. To je bil prvi primer v praksi, da je možno uspešno sodelovanje med državami z različnimi družbenoekonomskimi in političnimi ureditvami in da je možno uspešno reševati tudi težke probleme v odnosih med državama. Kar zadeva medljudske, medčloveške komunikacije, svoboden prehod meje, sproščeno posredovanje pogledov, idej in informacij, pa je že takratno jugoslovanskp-italijansko sodelovanje v vsebinskem pogledu zdaleč presegalo sodelovanje celo med mnogimi državami i enakim ske postaje razvila takšna pomembna kuiturna in informativna institucija. Vsem današnjim oblikovalcem in izvajalcem radijskega in televizijskega ustvarjanja čestitamo k jubileju in jim želimo, da bi ob poglabljanju podružabljanja, ob aktivnem sodelovanju vse širšega kroga občanov, dosegli nove uspehe pri svojem poslanstvu.* V italijanščini je nato govoril še predsednik italijanske unije za I-stro in Reko Mario Bonita. Tudi on je čestital kolektivu k zgodovinskemu jubileju, ter naglasil vlogo obeh medijev, to je radia in televizije pri informiranju pripadnikov italijanske narodnosti v Jugoslaviji in med drugim rekel: »Sredstva javnega obveščanja so, tako kot šolstvo, izrednega pomena za zaščito nacionalne istovetnosti. Med temi zavzema radio Koper še posebno mesto, saj opravlja nenadomestljivo poslanstvo v razvijanju in utrjevanju prijateljskih stikov ip sodelovanja med Jugoslavijo in I-. talijo. In to poslanstvo opravlja kolektiv radia Koper v dvojnem pomenu: s tem, da ohranja žive vezi med etnično skupino in matično deželo, njeno kulturo in jezikom po eni ter s tem, da seznanja v svojih oddajah velike množico poslušalcev v sosednji deželi z jugoslovansko stvarnostjo na drugi strani. V kulturnem delu sporeda so sodelovali še zbor Obala, ki je zapel Simonitijevo «Nekje» in italijansko partizansko «Su compagni*, orkester RTV Ljubljane z venčkom partizanskih, trio Benussi iz Rovinja, skupina iz Kubeda, oktet osnovne šole Janka Premrla - Vojka iz Kopra, dekliški oktet šolskega centra iz Tolmina, Nediški puobi iz Benečije in Tržaški ansambel iz Trsta. Posebno pozornost pa je vzbudila krstna izvedba pesmi »Otroci sveta*. Tekst je napisal Branko Šo-men, uglasbil pa Jože Privšek, ki je s svojim orkestrom tudi poskrbel za izvedbo, skupaj s pevcem Jankom Ropretom. L. Omladič PRIMORSKI DNEVNIK 2 TRŽAŠKI DNEVNIK 25. maja 1979 VOLILNA KAMPANJA VSE ŽIVAHNEJŠA Člani vsedržavnih vodstev strank na predvolilnih shodih v Trstu Gouthier in Jelka Gerbec govorila pri Sv. Jakobu o odgovornostih KD - Izzi-vaški nastop v našem mestu vsedržavnega tajnika Fronte della Gioventu Poleg številnih letečih predvolilnih shodov, ki jih skoraj vse stranke prirejajo vsak dan v raznih krajih naše pokrajine, se v zadnjih dneh množijo tudi večje manifestacije, na katerih govorijo znana imena iz vsedržavnega političnega življenja. Za včerajšnji dan velja omeniti tri takšna srečanja z volivci: na vrtu »Vatikana* pri Sv. Jakobu se je sinoči pričel festival komunističnega tiska, na katerem je govoril član vsedržavnega tajništva Anselmo Gouthier. Poleg njega je govorila slovenska senatorka Jelka Gerbec, kot zanimivost večera pa naj omenimo nastop slovenske tržaške folklorne skupine «Stu ledi*. Drugo predvolilno srečanje širšega odmeva je bilo v hotelu Jolly, kjer je za liberalno stranko govoril bivši tajnik stranke Agostino Bignardi o liberalnem predlogu za Evropo. Liberalci se, kot znano, s posebno veliko vnemo pripravljajo na evropske volitve, za katere jim je v Trstu ponudil eno roko nič manj kot prvi občan Cecovini, ki se tako po eni strani pridružuje »širokim liberalnim vizijam* Evrope, po drugi pa kaže kot melonar zaprte avtonomistične težnje. Tretje srečanje, v katero je bila prav tako uprta pozornost javnosti, je bilo na Goldonijevem trgu. Priredili so ga misovci, ki so tokrat povabili Gianfranca Finija vsedržavnega tajnika zloglasne neofašistične organizacije Fronte della Gioventu, ki je bolj znana po svojem škvadristič-nem nasilju, nam Slovencem v Trstu pa še zlasti znana zaradi neprestanih napadov in izzivanj. Že sama manifestacija, ki je privabila na trg le nekaj Grilzevih pristašev, je bila kot vse podobne manifestacije neofašistov, izzivanje za demokratični Trst, mesto, odlikovano z zlato kolajno odporništva. Predvolilni shodi s posegi vsedržavnih predstavnikov strank so najavljeni tudi za prihodnje dni. Danes ob 19. uri bo v Ul. Foscolo govoril za PRI vsedržavni tajnik UIL Rossi. Jutri bo za KPI govoril na Goldonijevem trgu sen. Dario Valori, član vsedržavnega vodstva stranke, v nedeljo pa bo za PSI obiskal naše mesto Claudio Signorile. Med današnjimi pobudami naj omenimo javno razpravo ,ki jo prireja ob 20. uri v CCA stranka proletarske enotnosti. Za PSI bosta nastopila Pigato in Pesante, za KPI Spadaro in za PDUP Quadrifo-glio. KPI bo imela nadalje vrsto shodov, in sicer ob 11. uri na Borznem trgu (Cuffaro), ob 17. uri na Trgu Cavana (Spadaro), ob 20. uri v Bar-kovljah (Gerbec) itd. Drevi ob 20.30 bo na sedežu SSk v Ul. Machiavelli 22 javni sestanek, na katerem bosta kandidata za senat Dolhar in Harej orisala politične izbire stranke. Če se povrnemo k včerajšnjim shodom naj še enkrat omenimo posega Jelke Gerbec in Gouthiera, ki sta zlasti poudarjala odgovornost KD za se danji položaj v državi. Jelka Gerbec se je med drugim obrnila na slovenske volivce ter dejala, da je od izida volitev odvisno tudi reševanje slovenskega narodnostnega vprašanja. Le napredovanje naprednih demokratič nih sil lahko omogoči uresničevanje globalne zaščite Slovencev. Za Slovensko skupnost je včeraj v Zgoniku govoril pokrajinski tajnik Zorko Harej. Harej je obravnaval predvsem dve vprašanji: politične izbire Slovenske skupnosti za bližnje volitve in prizadevanja za globalno zaščito Slovencev v Italiji. V zvezi z odločitvami, ki jih je stranka sprejela pri snovanju zavez ništev za politične in za evropske vo litve je Harej poudaril, da sta bila s tem dosežena dva cilja: prvič enotnost manjšin v Italiji, z izjemo južno-tirolskih Nemcev, drugič pa je želja po izvolitvi poslanca, ki bo zastopal stvu v boju proti fašizmu, razna rodovanju naših krajev ter za ures ničitev ugodne gospodarske politike ter z njo povezanih reform. Glede na predloženi občinski plan v zvezi s triletnim deželnim gospodarskim načrtom dolinska SSk u-gotavlja, da golo naštevanje brez vsake prednostne lestvice v stvar ni izbiri del lahko postane le pra zen volilni golaž, če ne bo prišlo v tej smeri do skupnega nastopa. V zvezi s kritičnim položajem, ki je nastal v dolinski občini po u-vedbi prvih konkretnih korakov zdravstvene reforme ter na še ne dospel odgovor na pismeno interpelacijo svetovalca SSk, izraža dolinska SSk svoje nezadovoljstvo ter poziva v tem smislu občinsko upravo naj čimprej uresniči izražene zahtev krajevnega prebivalstva ter določila zdravstvene reforme. WWF bo jutri zasedel strelišče v Repnu Tržaška sekcija Svetovnega sklada za zaščito narave (WWF) je sklenila zasesti strelišče pri Repnu. Zasedbo mislijo začeti jutri ob 7. uri, u-ro pred napovedanimi strelskimi vajami vojaških edinic. Protestno zasedbo prirejajo z namenom, da pritisnejo na pristojne oblasti, predvsem na nevojaški del deželnega mešanega odbora za vojaške služnosti, da odpravijo strelišče s področja, ki je zaščiteno po zakonu Belci. Zahteve Združenja za zaščito Opčin Meseci minevajo, bližamo se poletju, problemi, ki tarejo opensko skupnost ter prebivalstvo Banov in Ferlugov, pa ostajajo vedno isti, občuteni a nerešeni. Takšno je mnenje Združenja za zaščito Opčin, ki je smatralo za potrebno, da se spet oglasi, še enkrat seznani javnost z glavnimi problemi ter istočasno o-pozori pristojne oblasti na njihove odgovornosti. Kateri so ti problemi? Predvsem ni še nobenega konkretnega odgovora na večkrat postavljeno zahtevo po ambulanti za prvo pomoč nekje na Opčinah ter po rešilnem avto- Majdi se je pridružila sestrica KSENIJA Staršema Adrijarti in Vojkotu mno- čestitajo, Kseniji pa želijo go sreče v življenju člani in odbor. TPK SIRENA mobilu. Na rešilca je treba tudi v primerih velike nuje čakati iz Trsta. Posledice so lahko zelo hude. Druga zelo pekoča zadeva je neverjeten promet skozi opensko središče. Težki tovornjaki dirjajo, kot bi tekmovali med sabo, kdo bo hitrejši. Nevarnost je vedno hujša. Dogajajo se nesreče. V teh dneh so sicer prebarvali bele črte na cestišču in zebraste prehode, vendar tudi to ni še dovolj. Problem je treba koreniteje rešiti. Združenje za zaščito Opčin navaja nato vprašanje področja za raziskave med Trebčami in Bani, vprašanje lotizacije pri Ferlugih ter razna druga. Čas je, da se kdo zbudi, se zaključuje njegovo poročilo. Domačinov ni 20 temveč petnajst Naš predvčerajšnji članek o torkovi seji devinsko-nabrežinskega občinskega sveta je bil zasoljen s kopico številk. Ni čudno torej, da se je z njimi nekoliko poigral tiskarski škrat. Sredi drugega odstavka piše, da od 35 članov zadruge CELT 20 stalno biva v občini. 15 pa izven nje. V resnici gre razmerje obrniti: na območju devinsko-nabrcžinske občine ima stalno bivališče 15, izven pa 20 prosilcev stanovanja. ŠOLA GLASBENE MATICE TRST V torek, 29. maja, ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu lil. ZAKLJUČNA AKADEMIJA ' Sodeluje mladinski pevski zbor Glasbene matice Vljudno vabljeni! SVOJSTVEN DOKAZ SKRBI ZA KRAS IN NARAVO Občina onemogoča obdelovanje vinogradov v bregu pod Križem Melonarski upravitelji so uvedli škodljivo prometno ureditev brez vsa-kega posvetovanja z domačini in z rajonskim svetom za zahodni Kras Na pobudo Konzorcija pridelovalcev vin tržaške občine iz Križa so se v torek zvečer sestali krajevni kmetje in vinogradniki in obravnavali kočljiv problem, ki je nastal, potem ko je pred dnevi tržaška občinska uprava postavila nove prometne cestne znake na poteh, ki peljejo po kriškem Bregu in s tem odredila enosmerno vožnjo motornih vozil po omenjenih poteh. Sestanka so se udeležili poleg velikega števila domačinov, tudi predstavniki Kmečke zveze iz Trsta in zastopniki rajonskega sveta za zahodni Kras. Vsi prisotni so ostro obsodili u-krep tržaške občine, ki je bil spre- IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMtltMlltlllllllllllllllllllflllllllllllllllllllllllltlllllllllillllMIIIIIIIIIIIIIMIIIMIIIIIIIIMIIItlinitltlllllllllllllllMItMmMIlMIIIIIIlIlUIIIItllllllllllllltm S SEDEMURNIM SPROŠČENIM RAJANJEM NA ŠENTJAKOBSKEM TRGU Slovenski in italijanski osnovnošolci ubralipot prijateljskega sodelovanja Uspešen začetek uresničevanja januarske resolucije rajonskega sveta o poglabljanju stikov med narodnostima - Prireditev ugodno odjeknila med krajevnim prebivalstvom Trg pred šentjakobsko cerkvijo je bil včeraj od zgodnjih dopoldanskih pa do prvih popoldanskih ur prizorišče neobičajne, hvalevredne prireditve. Italijanska in slovenska osnovnošolska mladina je v besedi in igri pa še likovno ponazorila medsebojno prijateljstvo v znamenju obojestranskega čislanja in iskrenosti. štiriintrideset let je bilo treba čakati na uresničitev takšne spod budne zamisli pa smo io le dočakali. In uspeh ni izostal, za kar gre zasluga poleg neposredno pri zadetim očetom in materam ter u-čiteljicam in učiteljem obeh narod nosti, oziroma zavzetosti rajonskega sveta in njegove šolske komisije, ki jo vodi Andrea Spaocini, predvsem zagnanima Antoniu Ro-driguezu in Lidii Amoroso. Včerajšnje snidenj.? sta idejno zasnovala ravno ona dva. Nič manjša ni bila v tem smislu požrtvovalnost predsednika združenja staršev slovenske osnovne šole v Frausinovi Ulici Matjaža Hmeljaka in njeeove žene Patricije. Pobuda se uokvirja v resolucijo šentjakobskega rajonskega sveta z dne 19. januarja. Ta je obsodil fašistična izzivanja zoper slovensko nižjo srednjo šolo «1. Cankar* ter še vrsto drugih naših šolskih zavodov v okviru tako imenovanega RAZSODBA TRŽAŠKEGA POROTNEGA SODIŠČA Tri leta in šest mesecev zapora za strelca iz Ulice Cbirlandaio Sodniki so 49-letnega Filippa Panascija spoznali za krivega večkratnega poskusa umora - Ustrelil ie v tekmeca v ljubezni Filippo Panasci, 49-letni Mesinec, ki je 4. aprila lani v Ul. Ghirlandaio iz ljubosumja streljal v svojega tekmeca v ljubezni, Tullia Poli ja, bo moral presedeti v zaporu tri leta in I šest mesecev. Tako je včeraj dopoldne razsodilo tržaško porotno sodi- šče (glavni sodnik Lugnani, Prisojnik Bidoli, šest porotnikov, zapisnikarica Ceppa), ki ga je spoznalo za kri-tudi SSk postala realna. To vel ja ta- vega večkratnega poskusa umora v ko za poslansko zbornico, kjer ima Furlansko gibanje možnost, da izvoli svojega zastopnika v okrožju, v katerem sta bila videmska in goriška pokrajina, kot tudi za evropski parlament, kjer bi moral biti izvoljen predstavnik francoske manjšinske stranke Union Valdotaine. V drugem delu svojega govora pa se je Harej zaustavil pri zahtevi po globalni zaščiti Slovencev v Italiji. Obrazložil je osnovne točke zakonskega osnutka, ki ga je SSk vložila v parlament in poudaril, da je to besedilo trdna osnova za parlamentarno razpravo v novem parlamentu. Poročilo dolinske sekcije SSk Dolinska sekcija SSk ie izdala tiskovno poročilo, v katerem ugo tavl.ja z zadovoljstvom, da je ob činska uprava sprejela na zadnji seji občinskega sveta njen Dredlog 0 sestavi posebne komisije za poimenovanje občinskih ulic in trgov ter da je bil izglasovan njen pred log o poimenovanju ulice v indu atrijski coni po Jožefu Štefanu, če prav z vzdržanjem vseh prisotnih strank v občinskem svetu. Dolin ska SSk je mnenja, da bi morali biti nrav ti trenutki občinskega živ 1 jen ja osnovna podlaga skupnemu političnemu nastopu vseh slovenskih političnih komponent v zamej- obtežilnih okoliščinah in nedovoljene nošnje strelnega orožja. Sodišče je nadalje odredilo, da bo moral po prestani kazni prebiti leto dni v zdravstvenem domu, pet let pa ne bo smel opravljati javnih služb. Zaradi pomanjkanja dokazov je bil Pa nasci oproščen obtožbe grožnje, o-sebnega nasilja pa zato, ker ni zakrivil dejanja. Branilec odv. Ma-niacco je viožil priziv na prizivno porotno sodišče. Včerajšnja odbravnava je trajala le nekaj minut. Najprej je repliciral javni tožilec dr. Brenči, ki je dan prej zahteval za obtoženca 1' let ječe, za njim pa še branilec odv. Ma-niacco, ki se je zavzel za spremembo obtožnice iz poskusa večkratnega umora v povzročitev telesnih poškodb ter za najnižjo kazen. Porotniki so bili na posvetu dobro uro. Ob branju razsodbe je bil Panasci popolnoma umirjen. Na njegovem obrazu ni bilo razbrati nobenega presenečenja, le srepo je zrl v predsednika sodišča, ki je v suhoparnem pravnem jeziku hral njegovo u-sodo za prihodnja leta. Ko smo obširno pisali že v včerajšnji številki, se je pripetil dogodek, ki j'1 privedel Panascija pred sodišče, 4. aprila lani v Ul. Ghirlandaio. Mesinec, ki je tedaj živel v Bologni, je dan prej prispel v Trst, da bi prepričal svakinjo Roso Gaglio, naj mu sledi v Emilijo. Z njo je imel namreč pred leti ljubezenski odnos in ni hotel, da bi*se ženska poročila s Trža- čanom Tulliom Polijem. Dne 4. aprila zjutraj se je srečal s svakinjo in jo skušal pregovoriti, ta pa se ni zmenila zanj. V razvnet pogovor se je pozneje vključil tudi Poli, ki je ukazal Ga-gliovi, naj se vrne domov. Tedaj je Panasci potegnil iz žepa pištolo kalibra 22, jo naperil proti ženski in ustrelil. Krogla je zadela Polija, ki pa je imel še toliko moči, da je stekel za pobeglim strelcem, ga dohitel, razorožil in izročil policiji. Prvotno je bil Panasci obtožen le povzročitve telesnih poškodb, potem ko so predali preiskavo preiskovalnemu sodniku, pa so spremenili obtožnico, tako da se je moral moški zagovarjati pred porotnim sodiščem zaradi poskusa umora. Potres zaznali tudi v našem mestu Potres, ki je včeraj ponovno prizadel Črno goro, je zaznal tudi tržaški geofizikalni observatorij. Seizmografi so ob 18. uri 24 minut in 35,9 sekunde zabeležili močan sunek z epicentrom ob črnogorski o-bali, 560 kilometrov daleč od' Trsta. Jakost sunka so ocenili na 6,8 stopnje Richterjeve lestvice. Nesreča štlvančana Malo po 15. uri se je med Seslja-nom in Devinom huje poškodoval 59 letni Emil Legiša, doma iz štiva-na štev. 22. Legiša se je peljal na motornem kolesu peugeot 50 ccm namenjen proti Devinu, ko je iz še neznanih razlogov izgubil ravnotežje ter padel. Pri padcu je zadobil močan udarec v desno bedro z domnevnim zlomom kosti, udarec v sence in v desno nogo. Z re.šilcem Rdečega križa so ga prepeljali v tržaško bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti 30 dni. «meseca protikomunističnega ognja* (januarja), oziroma protislovenske gonje spričo komunističnega zakonskega osnutka o celoviti zaščiti naše narodnostne skupnosti. Poudaril je potrebo po globljem sodelovanju in kulturnih izmenjavah med tu živečima narodnostima ter iznesel tudi več predlogov. Na štirih italijanskih osnovnih šolah v tej mestni četrti («Slapater», «Timeus», »S. Laghi* in »Duca d' Aosta*) r,aj bi uvedli izvenšolske tečaje slovenskega jezika in kulture, na nižji srednji šoli «Berga-mas* naj bi pole® angleščine. Iran coščine in nemščine vpeljali tudi pouk slovenščine na prostovoljni osnovi, med šentjakobskimi slovenskimi ter italijanskimi osnovnimi šolami naj bi razvili razne oblike skupnega udejstvovanja na kult.ur-no-prosvetnem. umetniškem, športnem, rekreacijskem in drugih področjih, sprožili naj bi medsebojno izmenjavo kulturno-poučno-zabavnih prireditev v organizaciji društev iri ustanov obeh narodnostnih skupnosti, kra.'e\nč ustanove naj bi se pri reševanju vseh problemov, 'ki' zadevajo javno življenje v Trstu, posvetovale s pristojnimi slovenskimi dejavniki in slednjič naj bi bil na sejah rajonskega sveta prisoten tolmač za slovenski jezik. Včerajšnje brezskrbno rajanje dokazuje (če je tega sploh bilo treba) resnost zastavljenih smotrov. Pomenilo je začetek uresničevanja tretje točke resolucije o skupnem delovanju otrok obeh narodnosti ter obenem seveda preboj večdesetlet-nega zidu nezaupljivosti ne morda med njimi, temveč med njihovimi starši. To je zelo pomembno prav v tem političnem trenutku, ko poskušajo nacionalistične sile v sen ci melone in helebarde ta zid še dvigniti, potem ko je zadnja leta kazalo, da se po zaslugi naprednejšega vetriča sam od sebe pola gcma krha. Otroško snidenje ie bilo najboljši odgovor netilcem narodnostne mržnje in nasprotnikom prijateljskega sožitja med tukajšnjima narodnostima, hkrati pa spodbuda, da je treba nadaljevati po začrtani poti. Bilo je tudi v poduk peščici učiteljic na rojanski šoli »Tarabocchia*. ki so dvignile vik in krik, ker so sindikati namestili v notranjosti učnega zavoda dvojezičen letak, torej tudi v »jeziku. ki nam je tuj*. Sicer pa je imela včerajšnja raa nifestacija, ki je med Šentjakobča-ni naletela na resnično ugoden od ziv, saj so nam razkrili, da si žele še več podobnih srečanj, širši pomen poleg zbližanja slovenske ter italijanske mladine. Gre za sprožitev procesa socializacije znotraj te mestne četrti, kot je naglasil član zavodnega sveta šole »Duca d'Aosta» Adriano Olivieri. Razumeti nam je dal, da bi lahko sinovi in hčerke marsičesa lahko naučili starše in odrasle sploh, ki postavljajo v svojem občevanju z bližnjim drug drugemu raznotere nazorske in ideološke pregrade ter jih nato prenašajo na najmlajši rod. šentjakobčani žive pač vsi v enem in istem rajonu, imajo enake ali sorodne življenjske probleme ne glede na barvo obleke ali narodnostno pripadnost. Eni in drugi so enakovredni sestavni deli tu kajšnje družbene stvarnosti, Prire ditev je po njegovi oceni brez dvo ma dosegla svoj namen, čeprav se .je niso udeležbi vsi, ki so bili nanjo povabljeni. Poleg slovenske bi morale na njej sodelovati vse štiri italijanske šole te četrti, v resnici je bila prisotna samo »Duca d’Aosta» in še to ne v celoti, temveč le s sedmimi učitelji v zastopstvu četrtine vseh razredov (28). Vseeno .je dobro izpa dla, kakor so nam naglasile uči- jet in izveden brez vsakršnega predhodnega posvetovanja z neposredno prizadetimi in torej ne da bi pri tem upoštevali potreb domačih vinogradnikov in prebivalcev, ki na tem področju živijo in delajo, in ki bodo marali zato po daljši poti na svoje parcele. Po širši diskusiji so prizadeti soglasno sklenili, da posredujejo tržaški občinski upravi zahtevo, da na omejenih notah nujno vzpostavi prejšnje prometno stanje in dovoli tako dvosmerno vožnjo, seveda s strogo omejeno hitrostjo, kar je brez dvoma v večjem interesu domačega gospodarstva in prebivalstva. V tem smislu so sestavili resolucijo, ki so jo izročili predsedniku rajonskega sveta za zahodni Kras, da .jo posreduje občinskim oblastem. V delegacijo,, ki je bila imenovana na koncu sestanka, z namenom da tolmači pristojnim oblastem sprejete zahteve in stališča, sta pristopila poleg prizadetih vinogradnikov tudi predsednik rajonskega sveta Slavko Stoka in tajnik Kmečke zveze Bukavec. Edi Bukovec a * * Komentar se ob tej vesti vsiljuje kar sam od sebe. Novi občinski upravitelji, ki se predstavljajo pod znamenjem melone, proglašajo kot enega izmed svojih glavnih gesel zaščito Krasa. Že od svojega nastanka so se potrudili vzburjati čustva nepoučenega ljudstva s strašili o ekoloških katastrofah, da bi vsaj za silo prikrili nasprotovanje krepitvi sodelovanja s sosedno Jugoslavijo in ustvarjanju enakoprav nih odnosov med tu živečima narodnostnima skupnostma. Koliko jih zares skrbi zaščita narave, ki. je možna le ob ohranjanju, utrjevanju in razvijanju kme tijskih dejavnosti. fci so naravno okolje ustvarile in ohranile ob delu rodov domačinov, dokazujejo prometni ukrepi, zaradi katerih se Križani upravičeno pritožujejo. Ne vemo, kaj je pristojnega melonar-skega odbornico zbudilo, da se je na vrat na nos odločil uvesti svoje alavo prometno ureditev po kriškem Bregu. Morebiti skrb za lagodnejši promet lastnikov nekaterih pristav na ozki cesti, ki so jo kljub nasprotovanju domačinov svoj čas krstili za ulico «del Pucino»? Dejstvo pa ie. da ti ukrepi pomenijo usoden udarec ohranitvi vinogradništva na tem področju, ki sodi med najprimernejše za razvoi žlahtnih kultur, kot so priznale (žal pa ne dosledno s tem ukrepale) tudi prejšnje občinske uprave. Ali bi pa melonarski občinski upravitelji celo radi videli, da Križani opustijo obdelovanje svojih paštnov. da pustijo na njih prostor za morebit- ne nove pristave, ki bi jih podporniki LpT iz krogov gradbene špekulacije s pridom (in zaslužkom) namestili namesto vinogradov? Dogodek obenem ponovno potrjuje srednjeveško pojmovanje vloge občinskih upraviteljev, ki ga dokazujejo Cecovini in njegovi odborniki. V njihovi «gospojski» vzvišenosti jim niti na kraj pameti ni prišlo. da vprašajo za mnenje prizadete ljudi in rajonski svet za zahodni Kras, kot bi bili dolžni storiti. Protesti so zato bolj kot upravičeni in je upati, da bodo ob primernem pritisku dosegli tudi uspeh pri Cecovinijevih upraviteljih, ki so še enkrat dokazali, da jim je Kras Veitturinijeva proslava V soboto zvečer ob 20. uri bo * gledališču Prešeren v Boljuncu prp" slava rojstnega dne skladatelja Frana Venturinija, ki jo priredi istoimensko prosvetno društvo. • ta namen so prosvetarji od Domja povabili v goste moški zbor iz Kobarida, ki ga vodi Vlado Volarič in s katerim so se spoprijateljili ob priliki revije Primorske poje v Kobaridu. Pevovodji obeh zborov pa sta bila svojčas sošolca in tako je kmalu dozorela zamisel o izmenjavi srečanj med zboroma. Poleg gostov iz Slovenije bo nastopil še mešani zbor France Pr®" šeren iz Boljunca, katerega je V začetku stoletja vodil sam Venturini. Prireditev bo odprl in zaključil zbor od Dom ja. Sodelovali bodo še besedni ustvarjalci iz Brega: Irena Žerjal, Aleksij Pregare, Marij Čuk in Bcris Pangerc. Priložnostni nagovor bo imela Doriana Kofol. Venturinijev lik .je še vedno ziv« posebno med starejšima Brežani, zaradi njegovega neprecenljivega dela pa so ga dolžni spoznati m spoštovati tudi mlajši. Zato so vsi toplo vabljeni na proslavo, (ris) in zaščita okolja deveta briga. miiimliniiiiiillimiiiilimiiiiillliniiMiillliiii... TRŽAŠKA OBČINA SPREJELA ZAHTEVE TAKSISTOV OD 1. JUNIJA DRAŽJA VOŽNJA S TAKSIJEM Za prvih 200 metrov bo treba odšteti 500, za vsakih nadaljnjih 200 metrov pa po 50 lir teljica Marta Pupulin s slovenske šole, italijanska mati Annamaria Galati in voditeljica pošolskega likovnega tečaja na slovenski osnovni šoli Majda Železnik, ki je izrecno poudarila spontan, pristop o-trok obeh narodnosti in voljo po sodelovanju. Vsi, s katerimi smo se pogovarjali, pa so izrekli željo, da bi ne ostalo pri enkratnem snidenju. Ta želja bo bržkone uresničena, saj nam je načelnik šolske komisije rajonskega sveta Spaccini zatrdil, da se bo sodelovanje med slovensko ter italijansko mladino nadaljevalo v prihodnjem šolskem letu. Včeraj so se otroci pomerili, kot rečeno, v risanju, poizkusih dramatizacije s pripovedovanjem zgod bic. v interjuvanju vrstnikov in mimoidočih ter v raznovrstnih igrah, kot v tekmovanju z vrečami in podobno. Vseskozi na so preizkušali svole mlade glasilke s pomočjo mikrofona in zvočnikov. V prihodnje naj M se sodelovanje odvijalo med drugim s skupnim obiskovanjem mestnih in krajinskih zanimivosti ter gledaliških in podobnih prireditev. Kdo. ve, morda bo res napočil čas, ko bomo v teh krajih vsi prijatelji, kakor stoji z velikimi črkami zapisano pred šentjakobsko cerkvijo, (dg) ,„,...»........1,.............mn m .......................................ii....»,......m..,.......H PO IZSLEDKIH PRAVKAR ZAKLJUČENE ŠTUDIJE Tujci potrošijo v našem mestu okrog 38 milijard lir na mesec Študijo Je naročila občinska uprava za izdelavo regulacijskega načrta za trgovino na drobno in za gostinstvo »Proti osimskim sporazumom*, je črt za trgovino na drobno in za Vožnja s taksijem bo od 1. junija dražja. Tako se je odločil pri stojni urad tržaške občine, potem ko so lastniki, oziroma vozniki taksijev že dalj časa zahtevali, naj se jim trud za volanom izdatneje poplača. Natanko čez teden dni bo treba že za prvih 200 metrov vožnje s i taksijem odšteti 500 lir, za vsakih nadaljnjih 200 metrov pa 50 lir. Če boš vožnjo iz tega ali onega razloga prekinil in stopil iz avtomobila proseč voznika, nai te počaka, boš moral za vsakih 40 sekund !aksi-jevega mirovanja potegniti iz žepa 50-lirski kovanec. Sledijo tudi poviški k tako ime novanim dodatnim tarifam. Redni ceni za prevoz v prazničnem dnevu boš prištel 300 lir, nočna služba pa bo terjala dodatek 400 lir. in to od 22. ure do 6. ure naslednjega dne. Prtljaga: vsak komad (velika torba, kovček ipd.), ki meri več kot 25 x 30 x 50 centimetrov ali na par smuči te bo stal 200, ravno toliko pa boš dolžan za psa, kateremu je treba obvezno nadeti nagobčnik in ga »držati na vajetih*. Dodatek za vožnjo znotraj prostih pristaniških con bo zopet znašal 200 'lir, za • 150 lir pa boš olajšal denarnico, če boš najel taksista po radijskem telefonu. Sledijo še posebni dodatki za prevoz v druge kraje tržaške pokrajine: Opčine, bivši trošarinski urad zapisano na plakatih, ki jih je »Lista za Trst* ob sedanji volilni kampanji dala nalepiti po mestu, torej proti sporazumom, ki zagotavljajo odprto mejo in vse, kar je z njo povezano, tudi trgovino. Kaj gostinstvo. Včeraj je prvi del štu dije v sejni dvorani trgovinske zbornice orisal prof. Giorgio Bazo. docent na tržaški univerzi. Dejal je, da so v obdobju november - fe bruar anketirali 2500 družin in trgovina pomeni za Trst, pa je zgo- zbrali podatke, koliko te družine potrošijo, kje, kaj in koliko kupujejo. Napravili so tudi seznam vseh trgovin, ki .jih je v Trstu 3927 in ki zaposlujejo okrog 12.000 ljudi. Vseh trgovsko-gostinskih enot pa je 6719 in zaposlujejo okrog 20.000 ljudi. Nadalje so proučili, od kod prihajajo kupci. Mesto so razdelili na 44 območij, kot je to naredila občina za varianto storitev splošnega regulacijskega načrta. Zbrani podatki kažejo, da Tržačani potro šijo na mesec okrog 19 milijard vomo pokazala študija, ki jo je naročila občinska uprava, katero imajo sedaj v rokah prav melona-rji: če bi mejo zaprli, bi obseg prodaje padel za 47 odstotkov ali kar za 38 milijard lir na mesec. Toliko namreč pustijo pri nas tuji kupci, med katerimi seveda daleč prevladujejo turisti iz Jugoslavije. Pred tremi leti ,ie občinska uora-va naročila podjetju Oecometra zbiranje podatkov, na osnovi katerih naj bi nato izdelali regulacijski na- lir in pol za jestvine, skoraj 16 milijard pa za drugo. Izredno zanimivi pa so podatki, ki se nanašajo na nakupe tujcev, ki vsega potrošijo 38 milijard lir na mesec. Pri tem odpadejo 4 milijarde za nakupe jestvin. Za nakupe drugega blaga, potrošijo 36 odstotkov v Terezijanski četrti, 40 odstotkov v širšem mestnem središču, 20 odstotkov v raznih okoliških četrtih in 3 odstotke na Krasu. Na podlagi vseh teh podatkov bo do morali sedaj preučiti, v kate rih conah .je možno odpirati nove obrate in se odločiti, ali tuje kupce preusmerjati na druga področja (periferijo) ali v center. V tej prvi fazi pa se je občinska uprava pri iskanju informacij obrnila izključno na zvezo trgovcev in na v njej včlanjene organizacije ter docela prezrla vse druge in pri tem tudi SDGZ. V drugi fazi, ko bo pričela izdelovati regulacijski načrt, pa se bo morala posvetovati z zainteresiranimi kategorijami in upoštevati mnenje potrošnikov ter se odlo čiti, če ostane Trst prodajno me sto (odskočna deska) za vzhod ali ne ter spremeniti tudi odnos do Krasa, ki je bil do danes diskriminiran, saj so zanj veljali isti kriteriji kot v mestnem središču. Tečaji angleškega jezika na Furlanski cesti, Domjo, Aqu|H-nia in Log pod Ricmanji 800 jjr* Grljan, Presek, Kontovel, Briščiki. naselje Girandole, Trebče, Padričs« Bazovica, Gr.ipada, Boljunec, Dolina, Repen, Fernetiči, Repentabor. Gabrovec, Milje in Mačkolje L20# lir; «Tenda rossa* za Grljanoffl. Zgonik. Repnic, Pesek, Sv. R°“’ Korošci, Gročana, Salež in Rt D mi 1.700 lir: Čampore, Tanki rt. Škofije, Nabrežina in nabrežins* obala (hotel Europa) 2.000 lir: Šenl-polaj, Bajta, Praprot, Trnovca 1 Sesljan 2.200 lir ter Devin in, f sljanska obala 2.500 lir. Srečno vožnjo! (dg) V juniju festival industrijskega filma Konec prihodnjega meseca bo ?’rS| gostil festival industrijskih filmov naslovom tFilmselezione 1979*, ki 0® prirejata Vsedržavna in pokrajins*® zveza industrijcev. Na festivalu o sodelovalo 40 filmov dokumentarce!"> izmed katerih bo žirija izbrala tiste' Ki "bodo zastopali Italijo na medVjf' rodnem festivalu industrijskih P' mov, ki bo v Stokholmu od 24. do septembra. , Na tržeškem festivalu bodo Pre~j stavili filme, za katere so dala PP budo razna podjetja, da bi seznam1" javnost o delu m raznih področjih industriji. Ti filmi se razlikujejo propagandnih filmov, saj ne vse^[.: jejo nobene reklame za podjetja, " so finančno prispevala za filme. ’ matika, ki jo ti f ilmi obravnavajo, r zelo široka, od dela v tovarnah a specifičnih pridelovalnih metod, e sperimentov, nekateri filmi pa obrfl navajo tudi zelo žgoče družbene bleme, kot so nesreče na delu, e^°L. gija in podobno. Prvi porabnik i strijskih filmov so šole, mnogo P~. jih tudi predvajajo po televiziji. M* drugimi so režirali take filme nekateri uveljavljeni režiserji kot v mi, Rossellini, Quilici, kar dflje.*® dokumentarcem še dodatno veljav ■ Festival industrijskih filmov . predstavili včeraj časnikarjem na skovni konferenci na sedežu Zdrj! . nja industrijcev tržaške pokrni1. ' Prireditev se bo začela 27. j umi ' končala pa 1. julija. Danes okrogla miza o šoli arh. Wagnerja Na pobudo pokrajine ter inštitut* za arhitekturo in urbanistiko na . ž.aški univerzi bo danes ob 18- g v dvorani pokrajinskega sveta . Trgu Vittorio Veneta 4 okrogla za o šoli arhitekta Wagnerja- . dil jo bo predsednik medna1-0 j, univerze za umetnost v Firen . prof. Ragghianti, udeleže pa se jfl priznani poznavalci arhitekture .. umetnosti s početkov tega stol® Achleitner, Dimitriou, Tentori. " šiš, Marojevič in Frankovič. Umrl za volanom . Včeraj ob 7.35 so prepeljali v "Lj, vašnico tržaške bolnišnice trupi® |r. letnega Martina Predena iz Ul. " ,g. landaio 22/5, ki je izdihnil za v ^ nom svojega tovornjaka potem. je nenadoma zadel srčni ', ,.ijci Preden se je peljal po Istrski °g| proti industrijski coni, kjer bi m natovoriti tovornjak in odpeljal L) vor v Gorico. Kakih 50 metrov Trgom Valmaura ga je obšla sIar^ij tovornjak je zaneslo na pl°°n ^st5' desni strani ceste, kjer se je z8V|t' vil potem, ko je treščil v drog e ] trične napeljave. Šolarji med tekmovanjem v risanju Italijansko - ameriško združenje j bo organiziralo v času od 11. ju-! nija do 13. julija vrsto intenzivnih tečajev angleškega jezika za študente višjih srednjih šol in za odrasle. Informacije v Ul. Roma 15, II., telefon 30-301 od 9. do 12. ter od 16. do 18. ure. Razna obvestil*! j#i* Združenje staršev osnovne jj Pinko Tomažič in PD Primor** ^ Trebč vabita na posvet o š°l*Urll)fi bo danes, 25. maja 1979, ob v šolskih prostorih v Trebčah- IV. POKUŠNJA DOMAČIH VIN Klobase, piščanci, čevapčiči, vaške igre - briškola A SMUČARSKI KLUB «DEVIN» ^ 25., 26. in 27. maja MAVHINJE ’79 Mednarodno tekmovanje na ski rolkah 2. TROFEJA «GRMADA» - Ex teinpore VSAK VEČER PLES Z ANSAMBLOMA TAIMS GALEBI PRIMORSKI DNEVNIK 3 GORIŠKI DNEVNIK 25. maja 1979 ŠOLA GLASBENE MATICE Trst Danes, 25. maja, ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma DIPLOMSKI KONCERT IZTOKA KODRIČA, violončelo (šola prof. Nerea Gašperini ja) pri klavirju: prof. Mojca šiškovič Na sporedu: J. S. Bach, Boc-cherini, Dvorak. Vljudno vabljeni! STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kultarni dom MIHAiL BULGAKGV IVAN VASILJEVIČ komedija v treh dejanjih in dveh delih Prevod Milan Jesih Scena Niko Matul Kostumi Marija Vidau Glasbena oprema Ivo Meša Režija ZVONE ŠEDLBAUER PONOVITVE Jutri, 26. maja, ob 20.30 ABONMA RED F - drega sobota po premieri; v nedeljo, "7. iaja, ob 16. uri ABONMA RED G - drega nedelja po premieri. GLASBENA III matica Oddelek za staro glasbo Jutri, 26. maja, ob 20.30 v šoli Glasbene matice v Trstu prvo predavanje ciklusa za staro glasbo: LUIGI ROVIGHI (Problemi pri izvajanju baročne glasbe) Vstop prost! Kino Ariston 17.00 «11 gioco della melas. Vera Chypolva, Dagmar Blahova, Yiri Menzel. Ritz 18.00 »Sbirri bastardi*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Eden 18.00 »Patrick*. Susan Penha-ligon, Robert Helpmann. Prepovedan mladini po 14. letom. Grattacielo 17.00-22.20 «Piccole la-bra*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom ExceIsior 17.15 «1 ragazzi venuti dal Brasile*. Gregory Pečk. Prepovedan mladini pod 14. letom. Fenice 14.30 «1 vizi morbosi di una giovane inferrniera*. Sue Lyon, Jean Sorel. Prepovedan mladini pod 18. letom. Nazionale 17.00 »Sessomania*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Mignon 16.30—22.00 «L’impero delle termiti giganti*. Joan Collins. Barvni film. Filodrammatico 15.30—22.00 «Schia-ve del piacere*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Cristallo 16.45 «La macchina nera*. James 3rolin, Kathleen Lloyd. Moderno 16.00--21.30 «11 ladro di Bagdad*. Kabir Bedi. Barvni film. Aurora 16.15—22.00 «Filo da torcere*. Clint Eastvvood Sandra Horke. Barvni film. Capitol 16.30 «La tarantela- dal ven-tre nero». Giancarlo Giannini, Barbara Bouchet. Barvni film- Prepovedan mladini pod 14. letom. Vittorio Veneto 16.30 »Erneste*. Mi-chele Placido. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. ietom. Verdi (Milje) 17.00 «Shampoo». Režija Hal Ashbv. Warren Beatty, Julie Christie. Barvni film. VZPI - ANPI in PD Prosek - Kotli o vel vabita na SPOMINSKO SVEČANOST OB 35-LETNICI USMRTITVE TALCEV NA PROSEŠKI POSTAJI ki bo v nedeljo, 27. maja, ob 16. uri. Sodelujejo: pevski zbor Vasilij Mirk, pevski zbor Tabor z Opčin, mladinski pevski zbor, harmonikarski ansambel podružnice Glasbene matice Prosek, godba na pihala s Proseka, recitatorji, taborniki družine Šumečih borov in Mladinski krožek Prosek - Kontovel. Govornika: Vladimir Kenda in Arturo Calabria. DAN NARODNE NOŠE V KAMNIKU Slovenska prosvetna zveza obvešča, da bo 8. septembra organizirala izlet noš v Kamnik. Interesenti so zaprošeni, da se ne javljajo posamezno Turističnemu društvu Kamnik, temveč na sedež SPZ v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 767303 v uradnih urah. Razstave NAGLO SE BLIŽAJO PARLAMENTARNE VOLITVE Številni sestanki in zborovanja KPI po slovenskih občinah na Goriškem Kandidat za poslansko zbornico dr. Borut Spacal je na Poljanah pojasnil stališče komunistov do pogluvitnih vprušanj notranje politike s posebnim poudurkom na položaj naše skupnosti V teh dneh prireja KPI večje šte: vilo zborovanj po slovenskih občinah. V torek je bilo zborovanje v Štandrežu, včeraj v Dolu. naslednji teden bo v Jamljah. Osrednji volilni shod slovenskih komunistov bo partija priredila danes ob 20.30 v Sovodnjah, kjer bosta govorila dva slovenska kandidata: Borut Spacal, ki kandidira za poslansko zbornico, in Pavel Petricig, ki je kandidat za evropski parlament. V sredo zvečer so se pri Juikotu na Poljanah zbrali vaščani, ki sta jim o pomenu volitev govorila podžupan občine Doberdob dr. Mario Lavrenčič ter dr. Borut Spacal. Lavrenčič je uvodoma omenil šovinistično kampanjo, ki so jo proti komunističnemu zakonskemu osnutku o globalni zaščiti, zagnali italijanski nacionalistični krogi, v Beneški Slo- Koncerti VERDI Danes, 25. t.m., ob 20.30 simfonični koncert (red A). Dirigent C. Zecchi. V soboto ob 18. uri (red B). AVDITORIJ V nedeljo, 27. t.m., ob 11. uri bo zadnji «nedeljski koncert* s komornim orkestrom gledališča Verdi. Podružnica Glasbene matice Prosek - Kontovel PD Prosek - Kontovel Jutri, 26. maja, ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku NASTOP GOJENCEV GLASBENE ŠOLE Vljudno vabljeni! Šolske vesti Ueuulnevna osnovna sola od Dom: 1& in I. Trinko - Zamejski iz Ric-•“anj vabita na zaključno šolsko Prireditev, ki bo danes, 25. t.m., J® 19.30 na šolskem dvorišču pri Domju. Upravni odbor predšole v čampo- rah, predstavniki staršev in Društvo Slovencev miljske občine sporočajo, da bo vpisovanje v slovenski odde-*ek predšole v čnmporah za otroke, rojene v letih 1974 - 1975 in 1976, v občinskem šolskem uradu v Miljah one 31. maja od 16. do 18. ure; *• junija od 16. do 18. ure ter dne , 2. junija od 9. do 11. ure. Izleti V nedeljo, 27. maja, bo na progi Trst - Čampo Marzio - Opčine -Trst (glavna postaja) posebna vožnja s parno vleko. Odhod bo ob 8. uri zjutraj, prihod na Opčine ob 8.40; odhod z Opčin ob 16. uri in prihod v Trst na glavno postajo ob 16.50. Prodaja vozovnic v turističnem uradu na Trgu Unita ali direktno na vlaku. Na postaji Čampo Marzio bo odprta razstava o železnici v Furlaniji - Julijski krajini. Slovensko planinsko društvo priredi v nedeljo, 10. junija, avtobusni izlet na Koroško, na tradicionalno srečanje zamejskih planinskih društev, ki bo v Podnarju pod Vrtačo. Odhod, iz Goricg ob 8.30 (zaradi volitev).'’Prijave' sprejemajo' na’ sedežu društva do vključno 4:' juhi ja. r t Združenja .Union priredi. izlet v I-stro dne 27. t.m. Izlet je združen z ogledom fresk v Hrastovljah in cerkve sv. Nikolaja v Pazinu. Informacije in prijave na sedežu združenja v Ul. Valdirivo 30, tel. 64-459, vsak dan razen'ob ponedeljkih, od 10.30 do 12. ure in od 17. do 19.30. Ob četrtkih od 17. do 19.30 in ob sobotah od 10.30 do 12. ure. SPDT prireja ob priliki 8. srečanja slovenskih planincev, ki bo v nedeljo, 10. junija, na Dobraču na Koroškem, avtobusni izlet. Vpisovanje na ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20) vsak dan od 11. do 12. ure. Vabljeni. Jutri ob 18. uri bodo v galeriji «Teatro Romano* odprli razstavo del tržaškega slikarja Borisa Zulja-na. Razstava bo odprta do 10. junija. V umetnostni galeriji «11 Man-dracchio* v Miljah bodo jutri ob 18. uri odprli razstavo del slikarja Enza Marsija. Odprte bo do 10. junija. Od sobote, 26. maja, do 24. junija bo v Kraški galeriji razstava del umetnika Bogdana Groma. V občinski umetnostni galeriji na Trgu Unita razstavlja svoja dela tržaški slikar Emidio Eredita. Razstava bo odprta do 29. maja. Ogled ob delavnikih od 10. do 13. ure in od 17. do 20. ure, ob praznikih od 10. do 13. ure. V galeriji Forum v Ul. Coroneo 1 je odprl razstavo svojih manjših skulptur znani kipar Simon Benetton, na gradu Sv. Justa pa razstavlja večje število svojih del na raznih trgih v Trstu, pod naslovom «Skulp-ture v Trstu*. n V umetnostni galeriji «Rossoni» bo do četrtka, 31. maja, razstavljala Tatiana. V razstavni dvorani palače Co» stanzi je odprta razstava «Wagner-jeva šola 1894 - 1912: ideje, nagrade, natečaji*. ■ n V prostorih tržaškega Slovenskega kluba v Ul. sv. Frančiška 20 razstavlja svoja" dela Silvij Pečarič iz Milj. Razstavo akriličnih slik si lahko ogledate vsak dan v uradnih u-rah in zvečer od 18. do 22. ure ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA vabi na prireditev OB 25-LETNICI REDNEGA IZHAJANJA MLADINSKE REVIJE «G A L E B» ki bo jutri, 26. maja 1979 ob 16. uri v veliki dvorani Kulturnega doma, Ulica Petronio 4 SPORED: OTROŠKI PEVSKI ZBOR Glasbene matice pod vodstvom Igorja Kureta — pri klavirju A. Vodopivec. TRIO KLJUNASTIH FLAVT Glasbene matice pod vodstvom prof. Miloša Pahorja. NAGOVOR — Lojze Abram, urednik revije. MLADINSKO GLEDALIŠČE iz Ljubljane nastopi z gledališko uprizoritvijo F. Bevka »Pastirci pri kresu in plesu*. ZAKLJUČNA PESEM. Vstop prost — Vabljenj ISTOČASNO BO RAZSTAVA OTROŠKIH RISB. PO PREDSTAVI ZAKUSKA ZA OTROKE OTROCI, OBLECITE GALEBOVO MAJICO! l>"M||aill||||||||,||||||||||||||||||||||||||||ni|1|Ual||||||llllllll|ll|l,|,||ll|||||||||IMIimillllllllllllllUIIIIIIMllB E Mali oglasi Danes, PETEK, 25. maja * NASKO ??nce vzide ob 4.24 in zatone ob •39 Dolžina dneva 15.15 — Lu-a v*ide ob 4.25 in zatone ob 18.58 Jutri, SOBOTA, 26. maja FILIP Vr r»6?e včeraj: na j višja temperatu-j, ‘‘L4 stopinje, najnižja 17,4, ob j0; uri 24,4 stopinje, zračni tlak ttelvU Staljen, vlaga 58-odstotna, Ver ^asno' veter 8 km na uro se-W°Zah°dnik, morje skoraj mirno, mPeratura morja 20,4 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI tern6 24. maja 1979 se je v Trstu 9 otrok, umrlo pa je 11 oseb. t*ani ILI SO SE: Manuele Bressan, l0ri’ ° Codega, Anna Luisa Paglia-Cera.’. Antoneila Bernardon, Marco Fr URi, Lara Valle, Laura Corsi, t.jUesco Russo, Igor Ota. ehi T^LI SO: 75-letna Pierina Bac-Cieh r' Ruffler, 67-letna Maria Dal 'Sterv,!^- Primosi, 79-letna Stefania Per erger, 72-letna . Maria Batič fei ,’och, 64 letni Mario Vrtovec, Giovanni Rebula, 82 letni Luigi Donatucci, 75-letni Giordano Sbogar, 96-letna Giuseppina Ukmar vd. Valdisteno, 70-letna Gelsomina Sturiale por. Poma, 86-letni Guido Adami. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Dante 7, Ul. dellTstria 7, Erta S. Anna 10, Ul. S. Cilino 36. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna službi za zavarovance [NAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef. štev. 732-627. LEKARN17 V OKOLICI Boljunec: tel. 228 124; Bazovica: tel 226 165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel 225 141 Božje polje; Zgonik: tel 225-596: Nabrežina: tel 200 12!. Sesljan tel 209 197; Žavlje: tel. 213137; Milje: tel. 271-124. DUŠAN LOVRIHA v Dolini odpre osmico, kjer toči pristno belo in črno kapljico. FRIZERSKI SALON «Draga» v Dolini obvešča svoje stranke, da bo ponovno odprt od ponedeljka, 28. t.m., dalje. KUPIM novejšo Vespo. Milan šimek, Mašera - Spasiča 11. 61000 Ljubljana. GOSTILNA na Krasu išče osebo za pomoč v kuhinji. Nudimo prenočišče. Ponudbe poslati na Primorski dnevnik pod šifro: «Gostilna». TRGOVINA z nadomestnimi deli in pritiklinami za avtomobile išče vajenca/ko z znanjem slovenščine z dokončano šolsko obveznostjo. Telefon 763420 ob delovnih urah. PRODAM po ugodni ceni 8 do 9 kv. metrov keramičnih ploščic rjave barve za tlakovanje podov velikosti 25 cm za 25 cm. Tel. 763420. PRODAM po ugodni ceni priključek za prikolico Dyan 4. Tel. 763420. TV COLOR posebna ponudba v maju in juniju. Za takojšnje plačilo poseben popust, za plačilo na o-broke pa brez obresti. Trgovina COLJA - Kontovel 134, tel. 225471. V DOBERDOBU v Goriški ulici so čočevi odprli osmico, kjer točijo belo in črno vino lastne proizvodnje. V ŠTANDREŽU je Stanko Marušič odprl osmico; toči belo in črno vino svoje produkcije. PRODAM novo nerabljeno kromatič-no harmoniko znamke Giustazzi Castelfidardo, 120 basov in 7 registrov. Telefonirati na št. 229246 PRODAM po ugodni ceni kompresor »Emanuel* od 300 litrov in dva motorja z menjalnikom in sklopko za «motpcarro» Gilera-Saturno. Telefonirati na 226466. IŠČEM v najem trisobno stanovanje v mestnem sred-*<'u za ambulanto. Telefonirati na št. 212-293 ali 741-634. PRODAM po ugodni ceni zmrzoval-nik tipa «IAR» 350 litrov. Telefonirati v jutranjih urah na številko 228382 PRODAM voziček za dvojčke v zelo dobrem stanju. Telefon št. 228382. IŠČEMO specializirane delavce/ke grafične stroke. Ponudbe z vsemi podatki in poklicnimi izkušnjami poslati na oglasni oddelek Primorskega dnevnika pod šifro: «Grafik». SLOVENSKE knjigotrško podjetje v Trstu i.. . delovno no,, s potrebno trgovsko izo-jiazbo oziroma prakso in z veseljem do dela s knjigo. Pismene pon dbe na oglasni odde lek Primorskega dnevnika pod ši fro: »Knjigarna*. PRODAM električno rezilnico za sa lame (affettatrice elettrjea sa lumi). Tel. 417697 PRODAMO hišo v Dolini. Telefon 228390. Urnik jutrišnjega izleta v Če-povan na manifestacijo-SKOJ. Jutri, v soboto, 26. maja, organizira skupina bivših skojevcev in mladinskih aktivistov z Goriškega'avtobusni izlet na slovesno manifestacijo v če-povan ob priliki 60. obletnice u-stanovitve SKOJ in 35. obletnice prve pokrajinske.konference SKOJ za Slovensko Primorje. Razpored urnika in proge po kateri bo vozil avtobus je naslednji (v oklepaju posamezna postajališča): Ob 8.30 Jamlje (pred gostilno Pahor); ob 8.40 Dol (pred spomenikom NOB); ob 8.45 Poljane (pred gostilno - velja tudi za Doberdobce); ob 8.50 Vrh (pred gostilno Devetak); ob 9.05 Sovodnje (pred cerkvijo); ob 9.10 Štandrež (na glavnem trgu ■ - gostilna Turri); ob 9.20 Pod-gora (pred spomenikom NOB); ob 9.20 Pevma (na pevmskem mostu - velja tudi za udeležence iz Oslavja in Števerjana); ob 9.30 Gorica (na mejnem prehodu Rdeča hiša). Opozarjamo, da je še nekaj razpoložljivih mest. Morebitni interesenti se v teku današnjega dne še lahko vpišejo na sedežu SKGZ v Gorici (Ul. Malta 2, tel. 24-95) ali pa se v soboto zjutraj predstavijo na ‘ enem izmed zgoraj navedenih postajališč. venijj pa istj krogi vršijo pritisk na naše ljudi, -da bh jim preprečili nacionalno identifikacijo. Za njim je Borut Spacal obširno govoril o italijanskem notranjepolitičnem položaju ter uvodoma dejal, da so v Italiji v desetih letih kar trikrat oklicali predčasne volitve. Volitve so posledice novega naprednejšega ravnovesja v italijanski družbi, kjer se krepita KPI in PSI in kjer KD noče pristati na sodelovanje s komunisti glede odločanja o javnih zadevah. Leta 1976 je An-dreottijeva vlada,, prejela zaupnico in komunisti so njen program za premostitev krize nodprli, toda enobarvna demokristjanska vlada v sporazumu zapisanih obveznosti o reformah ni uresničevala, zaradi tega ji je KPI umaknila podporo. Spacal je nato nanizal poglavitna poglavja iz volilnega dokumenta partije (stališče glede terorizma, razvoja demokratičnih ustanov, gospodarske krize, juga, nezaposlenosti itd.) ter dejal, da KPI ne bo podpirala nobene druge vlade kot samo tisto, v kateri bo neposredno in enakopravno udeležena. Nato je prešel na analizo stališč drugih strank, najprej KD, ki ji je očital odgovornost za krizo demokratičnih ustanov, ki ustvarja malodušje pri državljanih, v tem pa je tudi izvor terorizma. V vsem povojnem razdobju je KD vodila varnostne službe hi jih ni usposobila ze boj proti terorizmu. Spacal je izrekel pripombo na račun svoječasnega stališča tajnika PSI Craxija o enaki oddaljenosti stranke od KD in KPI, medtem ko se komunisti zavzemajo za enoten nastop s socialisti. Obžaloval je, da stranka ni kandidirala slovenskega kandidata, in izrekel zaskrbljenost za njen nadaljnji razvoj pri nas, če se bo takšna politika ponavljala tudi na drugih ravneh. Ko je govoril o globalnem zaščitnem zakonu za Slovence v Italiji, s prvo podpisnico Jelko Grbec, je Spacal dejal, da smo bili preveč optimisti, ko smo sodili v njegovo hitro odobritev. KD teg;. zakona noče sprejeti, kot ni hotela izpolniti toliko drugih obveznosti v sporazumu med strankami ustavnega loka. V zvezi s sedanjo gonjo v Trstu proti osnutku KPI za naše varstvo in z osebno gonjo proti slovenski senatorki je Spacal dejal, da smo se zmotili, ko smo sodili, da je po šestdesetih letih šovinizem v Trstu izginil. Samo zatahnil se je, toda partija ni naredila dovolj, da bi mu izpodirezala korenine ter ni med večinskim narodom vodila dovolj o-dločno akcijo za razumevanje problemov Slovencev. Za našo manjšino je nadalje nevarna politika melonarjev in Furlanskega gibanja, ki hočeta deželo razdeliti na dvoje, kar bi tržaške in goriške Slovence globoko ločilo od videmskih. V tem okviru je Spacal izrekel pripombe na podporo SSk Furlanskemu gibanju, ki se ni nikoli jasno izreklo za pravic beneških Slovencev. Po Spacalovih besedah je podpora, dana manjšinskim listam, dejansko podpora krščanski demokraciji. V razpravi, ki je sledila, so bila osvetljena še nekatera stališča v zvezi s položajem naše narodnostne skupnosti, zanimanje navzočih za politiko Primorskega dnevnika pa je prisotnemu časnikarju omogočila, da je pojasnil stališča, ki jih ima SKGZ glede enotnega zavzemanja za globalno zakonsko zaščito. SKOJ za Slovensko Primorje. Ob tej priliki organizira skupina bivših mladinskih aktivistov in skojevcev z Goriškega avtobusni izlet v Čepovan. Vabljeni, da se udeležijo izleta in pomembne svečanosti v Čepovanu so zlasti nekdanji mladinski aktivisti in skojevci, ki so neposredno sodelovali v vrstah mladinske organizacije, ki je toliko prispevala v NOB. Manifestacija v Čepovanu' bo pomenila tudi ponovno snidenje vseh aktivistov NOB iz Primorske, zatorej je primemo, da se z Goriškega odzove čimvečje število aktivistov NOB. Vpisovanje vse do srede. 23. maja, na sedežu SKGZ (Ul. Malta 2 - Gorica - tel. 24-95), kjer lahko zainteresirani dobijo še vse ostale informacije. V ORGANIZACIJI SEKCIJE VZPI-flNPI V teku priprave na skorajšnjo poletno prireditev na Peči V nedeljo pohod po Krasu in nastop škofjeloške folklorne skupine Na Peči se vneto pripravljajo na začetek dvodnevnega praznovanja, ki bo jutri in v nedeljo na tamkajšnjem kotalkališču. Pobudnik prireditve je sekcija VZPI-ANPI, ki ji pri organizaciji pomaga lepo število mladincev. Osrednje prireditve bodo na sporedu v nedeljo, medtem ko bo jutri zvečer ples z nastopom skupine «Luis magic shbw», ki ima v svoji sredi tudi rokohitrca, ki bo prikazoval svoje umetnije in čarovnije tudi v nedeljo zvečer. Letos so se na Peči odločili, da priredijo množičen pohod po Krasu. Pohod bo v nedeljo zjutraj na dveh progah in sicer na 10 in 30 kilometrov. Na 30 kilometrov bodo startali ob 9.30, uro kasneje pa bo start za pohod na 10-kilometrski progi. Prireditelji računajo z množično udeležbo in, kakor so nam zaupali, pripravljajo za vse udeležence spominski kipec in lepo vrsto nagrad. Pa še to: pohod velja za uvrstitev na vsedržavni lestvici. Če bo nedeljsko dopoldne name-jenen reakciji, bo v popoldanskem delu sporeda poskrbljeno tudi za ljubitelje kulture. Ob 18. uri bo namreč nastopila folklorna skupina iz Škofje Loke. Ob 20. uri pa bo spet nastopil ansambel «Luis magic shovv*. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA VABI jutri, 26. maja 1979, ob 20.30 v dvorano’ avditorija v Gorici na KONCERT Izlet aktivistov SKOJ \ AKADEMSKEGA PEVSKEGA ZBORA n« cKod „ r„„AI,nnll > «T O N E TOMŠIČ« IZ LJUBLJANE na shod V lepovailll j Dirigent: JOŽE FUERST Jutri, 26. maja, ob 11. uri bo j Na sporedu so dela GALLUSA, DI LASSA, BRAHMSA, JEŽA, Čepovanu pri Novi Gorici mno- s RAVELA, PAHORJA, KUHARJA, GOBCA, MOKRANJCA, JEN-žična proslava ob priliki 60. obletni- j KA, MIRKA, KRAMOLCA, VRABCA in PREMRLA ce ustanovitve SKOJ ter 35. obletnice prve pokrajinske konference ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiHMiiiiiHiiiiiiiiliiiiiiiiiiniiiiiiiliiiiitifititiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiil KAKO POTEKA PREUREDITEV ZDRAVSTVENEGA VARSTVA Na Goriškem mora položaj urediti dobra tretjina vsega prebivalstva Najbolj živo na sedežu SAUB v Gorici - Možnost drugačnega, trajnejšega odnosa med zdravnikom in zavarovancem Pred nekaj tedni, točneje 9. a-;prlJB|““je začela v naši deželi veljati nova ureditev na področju splošnega zdravstvenega varstva in pediatrične oskrbe. Na sedežih Združenih osnovnih upravnih struktur, bolje znanih pod kratico SAUB, ki jih je v vsej deželi 22, v naši pokrajini pa tri, je te dni precej živo. Veliko dela pa imajo tudi na sedežih raznih ustanov, ki so do nedavna skrbele za zdravstveno varstvo dobršnega dela prebivalstva in so bile, kakor znano, razpuščene. Gre zaenkrat le za nekakšno u-pravno spremembo, za prvi korak na dolgi in zapleteni poti reforme zdravstva. Prejšnje sedeže ustanov ENFAS, ENDEDP, ENADEL in nekaterih vzajemnih bolniških blagajn, naj bi v najkrajšem času povsem nadomestile nove, enotne u-pravne strukture, ki že delujejo na sedežih ustanove INAM (ki je bila prav tako razpuščena) ter se poslužujejo obstoječih struktur, vključno osebja. Smo torej v začetnem obdobju preureditve sistema zdravstvenega varstva, zato tu di tako imenovanih začetnih težav ne manjka. O tem. kako poteka operacija, ki v goriški pokrajini posredno ali neposredno zadeva skoraj četrtino prebivalstva, smo se te dni 'pogovarjali z ravnateljem formalno razpuščene ustanove INAM za Goriško, dr. Lobuonom. Pravzaprav ne gre za • kake posebne spremembe ali novosti na področju zdravstvenega varstva večine prebivalstva, Z zakonom odpravljene strukture je bilo pač treba nadomestiti z nečim novim, bolj smotrnim. Odtod ustanovitev Združenih osnovnih upravnih struktur, SAUB. To sicer zadeva boli admi nistrativno stran, kajti tako pomo v kratkem času imeli na enem samem mestu popoln seznam vseh zavarovancev in njihovih družin skih članov. Opozoriti pa velja da taka ureditev odpira za vse tudi možnost izbire zdravnika po lastni presoji in torej možnost drugačnega, trajnejšega odnosa med zavarovancem in zdravnikom. Bo torej kakovost zdravniške o-skrbe boljša od dosedanje? Na to vprašanje je kajpak težko odgovoriti. Do neda\na je INAM razpolagala na celotnem področju po- v Gorid, zaradi strukture samega prebivalstva mesta in bližnje okolice, na dobra poti. pa go .tudi v Tržiču in Gradišču. Pozanimali smo se tudi na sadežih razpuščenih ustanov, koliko o-seb mora poskrbeti za prepis. Po nekod so nam postregli s točnimi podatki, drugod pa le s površnimi in približnimi ocenami. Pri vzajemni bolniški blagajni za neposredne obdelovalce imajo okrog 5700 zavarovancev, pri vzajemni bolniški blagajni za obrtnike so imeli ob koncu lanskega leta' zabeleženih 9942 oseb, pri Enpasu, ki ima sicer okrog 16 tisoč zavarovancev, zadeva ta ukrep trenutno le okrog 1500 do 2000 oseb, pri ENDEDP pa q-krog 5000 oseb. V glavnem pa velja, da je že dobršen del oseb, ki jih nova ureditev na področju zdravstvenega varstva neposredno zadeva, že poskrbelo za izpolnitev obveznosti, mnogi pa bodo to napravili v prihodnjih dneh. KRIZA V PODGORSKI TEKSTILNI TOVARNI Če ne bo prepotrebne rešitve bo župan De Simone odstopil Tako piše v tiskovnem poročilu - Podgorsko tovarno nameravajo v nekaj letih povsem zreducirali f krajine s približno 80 zdravniki splošno prakse za okrog 83 tisoč svojih zavarovancev. ? novo ureditvijo bo na razpolago od 110 do 120 zdravnikov... za .okrog. 40..do 50 tisoč pa se bo povečalo tudi število zavarovancev. Razmerje še vedno ni optimalno, je pa precej ugodno. Nova ureditev sicer predvideva, da sme vsak zdravnik .'prejeti največ 1500 zavarovancev, v izjemnih slučajih pa je maksimum krepko nad 2000. Torej se doseda nja praksa v ambulantah najbrž ne bo bistveno spremenila, saj je izbira zdravnika v glavnem še zmeraj prepuščena zavarovancem. Te dni je torej v teku nekakšna vojna s papirji Zavarovanci ustanov. ki smo iih zgoraj omenili, morajo za ureditev lastnega položaja opraviti nekaj formalnosti, nred-vsem pa izpolniti obrazec za izbiro zdravnika. Te dolžnosti je do zdaj opravila, po površnih ocenah sicer, že okrog polovica obvezancev. Najbolj živo je kajpak na sedežu SAUB VOLILNI SHODI: Danes ob 18. uri bodo pri ljudskem vrtu v Gorici govorili kandidati KPI za evropski parlament Liz-zero, Petricig in Vidali. SSk bo danes imela volilna zborovanja v Tržiču pred ladjedelnico (med 12. in 13. uro), v Čedadu na trgu pred stolnico ob 18.30 in v gostišču Belvedere v Šempetru Slo-venov ob 20.30. Drevi bo v Palače hotelu tiskovna konferenca liberalne stranke. Govoril bo Massimo Silvestre. Začetek ob 18. uri. Na Espomegu pa bo jutri ob 17.30 srečanje z novinarji, ki ga prireja mladinska sekcija KD. Govoril bo Alessandro Corsinovi. V ŠTEVERJANU Danes pogreb Štefanije Cipe V sredo je v goriški bolnišnici umrla v 94. letu starosti Štefanija Ciglič, najstarejša občanka v šte-verjanu. Zadnja leta je sicer živela pri slovenskih nunah v Gorici, potem ko je ostala sama v stari hišici v ščednem. Ko smo jo pred skoraj tremi leti obiskali ob njenem 91. rojstnem dnevu,. smo zapisali, da se tistim, ki so rojeni v prvi polovici avgusta, obeta dolgo življenje, ne piše pa, kakšno bo to življenje. Za Štefanijo prav gotovo ni bilo lahko. Komaj trinajst let stara se je zaposlila pri baronu; kjer je opravljala najrazličnejša dela v vinogradih in sadovnjakih. Med prvo svetovno vojno so se Cigličevi morali umakniti v begunstvo. Pot jih je zanesla v Ljubljano, od koder so se vrnili leta 1919. Hiša jim je sicer ostala skoraj nepoškodovana, toda bilo je treba trdo poprijeti za delo. da so kaj zaslužili. Dolgo let je Štefanija skupaj s sestro nabirala lovor in druga zelišča ter jih prodajala v Gorico in Videm, S tem si je nekako pridobila pravico do skromne »nebeške* pokojnine, kakor se je rada sama pošalila. Zmeraj je rada brala knjige in časopise, bila je naročnica tudi našega dnevnika. Pokopali jo bodo danes zjutraj na domačem pokopališču v Števerjana, DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE PRIMORSKE VABIJO NA OSREDNJO PRIMORSKO PROSLAVO ob 60-letnici SKOJ, KPJ in revolucionarnih sindikatov ter 35-letnici I. pokrajinske konference SKOJ za Primorsko, KI BO JUTRI, 26. MAJA V ČEPOVANU — ob 11.00 bo Franc Kimovec-Žiga odkril spominsko ploščo v Dolu; — ob 11.30 bo slavnostni govor Borisa Bavdeka, predsednika RK ZSMS. Vabljeni V trenutku ko so politiki v glavnem zaposleni z volilno kampanjo, imajo delavci podgorske tekstilne tovarne drugačne skrbi, povezane z usodo tega v goriški občini največjega podjetja, ki bi že moralo stopiti na pot popoldne osamosvojitve, a je ta cilj. kakor izgleda, zmeraj bolj oddaljen. Ne toliko zaradi objektivnih dejavnikov, ampak zaradi pomanjkanja politične volje, da bj vprašanje začeli reševati takoj in na pravi način. Kakšno je stališče delavcev in njihovih sindikalnih predstavnikov do nameravane odgoditve lani junija sprejetih obveznosti, smo že poročali. Včeraj pa je glede razvoja krize (če je to sploh mogoče imenovati razvoj) pojasnil svoje stališče tudi goriški župan De Simone, ki je v svojstvu predsednika odbora za obrambo delovnih mest pozval lastnike, upravni svet tovarne, združenje industrij cev ter predstavnike dežele in finančne družbe Friulia, naj brez o-dlašanja sprejmejo pobude za takojšen začetek reševanja težavnega položaja. V tiskovnem poročilu goriški župan ugotavlja, da skoraj po treh letih obljub, priporočil in jamstev, ki pa so ostala brez uspeha, se ni mogoče izogniti domnevi, da obstaja načrt, kako naj bi največje podjetje v goriški občini polagoma zreducirali. In to ravno v času ko se je tudi na drugih gospodarskih področjih politika proste cone izčrpala, goriški sklad pa še ni utegnil prevzeti pomembne vloge. Spričo položaja, se župan De Simone pridružuje ostremu protestu delavcev in sindikata ter poziva pristojne dejavnike, naj napravijo vse, da se obnovi proizvodnja v celoti in da se zajemči število delovnih mest. Če v kratkem ne bo prišlo do razjasnitve, bo župan v znak protesta odstopil. Tako v tiskovnem poročilu goriške občine, ki pa ga je treba, spričo predvolilnega obdobja, jemati s precejšnjo rezervo. PRAVILNIK SLIKARSKEGA EX TEMPORE ob priliki Dneva mladosti 26. maja 1979 1. Tema slikarskega ex tempere »Pomlad* 2. Sodelujejo lahko vsi otroci in mladinci, ki še niso dopolnili 15. leto starosti. 3. Tehnika je prosta. 4. Udeležencem bodo na razpolago risalne pole (ostale potrebščine naj si vsak priskrbi sam. 5. Udeleženci morajo pred začetkom tekmovanja lastno polo ali platno žigosati. 6. Ex tempore bc trajaj od 15. do 18. ure. 7. Izdelke je treba oddati najkasneje do 18. ure, v nasprotnem -primeru pri ocenjevanju ne bodo upoštevani. 8. Vsi izdelki ostanejo last SMC. 9. Nagrajevanje bo med večernim programom. 10. V primeru slabega vremena bo ex tempor-j v notranjih prostorih Slovenskega . dijaškega doma «Simon Gre gorčič**. Koncerti V oDčinskem socialnem centru v Carduccijevi ulici bo drevi ob 19.30 nastopil zbor «Monte Sabotino*, ki deluje v sklopu goriške sekcije CAJ. Na koncert lahko pridejo tudi zunanji poslušalci. Izleti Slovensko planinsko društvo obvešča člane in prijatelje, da bo avtobus v nedeljo, 27. t.m., odpeljal po sledečem voznem redu: ob 7. uri odhod s Travnika, ob 7.05 iz Podgo-re, ob 7.10 iz Štandreža in ob 7.15 iz Sovodenj. Odhod po legalni uri. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Slovensko planinsko društvo vabi člane in prijatelje, da se udeležijo v nedeljo, 3. junija, celodnevnega družinskega pohoda po vrheh nad Goriškimi Brdi. Obiskali bodo Marijo Cel, Genderc in še nekatere zanimive točke. Odhod z vlakom z novogoriške postaje ob 8. uri (po legalni uri). Povratek prav tako z vlakom. Vodi Bernard Bratuž. Kino Gorivu CORSO 17.39-22.00 «Fuga di mezza-notte*. Brand Davis in Randy Quaid. Prepovedan mladini pod 18. letom. VERDI 17.00—22.00 «Stridulum». M. Ferer, G. Ford. Prepovedan mladini pod 14. letom. VITTORIA 17.00-22.00 »Nude O-deon*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCe,LS10R Pan*. PRINCIPE 17.30—22.00 «L’infermie-ra di notte*. Nora Gorica in okolica SOČA 18.09- 20.00 »Vajenka . Italijanski film. SVOBODA 18.00-20.00 »Briljantina*. Ameriški film. DESKLE 19.30 «Equus ■ slepi konji*. Ameriški film. 16.30 - 22.00 »Peter DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ve: lan ir r>-ni či jn v Gorici dežurna lekarna ProvvidentL Travnik 34, tel. 29-72. PRIMORSKI DNEVNIK 4 25. maja 1979 Slovenska šola v Skednju se pripravlja na poimenovanje po domačinu Ivanu Grbcu JUBILEJ ODDELKA ZA STARO GLASBO PRI GLASBENI MATICI Drevi v Gallusovi dvoranici o izvajanju baročne glasbe Oddelek za staro glasbo pri Glasbeni matici dopolnjuje prvo leto svojega delovanja. Ta prvi jubilej bo obeležil s tremi strokovnimi predavanji in pa z zaključnim nastopom svojih gojencev. Prvo predavanje bo že drevi v Gallusovi dvoranici šole GM, ko bo prof. Luigi Rovighi iz Bologne govoril o problemih pri izvajanju baročne glasbe. Naslednji predavatelj bo 30. t.m., Mark Lindley, ki bo govoril o neenakomerni tonski izravnavi in tonaliteti v glasbi 18. stoletja. Kot tretji pa bo 4. junija predaval Pavel šraj o lutnji v 16. stoletju. Zaključni nastop gojencev bo 12. junija. Oddelek za star0 glasbo pri šoli GM vodi naš znani flavtist in pedagog prof. Miloš Pahor, ki vodi predvsem instrumentalni del, pedagoginja za vokalni del pa je pianistka in čembalistka prof. Di-na Slama. Zanimanje za staro glasbo stopa v zadnjih letih v ospredje in muzikologi in glasbeni pedagogi ji posvečajo čedalje večjo pozornost. Tehtnih razlogov za to je več in če so jih ugotovili že pred leti najprej v Nemčiji in potem v Angliji in na Holandskem, so jih toliko bolj upravičeno lahko ugotovili tudi v Italiji. Glasbeno šolstvo v Italiji je namreč že dalj časa v fazi, ko ne zadovoljuje več za podajanje ustrezne profesionalne osnove in niti težnje mladih po širši glasbeni in splošni kulturi. Zato morajo to pomankljivost zapolnjevati med drugim tudi takšne pobude, kot so prirejanja poletnih tečajev za staro glasbo, kakršen je na primer oni v Urbinu, ki bo letos na programu od 19. do 29. julija. Gre skratka za to, da postane glasba kot kulturna dobrina dostopna vsem, ne le profesionalcem, marveč tudi ljubiteljem kot del splošne kulture in kot podlaga za razumevanje zgodovinskega razvoja glasbe in njenih modemih tokov. Prav ta interes, to je interes širjenja splošne kulturne osnove je bil tisti, ki je prof. Miloša Pa- V nedeljo, 6. maja, so bili slovenski prosvetni, šolski in sploh javni delavci v Skednju ponovno preobremenjeni z delom. Tokrat so svojo pozornost osredotočili predvsem na priprave za poimenovanje slovenske osnovne šole v Škednju po domačinu, znanem pedagogu, skladatelju in dirigentu Ivanu Grbcu. Slavnostno poimenovanje šole bo po vsej verjetnosti v nedeljo, 17. junija. Akcija, o kateri govorimo, je bila posvečena prvenstveno nabiranju prostovoljnih finančnih prispevkov za kritje stroškov ob poimenovanju. Razne prireditve so se začele že zjutraj. Ob 10. uri je bila v škedenjski cerkvi maša, katere so se udeležile nekatere ženske v slovenskih narodnih nošah, v škedenjski noši in v primorski noši. Po končani maši so na trgu pred cerkvijo ženske v narodnih nošah nudile poseben domači kruh in seveda nabiral prostovoljne prispevke za kritje stroškov pri poimenovanju šole. V popoldanskih urah se je prireditev s primernim kulturnim programom nadaljevala. Ob četrti uri popoldne je v prostorih prosvetnega društva «Ivan Grbec* nastopil škedenjski otroški pevski zbor. Sledil je nastop otroškega zbora prosvetnega društva Prosek-Kontovel, nato še nastop harmonikarskega ansambla podružnice glasbene šole Glasbene matice s Proseča in Kon-tovela ter še otroška folklorna skupina iz Križa. Popoldan je v prijetnem razpoloženju hitro minil in sedaj se priprave nadaljujejo za osrednjo slovesnost, ki jo pripravlja in koordinira poseben odbor, ki ga sestavljajo predstavniki PD «Ivan Grbec*, Doma Jakoma Ukmarja, Združenja staršev in pa, seveda, učno osebje slovenske šole v Škednju. (dj) (Škedenjski šolarji v mandrjar-skih narodnih nošah) Slovesnost ob 500-letnici Dekanov KOPKR — V redeljo so bile v Dekanih osrednje slovesnosti, posvečene petstoletnici tega kraja. Na slovesni sejj delegatov krajevne skupnosti so poudarili, da ta zgodovinska obletnica sovpada s šestdesetletnico ustanovitve Komunistične partije Jugoslavije, Zveze komunistične mladine Jugoslavije in revolucionarnih sindikatov. V Deka nih pa slavijo hkrati tudi 110-letnlco č talnice in prosvetnega društva Jadran, 701etnico gasilskega društva, nekoliko nižji jubilej lovske družine in 40-letnico ustanovitve nogometnega kluba Jadran. Dekani sodijo med največje istrske vasi in so bili dolga stoletja eden izmed glavnih branikov slovenstva na našj zahodni meji. Danes slavijo prebivalci svoj praznik v lepo ur-jeni vasi. z novo šolo in urejenimi komunalnimi napravami, pri čemer so seveda mnogo prispevali sami v denarju ali s prostovoljnim tiiifiiniitiniiiiiiiiiitiiiiiinmiiiiiiiiniiiiiitiiiiiifiiiiiiuiiiHiiiiiiiiiniiiiiiiiiuiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniituuiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiivtiiiiiniiitniin PRED PROSLAVO 35. OBLETNICE POKRAJINSKE KONFERENCE SKOJ V DOLU Vsa domača in mednarodna vprašanja na prvi pokrajinski konferenci SKOJ Pozdravi predstavnikov ustanov in vojske - Referati o mednarodnih razmerah Poročila predstavnikov posameznih področij in okrožij - Živahne diskusije delom. L. O. Pred 35 leti, od 22. do 25. maja 1944, je bila prva pokrajinska konferenca Zveze komunistične mladine za Slovensko Primorje v Dolu pri Čepovanu. V okviru počastitve te obletnice in 60-letnice ustanovitve KPJ in SKOJ se vključuje tudi naš dnevnik z vrsto člankov o delovanju SKOJ na Primorskem v protifašističnem odporu med obema vojnama in nato v NOB. V naslednjih poglavjih pa se bomo podrobneje seznanili s potekom konference SKOJ v Dolu. Jutri, 26. maja, pa bo v Čepovanu pri Novi Gorici množična manifestacija v počastitev teh pomembnih obletnic. Prva konferenca SKOJ v Slovenskem primorju je bila od 22. do vključno 24. maja 1944. V zgodovinskih arhivih je še mogoče najti zapisnik in nekaj dokumentov s te pomembne konference. Zapisnik povzemamo v naslednjih vrsticah: Konferenco je vodil sekretar Ob. K. SKOJ Slovensko primorje Lado Pahor - Damjan, dnevni red konference je bil. 1. Pozdrav zastave; 2. Otvoritveni govor; 3. Pozdravni govor; 4. Politični referat; 5. Diskusija; 6. Referat, tovarišice Jože (Lidija Šentjurč). Na začetku konference so zapeli slovensko himno Naprej zastava Slave. Lado Pohar - Damjan je v otvoritvenem govoru poudaril, da je konferenca delovnega značaja, da gre za pregled aktualnih nalog, analizo napak in postavitev smernic za nadaljnje delo. Potem jo pozravil zastopnika SN OS in vodjo oddelka inštruktorjev pri odseku za izgradnjo narodne oblasti Franceta Popita, zastopnika PO OF dr. Jožo Vilfana, zastopnika IX. korpusa NOV in POJ Janeza Hribarja ter organizacijskega sekretarja Ob. K. KPS Franceta Kimovca - Žigo. Franc Popit je potem pozdravil konferenco v imenu narodne oblasti. pri čemer je poudaril vlogo mladine pri izgradnji državnosti slovenskega naroda v Okviru nove demokratične, federativne Jugoslavije. Opozoril je na pomen volitev na Primorskem. V terp s\ mu je pridružil tudi dr. Joža Vilfan, ki je opozoril na pomen tega, da so si vsi na jasnem o nalogah v trenutku, ko bo svobodno primorsko ljudstvo za novo Jugoslavijo. Janez Hribar je pozdravil konferenco v imenu naše vojske in posebno poudaril vlogo mladih komunistov pri nastajanju in nadaljnjem razvijanju odpora. Fran- ce Kimovec - Žiga je pozdravil konferenco v imenu najvišjega partijskega foruma za Primorsko, prj čemer je pokazal na pomen SKOJ za KPJ in označil SKOJ kot rezervoar kadrov za partijo. Lado Pohar - Damjan še je vsem zahvalil in v imenu vseh udeležencev' " obljubil, da bodo zbrali vse mlade sile za izpolnitev tistega, kar vsi od njih pričakujejo. ' Nato je Franc Kimovec - Žiga i-mel politični referat, v katerem je orisal vojaško-politični položaj. ki ga označujejo zmage Rdeče armade, kar je imelo velik pomen za vsa osvobodilna gibanja. Poudaril je, da bo Rdeča armada vodila nemške bandite in njihove hlapce do popolnega uničenja. Prikazal je pomen teheranske konference, ki je zanikala klevete reakcije na račun trdne povezanosti zavezniških sil, katero pa ponazarja tudi pomoč zahodnih zaveznikov NOV. To zavezništvo je bilo pomembno in je govornik opozoril, da bi bilo v tem pogledu za NOV vsakršno sektašenje nevarno. Ko je bila Nemčija pred političnim in vojaškim zlomom, je bila NOV Jugoslavije vodilna v osvobodilnih bojih narodov E-vrope. V zavezniških krogih je potekala kampanja za priznanje NKOJ, pri čemer ji bila domača reakcija v globoki krizi. V notranjepolitični situaciji je poudaril^ pomen II. zasedanja Avnoj, v naši ožji domovini pa zasedanje SNOS. Konferenci se je nato pridružila tovarišica Joža (Lidija Šentjurč), ki je zbranim prinesla pozdrave CK KPS. Mladina jih je navdušeno vrnila in jo naprosila, naj bi pojasnila nekatera politična vprašanja. Ko so zbrali lepo število vprašanj, jih je po kratkem odmoru povezala v političnem referatu. Na vprašanja — nanašala so se na naš odnos do zaveznikov, druge fronte, pripadnosti Trsta, na odnose med Slovenci in Italijani, na nove parole reakcije in bodočnosti revolucije — je Lidija Šentjurč odgovorila s pojasnjevanjem političnega položaja doma in v svetu in linije partije. Fašizem se je še poglobil in razširil. Zaradi tega je VIL kongres komunistične Internacionale 1. 1935 naložii vsem komunističnim strankam sveta, naj povedejo široke ljudske mase (narode) na široki platformi v boj proti fašizmu kot najodurnejši podobi imperializma. Zato so po vsem svetu osnovali Ljudske fronte. KPJ se je postavila na čelo oboroženega upora proti fašizmu. Na pobudo KPS pa je bila ustanovljena OF slovenskega naroda za osvoboditev naroda irl' za -bbj" prbtt f&šizmu. "ZarAdi vsenarodnega značaja OF so vsi tisti, ki so šli proti njej, padli na stopnjo narodnih izdajalcev. šent-jurčeva je opozorila na posledice, ki bi jih imelo vsako sektašenje; v notranjepolitičnem pogledu bi odbilo množice, zainteresirane za boj zoper fašizem, v zunanjepolitičnem pogledu pa bi onemogočilo vsestransko zunanjo podporo in pomoč zaveznikov. Pri zaveznikih sta dva tabora: reakcija in ljudstvo, pri čemer je ljudsko gibanje zelo močno, kar vzdržuje trdnost zavezništva ZDA, Anglije in ZSSR. Glede prehoda v socialistično revolucijo je podčrtala, da ne bi smeli enačiti 1. 1944 z 1. 1917 v Rusiji, saj so politični pogoji pri naš bistveno drugačni, zaradi česar je ta prehod odvisen od nas samih in od splošnega položaja v ostali Evropi. Vendar pa Jugoslavija predstavlja središče osvobodilnega boja. Dnevni red 23. maja 1944 je bil: 1. Nadaljevanje diskusije o referatu tov. Žige in tov. Jože: 2. Poročilo po okrožjih, brigadah in odredih; 3. Referat tqv. Vilfana o volitvah; 4. Diskusija; 5. Referat Franceta Popita o praktični izvedbi volitev; 6. Referat tovariša Vilfana o narodnem tekmovanju in naših aktualnih nalogah. France Kimovec - Žiga je podprl izvajanja tovariše Jože in razjasni] še ostala nerešena vprašanja. Pokazal je na že ostudno delovanje reakcije v vseh njenih odtenkih od bele garde, Rupni, kovih domobrancev, plave garde do črne roke. Poudaril je pomen kampanje za razkrivanje narodnih izdajalcev. Ljudem je treba prikazati, kakšno Jugoslavijo si gradimo. Pri tem je potrebno izrabiti tudi naše mednarodne uspehe. Kampanje se morajo nadaljevati vse do končne zmage. Nato je daskusja obravnavala tudi vprašanje Trsta, ki ga ne kaže načenjati v trenutku, ko je važna skupna bitka proti Hitlerju. Sledila so poročila po okrožjih: Briško okrožje (tovariš Jožko): V Brdih se je položaj izboljšal, k čemer je pripomogla tudi daljša odsotnost okupatorja in nastop naših enot (Briško-benečanski odred). Moralo ljudstva in njegovo odpornost na belogardistične kampanje je dvignila odločitev Avnoja o priključitvi Primorske in Beneške Slovenije k Jugoslaviji. Mladina je zelo aktivna, članov Skoj je -250. možnosti za izvedbo volitev so precejšnje. Baško okrožje (iovarišica Ivica): Političem položaj v okrožju je slab, ker se širi vpliv bele garde, posebno v Bukovskem in rajonu Sv. Lucije. Vendar pa se situacija v okrožju menja. Članov SKOJ je 169. Brkini (tov. Jadok): Kljub temu, da je okupator v zadnjem času požgal pet vasi, morala ljudstva ni padla. Položaj je boljši v višje ležečih nekontroliranih krajih, kakor v nižjih, ki jih kontrolira sovražnik. Kampanja za SNOS je bila dobro izvedena. Članov SKOJ je 677. Benečija (tov. Zorana): Mladinska organizacija še ni tako prodrla, stanje pa je boljše med žensko kot pa med moško mladino, ker so fante Italijani vključevali v elitne alpinske enote. Gibanje je še v povojih, a s pravilnim delom bo mogoče še veliko doseči. Gorica - mesto (tov. Anica): Sovražna propaganda deluje z vso silo. 7. maja so v Gorico prišli Mihajlovičevci. Mladina je sicer protifašistično razpoložena, a se boji organizacijske povezave zaradi vohunstva in izdajstev. V ZSM je vsega 337 članov, v Skoju pa 82. Obstoji tudi italijanski aktiv s 4 člani. Idrijsko okrožje (iz zapisnika je slabo razvidno in ni napisano, kdo je prebral poročilo): Stanje se je precej izboljšalo. Mladina podtika literaturo tudi manj zanesljivim osebam. (nadaljevanje sledi) horja vodil že takrat, ko je bil pobudnik odprtja razreda za kljunasto flavto, iz katerega je nastal na začetku lanskega šolskega leta oddelek za staro glasbo. To je bil tudi logični razvoj v pristopanju k stari glasbi, ker je prav kljunasta flavta’ tisti inštrument, za katerega je največ literature v stari glasbi in ki je mogoče tudi najbolj primerna za tiste, ki se hočejo glasbi približati. Logična nit v tem razvoju pa je seveda vodila k vključevanju še drugih inštrumentov, v glavnem godal (violino in violončelo) in petja, kot bistvene sestavine stare glasbe. Oddelek za staro glasbo pri šoli Glasbene matice je štel v pravkar končanem šolskem letu 9 gojencev, kj pa so že študirali v drugih oddelkih in ki tudi igrajo večinoma dva inštrumenta in tudi pojejo, saj gre za to, da dobijo gojenci čim širšo glasbeno kulturo. Prof. Rovighi, ki bo nocoj prvi predavatelj v ciklusu treh večerov, je profesor za violino na bolonjskem konservatoriju, ukvarja pa se tudi z baročno violino, ki se od normalne razlikuje po okrepljeni strukturi in po loku, ki je lažji in dovoljuje drugačne izrazne možnosti. Pri izvajanju baročne glasbe, kar bo tema njegovega predavanja, ima prav violina zelo važno mesto. Seveda pa gre tudi za to, da bi tudi s takimi predavanji spodbudili pri nas čimveč, interesentov za baročni način muziciranja, ker nam v naših skromnih manjšinskih pogojih, (ko o kakšnem simfoničnem orkestru niti sanjati ne smemo), prav ta način omogoča, da se z našimi močmi uveljavimo ne le v lokalnem, marveč celo v vseitalijan-skem merilu, saj za tak baročni ansambel zadostuje že 12 godbenikov, kolikor jih nedvomno premoremo. Predavanje bo, seveda v italijanščini, kajti Slovenci trenutno tovr- stnih strokovnjakov,, nimamo. Je pa po drugi strani značilno, da se prav na področju posredovanja in seznanjanja z baročno glasbo uveljavljajo mednarodna posredovanja, saj se je na primer tudi v Urbinu začelo tako, da so prvi predavatelji in izvajalci prihajali iz Nemčije. Pri vsem povedanem pa ostaja vodilni motiv za popularizacijo baročne oziroma stare glasbe prav kulturna potreba našega delovnega človeka, da se dokoplje do dobrin, ki mu jih še do ne tako daljne preteklosti ni bilo dano poznavati in uživati. Pospešiti gradnjo RTV-cenlra v Splitu V Splitu dokončujejo groba gradbena dela na radiotelevizijskem centru, ki ga bodo opremili v juliju letos. Objekt bo stal 6 milijard dinarjev, seveda starih, in tu bo v času Mediteranskih iger «vr-hovno poveljstvo*, iz katerega bodo šle vesti v svet o dogajanjih na športnih igriščih. Splitski RTV -center se bo lahko neposredno vključil v program zagrebškega RTV studia,'seveda pa bo lahko oddajal tudi lokalni program, torej ločeno od zagrebškega centra. Z deli v splitskem RTV centru hitijo, kar je tudi razumljivo, saj se splitske Mediteranske igre naglo bližajo. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Argumenti 13.00 Danes risanke 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK 14.00 Volilna kronika 14.10 Jezik za vsakogar: Francoščina ,14.40 Rim: Tenis 17.00 Valeria Moriconi pripoveduje 17.10 Ana, dan za dnem, 14. del 17.25 Stanovalec iz spodnjega nadstropja 18.30 DNEVNIK 1 - Kronike: Sever kliče Jug, Jug kliče sever 19.00 Volilna tribuna 19.20 Vesolje 1999 Dorkonianci, 1. del Oporišče Alpha je pod neprestanim bombnim napadom*, pravzaprav pod udarci nekih tajnih sil, ki jih pošiljajo na Luno Dorkonianci to je najbolj močna rasa živečih bitij v vsej galaksiji. Dorkonianci so namreč odkrili, da živi na Alphi neka Psiko-nianka, lepa Maja in jo hočejo imeti. 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.25 Volilna kronika 20.40 Volilna tribuna 21.55 Jean-Pierre Melville: Noč nad mestom, film Drugi kanal 12.30 Knjige: Vidim, slišim, govorim 13.00 Dnevnik 2 — Ob 13. uri 14.30 Raziskave ravnotežja v o-kolju 15.00 Giro d'ltalia 17.05 Gor in dol po Italiji 17.30 Spazio dispari 18.00 Gledan od blizu 18.20 DNEVNIK 2 — športne vesti 18.50 Dober večer z. .. Elisabetto Terabust 19.45 DNEVNIK 2 — Odprti studio 20.40 Dvajset milj nad morjem 21.35 Pesniki in kraji Quasimodo in Sicilija 22.00 I BOSS DEL DOLLARO 1. del Nocoj se začne oddaja v treh nadaljevanjih z naslovom «1 boss del dollaro». Gre za TV priredbo, ki jo je pripravila ameriška televizija pod vodstvom Borisa Sagala po istoimenskem romanu Arthura Haileyja. Predsednik ameriške trgovske banke Ben Ros- selli je pred smrtjo in sklene, da bo izbiro svojega na slednika prepustil upravnemu svetu banke. Za njegovo mesto se potegujeta Vander voort, ki je sentimentalno hudo vezan človek, ter Hey-ward, ki je hladen računar. Ob koncu Dnevnik 2 — Zadnje vesti JUGOSLOVANSKA TV Ljublj’ana 16.25 Poročila 16.30 Praznični mladinski spored 17.30 Deček Skok — otroška serija 17.45 Otroci kamnov — mlad. nadaljevanka 18.10 Slovenski rock: Sončna pot 18.35 Obzornik 18.45 Moški, iz cikla človekovo telo 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 19.55 Prireditev ob dnevu mladosti Danes slavijo v Jugoslaviji rojstni dan predsednika Tita in hkrati dan mladosti. Kot vsako leto, bodo imeli v Beogradu nastop desettisoč o-trok. fantov in deklet. Vso prireditev bo televizija prenašala in sicer v barvah, komentar k slovenskemu prenosu bo dajal Tomaž Terček. Prenos se bo začel ob 19.55. 21.00 Mladina poje 21.55 Dnevnik 22.30 Frank Ross na prostosti, serijski film Koper 19.30 Odprta meja 19.50 Stičišče 20.00 Dan mladosti 21.15 Dnevnik 21.30 Živeti od ljubezni, film 22.50 Propagandna oddaja 23.05 Mladi in vojska — glasbena oddaja Zagreb 19.55 Prireditev ob dnevu mladosti 21.00 Mladina poje 22.00 Trnova pot — nadalj. 23.20 Dosje našega časa: Leto 1971 ŠVICA 19.05 Puščava kaktusov — dok. 19.35 Lieto fine — TV film 20.45 Reporter 21.45 Neti Diamond in concert TRST A 7.00, 8.00, 10.00,11.30,13.00,14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.05 Ženska stran neba; 9.05 Zvoki Latinske Amerike; 9.30 Iz beležnice Irene Žerjal; 9.40 Disco mušic; 10.05 Simfonični koncert; 11.C0 Oddaja za srednjo šolo; 11.35 Uspešnice.,Teta 1978; 12.00 V starih časih; 12.30 Glasba v razvedrilo; 12.45 Volilna tribuna; 13.15 Letošnja revija «Primorska poje*; 14.10 Roman v nadaljevanjih; iMozart na potovanju v Prago*; 14.30 Gremo v kino: 15.35 Na go-riškem valu; 16.00 Zgodovina rock in pop glasbe; 16.30 Otroški vrtiljak; 16.50 Malo dirielanda; 17.05 Mi in glasba; 18.05 Kulturni prostor; 18.30 Klasična glasba v lahki izvedbi. KOPER 7.30, 8.30, 10.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 18.30 Poročila; 6.00 in 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.32 Bach in njegovi sodobniki; 9.15 Orkester Huga Strassera; 10.00 Z nami je; 10.15 Edig Galletti; 10.32 Glasbeni odmor; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.32 Horoskop dneva; 11.35 Poslušajmo jih skupaj; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po že-jah: 14.00 Kultura in družba; '4.10 Plošče; 14.33 Poje Zdenka Vučkovič: 14.45 Savio Record; '5 00 Lestvica LP; 15.40 Mini jute box: 16.00 Izletnik; 16.05 La Vera Romagna; 16.40 Glasbeni notes: 17.00 Ob petih popoldne; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Primorska poje ’78; 18,35 Melodije na tekočem traku; 20.00 Glasovi in zvoki; 21.17 Ansambel Pepe Ja-ramillo; 21.32 Simfonični koncert; 22.45 Igra ansambel Duška Gojkoviča. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.30, 19.00 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujenje; 7.30 Posebna oddaja o kolesarski dirki po Italiji; 8-40 Volilna kronika; 8.50 ijijntotnOna glasba: 9.00 in 10.35 Radih aneli’m: ll.30 Italijanski popevkarji; 12.05 in 13.30 Vi in jaz ’79; 14.05 Radio 1 - jazz ’79: 14.30 Italijanske popevke; 15.05 Za Evropo; 15.20 Prijetno poslušanje; 15.20 «62. Kol. dirka po Italiji*; 16.20 Volilna tribuna; 17.35 Buffalo Bill, radijska priredba; 18.00 Majhna zgodovina nekaterih angleških besed; 18.05 O ital. kolesarstvu; 18.35 Ali veš?; 19.35 Ra-dio 1 - jazz '79. LJUBLJANA 6.30, 7.00, 8.00, 8.30, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.30 Iz naših sporedov 8.08 Glasba za dober dan; 8.30 Glasbena pravljica; 9.05 Z radiom na poti; 10.05 - 12.00 «Rezervirano za. ..»; 12.19 Z orkestri in solisti; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe: 13.00 Danes do 13.00, 13.30 Priporočajo vam. . .; 13.50 Človek in zdravje; 144.00 Vremenska napoved in poročila; 14.05 Glasbene miniature; 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo: 15.30 Napotki za turiste; 15.35 Od melodije do melodije; 16.00 «Vrti-ljak»; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Od arije do arije; 18.30 S knjižnega trga; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Minute z ansamblom Bratov Avsenik; 20.00 Uganite, Pa vam zaigramo...; 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.20 GlaS' beni intermezzo; 22.30 Besede >n zvoki iz logov domačih; 23.10 Pel. kov glasbeni mozaik; 0.05 Nočni program — glasba. f Branko Babič 20. 1 LJUDJE IN BOJI NA KOZARI Pričevanje o vstaji in revoluciji 1941 - 1942 J Na tem območju Podkozarja izvzemši BanjaluKa, je med vojno živelo okrog 200 tisoč ljudi: Srbov, Hrvatov in Muslimanov. Na ožjem območju (stalno) osvobojenega Podkozarja pa nekaj čez 100 tisoč. Na podeželju je prevladoval srbski živelj. Večina Muslimanov in Hrvatov pa je živela v mestecih. Prebivalstvo Podkozarja ima bogate revolucionarne tradicije. V zadnjih stoletjih je bilo udeleženo v številnih revolucionarnih gibanjih, uporih, stavkah, ki so pretresali Bosno in Hercegovino. Bosansko - hercegovska vstaja proti Turkom 1875-1879 je imela močno oporišče prav v Podkozarju. Idejni vodja vstaje je bil Vašo Pelagič, ki je vstaji skušal dati celo socialistični značaj. Navdihovala ga je pariška komuna. Socialističnega značaja pa vstaja seveda ni mogla imeti, ker ji je manjkal delavski razred. Bila je predvsem kmečka, naperjena proti fevdalnemu izkoriščanju in turški nadvladi ter je imela izrazito narodnoosvobodilni značaj. S prihodom Avstrije ob okupaciji Bosne in Hercegovine 1878 se je začela razvijati industrija. Z razvojem kapitalizma pa je nastajal seveda tudi delavski razred in z njim delavsko gibanje. V industrijskih podjetjih, ki so se razvila v Prijedoru, Bosanskem Novem, Bosanski Dubici, Bosanski Gradiški so bila v letih 1908-1909 številna mezdna gibanja in stavke. Leta 1910 je nastalo močno kmečko gibanje, ki je dobilo ime »kmečka stavka«. Kmetje so se upirali, da bi plačevali visoke davščine in razne dajatve v naturalijah, ki so jih pobirali razni spahije in zemljiški veleposestniki. V vseh teh gibanjih in stavkah so vedno solidarno sodelovali vsi, brez razlike narodnosti in vere. V vseh teh bojih sta se vselej prepletala narodnoosvobodilni in socialni element oziroma narodnoosvobodilni boj je vedno vseboval tudi močan socialni aspekt. Po prvi svetovni vojni in tudi po nastanku Jugoslavije, ki ni prinesla nikakršnih rešitev socialnih vprašanj, se je boj nadaljeval še z večjo ostrino in dobival vedno bolj razredno, socialistično vsebino. Odmev na oktobrsko revolucijo ter ustanovitev delavske stranke (komunistov) Jugoslavije sta tedaj močno razgibala delovne ljudi Podkozarja. Rudarji iz Ljubije in Lješljana so se decembra 1920 pridružili splošni stavki rudarjev Bosne in Hercegovino. Tudi v naslednjih letih se omenjeni rudarji čestokrat s stavkami upirajo izkoriščanju in borijo za boljše plače in pogoje dela. Da bi si izboljšali svoj materialni položaj, stopajo v stavko delavci dokaj razvite lesne industrije in še iz drugih industrijskih podjetij. Hkrati pa si z bojem uveljavljajo svoj družbeni položaj. V vseh teh bojih delavci vedno naletijo na solidarnost kmetov, ki jim za časa stavke nudijo živež in jim še drugače pomagajo. Ta solidarnost delavcev in kmetov v Podkozarju je bila vedno živa in dejavna. Ta gibanja je čestokrat vodila komunistična partija, čeprav je bila ilegalna. Zato je tudi vselej uživala velike simpatije med ljudmi iz Podkozarja. To se je posebno pokazalo ob veliki stavki rudarjev Ljubije 1940, ki je, kot vemo, trajala 36 dni in je mobilizirala vse prebivalstvo Podkozarja. Kmetje so organizirali preskrbo z živežem, prebivalstvo Prijedora pa je z množičnimi demonstracijami izražalo solidarnost s stavkajočimi rudarji. Stavka je dejansko prerasla mezdno gibanje in se razvila v široko politično manifestacijo enotnosti vseh naprednih sil v boju proti režimu reakcije in terorja stare Jugoslavije. Stavko je namreč od vsega začetka vodila komunistična partija, kakor tudi vso politično akcijo solidarnosti s stavkajočimi. Ta mogočna akcija na predvečer usodnih vojnih dogodkov in revolucije je jasno pričala o razpoloženju, zavesti in pripravljenosti ljudi Podkozarja na boje, ki so jih čakali. Takšno je bilo Podkozarje na pragu vojne in revolucije. Svobodoljubno, puntarsko proti tujcu in proti vsem fevdalnim ter buržoaznim izkoriščevalcem. VSTAJA NA KOZARI Ko sem prišel na Kozaro, je bila prva faza množične vstaje že mimo. Ta je bila tako silovita, da je v hipu pometla s staro jugoslovansko in novo ustaško oblastjo na obširnem območju med Prijedorom in Bosansko Dubico. V noči med 25. in 26. julijem 1941 je bilo v bližini Prijedora partijsko posvetovanje, na katerem je bilo sklenjeno, da se začne takoj z vstajo. Ozračje je bilo že tako nabito, da je bila potrebna ena sama iskra, in ljudski gnev proti ustašem je zagorel v močan plamen. Gias o vstaji na območju Drvarja 27. julija se je bliskovito razširil po vsej Bosanski krajini in še bolj razgrel že razgreto ozračje do samega vrelišča. Ko je 29. julija oborožena skupina komunistov in drugih domačinov napadla orožnike v Medjuvodju in naslednj? dan zavzela orožniško postajo v Knežici, le 15 km °° Bosanske Dubice, je zavrelo. Vstalo je ljudstvo iz Knež' polja in v naletu osvojilo orožniške postaje v Kadincib’ Jelovici, Svodni, Palančišču, uničilo ustaško občino Brezi' čani, naslednji dan pa so množice osvojile Bosansko K0" stajnico ter pregnale posadko 90 ustašev in orožnik°* * * * v preko reke Une v Hrvatsko Kostajnico. V Bosansko stajnico je vdrlo okrog tisoč vstajnikov, pri čemer so r»z' polagali samo s 15 puškami in enim puškomitraljezo«1- Na bosanskonovskem območju je prebivalstvo vst»10 istega dne. Vstajniki so v naletu zavzeli Dobrljin irl rudnik Lješljani. Napad na ta kraj je imel namen s°' vražniku onemogočiti izkoriščan je rudnika, kakor tudi Prl^ do orožja. Napad je organiziral in vodil Josip Maž»r' šoša s pomočjo komunistov iz bosanskonovskega območji* V akciji je sodelovalo okrog 300 vstajnikov, v glavne^ kmetov iz okolice, ki so imeli vsega 3 vojaške in 10 *°v" skih pušk. Drugo orožje so bile vile, sekire in podobo0. Po treh urah boja je bil rudnik zavzet, posadka or° nikov uničena, rudnik ter električna centrala pa P°' rušena. Po zavzetju rudnika je bilo v mestu veliko Ijuds^ zborovanje, najboljšim borcem pa je bilo podeljeno plenjeno orožje. Tako je bila ustanovljena skupina oboroženih borcev pod poveljstvom Josipa Mažara - . Povsod so osvobodili talce, ki so jih bili ustaši zapri?; Progo med Prijedorom in Dobrljinom ter dalje proti n haču so uničili. Vstajniki so planili tudi na BosslPs\ Dubico, vendar jih je vodstvo zadržalo, ker je bil* mestu močna ustaška posadka, vstajniki pa slabo obof0^ ženi. Napad na Bosansko Dubico bi namreč terjal P1* več žrtev, PRIMORSKI DNEVNIK 5 ŠPORT SPORI ŠPORT 25. maja 1979 KOLESARSTVO «GIRO D'ITALIA» Moser še v vodstvu V včerajšnji sedmi etapi Južnoafričan Van Heerden - PESARO — če boljši kolesarji v mkiIi. etapah, kot je bila včerajšnja Uiieti - Pesaro, počivajo, tega ne fitoremo reči za mlajše in manj kvo-urane tekmovalce. Tudi v včerajšnji, sedmi etapi je bila namreč borba za prvo mesto dokaj razgibana. Zaslugo za to nosi skupina dvajsetih kolesarjev, ki * Je kakih 70 km pred ciljem odtr-Eala od glavnine in nato nemoteno Privozila do cilja. Malo pred ciljem se je sicer tudi ta skupina razbila ba dvoje, tako da se je samo pet dirkačev borilo za osvojitev etape. Uspelo je 24-letnemu Južnoafričanu Van Heerdenu, ki je z dokajšnjo zvitostjo v končnem sprintu premagal Maccalija in Santimario. To so vsa Povsem nepoznana imena. Pravo sen-^eijo pa pravzaprav predstavlja JJbaga Južnoafričana, saj je Van oeerden prvi Južnoafričan sploh, ki se udeležuje tako važnega kolesarskega tekmovanja. Današnja, osma etapa je v sklopu letošnjega Gira zelo važna. Dirka 3e namreč na kronometer in bo popeljala kolesarje po 28 km vožnje °d Riminija do San Marina. Vrstni red 7. etape (Chieti — Pesaro): 1- Van Heerden (JA), ki je 252 km prevozil v 6.42'50” s poprečno hitrostjo 37,534 km na uro *• Macali (It.) e.č. 3- Santimaria (It.) e.č. J- Amadori (It.) po 2” Bertacco (It.) 4” ”• Torelli (It.) 34” Fraccaro (It.) e.č. Vandenbroucke (Bel.) e.č. "• Osler (It.) e.č. 10 Legeay (Fr.) e.č. Glavnina je na cilj dospela 2’20” Za zmagovalcem. Skupna lestvica: *• Moser (It.) “■ Saronni (It.) “• Knudsen (Nor.) ’• Laurent (Fr.) “• Beccia (It.) "■ Johansson (šve.) "■ Contini (It.) "■ De Vlaeminck (Bel.) Fuchs (Švi.) Amadori (It.) 36.34’33” po 22” 24” 59” . 2'07” 2’09” 3’18” 3’21” 4'25" 4’39” AVIGNON — Bernard Hinault je Povzel vodstvo na skupni lestvici “toke po Delfinatu. Včerajšnja eta-P? je imela tudi vzpon na zname-■toi Ventoux, najhujšo kolesarsko /ZPetino sploh. Hinault je na skup-qf, lestvici prekosil Zoetemelka za • Van Impeja pa za 23”. Nogomet V PRIJATELJSKI TEKMI rt f :t I f i »; \ Jutri Italija proti Argentini ,t^lM — Jutri bo na olimpijskem todionu v Rimu prijateljsko nogo-toetno srečanje med državnima re-Pbezentancama Italije in Argentine. je nepričakovano zmagal Danes etapa na kronometer Upati pa je, da se bodo vse »bojevite* izjave na igrišču uresničile in bomo tako priča zanimivi nogometni predstavi. Tekmo bo neposredno prenašala italijanska televizija. JUGOSLOVANSKI POKAL Remi v Beogradu Rečanom pokal Partizan — Rijeka 0:0 BEOGRAD — V včerajšnji povratni firalni tekmi sta beograjski Partizan in Rijeka igrala neodločeno brez ^ola. Ker so v prvem finalnem srečam- na .eki zmagali nogometaši Rijeke z 2:1, je tako reški klub drugič zaporedoma osvojil pokal maršala Tita. Včerajšnje srečanje je bilo na splošno dopadljivo in zelo borbeno. V drugem polčasu pa je, žal, prišlo tudi do obojestranskih grobosti in sodnik Manojlovski je izključil kar tri nogometaše: Klinčarskega in Kozica (Partizan) ter Desnico (Rijeka). CORDOBA (Argentina) — V prvem prijateljskem nogometnem srečanju na letošnji južnoameriški turneji je Milan remiziral z ekipo Tal-leres iz Cordobe z 1:1. Prvi so povedli Milančani v 24. minuti z No-vellinom, za domačine pa je z 11-metrovke remiziral Luduena. OD DANES DO NEDELJE V MAVHINJAH ZANIMIVE PRIREDITVE Vse nared za praznik SK Devin Danes ob 16. uri pričetek praznika - Veliko pričakovanje za mednarodno tekmovanje na ski-rolkah za drugo «Trofejo Grmada» V Mavhinjah je že vse pripravljeno za 5. tradicionalni praznik smučarskega kluba Devin. Dan za dnem se jayljajo rolkarji iz Jugoslavije in Italije, tako da bo letošnja udeležba na drugi trofeji «Grmada» prav gotovo rekordna. Rekordno bo tudi število naših rolkarjev, saj se na tekmovanje pripravlja kar dvajset naših mladih atletov. Najzanimivejše prijave so doslej prišle iz matične domovine, saj bosta nastopila, poleg že poznanih bratov Djuričič še jugoslovanski prvak in reprezentant Čarman ter reprezentant Jelenc. Otvoritev praznika bo danes ob 16. uri. Dve uri kasneje pa bo na vrsti zabavno - športno tekmovanje v teku s kozarcem. Proga bo dolga približno 300 metrov. V večernih urah, to je od 20. ure llllllil liiiiiimiilllHIlIll llllllilll llliillilllliiiiilllllllll um imiiiiiiiiiiiinui im timi im II limiliiii mm niiiiim ATLETIKA V VIDMU Renkov rekord na 1500 m S svojim nedeljskim dosežkom je postal najboljši zamejski srednjeprogaš DANES V LJUBLJANI Pobratenje med TVD Partizan Moste in ŠK Kras Ljubljansko telovadno društvo TVD Partizan Moste praznuje totos 25-letnico ustanovitve in Plodnega delovanja na šport-“tofn področju. To delovanje se to omejilo le na ozek domači aroR, temveč partizanova že vrsto let redno sodelujejo in 'toajo športno-družbene stike s športniki iz zamejstva. Še po-sebno tesni in plodni so stiki * AR Kras iz zgoniške in re-Ptortabrske občine. To sodelovanje bodo danes PPpoldne ,ia svečani akademiji v Mostah v počastitev Dneva toladosti in 25-letnice društva Pfadno konkretizirali in posta-V|li na še trdnejše temelje s Ptolpisom listine o pobratenju toej TVD Partizan in ŠK Kras. ~_° pobratenje, ki odpira nove Važnosti, oblike in dolžnosti so-todovanja, prerašča običajne kvire, ker gre v bistvu za potovanje med dvema množič-®ma terenskima organizacija-to® iz matične domovine in iz £®toejstva, kar predstavlja tudi f^tostvo in obvezo, da bodo /®tski in prijateljski odnosi ■i Pridobili na intenzivnosti, oveški toplini ter na oboje-.JtoPskem razumevanju in &o-°v>- Globlji pomen današnje-tPodpisa>> je tudi v tem, da jf sodelovanje med dvema dru-jjtotoa ne bo omejilo zgolj na Larino področje, temveč naj »j. *®jelo širše družbeno-poli-I^Po življenje obeh skupnosti, p daje tej pobudi še poseb-0 l®žo in politično vrednost. pobude res iskreno po-^,rav'ljamo. ker so in morajo 1 nosilke novega duha v od- 0 med pripadniki istega ni, tola, ki pa živijo v različ- 1 JV družbenih sistemih in živ--Ktojskih okoliščinah. — bs — totejsterici pričakujeta to tekanji* ^kajšnjim zanimanjem. Ar-p«z , bi radi »zbrisali* pekoč po-stVa z lanskega svetovnega prven-lo Zaleteli pa bodo gotovo na ze-°ene »azzurre*. Jona ta Se terej zanimiv dvoboj. Se-«olj Za. Podobne tekme sicer ni naj-(>fža totoPerna, saj se je italijansko ib r prvenstvo komaj končalo Pfezentanti »o očitni utrujeni. Nedeljsko tekmovanje v Vidmu, na katerem je videmčan Di Giorgio postavil nov državni rekord v skoku v višino, je prinesel tudi zamejski atletiki lep športni dosežek. Član lo-njerske Adrie Egon Renko je namreč zabeležil na 1.500 m odličen čas 4’19”0 in s tem postal absolutno najboljši zamejski srednjeprogaš. Pred njim je s časom 4’19”9 celih enajst let »gospodaril* nekdanji Borov atlet Gianni Furlanič, ki je bil sicer tiste čase sposoben doseči nižji čas, je bil zaradi bolezni primoran opustiti tekmovanja. Redko je že več časa naskakoval rekord in mu je bil na otvoritvenem tekmovanju s časom 4’21”1 že čisto blišfli, tokčšt' pA'je ntišer v Vidmu najboljše pogoje in je bil rekord tako rekoč neizbežen. Na tekmovanju v Vidmu je v nedeljo nastopilo tudi večje število borovcev in borovk, ki so pa le delno izpolnili svojo nalogo. Vzrok za nekaj slabših rezultatov leži v precejšnji meri v slabo organiziranem potovanju (prišli so na stadion z zamudo) in tudi v veliki vročini. Odlična je bila na vsak način Loredana Kralj, ki je v krogli dosegla le par centimetrov manj od 12 metrov; Puričeva je kopje vrgla skoraj 25 m, Karmen Menegatti je dobro metala kroglo, Langan je solidno skakal v višini kljub temu, da je začel tekmovanje še ne povsem ogret. Gorazd Pučnik je od dveh nastopov bolje metal disk. Klara Stefani je prvič nastopila v letošnji sezoni. Bila je nekoliko živčna in je dosegla nekaj manj od tega kar zmore. « * • Atletska sekcija Bora bo v soboto in nedeljo priredila na stadionu »Gre-zar» deželno mladinsko ekipno prvenstvo. Bor je prevzel to nalogo predvsem zato, da bi izučil nekaj svojih sodelavcev za zahtevnejšo nalogo, ki jo bo predstavljal mednarodni miting 20-letnice, ki ba na sporedu 27. junija zvečer. 'Poraz Cibone v Tolminu TOLMIN — V prijateljski košarkarski tekmi v Tolminu je ameriška ekipa Notre Dame premagala zagrebško Cibono s 107:85 (45:46). Odlično ameriško moštvo bo odigralo vrsto prijateljskih tekem z jugoslovansko reprezentanco ,ki se pripravlja na EP v Italiji. SOLUN — V drugem dnevu kvalifikacijskih srečanj za evropski košarkarski pokal so dosegb naslednje izide: Francija - Švedska 59:58 (33:31) Poljska - Finska 83:75 (37:38) Španija - Grčija 89:88 (51:46) Po včerajšnjem kolu je lestvica naslednja: Španija 7. Francija in Poljska 6, Grčija in švedska 5, Finska 5, NOGOMET LEON - Mehika je dobro starta-la na kvalifikacijskem nogometnem turnirju za olimpijske igre v Moskvi z zmago nad reprezentanco ZDA s 4:0 (2:0). Povratno srečanje bo 3. junija v ZDA, zmagovalec pa se bo v severnoameriškem finalu pomeril z zmagovalko dvoboja Kanada -Ber-mude. TUCUMAN (Argentina) — Lazio je v Tucumanu včeraj doživel že drugi zaporedni poraz z enajsterico San Martin, ki bi jo lahko primerjali italijanskim moštvom iz B lige. Za domačine sta zadetka dala v 10. minuti Chaparro in v 55. minuti Marangoni. BOKS SEUL — Japonec Toko Gusiken bo devetič branil svetovni naslov v minimušji boksarski kategoriji, pred izzvivalcem, Južnokorejcem Kim Hwan Jinom, 29. julija v Fu-koki (Japonska). TENIS NA MDP V RIMU Panatfa v četrtfinalu RIM — Adriano Panatta se je uvrstil v četrtfinale mednarodnega prvenstva Italije v Rimu. Včeraj je s 6:4, 7:6 premagal Španca Hi-guerasa. Ostali izidi; Solomon (ZDA) - Stockton (ZDA) . ... 6:4, 6:4 Gerulaitis (ZDA) - Alexander (Avstralija) 6:7, 6:2, 6:3 Dibbs (ZDA) - Barazzutti (Italija) 7:5, 6:4 Ocleppo (It.) - Feigl (Avstrija) 6:4, 3:6, 7:5 G. Maver (ZDA) - Lendl (ČSSR) 7:5, 6:2 Moor (ZDA) - Bedel (Fr.) 7:5, 6:4 dalje, pa bosta za zabavo poskrbela ansambla «Times» in »Galebi*. Takoj od odprtja dalje pa bo cenjenim gostom na razpolago domača kapljica in jedi na žaru. Naj povemo, da je s praznikom povezana tudi pokušnja domačih vin. Razstavljenih bo trinajst vrst vina vinogradnikov iz Mavhinj, Cerovel jin Vižovelj. SPORED Danes, 25. maja 16.00 Otvoritev 18.00 Tek s kozarcem 20.00 01.00 Ples z ansambloma Galebi in Taims Jutri, 26. maja 14.00 Odprtje kioskov 15.00 Tekmovanje v briškoli 18.00 Tek z jajcem 20.00 - 01.00 Ples z ansambloma Galebi in Taims Nedelja, 27. maja 9.00 Risarski ex tempore 1. kat.: otroci iz vrtcev 2. kat.: osnovnošolci 3. kat.: srednješolci 10.30 Mednarodno tekmovanje na ski rolkah Kategorije: mlajši pionirji pio nirke, starejši picnirji-pionir-ke, mlajši mladinci-mladinke, starejši mladinci-mladinke, čla-ni-članice, amaterji, veterani, starejši veterani 15.00 Nagrajevanje 18.00 Tek v vrečah 20.00 - 01.00 Ples z ansambloma Galebi in Taims NA TISKOVNI KONFERENCI Pavlovič-Trninič prevzela vodstvo Iskre Olimpije LJUBLJANA - Včeraj je bila na sedežu KK Iskra OUmpija tiskovna konferenca, na kateri je odbor ljubljanskega košarkarskega prvoligaša predstavil časnikarjem novo strokovno vodstvo ekipe. Vodja strokovnega štaba pri Iskri Olimpiji je postal prof. Milutin Pavlovič, ki je tudi zamejskim košarkarjem dobro znan (vodil je pred leti tečaje v Seči), novi trener pa je Slavko Trninič, ki je odslužil vojaški rok in je že bil trener v ljubljanskem klubu, ko se je le ta imenoval Brest. Za Žagarja se trenutno ničesar ne zna. Ivo Daneu pa bo verjetno inštruktor Košarkarske zveze Slovenije. AVTOMOBILIZEM Poskusne vožnje za VN Monte Carla gel Kanadčan Gilles Villeneuve s ferrarijem, pred klubskim tovarišem, Južnoafričanom Scheckterjem. Francoza Laffite in Depailler, ki trenutno zasedata na ligierjih prvo, oz. drugo mesto na skupni lestvici, sta v teh poskusnih vožnjah osvojila le 7. in 17. najboljši čas. Današnja lestvica: 1. Villeneuve (Kan.) ferrari 1’26”91 s poprečno hitrostjo 137,190 km na uro 2. Scheckter (J. Afrika) ferrari Lauda (Av.) brabham Regazzoni (Švi.) williams Fittipaldi (Braz.) copersucar 3. 4. 1’27”35 1’28”32 1’28”48 1'28"49 LOS ANGELES — Nizozemski nogometni as Johann Cruyff je uspešno startal v ZDA, saj je že drugi dan po njegovem prihodu na ameriška tla odločno pripomogel k zmagi svoje enajsterice Aztecs, ki je s 3:0 premagala ekipo Rochester. Cruyff, ki ni stopil na nogometno igrišče od novembra, je v prvih sedmih minutah dal že dva zadetka in je tako zapečatil izid srečanja. Johann Cruyff je podpisal večletno pogodbo s kalifornijskim nogometnim klubom Los Angeles Aztecs. Poleg letne plače in nagrad bo Cruyff dobival tudi določen odstotek od vstopnine. NOGOMET V DODATNI TEKMI PRVENSTVA KADETOV BREŽANI POVSEM ZADOVOLJILI V dodatni tekmi s San Giovannijem so sicer izgubili, toda uvrstitev v pokrajinski finale in osvojitev prvega mesta pomeni velik uspeh S. Giovanni — Breg 2:0 (0:0) BREG: Ota, Tritta, Klun, Poropat, Ražem, Peroša, Kraljič (Pavletič), Lovriha, Samec, Strnad, Zonta (Senica). V odločilni tekmi za prvo mesto pokrajinskega kadetskega prvenstva so Brežani izgubili z ekipo S. Giovanni ja. Povedati pa je treba, da zmaga tržaške ekipe ni bila tako gladka, kot kaže izid in srečanje bi se lahko končalo prav z obratnim izidom. V prvem polčasu smo videli zelo lepo tekmo. Nogomet, ki sta ga ekipi predvajali je bil hiter in »čist*. Brežani so v večji meri napadali in so imeli tudi velike priložnosti za gole, toda napadalci so premalo streljali na vrata. Kar niso izkoristili »plavi* v prvem delu igre, so izkoristili nasprotniki v drugem polčasu. Brežani so v obrambi zagrešili dve usodni-napaki in spretni tržaški napadalci (bili so vsi nogometaši članske ekipe, ki igra v promocijski ligi) so to izkoristili. Brežani so se nato pognali v napad, zaradi utrujenosti in nezbranosti pa njihove akcije niso več blestele kot v prvem polčasu in tako se je tekma končala z zmago e-kipe S. Giovannija. Kljub porazu so Brežani lahko zadovoljni, saj so osvojili drugo mesto v tem prvenstvu, kar je velik uspeh za slovenski zamejski nogo: met. * SMI V soboto je bilo zadnje kolo prvenstva kadetov. Na prvo mesto sta se z istim številom točk uvrstila e-kipa Brega in tržaški S. Giovanni. V dodatni tekmi za določitev pokrajinskega zmagovalca so Tržačani v sredo premagali Breg z 2:0 in tako o-svojili ta naslov. Med najmlajšami v «Pckalu Ac-quavita» je Kras v A skupini izgubil s Ponziano in na skupni lestvici o-staja še vedno brez točke. V B skupini je Vesna remizirala s Fortitu-dom in je tako prepustila prvo mesto ekipi Domia. Tudi proseško Primorje je v C skupini izgubilo proti enajsterici S. Vita in je trenutno zadnje na lestvici. Kolo pred koncem prvenstva začetnikov je v A skupini Chiarbola že matematično osvojila prvo mesto. Primorje pa je v tem kolu visoko izgubilo z ekipo Campanelle in ostaja še vedno zadnje na lestvici. V B skupini vodi ekipa Soncini, ki ima točko več od Esperie S. Giovannija. Zadnje kolo bo torej odločilno za določitev zmagovalca te skupine. Tudi Breg je v nedeljo visoko izgubil in sicer prav proti drugouvrščeni e-kipi Esp. S. Giovannija. V 11. povratnem kolu prvenstva cicibanov je Breg osvojil pomembno točko s Pon- ODBOJKA PRVENSTVO 3. MOŠKE DIVIZIJE Juventina napredovala v višjo ligo Štandrežci so v nedeljo premagali VoIIey iz Cradeža, ki je na drugem mestu lestvice ■ V preostalih dveh kolih lažja naloga Dva ferrarija na prvih mestih MONTE CARLO — V prvih poskusnih vožnjah za nedeljsko VN Monte Carla je najboljši čas dose- Volley Gradež — Juventina Copego 1:3 (15:5, 4:15, 8:51, 7:15) JUVENTINA: Corva, Marušič, Golob, Marchi, Mučič, Faganel, Plesničar, Loris in Lučko Nanut. Z nedeljsko zmago proti Volleyu iz Gradeža si je štandreška Juventina skoraj stoodstotno zagotovila prestop v višjo ligo, to je v 2. moško divizijo. Juventinci imajo sedaj 4 točke naskoka prav nad Gradežani, do konca prvenstva pa manjkata samo dve koli, rDbe srečanji pa bodo štandrežci igrali proti zadnjeuvrščenima e-kipama. ■ ■ — < Nedeljsko srečanje •' jd' Juventina zasluženo osvojila, saj je pokazala boljšo igro od domačinov. Srečanje je bilo vseskozi zanimivo in razburljivo, tako da smo bili priča eni najboljših tekem letošnjega prvenstva. Volley je s prikazano igro v prvem setu potrdil, da sodi v sam vrh tega prvenstva in da je njegovo dru-"o mesto na lestvici povsem zasluženo. Juventinci pa so pokazali veliko mero požrtvovalnosti. L.andrežci pa so bili tokrat premalo učinkoviti v napadu in večkrat jih je po nepotrebnem zajela živčnost. M. EDI ŠD Breg je v okviru svojega športnega praznika priredilo Midi mednarodni turnir za mlade odbojkarice, na katerem so nastopile šesterke iz Gradačaca, Bologne, Ljubljane in dolinske občine 2. MOŠKA DIVIZIJA Dom osvojil peto mesto Odbojkarsko prvenstvo. 2. moške divizije je že za nami. Prejšnjo soboto oz. nedeljo je bilo na sporedu zadnje, 18. kolo, v katerem ni bilo' presenečenj. Ekipa Vivila iz Ville Vicentine je ponovno potrdila, da sodi med ekipe višje stopnje; Libertas iz Gorice ni uspel v borbi za drugo mesto dohiteti AGI iz Gorice. Goriški Dom pa je osvojil nov par točk in tokrat na račun Libertasa iz Krmina, ki ga je premagal s 3:2, in si je tako zagotovil 5. mesto na lestvici. Na dnu lestvice pa je odločala o izpadu druge ekipe le razlika v točkah in to na račun tržaškega Interja, ki se je pridružil v nižjo ligo drugi tržaški ekipi Solarisu. IZIDI 18. (ZADNJEGA) KOLA Dom Gorica - Libertas Krmin 3:2 Cervignano - Vivil 0:3 Intrepida - Solaris 3:0 Libertas Gorica - AGI 3:2 Inter iz Trsta prost KONČNA LESTVICA A SKUPINE Vivil 26, AGI Gorica, Libertas Gorica in Intrepida Mariano 22, Dom Gorica 16, Libertas Krmin, Cervignano in Inter Trst 10, Solaris Trst 6. Šesterka Vivil napreduje v 1. moško divizijo; drugouvrščena AGI iz Gorice pa se bo spoprijela z drugouvrščeno B skupine za prestop v 1. moško divizijo. Tržaški ekipi Inter 1904 in Solaris sta izpadli v 3. MD, V B skupini 2. MD — videmska in pordenonska pokrajina — je prvo mesto osvojila ekipa Reanese, drugo pa Kennedy iz Vidma. Iz te lige sta izpadla Celinia in Variano. I. K. ■iuiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiil|||inmi||||||||||||iiiiniiiiiiiiiiimiiiniiiiiiiiiiiiiuMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiii|||||||||||||||l|||l||l||||,|„„,l|| V NEDELJO POHOD NA PECI Gor in dol po Krasu Udeleženci bodo lahko izbirali med dvema progama (10 in 30 km) - Številne nagrade Netekmovalni pohodi so tudi v naših krajih postali že tradicija, saj je dovolj, da prelistamo krajevne časopise in bomo brali o številnih takih rekreacijskih prireditvah, ki jih vsako nedeljo prirejajo v naši bližnji okolici. Seveda se je strast za pohode polastila tudi člane naših prosvetnih in športnih društev, ki so v okviru njihovih organizacij ustanovili prav posebne skupine za pohode. Tako je na Peči, v Štandre-žu in še kje drugje. Naša društva pa se ne omejujejo le v sodelovanju pri pohodih, temveč jih tudi prirejajo. To je primer pečanske sekcije VZPI - ANPI, ki ob sodelovanju prosvetnega društva «Vipava» bo priredila v nedeljo, 27. t.m. netekmovalni pohod «Gor in dol po Krnsu» na 10 in 30 km. Prireditev bo veljala za državno tekmovanje «Gamba d'argento». Oglejmo si nekatere podrobnosti o nedeljskem pohodu. Pričetek vpisovanja bo ob 8. uri na kotalkar-ski plošči na Peči, kjer bo tudi start udeležencev. Tekmovalci, ki so se prijavili za 30 km. dolgo progo, bodo startali ob 9.30 (čas pohoda je 5 ur), ostali pa, ki bodo sodelovali na krajši progi, bodo startali ob 10. uri (čas pohoda 3 ure). Na progah bodo delovale kontrole in osvežilne postaje. Prireditelji odklanjajo vsako odgovornost za morebitne poškodbe udeležencev. Za vse ostalo veljajo pravila FIASP. Iznajdljivi Pečani pa so poskrbeli tudi za prijetno presenečenje. Vsakemu udeležencu bodo namreč dali bronasto trofejo, ki ponazarja tekača. V zvezi z nagradami naj povemo, da bo najštevilnejša skupina dobila trofejo VZPI. Nagrade bodo dobile še: skupine, ki štejejo več kot 15 udeležencev, najbolj oddal je a skupina, najštevilnejša družina, najstarejši tekmovalec, najstarejša tekmovalka, najmlajša tekmovalca. (pr) BOKS GENOVA — Bivši svetovni prvak v welter junior kategoriji, 37-letni Italijan Bruno Arcari, je včeraj u radno izjavil, da bo opustil boks. KOŠARKA VI. DIVIZIJI Derbi Kontovelcem Na domačem igrišču so premagali Dorovo A ekipo Kontovel — Bor A 90:84 (45:44) KONTOVEL: Ban 11, Krpan 5, Daneu 14, Lukša 35, Benčina 14, Bu-kavec 2, Ukmar, Lisjak 9. BOR A: Oblak 12, Vodopivec 2, Kapič 9, Pertot 6, Perko 18, Sestan 2, Rudež 7, Kneipp 26. Siega 2. PM: Kontovel 14:30, Bor A 8:12 SODNIKA: Policastro in Polh V slovenskem derbiju prve moške divizije so Kontovelci na domačem igrišču, po zelo izenačeni igri, premagali Bor A. Igrači obeh ekip so od samega začetka izbrali zelo hiter tempo igre. Poleg tega pa so zadevali koš z veliko točnostjo, tako da je bil rezultat ob koncu srečanja, neobičajno za prvo divizijo, visok. Razpoloženemu Igorju Lukši so odlično odgovarjali Borovi strelci Perko, Kneipp in Oblak, ki so imeli predvsem v prvem polčasu zelo dober odstotek pri metih iz srednje razdalje. (H. L.) »PROPAGANDA* Bor A — Ferrovlarlo 73:55 (40:30) BOR A: Bradassi 12, Volk 18, A-leksi' Tavčar 10, Jagodic, Zaccaria 4. Paoli 8, Tremul 14, Semen 4, Boris Tavčar 1, Čivardi 2. V zaostali tekmi tega prvenstva je Borova A ekipa na lastnem igrišču z lahkoto premagala Ferroviario. I-gra je bila zanimiva le v prvi četrtini, ko so naši fantje z dobro o-brambo in hitrimi protinapadi povedli za 16 točk in pokazali, česar so zmožni. V nadaljevanju pa je trener poslal na igrišče ostale igralce. tako da so vsi prispevali k visoki zmagi. Igra je postala seveda bolj individualna, vseeno je ostala na dostojni ravni. V tej tekmi so prijetno presenetili Paoli, Aleksij Tavčar in Tremul zaradi hitrih prodorov in zagrizenosti v obrambi. Pino OBVESTILA Vsi učenci Športne šole v Trstu so vabljeni, da se udeležijo proslave 25-letnice obstoja mladinske revije Galeb, ki bo jutri, 26. t.m. ob 16. uri v Kulturnem domu v Trstu. • • • ŠD Mladina priredi v soboto, 2. junija 1979, ob 20.30 v prostorih Ljudskega doma v Križu zaključni baletni nastop. V OKVIRU 20-LETNICE BORA Danes mednarodni turnir v Dolini Športne prireditve ob 20-letnici ŠZ Bor se vrstijo kot na tekočem traku. Tokrat bodo prišli na vrsto odbojkarji in odbojkarice, ki so pričeli svojo aktivnost pri tržaški osnovni organizaciji pred dvajsetimi leti. Prav odbojkarice in odbojkarji so prinesli Boru doslej največje uspehe v ekipnih tekmovanjih. Jubilej bo proslavljen z mednaiodnim turnirjem, ki bo glede na udeležbo e-den največjih v našem mestu sploh. Tako v moški, kot tudi v ženski konkurenci se bodo potegovale za »Trofejo Bor - Edi Mobili» po štiri šesterke. Glede na to, da se bo igralo po sistemu vsak z vsakim in na tri dobljene sete, bo na kontu slavila zmago najboljša ekipa. V treh dneh, kolikor bo trajal turnir v do- SPORED BOROVEGA TURNIRJA (Telovadnica v Dolini) DANES, 25. MAJA 15.00 Jun. Casale - Fužinar (Ž) 17.00 Metalac - Jun. Casale (M) 19.00 Bor - Haladas (Ž) 21.00 Bor - Fužinar (M) JUTRI, 26. MAJA 15.00 Fužinar - Haladas (Ž) 17.00 Fužinar - Jun. Casale (M) 19.00 Bor - Junior Casale (Ž) 21.00 Bor - Metalac (M) NEDELJA, 27. MAJA 9.00 Bor - Fužinar (Ž) 11.00 Jun. Casale - Haladas (Ž) 14.00 Fužinar - Metalac (M) 16.00 Bor - Junior Casale (M) linskj občinski telovadnici, bodo nastopili nekateri odbojkarji in odbojkarice, ki predstavljajo novost za naša igrišča. Program je kar precej natrpan, saj bodo na sporedu vse tri dni po štiri tekme, po dve v vsaki konkurenci, Tako pri ženskah, kot tudi pri moških bo sestavljena posamična končna lestvica ter tudi skupna, glede na končno uvrstitev moške in ženske ekipe istega društva. Žal, pa so tako Madžarke, kot tudi zastopnice Metalca iz Siska, izločeni iz te konkurence, ker nastopajo samo z žensko, oziroma moško ekipo. TURNIR MC V GORICI Drevi polfinale četrti turnir Mladinskega centra, ki se te dni odvija v Gorici se bliža h koncu. Drevi so na sporedu že polfinalne tekme moškega odbojkarskega turnirja, ki bodo na odprtem igrišču Dijaškega doma (Ulica Montesanto 84, Gorica) s pričetkom ob 19.30. V polfinalni del so se uvrstile že ekipe Mladinskega krožka - Gorica, PD Naš prapor (Pevma, Oslav-je, št. Maver in PD Vipava iz Rupe in Peči), četrti polfinalist pa je izšel iz sinočnje tekme med ekipama Mladinskega odseka iz štandre-ža in Ljubljanske banke iz Nove Gorice. Današnji spored je naslednji: 19.30 MK-G - Naš prapor 20.30 Vipava - zmagovalec sinočnjega srečanja 21.30 Finale za 3. in 4. mesto Jutri, 26. maja, po osrednji prireditvi Dneva mladosti, ki bo v prostorih Dijaškega doma, bosta na sporedu finalni tekmi za 1. in 2. mesto v moški odbojki in košarki. 3:1 1:0 1:5 4:0 3:0 1:3 1:1 2:1 0:0 ziano, Primorje pa je v gosteh izgubilo’z miljsko ekipo Fortituda. KADETI IZIDI ZADNJEGA KOLA S. Giovanni - Supercaffe S. Marco - Chiarbola Zaule - Edi'e Adriatica Breg - Stock Libertas - Portuale LESTVICA Breg, S. Giovanni 15, Libertas 11, Op. Svpercaffe, Edjle Adriatica 10, Portuale 9, S. Marco 8, Zaule, Stock in Chiarbo'a.4. DODATNA TEKMA Breg - S. Giovanni ' 0:2 NAJMLAJŠI «POKAL ACQUAVITA» SKUPINA A IZIDA 3. KOLA Kras - Ponziana i Triestina - Op. Supercaffč S. Andrea presta LESTVICA Ponziana 4, Op. Supercaffč, Triestina 3, Kras, S. Andrea 0. SKUPINA B IZIDA 3. KOLA Chiarbola - Domio Fortitudo - Vesna LESTVICA Domio 5, Vesna 4, Chiarbola 2, Fortitudo 1. SKUPINA C IZIDA 3. KOLA S. Vito - Primorje 2:0 Esp. S. Luigi - Blue Star 0:0 Zaule proste LESTVICA Blue Star 4, Zaule 3, Esperia S. Luigi, S. Vito 2, Primorje 1. ZAČETNIKI SKUPINA A IZIDI 10. POVRAT. KOLA Campanelle - Primorje 7:0 Esp. S. Giovanni - Giarizzole 3:3 Op. Supercaffe - Soncini 0:1 Ponziana - Chiarbola 0:3 S. Andrea - CGS 1:2 LESTVICA Chiarbola 35, Soncini, Campanelle 26, Ponziana, CGS 21, Fortitudo 20, Giarizzole 17, S. Andrea, Op. Supercaffe 16, Esperia S. Giovanni 7, Primorje 5. SKUPINA B IZIDI 10. POVRAT. KOLA S. Giovanni - Domio 1:1 Esp. S. Giovanni - Breg 6:0 Don Bosco - Soncini Portuale - Chiarbola Esp. S. Luigi - Zaule LESTVICA Soncini 34, Esperia S. Giovanni 33, Portuale 24, Domio 21, Don Bosco, Esperia S. Luigi 20, Inter S. Sergio 19, Chiarbola 17, S. Giovanni 11, Breg 5, Zaule 2. CICIBANI IZIDI 11. POVRAT. KOLA Ponziana - Breg 0:0 Chiarbola - CGS 4:1 Inter S. Sergio - Domio 1:2 Giarizzole - Fulgor Fortitudo - Primorje Muggesana - Campanelle Zaule - S. Andrea LESTVICA Soncini 41, S. Andrea 36, Fortitudo 33, Giarizole, Muggesana, Chiarbola 31. Domio 26, Campanelle 22, CGS 21, Fulgor 18, Primorje 16, Inter S. Sergio 13, Ponziana 12, Breg 5 in Zaule 1. W. Husu 0:2 2:0 2:1 3:3 3:0 2:2 2:5 ZA «POKAL B. ROŽIČ* KASIA prireja zanimiv turnir Krcžek absolventov slovenske trgovske akademije — KASTA je vedno skrbel za športno - rekreacijsko dejavnost svojega članstva. S to tradicijo nadaljuje tudi letos. Po tradicionalni nogometni tekmi med »težkimi* in »lahkimi*, ki je bila pred dvema tednoma, je sedaj na vrsti nogometni turnir za ekipe s sedmimi i-gralci, za »Pokal tvrdke Bruno Rožič*. Tumir bo na malem dolinskem igrišču in nastopile bodo naslednje ekipe: Bljaki z's Pruseka (zahodni Kras), Žvižgovce (vzhodni Kras), I-strjani (dolinska občina) in Čitadini (mesto). Ponedeljek, 28. 5.: prva tekma ob 18.30, druga ob 19.30. Ponedeljek, 4. 6.: 18.30 finale za 3. mesto, 19.30 finale za prvo mesto. Vabljeni vsi kastovci in vsi prijatelji »borbenega* nogometa. K. J. MINIBASKET »TROFEJA ZANSRDO* «Plavi» predzadnji SGT — Bor 43:39 BOR: Kovačič 3 (3:4), Pieri 4 (4:4). Tavčar 11 (3:10), Gruden, Cej. Smotlak 2, Krapež 10, Brandolin 4 (2:4), Jogan 5 (1:2) V poslednji tekmi turnirja v mini-basketu za «Trofejo Zanardo*, ki ga je priredilo društvo Libet Libertasa, je Ginnastica Triestina tesno premagala borovce. «Plavi» so tako po tem porazu osvojili predzadnj mesto, kar je navsezadnje neuspeh. V drugem srečanju zadnjega kola je Don Bosco premagal Libertas A z 72:44. KONČNA LESTVICA 1. Don Bosco, 2. Libertas A, 3. Gin-nastioa Triestina, 4. Bor. 5. Libertas B. Max Saba - Kontovel 34:32 (21:18) KONTOVEL: Starc 11, I. Grilanc 15, Brischia 6, Milič, F. Grilanc. Furlanič, Piras, Pertot, Bogateč, Terčič, Škabar, Daneu. Minikošarkarji Kontovela so s porazom zaključili letošnjo sezono, v kateri so bili še kar uspešni. Kljub temu pa so prav v zadnji tekmi razočarali, saj so odpovedali na vsej črti. Igrali so proti Sabi, tekma pa je odločala o osvojitvi petega mesta turnirja Coca-Cola. S tem porazom so obtičali na šestem mestu. H. L. Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) - Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST. Ul. Montecchi 6, PP 559 Podružnico Gorica, Ul. 24 Moggio 1 Naročnina Mesečno 3.500 lir — vnaprej plačana celotna 32.000 lir. Letna naročnino za inozemstvo 48.000 lir, za naročnike brezplačno revijo «DAN». V SFRJ številka 3,50 din, ob nedeljah 4,00 din. za zasebnike mesečno 50.00, letno 500,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 65.00, letno 650.00 din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMOR Stran 6 žiro račun 50101-603-45361 sADIT* • DZS • 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm) 18.800 lir. Finančni 700, legalni 600. osmrtnice 300, sožaiia ■„ iu mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih: povišek ?0%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. Član italijanske J 2veze časopisnih i založnikov FIEG Za SFRJ Oglasi 400 lir za 25. maja 1979 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska H ZTT Trst M pogovori s kandidati ALJOŠA VOLČIČ (PSI) SODELOVANJE Z JUGOSLAVIJO BO OVREDNOTILO SLOVENSKO PRISOTNOST V NAŠI DEŽELI Primorski dnevnik: Predčasne parlamentarne volitve bodo nedvomno odraz trenutnega političnega položaja v državi po prekinitvi obdobja demokratične solidarnosti, katere o-draz je bila vlada, ki je uživala podporo širšega loka demokratičnih sil. V kakšno smer bi moral iti po volitvah družbenopolitični razvoj v državi glede na nevarnost terorizma in zaostrujoče se gospodarske krize? Volčič: Glede na gospodarsko krizo, ki se vsak dan zaostruje, meni socialistična stranka, da je edini izhod v nadaljevanju politike demokratične solidarnosti. Že tretjič zaporedoma je bil parlament predčasno razpuščen, ekonomski in energetski problemi so vedno večji, socialne razlike se večajo, čedalje večje število državljanov pa vidi iz globine svojega obupa izhod v emigraciji, drugi v mamilih, tretji v terorizmu. Prepričani smo, da je treba v taki situaciji pozabiti na strankarske koristi, da ne smemo pretiravati pomena vladnih formul in da se moramo domeniti za dosleden e-kcmomski načrt, ki bo nudil brezposelnim in posebno mladim ugodne perspektive. Vendar je naše mnenje, da je take vrste vlada, ki razpolaga z 90-odstotki glasov v parlamentu, primerna le dokler bo trajalo izredno stanje, v katerem se nahajamo. Že sedaj se nameravamo boriti, da bo na naslednji razvojni stopnji možno v Italiji to, kar je v vseh drugih deželah evropske skupnosti popolnoma normalno in sicer to, da pri krmilu niso vedno isti in, kar je najbolj važno, da prevzamejo o-blast lahko tudi stranke, ki zagovarjajo ljudske interese. Zato je treba premagati KD, zato pa je treba tudi vplivati na KPI, da zopet stopi na pot, na katero je stopila pred nekaj leti, a na kateri se sedaj obotavlja, ko so jo ostali spremljevalci evrokomunisti pustih nekoliko na cedilu. PD: Na krajevni ravni so reakcionarne in desničarske sile izkoristile osimske sporazume med Italijo in Jugoslavijo za ostro ofenzivo proti demokratičnim strankam in zlasti proti gospodarskim dogovorom, ki nudijo tržaškemu in širšemu deželnemu gospodarstvu konkretne možnosti vzpona in pomembne vloge Trsta kot povezovalca mednarodnega gospodarskega sodelovanja. Kje so po vaši oceni resnični vzroki te ofenzive in kakšen je njen domet? Volčič: Osimski sporazumi so pomenih pravi šok za tisto tržaško meščanstvo, ki je hotelo ohraniti na tem koncu Italije vzdušje napetosti in negotovosti. Vsem je bilo po letu 1954 popolnoma jasno, da so meje med Italijo in Jugoslavijo dokončne, vendar so določeni krogi fob podpori tržaškega dnevnika v italijanskem jeziku) ob vsaki priliki in nepriliki razburjali duhove. Ta kampanja seveda ni bila sama sebi namen. Z njo so' si določeni meščanski krogi zagotovili politično in ekonomsko rento. Osimski sporazumi so jim seveda prekrižali račune. In morda ni popolnoma res, kar se pogosto čuje in sicer, da je polemika proti gospodarskemu delu osimskih sporazumov le maska, za katero hočejo stari šovinisti zakriti razočaranje nad dokončno ureditvijo meje: vprašati se je treba celo, če niso prav ekonomski dogovori tisti, ki so najbolj prizadeli parazitsko meščanstvo. Če se bo Trst samostojno ekonomsko razvil, bodo prevzeli vodstvo podjetnejši sloji, sodelovanje z Jugoslavijo pa bo ovrednotilo slovensko prisotnost v naši deželi. Očitno je, da bo po vstopu Grčije v EGS ter po dogovorih med EGS in Jugoslavijo imel Trst take možnosti razvoja, kakršne ni imel od konca prve svetovne vojne dalje. In ne smemo pozabiti, da ne bo samo Trst imel kaj pri tem, ampak da bo celo našo deželo zajel nov veter, da bo iz emarginiranega področja na vzhodni meji NATO lahko postalo center izmenjav med dve- ma svetovoma, ki težita k integraciji. PD: Ne nazadnje so reakcionarne in konservativne sile zlasti po Osimu usmerile svojo gonjo proti globalni zaščiti pravic slovenske narodnostne skupnosti in pri tem z izkrivljenimi in demagoškimi gesli nastopile proti obstoječim zakonskim predlogom za globalno zaščito. Kakšne ukrepe bo vaša stranka v tem oziru podvzela v prihodnje v novem parlamentu in odločujočih dejavnikih? Volčič: Ko so se melonarji zavedeli, da njihov program, ki je v celoti zapisan na robu nalepke, le ni zadosten, da bi učinkovito upravljali občino, so javnost skušah opehariti z novim trikom. Z vrsto grobih potvorb, laži in izmišljotin, so skušah prikazati globalno zaščito Slovencev kot krivico za italijansko večino. Da bi izkoristili antikomunizem večine svojih volivcev so se lotih osnutka, ki ga je leta 1978 predložila KPI, pozabili pa so na že prej obstoječe predloge. Osnutek PSI, ki ga je leta 1971 prvič predložil v poslanski zbornici poslanec Fortuna, bo naša stranka zopet predložila v dopolnjeni obliki v novoizvoljenih zbornicah. Socialistična stranka namerava tudi postaviti vladi nekaj kritičnih vprašanj glede delovanja posebne komisije, ki pri predsedstvu vlade preučuje možnost globalne zaščite slovenske manjšine, številna premoč birokratov, katerih stališča po eni strani ne predstavljajo, po drugi strani pa ne obvezujejo vlade, vnaprej omejuje učinkovitost kampanje. Že od vsega začetka je PSI izrazila pomisleke o sestavi komisije. Žal smo ime'i prav. Mandat zapade komisiji junija in naše mnenje je, da ji ga ne gre kar tako podaljšati. Socialistična stranka je letos ustanovila pri vodstvu stranke poseben urad za manjšine. S tem hočemo preprečiti, da bi posegli v razprave z zamudo, ko gre za probleme, ki se tičejo tudi naše skupnosti. Prepogosto moramo flikati in popravljati državne pa tudi deželne zakone, ki enostavno ne upoštevajo našega obstoja. Na tak način bomo imeli Slovenci močno zastopstvo v parlamentu: za naše probleme se bodo zavzeli vsi socialistični poslanci in senatorji, kot se je to izkazalo že ob drugih priložnostih. ALOJZ TUL (SSk) ZA VEČJE ZASTOPSTVO NARODNIH MANJŠIN V RIMSKEM IN V EVROPSKEM PARLAMENTU Primorski dnevnik: Tokrat na glasovnicah za ifalijansk, parlament in za evropske volitve ne bo običajnega volilnega simbola Slovenske skupnosti. Na volitvah za poslansko zbornico in senat bosta nastopili skupno s Furlanskim gibanjem, na volitvah za evropski parlament pa skupaj z nekaterimi drugimi manjšimi skupinami pod volilnim znakom limon Valdotaine. Zakaj ste se odločili za takšne povezave in kakšno korist si od njih obetate za Slovence v Italiji? Tul: Znano je, da je narodnim manjšinam v Italiji izredno otežko-čeno oziroma praktično onemogočeno, da bi v okviru obstoječe volilne zakonodaje lahko neposredno izvolile svoje predstavnike v javne u-stanove na vseh ravneh od oLčin in pokrajin pa do dežele in državnega parlamenta. Medtem ko v predstavniška telesa občin, v kate-rifi živijo pripadniki naše narodnostne skupnosti, še nekako uspemo posredno ah neposredno izvoliti primerno število svojih predstavnikov, za izvolitev pokrajinskih in deželnih svetovalcev pa so že velike težave in tveganja. Posledica tega je, da Slovenci nismo sorazmerno in torej pravično zastopani zlgsti v deželnem svetu, kamor sta bila izvoljena le dva Slovenca, medtem ko bi nam glede na r.ašo številčno moč pripa dali vsaj štirje deželni svetovalci Poglavje zase je spet državni parlament, kjer je bil v zadnjih mandatnih dobah prisoten le en Sk> venec, kar je občutno premalo za narodno manjšino kot je naša in ki šteje preko sto tisoč pripadnikov. SSk pa tudi druge manjšinske organizacije — med temi zlasti SKGZ — stalno zahtevajo, da moramo Slovenci imeti po zakonu zajamčeno zastopstvo v vseh izvoljenih telesih, vključno v parlamentu. Dokler tega jamstva ne dosežemo, si moramo pomagati drugače: ena takih poti je sklepanje volilnih zavezništev s sorodnimi gibanji in strankami, kakor je za sedanje volitve storila Slovenska skupnost, ki se je v ta namen povezala s Furlanskim gibanjem. Za to izbiro se je SSk odločila tako iz načelnih ko-, iz konkretnih razlogov. Furlansko gibanje je namreč odraz teženj furlanske etnične skupnosti po ohranitvi lastnega jezika, kulture in gospodarskega o-svobajanja in je vedno imelo pozitiven odnos do Slovencev in njihove zahteve po globalni zaščiti. Zato ni bilo težko najti z njim skupnega jezika in dogovora za skupen nastop na volitvah v rimski parlament. S to povezavo je dana konkretna možnost, da se glede na volilne izide lanskih deželnih volitev in u godno razpoloženje furlanskih in slovenskih volivcev izvoli predstavnika v rimski parlament. V primeru uspešnega izida, si bosta mandatno dobo delila predstavnik SSk in FG. Uresničitev tega stvarnega cilja bi gotovo bila v gorist vse slovenske manjšine. PD: Na krajevni ravni so reakcionarne in desničarske sile izkoristile osimske sporazume med Italijo In Jugoslavijo za ostro ofenzivo proti demokratičnim strankam in zlasti proti gospodarskim dogovorom, ki nudijo tržaškemu in širšemu de želnemu gospodarstvu konkretne možnosti vzpona in pomembne vloge Trsta kot povezovalca mednarodnega gospodarskega sodelovanja. Kje so po vaši oceni resnični vzroki te ofenzive in kakšen je njen domet? Tul: Da bodo omenjene sile na Tržaškem izkoristile sporazum o dokončni ureditvi meje med Italijo in Jugoslavijo je bilo v določeni meri pričakovati glede na prisotnost velikega števila istrskih beguncev v našem mestu. Ni pa bilo pričakovati, da bo to nasprotovanje, čeprav tudi iz drugačnih razlogov, zajelo tudi druge mestne kroge in v takšnem obsegu, kot je prišlo do izraza na lanskih občinskih volitvah. Vsekakor velik del Tržačanov se ni pridružil pobudi za nasprotovanje osimskim dogovorom zaradi protijugoslovanskega razpoloženja, temveč zaradi nekakšnega upora proti vsiljeni avtoriteti vladajočih in političnih krogov, ki so hoteli z velikopoteznim načrtom proste industrijske cone nadoknaditi vse neizpolnjene obljube zadnjih desetletij. Zaskrbljujoče je predvsem dej stvo, da so se na vodstvo tega protestnega razpoloženja postavili nacionalistični krogi in nasprotni Slovencem in gospodarskemu sode lovanju med Italijo in Jugoslavijo Zato je toliko bolj pomembno dej stvo, da je Lista za Trst prejela prvi usoden udarec prav po zaslugi odločnega zadržanja SSk proti pristopu Liste za Trst v koalicijo z Union Valdotaine za evropski parlament. PD: Ne nazadnje so reakcionarne in konservativne sile zlasti po Osimu usmerile svojo gonjo proti globalni zaščiti pravic slovenske narodnostne skupnosti in pri tem z izkrivljenimi in demagoškimi gesli nastopile proti obstoječim zakonskim predlogom za globalno zaščito. Kakšne ukrepe bo vaša stranka v tem oziru podvzela v prihodnje v novem parlamentu in odločujočih dejavnikih? Tul: Gonja proti globalni zaščiti slovenske narodnostne skupnosti je tipičen odraz zavračanja slovenske prisotnosti v Trstu in enakopravnega uveljavljanja Slovencev in njihovega jezika v javnih uradih in ustanovah. SSk ne bo odnehala od svojega programa, ki je boj za obstoj in enakopraven razvoj naše narodnostne skupnosti. Pripravljena je ta boj tudi zaostriti. Zato bo v novem par lamentu, ki bo izšel iz volitev 3. junija, ponovno vložila svoj zakonski osnutek za globalno zaščito, in upamo ne več v obliki peticije, ampak kot formalen zakonski predieg, ki bi ga moral vložiti na skupni 2 3 4 5 6 listi s Furlanskim gibanjem izvoljt ni parlamentarec. ZASTOR NA MEDNARODNI FILMSKI FESTIVAL V CANNESU Zlata palma ex aequo filmoma iz ZRN in ZDA «Pločevinasti boben» in «Apocalipse now» Italijanu Stefanu Madii priznanje za najboljšo stransko vlogo CANNES — «Zlate palme», nagrade najvažnejšega filmskega festivala na svetu, so bile končno, pa čeprav po dolgih, včasih tudi živčnih razpravah, oddane. Mednarodna žirija, ki ji je predsedovala znana francoska pisateljica Francoise Sagan in v kateri so bili Susannah York, Sergio Amidei. Rodolphe M. Arlaud, Luis Berlanca, Maurice Bessy, Paul Clau-don, Jules Bassin, Zsolt Kezdi - Ko-vacs in Robert Rojdestversv, se je odločila po ogledu vseh filmov, ki so se potegovali za nagrado, in teh ni bilo malo, za podelitev «Zlate palme* Tatovi oplenili vilo ambasadorja arabskih emiratov PARIZ — Medtem ko je bil ambasador Arabskih emiratov v Evropi Mahadi Al Tagit brezskrbno v Londonu, so trije neznanci vlomih v njegovo pariško rezidenco na elegantni Avenue Foch, zavezah z električno žico njegove strežnike in se nato lotili iskanja najbolj dragocenih predmetov, ki jih ni bilo malo. V vreče so si naložili dragoceno porcelano, kitajske vaze, perzijske preproge in drugo in ker se jim ni mudilo, so izpraznili klet, kjer so našh vina najboljših znamk, s katerimi so nazdravljali uspehu in se v vili med pijačo in jedačo zadržali do zore, bo so plen naložili v ambasadorjeva avta jaguar in rclls roys in izginili brez sledu. Za polici'o seveda, ker za seboj so pustih kar neprijetno sled: ambasadorja so namreč «plajšaii» za približno 2 milijardi hr. ex aequo, kar je sicer izjemnost Can-nesovega festivala, delu zahodno-nemškega režiserja Wolkerja Schoen-dorffa «Pločevinasti boben* in ameriškemu fjlmu «4pocalypse now» znanega Francisa Forda Coppole. ]Po-delitev te nagrade dvema, po tematiki različnima filmoma, je sprožila precej kritik in polemik, pa čeprav vsi soglašajo, da sta ti dve deli daleč izstopali pred drugimi. Druge nagrade so razdelili kakor sledi: Posebno nagrado žirije je osvojil sovjetski, tri ure in pol trajajoči film Mihalkova in Končalovskega, »Siberiade*, za najboljšo žensko vlogo je priznanje pripadlo Sally Fiel-dovi (ZDA) za nastop v filmu «Nor-ma Rae», za moško vlogo pa Jacku Lemmonu za izredno interpretacijo v filmu «Chinese Syndrome» (ZDA). Stefano Madia (Italija) je tudi požel precej priznanja, zaradi česar so ga nagradih za najboljšo stransko vlogo v Risijevem «Ciao papa», isto nagrado v ženski kategoriji pa je osvojila Eva Mattes za vlogo v filmu «Woyzsek» (ZRN). Terrence Mallik (ZDA) se je izkazal s filmom «Nebe-ški dnevi* za najboljšega režiserja, Francoza Jaquesa Doillona so ocenili kot najboljšega mladega filmskega igralca, medtem ko je žirija podelila Madžaru Miklosu Jancsu po- sebno priznanje za vse njegove dosedanje filmske ustvaritve. Nadalje je Mednarodna zveza filmskega tiska dodehla priznanje A-meričanu Francisu Fordu Coppoli za film «Apocalypse now». Končno so podelili še dve nagradi 32. mednarodnega filmskega festivala v Cannesu in sicer «Zlato palmo* za najboljši kratkometražni film Raoulu Servaisu za «Hotel Arpia* in Pretislavu Poyaru za risani film «Boom». Od neuradnih priznanj je Rittovi «Norma Rae*pripadla«Velika nagrada višje komisije za tehniko francoskega filma*, ccZlato kamero* pa so izročili ameriškemu filmu izven konkurence «Nothem lights* Johna Han-sona in Boba Nilssona. so krivi «pohujšanja na Zemlji*. Medtem pa je ajatulah Homeini v Kumu izjavil, da je «najsvetejša dolžnost vsakega Iranca, da se bori proti ateistom, ki ne verjamejo v boga in v islam*. Izrael vrnil El Ariš Egiptu Afganska oklepna enota se je pridružila muslimanskim upornikom PESHAWAR (Pakistan) — Neka oklepna brigada afganske vojske je 17. maja prestopila na stran islamskih upornikov, ki se borijo proti režimu Nura Mohameda Tarakija. Vest so včeraj sporočili predstavniki islamske gverile v Peshavva-ru. Brigada pripada 7. oklepni diviziji in jo sestavlja 2.5C0 mož, z motorizacijo, topovi in oddelki pehote. Poveljnik brigade, neki pol kovnik, je obenem omogočil zaplembo helikopterja s sovjetsko posadko, «Mužahidim* so dovohli. da vojaki obdržijo svoje uniforme in poveljnike, saj je to prvič, da se je neka vojaška enota v celoti pridružila upornikom, vključno s častniki. SAN SALVADOR - Od predsi-nočnim je na vsem ozemlju El Salvadorja v veljavi izredno stanje, ki ukinja ustavne svoboščine in dovoljuje varnostnim silam, da vdrejo v stanovanja brez predhodnega pooblastila sodstva. ANKARA — Štirje mrtvi in e-najst ranjenih so tragični obračun predsinočnega atentata v Kucuk-cekmecu v ojedmestju Istambula. Neznanci so sprožili rafale iz brzostrelk proti neki kavarni, kjer so gostje po televiziji sledili nogometni tekmi Borussia - Crvena zvezda. BONN — Po izvolitvi Karla Car-stensa za predsednika Zvezne republike Nemčije se Nemcem obeta «še boljši* kancler. Bavarski kr-ščansko-socialci so uradno predložili za kandidata svojega vodjo Franza Josefa Straussa. BERLIN — V vzhodnem Berlinu so včeraj aretirali dva zahodno-nemška državljana, ki naj bi že vrsto let vohunila za ZRN. V Iranu nove usmrtitve TEHERAN — V treh različnih iranskih mestih so včeraj usmrtili pet vojakov, ki so jih obsodili, da EL ARIŠ — Danes bo po 12 letih izraelske okupacije ponovno zaplapolala nad El Arišem, glavnim mestom Sinajskega polotoka egiptovska zastava. Včeraj je izraelska vojska dokončno »prepričala* židovske kolone, da so zapustili polja ob El Arišu. Do potankosti se odvija mirovni sporazum med državama, vozni red ne pozna zastojev, a že danes se bosta državi soočali s prvimi čermi. Nekaj ur po izročitvi El Ariša Egiptu bodo v Ber-ševi pričela pogajanja o , avtonomiji za Cisjordanijo in Gazo, ki se jih bo udeležil tudi ameriški tajnik za obrambo Cyrus Vanče. ŠE PRED KONCEM MESECA Tito bo odpotoval na obisk v Alžirijo BEOGRAD — Predsednik republike Josip Broz Tito bo konec tega meseca uradno in prijateljsko obiskal Alžirijo, nato pa še Libijo in Malto. To je na včerajšnji redni tiskovni konferenci sporočil uradni predstavnik zveznega sekretariata za zunanje zadeve Mirko Kalezič. Obenem je izjavil, da obisk Tita v Alžiriji, na vabilo tamkajšnjega predsednika Bendžedida šadlija, štejejo za zelo pomembnega. Jugoslavijo in Alžirijo po besedah Kale-žiča zlasti povezujejo cilji in politika neuvrščenosti. Znano je, da imata državi skladna ah zelo sorodna stališča do boljših in pravičnejših mednarodnih političnih in gospodarskih odnosov in do številnih drugih problemov sodobnega sveta. Tito in Šadli se bosta pogovarjala o dvostranskih odnosih, najpomembnejših vprašanjih mednarodnih odnosov in prizadevanjih neuvrščenih držav za nadaljnjo krepitev enotnosti in vloge gibanja neuvrščenosti Veleposlanik Mirko Kalezič je na tiskovni konferenci odgovoril še na nekaj vprašanj časnikarjev. Eno od vprašanj se je glasilo: «Po pisanju tiskovne agencije Reuter o položa- ju na Balkanu naj bi Grčija organizirala balkansko konferenco 0 vprašanjih transporta in komunikacij. Kakšne so zdaj možnosti za ta drugi sestanek izvedencev balkanskih držav in ali potekajo stiki in posvetovanja med balkanskimi državami o tem sestanku?* Kalezič je odgovoril: «Rekli bi lahko, da je večstransko sodelovanje balkanskih držav v razmeroma daljšem zastoju dobilo določeno spod; budo z nedavnimi dvostranskimi srečanji vodilnih državnikov Jugoslavije, Grčije, Romunije in Bolgarije. Možnosti so, da bo na nekaterih področjih gospodarskega sodelovanja prišlo do stikov in izmenjave mnenj, pri čemer bi podrobneje določili stopnjo in način takšnega sodelovanja. Toda konkretne pobude še pričakujemo.* Predstavnik zveznega sekretariata za zunanje zadeve Mirko K**; lezič je na tiskovni konferenci tudi podčrtal, da se bo Jugoslavija še naprej vztrajno zavzemala za samoodločbo in ’ neodvisnost namibijskega ljudstva, o čemer bo kmalu spet razpravljala generalna skupščina Združenih narodov. (vb) VOZNI RED VLAKOV V veljavi od nedelje, 27. maja TRST - BENETKE - BOLOGNA - RIM - REGGIO CALABRIA - CA- TANIA - MILAN - TURIN - GENOVA - VENTIMIGLIA Odhodi: 4.30 D Benetke 6.00 R Benetke - Bologna - Firen- ce (preko Benetk); Milan -Genova Brignole (preko Mester) (*) 6.22 L Portogruaro (nadaljuje do S. Donaja do 31.5. in od 18.9. do 29.9.; razen ob praznikih) od 1.7. do novega obvestila bo prevoz z avtobusi 6.42 D Benetke - Rim - Turin (preko Mester in Milana). (Spalni vagoni Moskva-Ritn) (1); pogradi 1. in 2. razreda Zagreb - Turin, Budimpešta -Rim in Zagreb - Rim; pogradi drugega razreda Zagreb - Rim, Varšava - Rim (2) 8.00 E Benetke 9.20 R Benetke - Rim (*) 9.35 E (Benetke Express) Benetke 10.46 L Portogruaro - Benetke 12.56 D Benetke - Milan Turin 13.40 L Portogruaro 15.38 E Benetke 17.15 R Mestre (brez vmesnih postaj) - Milan - Genova (*) 17.22 D Benetke - Bologna - Rim - Neapelj - Reggio Calabria -Catania - Palermo Lecce (pogradi prvega in drugega razreda Trst - Reggio Calabria; pogradi 1. in 2. razreda in spalni vagoni Trst -Catania, Trst - Palermo in Trst - Lecce) 17.35 L Benetke 18.05 L Portogruaro 18.40 D Benetke 19.23 L Portogruaro 20.00 E (Simplon Express) Benetke -Rim - Milan - Domodossola - VESTI Pobude za razširitev novih tehnik pri instalaciji naprav za izkoriščanje sončne energije ESA organizira ciklus predavanj na temo: — važnost alternativnih virov energije; — instalacija in uporaba posebnih naprav za ogrevanje z izkoriščanjem sončne energije; — vsi problemi v zvezi z predvidenim izčrpanjem tradicionalnih virov energije (nafta); — razpoložljivost alternativnih virov (sonce); — prikazovanje diapozitivov in diskusija; — sončni kolektor. KOLEDAR PREDAVANJ 27. 5. 1979 PORDENON 16. 6. 1979 VIDEM 17. 6. 1979 TRST «Clima 1» Palamostre ob 10. uri ob 17. uri Tržaški velesejem ob 10. uri VSI OBRTNIKI INŠTALATERJI SO VLJUDNO VABUENI, DA SE UDELEŽIJO PREDAVANJ Ustanova za razvoj obrtništva v Furlaniji - Julijski krajini Ente sviluppo artigianato Friuli - Venezia Giulia Pariz (pogradi 1. in 2. razreda Trst - Pariz, spalni vagoni Benetke - Pariz; pogradi 2. razreda Beograd -Zagreb - Pariz in Benetke -Pariz) 22.15 D Benetke - Milan - Turin - Genova - Ventimiglia - Marseille (pogradi L in 2. razreda Trst - Turin, spalni vagoni in pogradi 1. in 2. razreda Trst - Genova) 22.25 E Mestre - Bologna - Rim (spalni vagoni in pogradi 1. in 2. razreda Trst - Rim) Prihodi: 2.08 D Benetke 6.12 L Portogruaro (razen ob praz-nikilj) 7.10 L Portogruaro 7.25 D Marseille - Ventimiglia - Ge- nova - Turin - Milan - Mestre (spalni vagohi in pogradi 1. in 2. razreda Genova - Trst; pogradi 1. in 2. razreda Turin - Trst) 7.45 E Rim - Bologna - Mestre (spalni vagoni in pogradi 1. in 2. razreda Rim - Trst) 9.25 D Benetke 10.36 E Ženeva - Domodossola - Zii-rich - Chiasso - Milan - Mestre (pogradi 2. razreda Ženeva - Trst) ob sobotah od 30.6. do 4.8. 11.04 E (Simplon Express) Pariz - Domodossola - Milan - Rim -Benetke (pogradi 1. in 2. razreda Pariz - Trst; pogradi 2. razreda Pariz - Zagreb - Beograd) - Lecce -Bologna (pogradi 1. in 2. razreda in spalni vagoni Lecce - Trst) 11.10 R (Rialto) Milan - Mestre (Mestre - Trst brez vmesnih postaj) (*) 12.30 E Benetke 14.07 D Milan - Benetke 14.24 L Cervignano (razen ob praznikih; od 1.7. in do novega obvestila bo prevoz z avtobusi) 15.16 D Benetke 16.05 E Palermo - Catania - Reggio Calabria - Neapelj - Rim -Firence - Bologna - Benetke (pogradi 2. razreda Reggio Calabria - Trst: pogradi L in 2. razreda in spalni vagoni Palermo - Trst in Catania - Trst) 17.45 D Turin - Milan - Benetke 18.40 R Firence - Bologna - Benetke (*) 19.17 L Portogruaro 20.22 E (Benetke Express) Benetke (spalni vagoni Benetke-Beo-grad; pogradi 2. razreda Benetke - Atene, Benetke -Istanbul. Benetke - Skopje in Benetke - Beograd) 20.44 R Rim - Mestre (*) 21.03 R Genova - Milan (preko Mester) (*) 22.57 L Benetke 23.27 E Turin - Milan - Rim - Benetke (spalni vagoni Rim -Moskva (3), pogradi 2. razreda Rim - Varšava (4)) (*) Samo prvi razred in obvezna rezervacija (1) Ne vozi ob petkih (2) Vozi ob ponedeljkih, četrtkih in sobotah od 28.5. do 27.9. (3) Ne vozi ob sobotah (4) Vozi ob torkih, petkih in nedeljah od 29.5. do 28.9. TRST - OPČINE - LJUBLJANA - BEOGRAD - BUDIMPEŠTA - VARŠAVA - SOFIJA - ATENE - ISTANBUL - MOSKVA Odhodi: 0.40 D Opčine - Ljubljana - Zagreb Budimpešta - Varšava (spalni vagoni Rim - Moskva (1), pogradi 2. razreda Rim Varšava (2)) 11.22 E (Simplon Express) Opčine -Ljubljana - Zagreb Bea grad (pogradi 2. razreda Pariz - Zagreb - Beograd) 14,50 L Opčine - Ljubljana (3) 17.50 D Opčine - Ljubljana (3) 19.35 D Opčine - Ljubljana (3) 19.55 D Opčine - Ljubljana - Zagreb-Beograd (samo ob torkih* sredah, četrtkih, petkih in sobotah) (pogradi 2. razreda Trst - Beograd (6)) 20.20 L Opčine 21.08 E (Benetke Express) Opčine * Ljubljana - Skopje - Beograd - Atene - Istanbul (spalni vagoni in pogradi 2. razreda Benetke - Beograd: pogradi 2. razreda Benetke * Skopje. Benetke - Atene i® Benetke - Istanbul) Prihodi: 5.49 D Varšava - Budimpešta - Zagreb - Ljubljana - Opčin* (spalni vagoni Moskva -Rim (4), pogradi 2. razred* Varšava - Rim (5)) 7.30 D Beograd - Zagreb - Ljubljana - Opčine (ob torkih* sredah, četrtkih, petkih 1° sobotah: pogradi 2. razreda Beograd - Trst (6)) 8.55 E (Benetke Express) Istanbul - Atene - Beograd - Skopje' Ljubljana - Opčine (pogradi 2. razreda Atene - Benetke. Istanbul - Benetke in Skopje - Benetke; spalni vagoni in pogradi 2. razreda Beograd - Benetke) 10.10 D Ljubljana - Opčine (3) 14 35 L Ljubljana - Opčine (3) 17 38 D Ljubljana - Opčine (3) 19.44 E (Simplon Express) Beograd -Zagreb - Ljubljana - Oprtne (pogradi 2. razreda BeO" grad Zagreb - Pariz) 21.30 L Opčine (1) Ne vozi ob nedeljah (2) Vozi ob ponedeljkih, sredah i® sobotah od 30.5. do 29.9. (3) Ne vozi ob praznikih (4) Ne vozi ob petkih (5) Vozi ob penedeljkih, četrtkih *“ sobotah od 28.5. do 27.9. (6) Ne vozi 15.8. TRST - VIDEM - TRBIŽ - DUNAJ * SALZBURG - MUNCHEN Odhodi: 5.20 L Vitjem 6.10 D Videm 6.16 L Videni 7.05 D Videm 8.35 D Videm Salzburg 10.10 L Videm 12.22 D Videm Trbiž 13.10 L Videm Carnia 14.05 D Videm 14.35 L Videm 16.55 L Videm - Trbiž 17.43 D Videm - Benetke (razen praznikih) 18.00 L Videm 19.18 D Videm 20.10 L Videm 21.40 D (Italijansko - avstrijski *• press) Videm • Trbiž -J'j Trbiž Trbiž - Dunaj * Miinchen ob naj Miinchen (pogradi • in 2. razreda Trst - DuuaJ 23.00 L Videm Prihodi: 0.50 L Videm .. , 6.43 L Videm (razen ob praznik1® , vozi od 28.5. do 3.8. >n 16.8. do 29.9.) 7.18 L Videm ,, 7.57 D Benetke - Videm (razen praznikih) . j. 8.46 L Videm - Tahija - Videm hodi iz Vidma ob prazn110 in od 5. do 15.8.) 10.03 D (Avstrijsko - italijanski e press) Miinchen - SalzbutF Dunaj - Trbiž • Videm Aj-gradi L in 2. razreda v naj - Trst) 12.04 L Trbiž Videm 14.14 D Videm 15.10 L Videm 17.26 D Videm 18.03 L Videm 19.26 L Videm 19.38 E Trbiž Videm 20.50 L Videm 22.30 L Videm 23.46 D Miinchen - Salzburg • ^ naj • Trbiž - Videm