< > I- V) Q D "D U tiko dialoga z vsemi vladnimi ustanovami. Pogovarjamo se lahko z raznimi, tudi s tako t imenovanimi „domovinskimi” or- ; ganizacijami (KHD in KAB), ki ^ pa ne morejo biti pogajalski part- r ner za slovensko manjšino. Zato pozdravljam dunajsko konteren- p co, ki jo bo sklical zvezni kancler p Schüssel. Predstavniki sloven- s ske narodne skupnosti smo pri- e pravljeni sodelovati pri uresniče- r vanju razsodbe ustavnega sodišča in prispevati svoje h krepit- p vi sožitja in medsebojnega razu- li mevanja. Seveda pa ne bo mo- s goče pristati na konsenz, ki ne s bi odgovarjal razsodbi ustavne- h ga sodišča in intencijam državne s pogodbe. PREDSEDNIK KOROŠKE GOSPODARSKE ZBORNICE PACHER: „Deželni glavar zlorablja razsodbo v škodo Koroške” Tudi Christoph Leitl, predsednik avstrijske Gospodarske zbornice, poudarja, da je treba ravnati v evropskem duhu. Predsednika avstrijske in koroške Gospodarske zbornice Christoph Leitl (desno) in Franz Pacher spodbujata koroško gospodarstvo, da se v večji meri posveti izvozni dejavnosti. Pri tem se jima še posebej zdi pomembno sodelovanje s Slovenijo. Kdaj bo to razumeta tudi deželna politika ? Foto: Martins Ob koncu pa zavračam žaljive in neumne govorice, da je predsednik Narodnega sveta plačan od deželnega glavarja. Izjavljam kot predsednik NSKS, da ne prejemam nobenih zasebnih denarjev od deželnega glavarja. Vodim korektne pogovore z njim, ker je izvoljen deželni glavar. Nikdar in nikoli, kljub hudim sumničenjem, ni bilo z deželnim glavarjem tajnih dogovorov in gnilih kompromisov. Se bolj neumne so trditve, da mag. Filip Warasch dobiva „črne denarje” od deželnega glavarja. Obratno, brezplačno mi je bil eden izmed redkih zvestih spremljevalcev in podpornikov ter dragocen svetovalec in prijatelj že v času, ko nisem imel predsedniške funkcije. Podpore, ki jih prejema vrsta ustanov od deželne vlade ali od kulturnega referenta, so sredstva dežele Koroške in davkoplačevalcev, ne pa sredstva svobodnjaške stranke oz. zasebna sredstva deželnega glavarja. Ustanovitev Alpe-jadranskega centra za čezmejno sodelovanje (AACC) ni le pospešilo čezmejnega sodelovanja med dejavniki Republike Slovenije in Koroške, ampak je tudi priložnost, da bo manjšina pomemben mozaik v skupni južni regiji. Navsezadnje čezmejno sodelovanje tudi prispeva k razbremenitvi zgodovinskih ovir in nepotrebnih predsodkov. Na pragu novega tisočletja in evropske integracije se morata manjšina in večina zavedati zgodovinske priložnosti, ki jo nudi pristop Slovenije k Evropski uniji. Prihodnja skupna južna regija ter kulturna in jezikovna raznolikost temeljita 1 na znanju jezika soseda. Jezikovna kompetenca oz. večjezičnost bo osnova gospodarske krepitve koroškega in čezmejne-t ga prostora. \ # kontekstu tega pozitivnega \ / razvoja bodo dvo- in večje-1 V žični napisi ne le izraz kul-1 turne in etnične identitete kraja, ; ampak samoumevnost evropske-1 ga razvoja, ki bo presegel tudi nacionalizme preteklega stoletja. 3 Zato pozivam k strpnosti in ' Predvsem spoštovanju drug dru-r gega ter pozitivni razrešitvi raz-• sodbe v evropskem duhu in ' enotnosti znotraj narodne skup- - nosti. V upanju, da sem Vam uspel - Ponovno obrazložiti svoja sta- - iišča kot predsednik Narodnega ' sveta, se veselim nadaljnjega 3 sodelovanja v slogi in skupnem - hotenju v prid naši narodni 3 skupnosti. Bernard Sadovnik “jprelo negativno in zaskrblju- f joče ocenjuje predsednik eL-koroške Gospodarske zbornice Franz Pacher postopanje deželnega glavarja Haiderja glede razsodbe ustavnega sodišča. V pogovoru za NAŠ TEDNIK poudarja: „Haider zlorablja razsodbo ustavnega sodišča v strankarskopolitične namene in v škodo Koroške. Njegovo vedenje kaže, da noče pomiritve, temveč dodatno vliva olje v ogenj. To pa zato, ker si pri določeni ciljni skupini pričakuje politične prednosti.” Nič manj odločno je Pacher obsodil Haiderjev boj proti slovenskim topografskim označbam oz. smerokazom na avstrijskih avtocestah ob meji s Slovenijo. „Nimam niti najmanjšega razumevanja za to, da se mednarodni odnosi s takšnimi bedastimi diskusijami postavljajo pod vprašaj,” tako predsednik koroške Gospodarske zbornice. Pacher opozarja, da je gospodarstvo že pred leti spoznalo pomen sodelovanja med Koroško, Slovenijo in zgornje-italijanskim prostorom in investiralo v to veliko denarja. Poudarja, da se pri tem ponujajo za Koroško velike koristi, še posebej, če upoštevamo, da bi naša dežela imela s tem dostop do Jadranskega morja. Nadalje vidi velike možnosti v dejstvu, da bi Koroška „z Ljubljano imela v neposredni bližini glavno mesto države z zelo kakovostnimi kulturnimi, znanstvenimi in izobraževalnimi ponudbami”. Toliko bolj ga zato vznemirja „način razprave o dvojezičnih napisih”. Predsednik koroške Gospodarske zbornice NAŠEMU TEDNIKU: „To ne ustreza scenariju prihodnosti. Zadevo je treba rešiti, s tem da naj vsi sedejo za skupno mizo. Grožnje niso na mestu, prav tako ne sklicevanje zgolj na zakon, temveč skupni pogovori o tem, kaj si želi tudi manjšina." Na vprašanje, kako reagirajo gospodarstveniki na Haiderjeve izbruhe proti razsodbi ustavnega sodišča, je predsednik koroške Gospodarske zbornice odgovoril: „Nekaj gospodarstvenikov mi je že reklo, da njihovi slovenski poslovni partnerji ne razumejo razprav na Koroškem. Poudarili so, da je treba zadevo rešiti s pogovori. Za gospodarstvo je slabo, če ozračje ni v redu.” Vso podporo ima predsednik Pacher pri predsedniku avstrijske Gospodarke zbornice Christophu Leitlu. Pretekli torek, 22. januarja, je obiskal koroške gospodarstvenike, da bi jih spodbudil k večji dejavnosti na izvoznem področju. Kakor je bilo razbrati iz Leitlovih podatkov, koroško gospodarstvo v tem oziru močno zamuja: od 25.000 koroških podjetij se je v preteklem letu ukvarjalo z izvozom pičlih 800 oz. 3 %. Celotno avstrijsko gospodarstvo je izvozilo v vrednosti 72,67 milijarde evro (en bilijon ATS) in tako za- gotovilo 50.000 delovnih mest. Cilj avstrijske Gospodarske zbornice za letošnje leto je, da bi gospodarstvo stopnjevalo izvoz za 4 %. Pri tem pripisujeta tako Leitl kakor Pacher zelo velik pomen sodelovanju s Slovenijo - še posebej glede na dejstvo, da Avstrija vodi pri državah, ki izvažajo v deželo na sončni strani Alp. Niso torej Haiderjeve reakcije na razsodbo ustavnega sodišča oz. njegov boj proti dvojezičnim napisom kontraproduktivne? Predsednik Leitl je sicer menil, da se noče vmešavati v koroške zadeve, hkrati pa je jasno poudaril: „Treba je pogled usmeriti v prihodnost in ravnati v evropskem duhu.” Prav tako je dal razumeti, da v celoti podpira predsednika Koroške gospodarske zbornice. Sploh pa je Leitl prepričan: „Avstrija in Slovenija se gospodarsko objemata. Nikakor ni uvideti, zakaj sta si politično v laseh.” Janko Kulmesch EL/SLOVENSKA SKUPNOST Slovenci v Italiji solidarni M V petek, 18. januarja, je vabila Slovenska skupnost (SSk), stranka slovenske manjšine v Italiji, na tradicionalni novoletni sprejem. Kot predstavnika EL sta se ga udeležila predsednik Andrej Wakounig in mag. Karel Hren. Slovenska skupnost ima svoje zastopnike v večini dvojezičnih občin v gorički in tržaški pokrajini. Kotv samostojna stranka v občini Števerjan v Goriških Brdih tudi župana -Hadrijana Corsija, sicer pa ima v koaliciji z raznimi italijanskimi strankami (marjetica) večino v mnogih občinskih svetih - med drugim tudi v pomembni občini Devin/Nabrežina ob Tržaškem zalivu, kjer je bil novoletni sprejem in kjer bodo letos junija zopet volitve v občinski svet. Težave slovenske manjšine v Italiji so zelo podobne tistim slovenske manjšine na Koroškem in tudi samostojni politični gibanji obeh manjšin sta pred podobnimi izzivi. Zato sta se zastopnika EL z novim vodstvom Slovenske skupnosti, predsednikom dr. Dragom Štoko in dr. Damijanom Terpi-nom, zmenila za tesnejše sodelovanje. Med drugim načrtuje EL za letošnjo pomlad dvodnevno ekskurzijo k Slovencem v Italiji. Slovenska skupnost je izrazila tudi vso solidarnost s slovensko manjšino na Koroškem pri uresničevanju razsodbe ustavnega sodišča glede dvojezičnih topografskih napisov. FORMAT: Könnten Sie sich vorstellen, Ihre Popularität nach dem Ende Ihrer aktiven Sportlaufbahn wie Ihr ehemaliger Berufskollege Patrick Ortlieb in den Dienst der Politik zu stellen? EBERHARTER: Nein, ganz sicher nicht. Politik ist doch eine reine Streiterei, das geht mir auf die Nerven. Bewirken kann man letztendlich doch kaum etwas. Nehmen Sie nur den Ortstafelstreit in Kärnten, da kommt die Partei vom Patrick bei mir ganz schlecht weg. Stefan Eberharter, vodeči v svetovnem pokalu smučarjev Podpisna akcija FPO: ali vsi vedo, kaj so podpisali? ■ Radio dva je na informacijskem sestanku FPÖ proti dvojezičnim tablam v Velikovcu (16. jan.) povprašal obiskovalce, zakaj so podpisali podpisno listo FPÖ. Odgovori dokazujejo, da mnogi niso vedeli, kaj so res podpisali. Besedilo na vprašalni poli FPO se glasi: Der Gefertigte unterstützt den Antrag auf Einleitung des Verfahrens für eine Volksbefragung. Es soll folgende Frage gestellt werden: „Soll die Kärntner Landesregierung einer Ausweitung der Zahl der zweisprachigen Ortstafeln in Kärnten auf Grundlage des VfGH-Erkenntnis-ses zustimmen? Radio dva (urednik Bojan Wakounig) je po slučajnostnem principu povpraševal med udeleženci info-prireditve v Velikovcu in dobil med drugim naslednje odgovore na vprašanje: „Wieso haben sie die Unterstützungserklärung der FPÖ unterschrieben?“ Odgovori udeležencev: Wir sind a österreichischer Staat, wir hob 'n a Neutralität und deswegen bin i eben dafür, dass kane zweisprochigen Tofln da sein sollen. MOŠKI, MLAJŠIH LET Weil ich eine Deutschsprachige bin. Ich komm aus dem Lavanttal und ich wohn do in Völkermarkt. Ich versteh das nicht und will das auch nicht, dass zweisprachige Tafeln san. ŽENSKA, SREDNJIH LET Das man einmal feststellt, wie viel wirklich in der Minderheit in Kärnten sind. Es sind vielleicht viel weniger, als angenommen wird. Mit einer kleinen Minderheit kann man dann ganz anders diskutieren und sprechen. Diese Herrschaften, die den Wirbel in-szinieren, dass sind vielleicht eine Handvo/I. Querulanten sind das, und die wollen Millionen für sich auf die Seite schöffein. vmesno vprašanje urednika: .. darf ich Sie aufmerksam machen, dass es hier nicht um keine Min-derheitenfesttellung handelt... ... nein, dass ist auch eine Minderheitenfeststellung einmal... MOŠKI, SREDNJIH LET Jo, dass Kärnten frei und ungeteilt bleibt. I mecht, dass unserer Kinder auch einmal in Frieden leben. ŽENSKA, MLAJŠIH LET Mich stört vor allem die Zehnprozentklausel. Es ist eine willkürliche Zahl, die ungerechtfertigt ist. 10 % sind zu wenig, um ein ganzes Revier zu markieren. Es geht eigentlich um eine Reviermarkierung und da kann man eventuell einen Besitzanspruch auch herauslesen. MOŠKI, SREDNJIH LET Ich komme direkt aus dem zweisprachigen Gebiet aus Bleiburg. Wir möchten nur ans erreichen, dass ma unsa friedliches Zusammenleben, und die zwei Völker ... dass es so bleiben mecht wie bisher. MOŠKI, STAREJŠIH LET / brauch jo die Tofeln nit, weil i kenn e'h die gonz'n Ortschoft'n. Wos brau'ch i ane doppeltbe-schriftaten. Mir genigt das dajt-sche. vmesno vprašanje urednika: .. und sSie meinen nicht, dass die slowenische Volksgruppe einen Anspruch auf zweisprachige Ortstafeln hätte? ... Volksgruppe? I kenn eigentlich gor kan von der Volskgrup-pe, dos was i nit! ŽENSKA, STAREJŠIH LET Für dos homm jo unserer Vorfahren gekämpft, nit, mein Onkel und Eltern, für den Abwehrkompf. Dass Kärnten bei Kärnten bleibt, ... bei Esterreich bleibt, muss i sog ’n. vmesno vprašanje urednika: .. und mit zweisprachigen Tafel würde Kärnten nicht mehr bei Österreich bleiben? ... Brauch ma jo kane zwaspro-chigen Tofln. Konn jo jeder da-jtsch lesen. Dieser Vouk is jo Rechtsonwolt, der konn jo daj-tsch lesen und zweitens sind jo die blauen Ortstofln. Er muß jo wiss 'n, dass er nicht schnell forn darf. ŽENSKA, STAREJŠIH LET Es is halt e olles g 'sogt wurd'n. Wegen Kärnten, frei und ungeteilt. Und des soll so bleiben. ŽENSKA, STAREJŠIH LET Die Partisanen haben unserer Mutter genug angetan. Deha/b sind wir auch dagegen, jo! Von meiner Tante ist der Onkel mitten in der Nocht ausagris'n wordn, nie mehr ist er aufgetaucht, den hobn 's irgendwo erschoss 'n, und oll so Sochn. Also ich bin strikt gegen dos Slowenische. Ich kann nix slowenisch! ŽENSKA, SREDNJIH LET Weil ich deutschsprechende Kärntnerin bin, und das auch so bleiben sollte, find' ich. ŽENSKA, SREDNJIH LET Odgovori se nedvomno sami komentirajo! Kako bodo Globašani čistili svoje odplake. Župan Paul Robnig (levo) in podžupan Bernard Sadovnik sta različnega mnenja. Zdaj bodo odločili občani v občinskem referendumu. V referendumu bodo zdaj Globašani sami odločili ■ Decentralno ali centralno, z denarjem EU ali brez njega. O tem naj bi zdaj odločili v referendumu globaški občani. Konflikt o tem, kako naj bi v občini Globasnica v prihodnje čistili odplake, je v zadnjih dneh stopnjeval. Najprej je šel župan Paul Robnig v časopisu izjavil, da je decentralni projekt za čiščenje odplak s Slovensko Bistrico že padel in da deželna vlada ne"bo dala vodnopravnega dovoljenja. Robnig se je pri tem skliceval na zaznamek v aktu uradnika deželne vlade, ni pa citiral celega zapisa, iz katerega je spet razvidno, da zadeva še dolgo ni odločena. Robnig se je bolj ali manj že odločil za priključek na centralno čistilno napravo pri Vogljah, in se je s tem očitno priključil zahtevi svojih kolegov županov iz okraja. V stranskem stavku pisma občanom pa si je Robnig pustil še odprta vrata in zatrjuje, „da je seveda vedno za najcenejšo varianto,“ to pa verjetno v primeru, da bi Sadovniku le uspelo uresničliti projekt EU. Sadovnik. Podžupan in pristojni referent za čiščenje odplak Bernard Sadovnik je nato po šel svoje v informacijsko ofenzivo in v pismu občane podrobno informiral o tem, da ima za projekt podporo deželnega glavarja Jör-ga Haiderja (ki je zadnja vodno-pravna instanca), ministra Wilhel-ma Moltererja ter slovenske vlade. S tem pa bi Globašani potem bili tudi deležni finančnih podpor EU. Referendum. Sadovnik je nato šel še korak naprej in iniciiral re- ferendum, v katerem naj bi Globašani sami odločili, ali želijo priključek na centralni kanal v Vogljah ali pa decentralni projekt EU. Robnig je referendum označil kot predčasni Sadovnikov volilni boj. Vse pa kaže, da referendum podpira velika večina Globaša-nov in bo gotovo zanimivo, kje bo Robnig našel zasilni argumentati-vni izhod, če bo referendum potrdil Sadovnika. Silvo Kumer Besedilo, o katerem bodo odločali Globašani. Občinski svet v Globasnici naj sklene: V smislu zadnjega predloga občanov in soglasnih sklepov občinskega sveta za decentralno občinsko čiščenje vodnih odplak se naj uveljavi predprojekt po po-rebi tudi po pravni poti. Občina Globasnica bo po vodno pravni odobritvi predprojekta dala soglasje k prenosu čiščenja odplak na tretje osebe (zadruge, družbe za izvajanje čiščenja), v kolikor se za to zaprosi. Občinski svet pooblašča referenta za čiščenje vodnih odplak in referenta (Sadovnika) za evropske projekte (Harricha), da po vodnopravni odobritvi predprojekta izpeljeta v soglasju z ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo, okolje in gospodarstvo ter Slovenijo enotno izvedbeno strategijo, ki bo omogočila vlogo za kofinanciranje Evropske unije. Utemeljitev: Občinski svet se je že pred skoraj desetimi leti na podlagi predloga občanov in neštetih soglasnih in večinskih sklepov prizna! k decentralnemu občinskima čiščenju vodnih odplak. Ker je vložen predprojekt, so potrebni dodatni sklepi, da bi ga zavarovali in s tem možna sredstva Evropske unije. Potrebna so tudi jasna navodila pristojnima referentoma. URADNI JEZIK Župan Pfeifer je moral priznati, da je občina dvojezična ■ Dobrla vas. Občinski svet je na minuli občinski seji, preteklo sredo, sklepal o zahtevi sodišča, da naj občina Dobrla vas izstavi mag. Rudiju Vouku zahtevane odločbe v slovenščini. Kakor je znano, je lani ustavno sodišče v tej zadevi ugodilo pritožbi Rudija Vouka, župan Pfeifer in občinski svet pa sta zahtevo do včeraj ignorirala. Šele ko je sodišče ponovno in nedvoumno pozvalo Pfeiferja in občinski svet na to pravico slovenske narodne skupnosti, so včeraj v občinskem svetu sprejeli ustrezni sklep. Pred glasovanjem pa je novi mandatar F Hubert Li-pusch zapustil sejno sobo. Župan Pfeifer je na seji prvič javno priznal, da je odslej občina Dobrla vas uradno dvojezična občina. Odslej ima vsak dobrolski občan pravico, da se na občinskem uradu poslužuje slovenščine, tako pisno kot ustno. Na minuli občinski seji je bila za novo podžupanjo izvoljena Christina Piuk (F), ki je nasledila Helmuta Schwa-ba, ki je lani odstopil. Silvo Kumer krajevni SEHB Ta zanimivi kažipot se nahaja pri Žihpotjah. Gotovo ste takoj uganiti, iz katerega slovenskega imena so prevedli kraj v nemščino. To sta je lepo domače Strančiče. SERIJA NT. Skupno z Greaeiem Krištofom, ki je lani v Šentjanžu „z užitkom“ razstavljal nemške prevode slovenskih krajevnih imen, bomo zdaj vsak teden objavili po en napis, ki sam govori zase in ne potrebuje dodatnega komentarja. 6 Iz naših občin Marko Čik je od decembra naprej eden izmed dveh poslovodij Zadruge -market. Ofenzivna trgovska politika Od decembra lani naprej ste eden izmed dveh poslovodij Zadruge-market. Kaj je bi! Vaš motiv, da ste menjati od doslejšnjega, gotovo zanimivega delovnega mesta pri Te-__ lekomu k Zadrugi? ČIK: Zadruga-market je podjetje, ki je zelo perspektivno, z bogato tradicijo in je izziv za vsakega angažiranega gospodarstvenika. Zadrugo-market sem že prej dobro poznal, zato sem se tudi odločil, da pridem v tim, ki naj bi vodil podjetje v mirnejše gospodarske vode. Sem pa zelo optimističen, da bomo uspeli. Prve korake smo že naredili. __ Kje je Vaša naloga? ČIK: Moje področje sta nakup in prodaja ter marketing. S katero strategijo boste __ skušali doseči vaš cilj? ČIK: To je nedvomno ofenzivna trgovska politika, ki je deloma že agresivna. S tem zbudimo pozornost pri kupcu, ki pa ga bomo skušali tudi prepričati, da smo boljši od drugih. To sicer ni lahko, toda to je moj in naš skupni cilj. Kupci morajo spet prihajati k nam, ker smo preprosto boljši in cenejši. Nekateri ukrepi Zadruge so v zadnjem času povzročili dovolj kritike, tako npr. zaprtje Zadruge v Šmihelu. ČIK: To so Sicer boleči ukrepi, toda gospodarsko potrebni. Zaprtje Zadruge v Šmihelu pa še dolgo ne pomeni, da je Zadruga v Šmihelu za vedno zaprla vrata. Stremimo za tem, da bomo tudi v centru Šmihela imeli poslovalnico, ki pa mora ustrezati sodobnim potrebam. Kmetje so v zadnjem času pogosto kritično ocenili po-_ slovanje Zadruge ? ČIK: Tudi kmete lahko pomirim. Veliko se bo spremenilo in to na bolje. Vsak kmet bo odslej tudi v Zadrugi dobil vse, kar potrebuje, in to za ceno, ki je konkurenčna z vsemi drugimi. Silvo Kumer Kljub novemu Hoferju so kupci ostali Zadrugi zvesti Dobrolska Zadruga je obdržala svoje kupce in želi odslej še bolj ofenzivno pridobiti nove kupce. Dva meseca je že diskonter Hofer v Dobrli vasi in kljub temu ni prišlo do napovedanega „infarkta“ ostalih trgovinah. Naselitev Hofe rja v Dobrli vasi je lani skrbela tudi v občinskem odboru za vroče diskusije, saj so predvsem trgovci bili proti naselitvi nemškega diskonterja, ki v svojih trgovinah nudi masovno robo po relativno nizkih cenah. Tudi poslovodja Zadruge-market Dobrla vas Štefan Boschitz prizna, da se je prvotno bolj bal, kot je bilo potrebno. Boschitz: „Že v" prvih tednih se je pokazalo, da so kupci naprej prihajali k nam, da so nam ostali zvesti.“ Dobrolska Zadruga je po besedah Bo-schitza nekoliko spremenila trgovsko politiko, odslej nudijo v Zadrugi vedno spet določene kakovostne izdelke po izredno nizkih cenah. S tem skuša Zadruga privabiti kupce v trgovino. Po mnenju poslovodje Štefana Bosch itza pa sta pomembnejša servis in raznolikost ponudbe - česar na primer Hofer nima. Boschitz vidi danes, dva meseca po odprtju Hoferja v Dobrli va- si, svet dobrolskih trgovcev z drugimi očmi. „Hofer je prinesel dodatno frekvenco, v Dobrlo vas pride zdaj še več kupcev iz drugih občin, ki potem pridejo tudi k nam, saj pri Hoferju ne dobijo vsega,“ tako Boschitz. To potrjuje tudi dobrolski trgovec Planteu, ki je bil lani izredno razočaran, da je občina dovolila naselitev Hoferja. Toda tudi njemu so ostali kupci zvesti, tisti, ki kupujejo pri Hoferju, so se prej vozili v Velikovec in tam dodatno v drugih trgovinah pustili svoj denar. Zdaj to lahko naredijo doma, tako Planteu. Silvo Kumer Železnica 2000: iniciative imajo zdaj šest tednov časa za ugovor HL AG je na ministrstvu na Dunaju vložila projekt Železnica 2000 za Podjuno. Iniciative in prizadeti imajo zdaj 6 tednov časa za ugovor. V zadnjih petih letih je HL AG v sodelovanju s podjunskimi občinami in ljudskimi iniciativami načrtovala Železnico 2000 (t.i. Koralmbahn). Pretekli teden je na Dunaju pri ministrstvu vložila projekt (DVE - Umweltverträglichkeitserklärung), ki ga bo zdaj ministrstvo preverilo. Občine Pliberk, Bistrica, Dobrla vas, Škocijan, vsi prizadeti posestniki zemljišč vzdolž trase ter ljudske iniciative imajo zdaj šest tednov časa, da ministrstvu vložijo svoje stališča in pomisleke o projektu. Ministrstvo mora potem vsako vlogo preveriti. V Pliberku bosta občane zastopali dve ljudski iniciativi, in sicer Dob-Vidra vas (govornik Erich Rudolf) ter Blato (govornik Silvo Kumer). Iniciativi bosta v naslednjih dneh pobirali podporne izjave, ki jih morata ministrstvu pred- Leta 2006 naj bi v Podjuni pričeli graditi Železnico 2000. Dnevno bo potem do 190 vlakov drvelo skozi Podjuno. ložiti vsaka vsaj po 200, da sta potem tudi uradno priznani. Čeprav je bilo sodelovanje med iniciativama in HL AG v zadnjih letih konstruktivno, bosta obe iniciativi vložili nekaj ugovorov. Predvsem gre za prenizko število podvozov, kar večinoma prizadene kmete, ki bi imeli deloma kilometre daljšo pot na svoja polja. Popolnoma pa v novem načrtu npr, manjka cestna povezava med Vogrčami in Humcem. Zelo pomembno pa je za iniciative tudi, da se bo HL AG držala vseh obljub. V veliko oporo je pa je občanom tudi občina Pliberk, ki podpira zahteve iniciativ. Silvo Kumer Kultura ANTON NAGELE Še naprej spregledani skladatelj? Krščanska kulturna zveza je izdala pesmarico duhovnih pesmi spregledanega šentjakobskega skladatelja Antona Nageleta. Jasna Nemec-Novak in Edi Gašperšič veljata kot odlična poznavalca Antona Nageleta in njegovega glasbenega opusa. K l/egov' otok pozabe m |\| rešitve je bila glasba. Še I M bolj natančno: zvočnost orgel. Vsi, ki so ga slišali igrati, zatrjujejo, da so bile njegove improvizacije nekaj posebnega, daleč okoli ga ni bilo, ki bi ga prekašal. Zagotovo, na tem mogočnem glasbilu je lahko brez besed izpel svoje skrite občutke in bolečine, svojo vero, pa tudi gnev, upor, posmeh, tu je lahko združil prirojeno nadarjenost, tehnično znanje in drzni eksperiment novih sozvočij, tu je bii doma in nihče ga ni ogrožal i/ tem svetu. (...) Pa tudi z orglami ni imel sreče. Ko je svojo poklicno kariero zaokroža! kot organist v domači cerkvi, je mora! doživeti še požar, ki je uniči! cerkev z dragocenim inventarjem in seveda z orglami vred. Tako piše dolgoletna glasbena urednica RTV Slovenija ter odlična poznavalka koroško slovenske glasbene in pevske scene Jasna Nemec-Novak o „Antonu Nageletu, spregledanemu slovenskemu glasbeniku“ iz Šentjakoba v Rožu v pesmarici: Iz srca mi vre lepa pesem. Izdala jo je KKZ in vsebuje Nageletove duhovne pesmi. Anton Nagele se je rodil 16. januarja 1911 staršem Mojci, roj. Serajnik, in Matevžu Nageletu. Njegovi domači hiši se je reklo „Pr' Toniju“. Kot otrok je doživel travmo prvo svetovne vojne in plebiscita. Šolanje v slovenščini so mu po plebiscitu onemogočile koroške šolske oblasti, niso pa mu mogle onemogočiti narodnostne vzgoje in veselja do glasbe v domači hiši. In tako se je že.kot petnajstletni otrok odločil za glasbeni poklic. K temu sta prispevala mati, ki je bila organistka, in župnik Šenk. Že kot mlad fant je prevzel doma zborovodstvo, v letih 1926/27 pa je, kakor je razvidno iz farne kronike, obiskoval s cerkveno podporo orglarsko šolo v Celovcu. Jeseni 1929 se je na Dunaju vpisal v 1. letnik glasbenega študija in je leta 1935 končal svoj študij z diplomo. Jasna Nemec-Novak: „Z diplomo je dosegel izobrazbo, ki je bila na Koroškem nekaj zelo redkega.“ Poleg tega je ves čas študija pisal pesmi in prozo; ohranjenih je, nekaj tudi nedokončanih, 65 pesmi in 30 črtic, prvi del teh pripravlja, tako tajnik KKZ Nužej Tolmaier, dr. Miha Vrbinc za objavo in naj bi že kmalu prišle na svetlo. Glasbeni opus Antona Nageleta, ki je bil po vojni do svoje upo- kojitve leta 1953 tudi gimnazijski učitelj v Spittalu ob Dravi, ima po besedah še posebej Radišanom dobro znanega glasbenega strokovnjaka Edija Gašperšiča „močno izpovedno moč". Gašperšič poudarja, da je bil Nagele prvi koroški Slovenec, ki se mu lahko reče skladatelj. „Njegove kompozicije so zahtevne in umetniško izvirne. Nekaj pesmi uvrščam med najlepše v slovenskem glasbenem prostoru. Vredne so, da bi jih zbori vzeli v svoj repertoar." Antonu Nageletu, čigar tragika je bila, da tudi „sam ni iskal stika s svojim ljudstvom" (Jasna Nemec Novak), so bile orgle mogočno glasbilo, na katerem je. lahko „brez besed izpel svoje skrite občutke ‘in bolečine“. Te so utihnile najkasneje z njegovo smrtjo leta 1992. Ostajajo pa njegove bogate glasbene umetnine. Doslej so se koroški zbori večinoma upirali, da bi vzeli v repertoar Nageletove skladbe. To potrjuje tudi prof. Anton Feinig, med koroškimi Slovenci morda edini, ki je imel s spregledanim šentjakobskim glasbenikom dobre in redne stike. Za Jasno Nemec Novak slej ko prej obstaja nevarnost, da ga bo čas ponovno prehitel. Toliko bolj je zato želeti, da bi se uresničile besede škofijskega kantorja prof. Jožeta Ropitza: „Upam, da bo ta glasbeni velikan začel navdihovati mlajšo generacijo in živeti predvsem še v mladih zborih.“ Janko Kulmesch Aktualna knjiga z argumenti ■ Pravkar je izšla knjiga s prikazom ozadij. % #luči' novo razplamtele \ / debate o dvojezičnih V krajevnih napisih in s tem v celoti o pravicah in položaju slovenske narodne skupnosti na Koroškem je izjemno priporočljiva pravkar objavljena knjiga Vide Obid, Mirka Messnerja in Andreja Lebna Haiders Exerzierfeld. Kärntens Sloweninnen in der deutschen Volksgemeinschaft. Avtorji so pripravili temeljit prikaz zgodovinskega ozadja, organizacijskih struktur ter pravnih temeljev pravic koroških Slovencev. Publikacija, ki prav za sedanje razprave daje dobro argu-mentativno osnovo, je na voljo v obeh slovenskih knjigarnah v Celovcu, stane pa 13,80 evra. bw. NIZOZEMSKA Izšla antologija dvojezičnega avstrijskega pesništva \/teh dneh je na Nizo-V zemskem izšla dvojezična antologija avstrijskega pesništva z naslovom „Kwets-baar door schoonheid in het oog/ Verwundbar durch Schönheit im Aug“ (Ranljiv zaradi lepote v očesu). Zbirka upošteva avstrijske pesnice in pesnike dvajsetega stoletja. Ob lirikih, kakor so to lise Aichinger, H. C. Artmann, In-geborg Bachmann, Paul Celan, Erich Fried, Ernst Jandl, Friederike Mayröcker in Julian Schütting, najdemo tudi Janka Ferka, ki je hkrati najmlajši avtor izbora. Knjiga ni tehtna le po izboru, temveč je tudi oblikovno zelo reprezentativno izdelana. Na Nizozemskem je trenutno gotovo najbolj kompetentno zrcalo avstrijskega pesništva dvajsetega stoletja. Antologijo je izdal znani pesnik Germain Droogenbro-odt v mednarodno renomirani založbi Point International. Janko Ferk je najmlajši avtor nizozemskega izbora. fZJAVA Spoštovani predsednik ZSO dr. Marjan Sturm, ugledni zdravnik dr. Franc Petek je bil v dobi nacizma pregnan iz Velikovca in je v ilegali pošiljal sanitetni material ranjenim koroškim partizanom. Vračam vam „Petkovo priznanje“, ker ste ga podelili tudi dr. Martinu Zwittru. Janko Messner 8 XXIII. Tischlerjeva nagrada 9 XXIII. Tischlerjeva nagrada petek, 25. januarja 2002 Dv. svet. dr. Valentin Inzko je preteklo sredo, 23. januarja, prejel XXIII. Tischlerjevo nagrado. Iz srca se zahvaljujem Narodnemu svetu koroških Slovencev in Krščanski kulturni zvezi za podelitev Tischlerjeve nagrade. Prejemam jo, ko sem začel 80-letnico svojega življenja. Nikoli mi ni bilo žal za delo za narod in Boga. Moja srčna želja je, da bi delali za narod in sožitje, za skupno domovino Avstrijo in Koroško. Tudi domovina mora narediti vse, da se narodna skupnost dobro počuti na svoji zemlji. V ta okvir spada tudi uresničitev 7. člena avstrijske državne pogodbe. DV. SVET. DR. VALENTIN INZKO, Tischlerjev nagrajenec 2002 ■r™ischlerjeva dvorana v celovškem Slomškovem domu I je bila nabito polna, ozračje pa nadvse praznično. Prišli so številni častni gostje s krškim škofom dr. Aloisom Schwarzem na čelu. Udeležil se je podelitve XXIII. Tischlerjeve nagrade dv. svet. dr. Valentinu Inzku, možu, ki se je vse svoje življenje udejstvoval v kulturnem, političnem, cerkvenem in šolskem življenju narodne skupnosti, tudi bivši deželni glavar dr. Christoph Zernatto. S strani narodne skupnosti je bil obisk svečanosti takšen, kakršnega si je slavljenec zanesljivo zelo želel v srcu - pluralen, povezovalen, ne glede na ideološko ali politično prepričanje udeležencev prireditve. Prišli so vsi trije bivši predsedniki NSKS dv. svet. dr. Reginald Vospernik, dr. Matevž Grilc in Nanti Olip, prišel je njegov naslednik kot vodja manjšinskošol-skega oddelka prof. Tomaž Ogris, navzoči so bili tudi ravnatelji srednjih izobraževalnih ustanov narodne skupnosti mag. Štefan Schel-lander (Šentpeter), mag. Maja Amrusch-Hoja (Dvojezična TAK), mag. Anton Malle (Slovenska gimnazija) in njegov predhodnik mag. Jože Wakounig, ki je hkrati zastopal deželno EL. Nadalje so se slavnostne prireditve udeležili predsednik izseljencev ek. svet. Jože Partl, vodja manjšinskega biroja pri deželni vladi mag. Vladimir Smrtnik, predsednik ZSO dr. Marjan Sturm, predsednik SPZ dr. Avguštin Brumnik, bivši državni po- slanec Karel Smolle, predsednik in direktor Mohorjeve družbe rektor Jože Kopeinig in dr. Anton Koren. Nič manj povezovalen in v duhu letošnjega Tischlerjevega nagrajenca pa je bil tudi kulturni spored. Poleg tega je bil po zaslugi mednarodno znanih in priznanih pevcev, slavljenčeve snahe Bernarde Fink-lnzko in njenega brata Marka Finka (ob klavirski spremljavi Špele Filipič-Kržan), na izredno visoki ravni. Iz slavljenčeve domače občine pa so slovesnost pevsko popestrili sveški cerkveni zbor pod vodstvom dv. svet. dr. Antona Feiniga - bil je 2. Tischlerjev nagrajenec - ter MoPZ Kočna iz Sveč in AGV Harmonie z Bistrice v Rožu, ki sta pod vodstvom Ferdinanda Kullniga skupno zapela eno slovensko in eno nemško pesem. Inzkovo delo smo podrobneje predstavili v prejšnjem NAŠEM TEDNIKU. Na drugem mestu te izdaje objavljamo tudi izvlečke iz slavnostnega govora, ki ga je imel predsednik NSKS Sadovnik, in iz pozdravnega govora predsednika KKZ dr. Janka Zerzerja. Prav tako objavljamo odmeve bivših predsednikov NSKS, ki so bili v enakem položaju kakor letošnji Tischlerjev nagrajenec v letih 1960- 1968. In tako želimo zaključiti zapis o slavnostnem dogodku v prepričanju, daje dv. svet. dr. Valentin Inzko prejel s Tischlerjevo nagrado priznanje, ki si ga je resnično zaslužil. NSKS in KKZ sta se s to svojo odločitvijo dostojno oddolžila osebnosti, ki je imel vse svoje življenje jasne predstave o temeljih, na katerih naj bi narodna skupnost usmerjala svoj razvoj v sedanjosti in prihodnosti. Oddolžila sta se osebnosti, ki je bila med pionirji NSKS in KKZ in ki se je vedno trudila tudi za čim plodnejše sodelovanje s Cerkvijo. Oddolžila sta se osebnosti, ki ima neminljive zasluge predvsem še za živeto sožitje v cerkveni skupnosti, prav tako pa tudi na šolskem področju. Oddolžila sta se človeku, ki sta mu narodna zavest in dosledna uresničitev 7. člena avstrijske državne pogodbe zares srčna zadeva in ki je bil vse svoje življenje lojalen do NSKS in KKZ. Nenazadnje pa sta se oddolžila tudi osebnosti s plemenitim srcem, osebnosti, ki je vedno iskala dobrosrčen pogovor. V tem smislu naj prejme naše najiskrenejše čestitke! Janko Kulmesch IZ SLAVNOSTNEGA GOVORA 1X0 sem bil izvoljen za pred-Ixsednika Narodnega sveta, je bila ena izmed mojih prioritet, da podelimo enemu naših najvidnejših predstavnikov političnega, cerkvenega, kulturnega in šolskega življenja slovenske narodne skupnosti Tischlerjevo nagrado. Takrat sem ob vseh znanih zaslugah dr. Valentina Inzka ter njemu že podeljenih nagradah in najvišjih odlikovanjih Republike Avstrije, Republike Slovenije, Vatikana in Dežele Koroške začutil še posebno povezanost z osebnostjo, ki je začrtala dialog in pot do enakopravnosti med obema narodnostnima skupnostima v deželi. V dolgi dobi aktivnega delovanja našega slavljenca še posebej izstopajo njegove zasluge v odnosu narodne skupnosti do Cerkve in do nemško govorečih. Kot sopredsednik nemško-slo-venskega koordinacijskega odbora krške škofije si je skupaj z dr. Ernstom Waldsteinom pridobil posebne zasluge pri uveljavljanju enakopravnega sožitja v krški škofiji. To, kar se nam zdi po skoraj 30-ih letih samoumevno in dosledno, je sad njegovega 20-letnega angažiranega delovanja v funkciji sopredsednika. Koroška politika je takrat ubrala drugo politično opcijo razreševanja konfliktov in tako onemogočila uspešen razvoj enakopravnosti in dejanskega sožitja v deželi. Deželni glavar dr. Christoph Zernatto je s povabilom dr. Inzka kot prvega govornika iz slovenske narodne skupnosti pri plebiscitni proslavi (1995) omogočil začetek dialoga v deželni politiki s posebnim simboličnim pomenom. Kljub takratnim jasnim besedam dr. Inzka deželna politika ni bila sposobna nadaljevati začeti dialog v prid razvoju narodne skupnosti. (...) Želimo nadaljevati dialog, kakor ga je zasnoval dr. Valentin Inzko ob upoštevanju vseh pravil demokratične in pravne države. Upam, da je današnja prireditev jasen signal našima sogovornikoma v večinskem narodu, deželni in zvezni vladi, da v duhu ustavnega določila in evropskega razvoja uveljavimo in skupno udejanjimo razsodbo ustavnega sodišča. Stranke in predvsem deženi glavar se morajo odpovedati napadom na pravno in demokratično državo ter nedopustnemu povpraševanju večine o manjšinskih pravicah. Predsednik NSKS Bernard Sadovnik Čestitali so prejemniku XIII. Tischlerjeve nagrade dv. svet. dr. Valentinu Inzku tudi cerkveni pevci iz Sveč pod vodstvom dv. svet. dr. Antona Feiniga. siika: Vincenc Gotthardt CITIRANO vaščane dr. Valentin Inzko ^-nikoli ni bil dvorni svetnik ali nedostopni nadzornik, temveč sosed, ki je bil v vsakem oziru zavzet člen vaške družbe. Povezanost z ljudmi na podeželju ga je odlikovala tudi v času, ko je bil predsednik NSKS, in Izkoristil je vse priložnosti, da se je udeležil prireditev ali sklical krajevne sestanke. Ko je tajnik KKZ Nužej Tolmajer bil še polovično zaposlen pri NSKS, mu je kot glavno nalogo naročil, da je hodil po vaseh, zbiral člane in tako iskal neposredni stik do ljudi. (...) S tem da od leta 1979 naprej Podeljujemo nagrado, ki nosi 'me dr. Joška Tischlerja, pa hočemo obujati tudi spomin na moža, ki ga imamo za eno eno centralnih osebnosti v naši novejši zgodovini. Naj se zavedamo, da nas spomin nanj obvezuje, da svoje življenje in dejanja uravnamo po njegovem zgledu, ki od nas zahteva nesebičnost v prizadevanjih za skupnost in zvestobo do svojih načel. Ža starejše med nami, ki smo kljub starostni razliki smeli hoditi en del poti z njim in nam je bil ebenem oče, prijatelj in učitelj, ie njegov lik seveda še zelo živ Pmd očmi, treba pa je upoštevati. da ga cela generacija mlajših sPloh ni več doživela in spoznala. Da bi mogla mladina Poglobiti svoje vedenje o našem svetlem idolu, smo leta 1989, ob podelitvi nagrade Slovenski gimnaziji, uvedli govorniški natečaj, katerega naj se ne bi udeleževali le učenci Slovenske gimnazije, temveč tudi Dvojezična trgovska akademija in Višja šola za gospodarske poklice v Šentpetru in od letos naprej tudi gimnazija in trgovska akademija v Velikovcu, kjer je število dijakov z znanjem slovenščine kar visoko. Namen tega natečaja je mdr. tudi ta, da se mladi vadijo v javnem nastopanju, saj upamo v duhu dr. Tischlerja, da se jih bo čim več odločilo prevzeti odgovornost in se vključiti v vodstvene položaje naših kulturnih, političnih in gospodarskih ustanov. Javni nastop zmagovalke oz. zmagovalca tega natečaja ob slovesni podelitvi Tischlerjeve nagrade je treba razumeti tudi kot korak na poti k temu cilju. Ne bom zatajil svojega razočaranja, da je bila letošnja udeležba številčno precej slabša kot v preteklih letih in pozivam učitelje slovenščine na vseh omenjenih šolah, da svoje učence z vso vnemo vzpodbujajo k sodelovanju. In tudi to naj bo izrečeno ob tej priložnosti. Da ne prebledi spomin na pomembne može, jim postavljamo spomenike tudi v drugi obliki. Tako je Združenje staršev svojčas odkrilo Tischlerjev doprsni kip v avli Slovenske gimnazije. SRD Kočna mu je postavilo podoben spomenik na vrtu kulturnikov pred Goršetovo galerijo v Svečah. Tudi slovenski nagrobnik, ki mu ga je postavila družina na pokopališču v Žrelcu, smatram kot neke vrste spomenik. Spominu pa seveda služi tudi poimenovanje kake ceste ali parka v raznih naseljih. Svojčas je Mohorjeva predlagala in dosegla, daje bil preimenovan prostor pred Modestovim domom iz Dr. Richard-Canaval-Gasse 110 v Tischlerjev pack štev. 1. Ko je Mohorjeva Mode-stov dom prodala, je novi lastnik dosegel, da je hiša takoj spet dobila stari naslov, mestna uprava pa je preimenovala bivšo Birnenallee, to je ozka gramozna steza za pešce in kolesarje, ki vodi za poslopjem od Goriškega drevoreda k Rilkejevi cesti, v Dr. Joško-Tischler-Allee. Mislim, da to ni tista oblika počastitve naših pomembnih osebnosti, ki si je mi želimo. Vsekakor pa je več kot smo dosegli v drugem primeru, kajti poimenovanje kake ceste po Andreju Einspielerju je pristojni mestni svetnik kratkomalo odklonil. Vendar tako ravnanje ne more kaliti našega spoštovanja za osebnosti iz preteklosti in sedanjosti, ki jih bomo tudi v prihodnje častili in po možnosti odlikovali. Predsednik KKZ dr. Janko Zerzer ODMEVI BIVŠIH PREDSEDNIKOV NSKS ["*>// sem eden ZD njegovih sopotnikov, ko sem leta 1961 zaključil na dunajski univerzi študij in se vrni! na Koroško. Takoj sem se vključil v delovanje NSKS in kot tajnik spremljal predsednika dv. svet. Valentina inzka na krajevnih sestankih NSKS. Zelo dobro imam še v spominu njegovo odločno narodnostno zasnovano in Meno besedo. Zato sem zelo vese! te počastitve v visoki starosti nagrajenca. DV. SVET. DR. REGINALD VOSPERNIK (predsednik NSKS 1968- 1972) pv v svet. dr. Ly Valentin inzko je brez dvoma močno vplival na povojni razvoj slovenske narodne skupnosti na Koroškem, ima velike zasluge na šolskem in kulturnem področju, neprecenljivo pa je njegovo delo na cerkvenem področju glede na sožitje nemško in slovensko govorečih vernikov. Po sinodalnih sklepih krške škofije bi se morala orientirati tudi politika večinskih strank v deželi. DR. MA TEVŽ GRILC (predsednik NSKS 1976- 1995) pji/. svet. dr. l—J Valentin inzko je gotovo eden iz prve vrste, ki zaslužijo Tischlerjevo nagrado, ker je od vsega začetka sodelovat v Narodnem svetu. Vse svoje življenje se je orientiral po dejavnosti za slovenski narod, vero in kulturo. Pri inzku sem vedno spoštovat njegovo pripravljenost za dialog, nikoii pa ni dajal vtisa, da gre za enosmerni dialog. Rad pa bi dodat, da se je v njegovem času jemalo partnerstvo med obema narodoma v deželi resneje kakor danes. NANTI OLIP (predsednik NSKS 1995- 1999) 10 Rož - Podjuna - Žila Pretekli pone-SjU deljek, 21. januar-| ja, je Danica I Košutnik iz Zgor-I njih Libuč obha-I jala 50. življenjski I jubilej, za kar ji veljajo naše naj-Danica prisrčnejše čestit-Košutnik sla- ke. Želimo obilo vi 50-letnico. sreče, osebnega zadovoljstva in zdravja. Čestitkam NAŠEGA TEDNIKA se pridružujejo mož Štefan ter otroci Carmen, Manuel in Dani. Na mnoga leta! Prav danes, 25. januarja, obhaja rojstni dan Joži Perdacher iz Škofič. Čestitamo in kličemo na __ mnoga leta! Čestitkam NAŠEGA TEDNIKA se pridružuje SJK. Slovensko društvo upokojencev Podjuna čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Doroteji Komar z Metlove, Mariji Kuchling z Dobrove, Mariji Moki na iz Vijasc in Kati Mar-ketz iz Globasnice. Vsi ostali člani društva upokojencev slavljencem iskreno čestitajo in kličejo na mnoga zdrava, srečna in milosti polna leta. Čestitkam upokojencev se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. V Večni vasi pri Globasnici je slavila 70-letnico Marija Galo. Prisrčno čestitamo in želimo vse najboljše, predvsem trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva. Čestitkam se pridružujejo hvaležni otroci z družinami. Minuli torek, 22. januarja, je obhajal rojstni dan letošnji dobitnik Tischlerjeve nagrade dv. sv. dr. Valentin Inzko iz Sveč. Slavljencu od srca čestitamo in želimo vse najboljše, predvsem zdravja in osebnega zadovoljstva. Čestitkam uredništva NAŠEGA TEDNIKA se pridružuje SPD Kočna ter znanci in prijatelji. Prav tako minuli ponedeljek, 22. januarja, je slavila rojstni dan Paula Schellander iz Podgorij. Tudi njej veljajo naše prisrčne čestitke in najboljše želje. Prihodnjo nedeljo, 27. januarja, bo obhajala rojstni dan občinska odbornica Skupne liste Škofiče mag. Magda Errenst iz Poprač pri Skofičah. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam uredništva NAŠEGA TEDNIKA se pridružuje EL. V Globasnici je slavila 75-let-nico življenja Matilda Sadovnik. Slavljenki za ta visoki polokrogli jubilej od srca čestitamo in želi- mo obilo božjega blagoslova, zlasti zdravja, sreče in osebnega zadovoljstva. Naslednje voščilo je namenjeno Kati Ogris iz Medborovnice, ki je minuli torek, 22. januarja, obhajala rojstni dan. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam uredništva NAŠEGA TEDNIKA se pridružujejo člani SPD Kočna ter znanci in prijatelji. Na Čemernici pri Šentjakobu je obhajala rojstni dan Nadja Noč. Iskreno čestitamo in kličemo na mnoga zdrava, srečna in milosti polna leta. 85-letnico in god je slavila Marija Witternig. Slavljenki za visoki dvojni praznik iskreno čestitamo in želimo vse njaboljše, predvsem zdravja, sreče in osebnega miru. Prihodnji ponedeljek, 28. januarja, bo praznoval rojstni dan inž. Mirko Ogris iz Drabunaž pri Galiciji. Iskreno čestitamo in kličemo na mnoga leta. Čestitkam se pridružuje EL. ČESTITAMO Prav tako v ponedeljek bo obhajal rojstni dan Gabriel Hribar iz Kort. Tudi njemu veljajo naše prisrčne čestitke in najboljše želje, ki se jim pridružujeta EL in SJK. Društvo upokojencev Šentjakob čestita za osebni praznik Tildi Kartnig in Neži Kleibner. Vsi ostali člani slavljenkama iskreno čestitajo in kličejo na mnoga zdrava, srečna in milosti polna leta. Čestitkam se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. Naslednje voščilo je namenjeno Neži Božič iz Sel na Borovnici, ki je pred kratkim obhajala god. Od srca čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova tudi v prihodnje, predvsem zdravja, sreče in zadovoljstva. Čestitke slavljenki veljajo tudi za minulo 90-letnico, ki jo je obhajala pred mesecem dni. Rojstni dan in god je na Ra-dišah obhajala Neži Oraže. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam domačih in drugih sorod- nikov se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. V Štebnu pri Globasnici je včeraj, 24. januarja, prelistal 60. list življenjske knjige Vinko Reinwald. Slavljencu iskreno čestitamo in kličemo na mnoga srečna, zdrava in veselja polna leta. Pred kratkim je v Srejah pri Šentjakobu obhajal rojstni dan Erich Steiner. Prisrčno čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi naprej. Naslednje voščilo je namenjeno Hildi Aichholzer iz Šmi-klavža pri Hodišah, ki je obhajala 68-letnico življenja. Od srca čestitamo in želimo vse najboljše, predvsem trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva. Pred kratkim je obhajala osebni praznik Neži Olip, po domače Vrtni kova iz Sel. Čestitamo in želimo vse najboljše! V Kotmari vasi je praznoval 66-letnico Franc Stossier, po domače Kosmačev oče. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam domačih in drugih sorodnikov se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. Minuli torek, 22. januarja, se je Mariji in Michaelu Lessiaku z Djekš rodil četrti otrok. S tem je j Marija trem fantom - Michaelu, , Thomasu in Florianu - podarila j še hčerkico. Srečnim staršem od srca čestitamo, novi zemljan- ( ki pa želimo mnogo sreče, [ uspeha in zadovoljstva na živ- £ Ijenjski poti. ^ Pred nedavnim je na Radišah ji praznoval^ rojstni dan Branko Oraže. Čestitamo in želimo f mnogo sreče, uspeha in veselja k tudi v prihodnje. r Konec minulega tedna je v Se- ^ lah slavila rojstni dan Marija ^ Mak. Čestitamo in želimo vse E najboljše, predvsem sreče in ^ osebnega zadovoljstva. ? V Konovecah je obhajala rojstni Z| dan in god Neži Neubersch. Sla- g, vljenki za dvojni praznik iskreno ki čestitamo in želimo vse najboljše. N Čestitkam uredništva NAŠEGA TEDNIKA se pridružujejo sorodniki ter znanci in prijatelji. Pri društvu upokojencev Sele obhajajo osebna slavja Anton že Hribernik, Cena Olip in Kati Pr Fale. Prisrčnim čestitkam in naj- N, boljšim željam upokojenskega Sl društva se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. ČESTITKA TEDNA Franc Dolinšek 80-letnik Orihodnji ponedeljek, 28. januarja, bo prelistal 80. list življenjske knjige Franc Dolinšek, po_ domače Kežarjev v Beli pri Železni Kapli. Slavljenca poznamo kot človeka vesele in prijetne narave, čebelarja s srcem in dušu ter na-rodnozavednega koroškega Slovenca in zagovornika samostojnega političnega gibanja. Po poklicu je bil gozdni delavec in kmet. Po težki nesreči s traktorjem pred približno 30-imi leti pa je moral ubrati telesno manj zahtevno poklicno pot, služil je denar pri privatni varnostni službi v Čelovcu in kot nočni portir v hotelu Obir v Železni Kapli. Leta 1955 je poročil domačinko - Obirčanko - Marijo Župane, rodili pa so se jima štirje otroci: sin in tri hčerke. Francu Dolinšku ob visokem jubileju od srca čestitamo in želimo vse najboljše, predvsem trdnega zdravja. Na mnoga leta! Čestitkam uredništva NAŠEGA TEDNIKA se pridružujeta EL in NSKS. F. S. Kežarjev Franc Dolinšek iz Bele pri Železni Kapli bo prihodnji ponedejek, 28. januarja, obhaja! 80-letnico. č j co Pretekli torek, 22. januarja, je obhajala 25. pomlad Tamara Kulmesch z Žamanj. Draga Tamara, ostani naprej tako ljubezniva in prisrčna dečva s tankočutnim srcem! Želimo, da bi bila deležna čim več sreče, božjega blagoslova in osebnega zadovoljstva. Bog te živi! Praznovala je 25. pomlad -Tamara Kulmesch. Za osebni praznik čestitamo tudi Neži Sadjak iz Rinkol pri Pliberku. Vse najboljše, predvsem zdravja, sreče in osebnega zadovoljstva. Minuli petek, 18. januarja, je v Podnu prelistala 80. list življenjske knjige Neža Lausegger. Slavljenki za ta visoki jubilej od srca čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, zlasti zdravja, sreče in osebnega zadovoljstva. Čestitkam se pridružujejo hčerke in sinova z družinami. V Deščicah pri Šentilju je slavila 70-letnico življenja Pavla Nočnik. Slavljenki za ta lepi jubilej iskreno čestitamo in kličemo na mnoga zdrava, srečna in milosti polna leta. Rojstni dan je obhajal Franc Selišnik ml. iz Žvabeka. Čestitamo in želimo vse najboljše. 26. pomlad je minuli ponedeljek, 21 Januarja, obhajala Neža Kunet Iz Šentjakoba. Čestitamo in želimo mnogo sreče in uspeha tudi v prihodnje. Minulo sredo, 23. januarja, je v Globasnici obhajala rojstni dan Marjana Sadovnik. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam vseh domačih ter znancev se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. Slovensko društvo upokojencev Pliberk čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Mariji Piko iz Vidre vasi, Valentinu žagarju iz Večne vasi, Kati Mar-ketz iz Globasnice in Metki Boročnik iz Podkraja pri Pliberku, vsi ostali člani društva upokojen-cev slavljencem od srca čestitajo in želijo obilo božjega blagoslova, zlasti trdnega zdravja, in osebne-Qa zadovoljstva. Čestitkam upokojencev se pridružuje uredništvo našega TEDNIKA. V soboto, 26. januarja, bo praznovala polokroglo pomlad mag. Lucija Ogorevc-Feinig iz Sveč. Slavljenki prisrčno čestitamo in želimo vse Jepo in dobro tudi v Phhodnje. Čestitkam uredništva NAŠEGA TEDNIKA se pridružujejo spD Kočna ter prijatelji in znanci. Del čestitk prejemamo od kolegov slovenskega oddelka ORF. Razgrela sta srca poslušalcev - Oktet Suha in tamburaška skupina Tamika. slika: m. k. Ob jubileju koncert Oktete Suha in Tamike. Pričelo se je so. leto, odkar so pod jepo ustanovili društvo za prosveto in rast slovensko govorečih rojakov. Za pričetek jubilejnega leta je v soboto, 19. januarja 2002, SKD Jepa-Baško jezero povabilo Oktet Suha in tamburaško skupino Tamika na koncert in predstavitev zgoščenke z njihovimi pesmi. V pozdrav vsem članom in prijateljem društva, ki so se zbrali v lepem številu od Svaten do Grpič, so zapeli pevke in pevci Moškega zbora in skupine ak-zent. Oktet Suha je navrh predstavil svoje posnete pesmi. Tamika je zaigrala nekaj pesmi, preden sta obe skupini pod vodstvom Hanzija Gabriela skupaj podali venčke, s katerimi so marsikaterega poslušalca v notranjosti globoko razgreli. Hvalevredna akcija selskih kulturnikov Selani praznujejo letos 100-letnico društvenega delovanja. Zamislili so si mdr. posnemanja vredno akcijo. I ✓'PD Planina, osrednje kulturno 1^ društvo v selski občini, bo obhajalo I \l00-letnico društva s številnimi, nadvse pestrimi in zanimivimi prireditvami. Še posebej hvalevredna je akcija „Naš jezik je lep". Namenjena je boljšemu znanju slovenske materinščine, prav tako pa tudi boljšemu poznavanju slovenske literature. Cilj akcije je, da bi se v enem letu čim več domačinov naučilo slovenske pesmi od klasične literature pa do koroških besednih ustvarjalcev in domačih pesnikov. Pri tem načrtujejo razporeditev po starostnih skupinah: 1. skupina naj bi zajela otroke do 10. leta (ljudska šola); posamezni otrok naj bi se naučil 5 do 8 pesmi; 2. skupina (od 10. do 14. leta - glavna šola, nižja stopnja gimnazije), vsaj 10 pesmi; 3. skupino naj bi sestavljali mladinci od 15. do pribl. 25. leta (višja stopnja gimnazije, trgovska akademija, višje izobraževalne šole in študentje), vsaj 15 pesmi; 4. skupina: odrasli - vsaj 20 pesmi. Pri prvih treh skupinah želi KPD Planina sodelovati s šolami. Za vse skupine velja, da za vložen trud prejmejo ustrezne nagrade. Višek akcije načrtujejo za Ijudskošol-ske otroke do meseca maja v povezavi z materinsko proslavo oz. meseca junija, za ostale skupine pa jeseni. V sodelovanju s strokovno žirijo nameravajo prirediti natečaj z mikavnimi nagradami. Zaključek oz. višek akcije predvidevajo novembra. Predbožični in pobožični koncert MePZ Jakob Petelin Gallus Ä M ešani pevski zbor |\/I Jakob Petelin Gal-I V I lus je decembra in januarja pel adventne in božične pesmi na dveh koncertih, ki sta oba bila nekaj posebnega: 15. decembra je zbor pel v farni cerkvi v Črni na Koroškem - oblikoval je adventno mašo in kratek koncert. Mašo je daroval prelat dr. Stanko Čegovnik, ki je prav na ta dan slavil 45. obletnico mašniškega posvečenja (leta 1956 v Ri- mu). Po koncertu je sledila božičnica - na pijačo pa je povabil župnik Tone Vrisk. V soboto, 19. januarja, pa je zbor - povabil ga je mestni župnik Peter Förster - zapel pod taktirko Jožeta Ropitza domače in mednarodne božične pesmi v farni cerkvi sv. Magdalene v Velikovcu. Koncert je sooblikovala organistka Špela Filipič-Kržan, znano „bobnarjevo pesem” pa je pospremil Klemen Breitfuß. MePZ Gallus je pel adventne in božične pesmi. T PETEK, 25. januarja 18.00-18.30 Utrip kulture A SOBOTA, 26. januarja 18.00 - 18.30 T Od pesmi do pesmi, od srca do srca E NEDELJA, 27. januarja 6.08 - 7.00 Dobro jutro, D Koroška - Guten Morgen, Kärnten / Duhovna misel 18.00-18.30 E Glasbena N PONED., 28. januarja 18.00- 18.30 Kratki stik TOREK, 29. januarja V 18.00- 18.30 Otroški spored SREDA, 30. januarja 18.10 - 19.00 Glasbena mavrica O 21.04. - 22.00 Večerni spored R ČETRTEK, 31. januarja F 18.00-18.30 Rož - Podjuna-Žila BOBBB E)ž\G3„ CS©B© NEDELJA, 27. januarja 2002 13.30 PONEDELJEK, 28. jan. 2002 ORF 2, 3.35____________ TV SLOVENIJA I 15.55 Predvidoma z naslednjimi prispevki: • XXIII. Tischlerjeva nagrada dvornemu svetniku dr. Valentinu Inzku • Večjezičnost - priložnost v življenju: medkulturno izobraževanje ob primeru jezikovne vzgoje v dvo- in večjezičnih otroških vrtcih • „Janko in Metka”: Lutkovno gledališče iz Maribora ponovno očaralo otroke • Predzadnji krog rednega dela odbojkarskega prvenstva: SK Zadruge Aich/Dob gosti dunajski Sokol Vsebino televizijske oddaje - in dnevnih radijskih sporedov - lahko preberete tudi na ORF-teletekstu, stran 299. Internet: http://volksgruppen.orf.at RADIO/TV, PRIREDITVE Radio dva od 6. do IS. ure tel.: 0463/595353 Dnevni spored od ponedeljka do petka: 6.00-9.00 9.00-12.00 12.07-13.00 13.00- 15.00 15.00- 17.17 17.17-17.30 17.30-18.00 Dobro jutro Sol in poper Žumal, nato glasba 3 krat 3 Klub Radio dva Lepa ura Žumal Naša pesem Naša pesem na Radiu dva... ponedeljek, 28.1.: Na smučišču; torek, 29.1.: Iz naših vasic/Tam pod Peco sem doma; sreda, 30.1.: Iz pevske zaklad-nice/Oj ta ledig stan; četrtek, 31.1.: Pust pri nas in po svetu; petek, 1.2.: MePZ Danica vabi na tradicionalni ples • Ob vsaki polni uri poročila ORF v nemškem jeziku • Vsako uro ob pol - poročila Radia dva v slovenščini snhntfl. 26. januarja: 6.00 - 7.00 Glasba (zborovska, narodnozabavna); 7.00 - 8.30 Domača budilka; 8.30 - 9.00 Otroški vrtiljak; 9.00 -12.00 Sobotni mozaik; 12.00 -13.00 Glasbena 3 krat 3; 13.00 -13.23 Evropa v enem tednu; 13.23 -14.00 Glasba; 14.00 -15.00 Slovenske popevke; 15.00 -18.00 Farant. nedelja. 27. ianuaria: 6.00 - 7.00 Glasba (zborovska, narodnozabavna); 7.00 - 8.30 Domača budilka; 8.30 -10.00 Zajtrk s profilom; 10.00 -10.30 Zimzelene melodije; 10.30 -11.00 Svetopisemske zgodbe; 11.00 -12.00 Iz zlate dvorane; 12.00 - 13.00 Glasbena 3 krat 3; 13.00 - 15.30 Radio dva v zrcalu; 15.30 - 16.00 Narodnozabavna in zborovska glasba; 16.00 - 18.00 Vikend. (Hi £□ @0 Zajtrk s profilom v nedeljo, 27. januarja 2002: » gostja v studiu: tiflopedagoginja in pisateljica Aksinja Kermauner Radio Agora oddaja dnevno od 18. do 6. ure er M Petek, 25. januarja CELOVEC Ob zaključku cikla predavanj: To niza ljudstvo Mati - domovina - Bog Predava: Erwin Köstler Kraj: v Interkulturnem cent-ru Ljudski dom Čas: ob 18.30 Vabi: IKUC Sobota, 26. januarja GLOBASNICA Ples Slovenskega atletskega kluba z izborom „Miss SAK” Kraj: pri Soštarju Čas: ob 20. uri Za ples igra: ansambel Svetlin ŠMIHEL Igra: „Dobrodošla Miss Agata“ Kraj: v farni dvorani Čas: ob 19.30 Nastopa: gledališka skupina Hribci iz Martinj vrha Vabi: KKD Šmihel ŽELEZNA KAPLA Čebelarski ples Kraj: v hotelu Obir Čas: ob 20. uri Za ples bodo igrali: Podjunski muzikantje Vabi: Čebelarsko društvo Železna Kapla ŠENTJANŽ Vežbanje spomina Kraj: v k&k centru Čas: ob 9. uri Prijave: 0463/514300-13 Nedelja, 27. januarja ŠENTJANŽ Redni občni zbor Kraj: v k&k centru Čas: ob 9.30 Vabi: SRD Šentjanž ŠENTJANŽ Otroški program: „Pravljična ura z Anjo Štefan“ Kraj: v k&k centru Čas: ob 10.30 Vabi: k&k Torek, 29. januarja DUNAJ 129. Dunajski krožek Predstavitev knjige Andreja Kokota „Koroški rožni venec” in praznovanje avtorjeve 65-letnice Kraj: SZI, 1. okraj, Seilerstätte 2 (lastni vhod) Čas: ob 18. uri Vabi: Slovenski znanstveni inštitut na Dunaju Petek, 1. februarja CELOVEC Premiera: „Debela repa“ Kraj: v Tischlerjevi dvorani Slomškovega doma Čas: ob 18. uri Nastopa: lutkovna skupina Pika Vabi: SKD Celovec ŽELEZNA KAPLA „Ante pante“ - običaj nošenja cerkvic Kraj: otroci se srečajo pred ljudsko šolo, nato nesejo cerkvice v sprevodu na Glavni trg do reke Bele Čas: ob 18. uri Vabi: občina Železna Kapla Sobota, 2. februarja ŠENTPRIMOŽ Ples Danice Kraj: v Kulturnem domu Čas: ob 20. uri Za ples igra: Alpe-Adria Band Vabi: Slovensko prosvetno društvo Danica REKA Ob slovenskem kulturnem prazniku Dvojezična ura pravljic: „Na krilih domišljije” Kraj: v hotelu Primik Čas: ob 15. uri Gost: Niko Küpper Poje: Didldumdaj Vabi: Kulturno društvo „Peter Markovič” SVEČE Pies, skeč Kočna, tombola Pust s Kočno Kraj: pri Adamu Čas: ob 20. uri Nastopa: Trio Lipusch Maske zaželene Vabi: SPD Kočna TINJE Kulturni praznik Kraj: v Domu Sodalitete Čas: ob 14.30 Program: Oktet Deseti brat, pevski zbor LIPA, recital slovenskih pesnikov in slavnostni nagovor Vabi: Dom v Tinjah RADIŠE „Vila Malina” Kraj: v Kulturnem domu Čas: ob 10.30 (po sv. maši) Gostuje: otroška lutkovna skupina KPD Šmihel Vabi: SPD Radiše LEPENA Smučarska tekma Kraj: pri Kežarju Čas: ob 11. uri Vabi: SRD Zarja Torek, 5. februarja ŠENTJANŽ Pustna seja Kraj: v k&k centru Čas: ob 20. uri Vabi: vaška skupnost CELOVEC Premiera: „Sinjemodri Peter” Nastopa: Lutkovna skupina Navihanci Kraj: v Tischlerjevi dvorani Čas: ob 19. uri Predpremiera: ob 17. uri Vabi: SKD Celovec Sreda, 6. februarja VETRINJ Slavnostna prireditev ob Slovenskem kulturnem prazniku ob 100-letnici rojstva Milke Hartman Kraj: v samostanu Vetrinj (Dvorana fresk) Cas: ob 19. uri Nastopajo: MoPZ Foltej Hartman, ansambel Drava, Klavdija Daniel in Franci Kuežnik (rezitatorja) Slavnostni govornik: Feliks J. Bister Vabijo: SPZ, KKZ, Društvo slov. pisateljev/pisateljic, publicistov/publicistk in prevajalcev/prevajalk v Avstriji ŠENTJANŽ Pustna seja Kraj: v k&k centru Čas: ob 20. uri Vabi: vaška skupnost ŠKOCIJAN Koncert ob 100-letnici rojstva Milke Hartman Milkine pesmi Nastopajo: Mešani pevski zbor Obirskega pevskega društva, Vokalna skupina Trem, MoPZ Franc Leder-Lesičjak, Vokalna skupina Nomos, Oktet Suha, Pev-sko-instrumentalna skupina KPD Drava Kraj: v turistični dvorani Čas: ob 19.30 Vabi: KD Škocijan PRIREDITVE, RAZNO ZVEZNA GIMNAZIJA IN ZVEZNA REALNA GIMNAZIJA ZA SLOVENCE Prof.-Janežič-Platz 1 - 9020 Klagenfurt/Celovec TEL. 0463 / 33353 FAKS 0463 / 33353 - 20 OBJAVA Zvezna gimnazija in zvezna realna gimnazija za Slovence v Celovcu sporoča: Prijavni rok za vpis v 1. razred in višje razrede ZG in ZRG za Slovence v Celovcu se začne v ponedeljek, 11.2. 2002, in traja do srede, 28. 2. 2002. Uradne ure so dnevno od 7. do 15. ure, ob petkih od 7. do 12.30 ure. Ob prijavi za sprejem je treba predložiti spričevalo prvega semestra 4. razreda ljudske oz. glavne šole, rojstni list in dokaz avstrijskega državljanstva. V naslednjih mesecih bo vodstvo ljudske šole sporočilo gimnaziji učni uspeh učencev, ki so se prijavili za vstop v gimnazijo. Nato bo ravnateljstvo gimnazije pravočasno obvestilo starše o sprejemu učenca/učenke oz. o potrebnih sprejemnih izpitih. Ti izpiti bodo v sredo, 3. 7. 2002. Za vstop v višje razrede veljajo podobna pravila. Priporočljiv je v tem primeru pogovor z ravnateljem. Prestop iz glavne šole v gimnazijo je mogoč. Na osnovi šolske avtonomije je Odbor šolske skupnosti sklenil za leto 2002/2003 vodenje Kugyjevega razreda s slovenščino, nemščino, italijanščino in angleščino (1. C). V 1. B razredu bomo ponudili kot težišče angleščino. Informatika bo integrirana v prvih razredih v predmete nemščina in slovenščina, v Kugyje-„vih razredih pa tudi še v italijanščino. Starši bodo imeli pri zadostnem številu prijav tudi možnost popoldanske oskrbe svojih otrok. DVOJEZIČNA TRGOVSKA AKADEMIJA Competence Center za južno in vzhodno Evropo OBJAVA Dvojezična TAK nudi jezikovno izobrazbo za južno in vzhodno Evropo (Italija, Slovenija, Hrvaška idr.). Pouk je dvojezičen in sicer v nemškem in slovenskem učnem jeziku. Vsak/a učenec/ka se uči dva obvezna tuja jezika, angleščino in italijanščino, hrvaščina pa je prosti predmet. Dvojezična TAK je že leta 1999 bila odlikovana z evropskim pečatom za inovativne jezikovne projekte. Dvojezična TAK nudi kot druge trgovske akademije: splošno in trgovsko izobrazbo. Poučujejo se seveda tudi predmeti, ki služijo splošni izobrazbi (zemljepis, fizika, kemija, biologija, idr.). V okviru trgovske izobrazbe poteka pouk v predmetih gospodarsko poslovanje, računovodstvo, oblikovanje dopisov in desktop-pu-blishing, ekonomija, politična izobrazba in pravo. Učna firma in projektni menedžment V gospodarsko poslovalnem centru vodijo učenci sami svojo učno firmo in uporabljajo teoretična znanja v praksi. V predmetu projektni menedžment mora vsak učenec izdelati projektno delo. Tudi v drugih predmetih se vrši projektno delo. Projekti se izvajajo v sodelovanju z gospodarstvom. Izobrazba na področju informacijske tehnologije (IT) Študije napovedujejo delovna mesta s kvalifikacijo IT do leta 2002 v Evropi v številu med 1,2 mio. do 1,56 mio mest. Ta strokovna smer posreduje: tehniko mrežja, telekomunikacijo, razvoj softvera, WEB-dizajn. Prijave: Na Dvojezični TAK se lahko prijavite do konca februarja 2002. V izjemnih primerih je mogoča še poznejša prijava. Prijavnice so na voljo v tajništvu, 9020 Celovec, Prof.-Janežič-Platz 1. Za nadaljnje informacije pokličite: 0463/382400, faks: 0463/382400-33, e-mail: direktion@hak-tak.asn-ktn.ac.at, www.hak-tak.asn-ktn.ac.at Spominska svečanost v Svečah Zveza koroških partizanov in prijateljev protifašističnega odpora bo v Svečah priredila tradicionalno spominsko svečanost v nedeljo, 3. februarja 2002, ob 11. uri, ob skupnem grobišču narodnega heroja Matije Verdnika-Tomaža in njegovih soborcev. Pprireditelj še posebej opozarja, da je v trenutnem položaju še tako pomembno in potrebno, da se seznanimo s položajem naše narodne skupnosti in strnemo naše vrste v obrambo pravic, ki so nam zagotovljene z državnimi zakoni in mednarodnimi pogodbami. Odprto vsak petek, soboto, nedeljo in ob praznikih Juenna theUIMITpub Iščemo pomočnico za strežbo ob nedeljah in praznikih. Interesentke naj pokličejo 04230/271. Nastopi učencev glasbene šole TOREK, 29.1.2002 • Mohorjeva, Tischlerjeva dvorana -ob 16. uri (1. skupina) • Škofiče, društvena soba - ob 18. uri SREDA, 30.1.2002 • Mohorjeva, Tischlerjeva dvorana -ob 16. uri (2. skupina) • Mladinski dom - ob 18.30 ČETRTEK, 31.1.2002 • Bilčovs, ljudska šola - ob 19. uri (1. skupina) PETEK, 1. 2. 2002 e Bilčovs, ljudska šola - ob 19. uri (skupen nastop z učenci iz Glasbene šole Jesenice) • Šentjakob, društvena soba - ob 17. uri (oddelek Šentjakob) ^AS TEDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev“, ki ga Nastopa predsednik Bernard Sadovnik, 9020 Ce-ovec, Villacherstr. 8, I. nadstropje. Naš tednik Prajema podpore iz sredstev za pospeševanje narodnih skupnosti. Narodni svet zastopa politič-ds, gospodarske in kulturne pravice in interese Slovencev na Koroškem na osnovi avstrijskega ustavnega in pravnega reda, zlasti društvenega Pfava, ustavnih in drugih norm, za zaščito narod-r)11) skupnosti ter na osnovi mednarodnih in meddržavnih pogodb, konvencij, načel in priporočil o varstvu človekovih pravic in pravic narodnih skupnosti, zlasti avstrijske državne pogodbe z dne 15. 5.1955. Narodni svet zastopa pravice in interese koroških Slovencev, organizacij in posameznikov v okviru danih pooblastil v odnosu do avstrijske zvezne vlade in pristojnih ministrstev, koroške deželne vlade in pristojnih deželnih upravnih organov, v odnosu do Republike Slovenije ter mednarodnih organizacij, ustanov in organov. Uredniški odbor: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Franc Sadjak (odgovorni urednik), Silvo Kumer; 9020 Celovec, Villacherstr. 8, I. nadstr. Tel. 0463/51 25 28 * 0 (FAX * 22); ISDN: 0463/59 69 56-31; e-mail: franz.sadjak@>nastednik.at; Tisk: Mohorjeva tiskarna, 9073 Vetrinj/Viktring, Adi-Dassler-Gasse 4, tel. 0463/ 292664. NAS TEDNIK izhaja vsak petek Naroča se na naslov: Naš tednik, Villacherstr. 8,1. nadstr., 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka: 0463 / 51 25 28; Telefaks: 0463 / 51 25 28 - 22. Letna naročnina: Avstrija 38 evrov; Slovenija 6000,- SIT; ostalo inozemstvo 70 evrov; zračna pošta letno 150 evrov; posamezna številka 1,15 evra; Slovenija: 180,- ŠIT. EXMI WTIMMXI Ö 04239/26 42 od petka, 25. januarja, od 16. ure, do sobote, 26. januarja, do 17. ure Seminar: Mentalni trening Vodi: mag. dr. Kurt Schöffmann v sredo, 30. januarja, ob 18.30 Računalniški tečaj - MS Windows Vodi: Danilo Katz od četrtka, 31. januarja, od 19. ure, do 3. februarja, do 12. ure Post čisti dušo in telo Voditeljica: Rosina Schwingen-schlögel v nedeljo, 3. februarja, ob 14.30 Kulturni praznik Spored: Oktet Deseti brat, pevski zbor LIPA, recital slovenskih pesnikov in slavnostni nagovor v četrtek, 7. februarja, ob 19. uri Molitveni shod za duhovne poklice Somaševanje vodi: p. Gabrijel Recek OEM Cap od sobote, 9. februarja, od 9. ure, do sobote, 16. februarja, do 13. ure Slikanje ikon za začetnike in nadaljevalce Voditeljica: mag. Silva Božino-va-Deskoska v soboto, 9. februarja, od 9.30 do 18. ure Slikarska delavnica za otroke Voditelj: Thomas Mikel v sredo, 13. februarja, od 9. do 16. ure Obrezovanje sadnega drevja Voditelj: Franz Josef Quendler od srede, 13. februarja, od 9. ure, do nedelje, 17. februarja, do 13. ure Seminar za notranje zdravljenje Voditelj: brat Thomas Paul iz Indije ROMANJA IN POTOVANJA od sobote, 9. februarja, do sobote, 16. februarja 2002 Izobraževalno potovanje v Grčijo Spremljevalca: prof. Jože Wakounig in prof. Tita Artemis od sobote, 9. februarja, do sobote, 16. februarja 2002 Izobraževalno potovanje v Maroko Spremljevalec: rektor Tinjskega doma Jože Kopeinig 14 Sport Robert Chocholak je bi! na tekmi proti Vienna hotvolleys zopet najuspešnejši točkovalec. Zabeležil je enako število točk - 16, kot „zvezda ” dunajskih odbojkarjev Darko Antunovič. Foto: Štukelj ODBOJKA/AUSTRIAN VOLLEY LEAGUE Že v soboto naj Sokol izve, kaj ga bo pričakovalo v četrtfinalu SK Zadruga Aich/Dob gosti v soboto (ob 19. uri) Sokol - torej ekipo, proti kateri se bo 14 dni navrh boril za napredovanje v polfinale prvenstva. KOŠARKA KOŠ uspešen tudi v novem letu Celovec. Po daljšem božičnem odmoru je članska ekipa KOŠ pred tednom dni prepričljivo premagala Wolfsberg s prednostjo 30-ih točk, minulo sredo pa po izredno napetem razpletu tekme tudi WSG Radenthein s 83:79. Srečanje proti Radentheinu (v domači dvorani) so Hribar & co pričeli izredno uspešno, saj so si v prvi četrtini tekme priigrali prednost devetih točk. Iz nerazumljivih razlogov pa so naši košarkarji v drugi četrtini močno popustili, tako da so gostje v tem delu igre prevzeli vodstvo. V četrtem nizu (tretji je bil izenačen) pa so se varovanci trenerja Grzetiča predstavili z najboljše strani ter z vzorno borbenostjo in zbranostjo dobili tekmo le še v svoj prid. Bistveno jasnejša pa je bila zmaga mladinske ekipe KOŠ, ki je prav tako imela za nasprotnika WSG Radenthein: Marko Brumnik & co so namreč dobili tekmo prepričljivo s 76:59. ŠAH_____________________ Visok poraz „Obirčanov”-7:1 Celovec/Železna Kapla. V 6. krogu prvenstva koroške podlige je ekipa Slovenske športne zveze/Zveza Bank I prepričljivo premagala moštvo IBS Celovec vzhod I s 5,5:2,5 in utrdila odlično tretje mesto na lestvici. Hud poraz pa je utrpelo drugo slovensko moštvo SŠK „Obir” Železna Kapla I proti ekipi JTK Velikovec/Ruda I z 1:7. SŠK „Obir” I se je z nepričakovano visokim porazom nevarno približal ekipam, ki jim grozi izpad iz spodnje lige! Šahovska ekipa AŠK0 Bekštanj II je proti SV Weitensfeld igrala neodločeno 4:4. Posamezni rezultati igralcev SŠZ/Zveza Bank I: MK Žiga Žvan 1 MK Blaž Kosmač 1, Arnold Hattenberger remi, dr. Joži Amrusch remi, Aleksander Lukan remi, Rupert Reichmann 1, Robert Hedenik 0, Ivan Lukan 1. Posamezni rezultati igralcev SŠK „Obir” Železna Kapla I: Dušan Jokovič remi, Hans-Christian Wolle 0, Justin Polanšek 0, Harald Wolle 0, Rudolf Meier 0, Johann Wolle 0, dr. Waysocher remi, Johannes Joschtl 0. Prvenstvo v podligi se nadaljuje 2. februarja 2002 s slovenskim derbijem med SŠK „Obir” Železna Kapla I in SŠZ/ Zveza Bank I. Dvoboj se prične ob 15. uri v šahovskem lokalu Zuze v Železni Kapli. p^red tednom dni je moštvo l—/ slovaškega trenerja Vladi-I mirja Pridala na tujem še senzacionalno premagalo Salzburg s 3:1, minulo soboto pa so Chocholak & co bili bolj ali manj brez možnosti na srečanju (v domači dvorani) s tekmovalcem iz lige prvakov in hkrati najmočnejšim moštvom v Avstriji Vienna hotvolleys. Kljub močni podpori številnih domačih navijačev ni zadostovalo za zmago vsaj enega niza, ki bi Dobljanom dva kroga pred koncem osnovnega dela prvenstva le še odprl vrata do tretjega mesta. Teoretične možnosti za napredovanje na tabeli so sicer še vedno dane, vendar so tako majhne, da v moštvu ni več upanja. Dobljani so se vsekakor že sprijaznili s četrtim mestom in s tem s četrfinalnim nasprotnikom SVS Sokol. V tem Omučarji ŠD Šentjanž bolj ali O manj v vseh starostnih skupinah nadaljujejo z odličnimi uvrstitvami - predvsem Brigitta Esel. Medtem ko je že pred tednom dni na Hochrindlu (Raffeisencup) presenetila s prvim mestom v splošni skupini žensk - bila je tudi najboljša dneva, je ta uspeh ponovila konec minulega tedna (19. 1.) na tekmovanju v Heili- zaključnem delu prvenstva namreč tekmuje v seriji best of three prvi proti osmemu, drugi proti sedmemu, tretji proti šestemu in četrti proti petemu - torej bo nasprotnik Dobljanov SVS Sokol. Prav to moštvo pa gostuje v 17. krogu prvenstva - prihodnjo soboto - v pli- ODBOJKA/ZVEZNA LIGA 1. hotvolleys 16 16 0 48:4 32 2. Tirol 16 15 1 45:7 30 3. Salzburg 16 12 4 39:19 24 4. Aich/Dob 16 11 5 35:22 22 5. Sokol 16 9 7 33:30 18 6. Hypo 16 6 10 22:33 12 7. Hartberg 16 5 11 23:41 10 8. Döbling 16 4 12 10:40 8 9. Feldkirch 16 2 14 13:42 4 10. Enns 16 0 16 9:48 0 16. krog: Dob - hotvolleys 0:3 (-22/-13/-21) Prihodnji krog: Dob - Sokol (v soboto, 26. januarja, ob 19. uri, v pliberškem Kulturnem domu) genblutu. Na tem tekmovanju sta s tretjim mestom v svoji starostni skupini močno opozorila nase tudi mlada Desiree Žnidar in Marcel Quantschnig. Dan navrh na Simonhöhe pa je svojo močno formo potrdila še Andrea Kru-schitz, saj je v splošni ženski skupini bila najhitrejša. Na tem tekmovanju je zabeležila doslej najboljši rezultat (7. mesto v svoji berškem Kulturnem domu, zaradi česar je srečanje še bolj atraktivno. Odprto je namreč, ali bosta obe ekipi igrali s polno paro, ali pa bosta iz taktičnih razlogov igrali s t.i. „zakritimi kartami" ter jih razkrili šele na bistveno pomembnejši tekmi - v četrtfinalu. Pri Dobljanih je vsekakor slišati, da bodo igrali z vso zbranostjo, „kajti že v soboto naj Sokol izve, kaj ga bo čakalo v četrtfinalu prvenstva,” pravi libero Micheu. II. liga. Druga moška ekipa SK Zadruga Aich/Dob, ki tekmuje v II. zvezni ligi, je konec minulega tedna presenetila z izredno močnim nastopom ter z zmago 3:1 proti tretjemu na lestvici Bruck/ Mur. S to zmago so Bojan Mlakat & co utrdili peto mesto na lestvici. F. S. starostni skupini) mlada Silke Užnik, smučarka DSG Sele. Posebej močan pa je bil konec minulega tedna nastop 59-letne-ga Borovljana Tonija Oražeta, ki tekmuje za ŠD Šentjanž. Na mednarodnem tekmovanju za Mastercup na Golici je namreč zabeležil tretje mesto in bil s tem najboljši predstavnik iz Koroške v svoji starostni skupini. Smučarka Brigitte Esel nadaljuje s serijo zmag Sport 15 OBČNI ZBOR ŠPORTNEGA DRUŠTVA PLIBERK Za jubilej prideta Rapid & Sparta Praga v Pliberk ■ Športno društvo Pliberk praznuje letos svojo 20-letnico. Za jubilej bo društvo priredilo junija velik mednarodni turnir. K «inulo nedeljo, 20. 1. 2002, l\/|je imelo športno društvo IVI Pliberk v klubski hiši v Nonči vasi svoj občni zbor. Predsednik Silvo Kumer je v svojem poročilu poudaril pomen društva za občino Pliberk, v katerem šteje društvo s svojimi štirimi sekcijami med največje in najbolj dejavne. Teniška sekcija, ki jo vodi Jože Nedwed, se posveča predvsem rekreacijskemu družinskemu tenisu, vse leto pa v društvu poteka tudi društveno prvenstvo, na katerem sodeluje 40 do 50 igralcev oz. igralk. Lansko teniško tekmovalno sezono so zaključili z naslednjim vrstnim redom: tmoškil 1. Daniel Thaler, 2. Manfred Terbul, 3. Jože Riedl, 4. Adrian Kert, 5. Marko Buchwald, 6. David Buchwald, 7- Tomi Riedl, 8. Silvo Kušej; fžensket 1- Maria Nedwed, 2. Astrid Pachoinig Nogomet. Športno društvo Pliberk je v Vidri vasi leta 1996 zgradilo novo nogometno igrišče, na katerem že igrajo, nima pa še ustrezne namembe. Le-to so preprečili pliberški politiki ÖVP, SPÖ ter FPO in so s tem ustregli zahle-' vi nogometnega kluba SVG Blei-burg, ki ne želi konkurence v občini- Predsednik ŠD Pliberk je Poročal, da kljub temu na igrišču dnevno vadi do 80 mladih nogometašev, ki tekmujejo uradno za SAK, za organizacijo pa skrbijo društveniki S D Pliberk. Nogometna sekcija ŠD Pliberk pa vodi tudi Športniki ŠD Pliberk so letos med drugim uspešno sodelovali na Supertrimu koroških vasi, finale je bi! v Pliberku. „amatersko moštvo“, ki med drugim pozimi dvakrat na teden igra v Kulturnem domu. 158 tekmovalcev. Pomembnejša pa postaja sekcija za splošno rekreacijo. Lani je ta sekcija sodelovala na Sedmeroboju koroških vasi (SŠZ). Pliberčani so tekmovali s skupno 158 tekmovalci v Ločah, v Šentprimožu, v Selah, v Železni Kapli in v Bilčovsu. Finale tega Sedmeroboja pa je bil v Vidri vasi pri Pliberku, kjer je ŠD Pliberk zgledno organiziralo tekmovanje. Na domačih tleh so Pliberčani odnesli tudi prvo mesto. Igrišče ŠD Pliberk v Vidri vasi je dokončno, dnevno tam trenira nad 80 nogometašev, pliberška politika pa kljub temu zaenkrat blokira dovoljenje. Zimski šport. V preteklih letih je ŠD Pliberk pogosto prirejalo smučarska tekmovanja, zaradi pomanjkanja snega pa se zimsko delovanje zaenkrat omejuje na hokej na ledu. 20 fantov redno igra na klubskem igrišču v Nonči vasi. 20 let SD Pliberk. Letos praznuje društvo svojo 20-letnico obstoja. Skupno s centrom SAK Pliberk, ki praznuje letos svojo 10-let-nico, bo 22./2Š. junija v Vidri vasi mednarodni nogometni turnir naraščaja, na katerem bodo sodelovali SK Rapid, Sparta Praga, Hajduk Split, Dinamo Zagreb, Olimpija Ljubljana, NK Dravograd, SAK in FC Kärnten. Za obletnico pa bo ŠD Pliberk priredilo tudi velik teniški turnir in eno izmed tekmovanj Supertrima Slovenske športne zveze. Nov odbor. Na občnem zboru je bil soglasno izvoljen odbor za naslednja tri leta. Silvo Kumer je bil tretjič potrjen za predsednika. Predsednik: Silvo Kumer Podpredsedniki: Adrian Kert, Franc Kumer, Jože Nedved Tajnica: Monika Šteharnik Blagajnik: Marjan Kumer Odborniki: Daniel Thaler, Karl Thaler Preglednika: Matevž Nachbar, Marko Buchwald Častni predsednik: Blaž Kordež KOROŠKO PRVENSTVO SAK U16 in U14 za vstop v finale ■ Celovec/Borovlje. Preteklo nedeljo se je tudi ekipa SAK U 14 kvalificirala za vmesni krog koroškega prvenstva v dvorani. Ekipa trenerja Staneta Trdine je premagala Velikovec 2:1, Šinčo vas 4:0, Vernberk 6:4 in Krivo Vrbo 3:0 ter postala prva. V soboto, 26. januarja, igra SAK U 14 ob 14. uri v Vetrinju vmesni krog. Ima pa izredno hud žreb, saj je v skupini trenutno zdaleč najboljša koroška ekipa SV St. Stefan. Ostali nasprotniki so FC Kärnten, Šent-pavel in Brnca. Le prvi gre v finale. V nedeljo, 27. januarja, pa igra ekipa U 16 (trener Mirko Oraže) ob 13.15 v Borovljah. Nasprotniki bodo SV Lienz 2, FC Villach, Winklern, Galicija in Landskron. Prva dva gresta v finale, SAK pa gotovo šteje med favorite. Od 9. do 17. januarja gredo ekipe U 19, U 16, U 14 in U 12 na priprave v Medulin. KRATKE VESTI NOGOMET/SAK. Varovanci trenerja Lojzeta Jagodiča so prvo letošnjo pripravljalno tekmo odigrali konec minulega tedna v Wolfsber-gu proti regionalnemu ligašu WAC, ter nesrečno podlegli z 2:3 (strelca za SAK: Zimmerling, Pate). Nesrečno zaradi tega, ker je bil njihov nastop zelo močan in so bili tudi močnejši tekmec, vendar je bila sreča na strani domačinov. „Rezultat ni bil zadovoljiv, tem bolj pa me je razveselila naša zelo zrela in močna igra,je po tekmi dejal trener Jagodič. Že jutri, v soboto (ob 11. uri na stadionu v Celovcu), je na sporedu naslednja pripravljalna preizkušnja za SAK, kajti kapetan Lojze Sadjak & co se bodo pomerili proti regionalnemu ligašu Šentvid. SMUČANJE. DSG Sele in Slovenska športna zveza (SŠZ) vabita na 1. slovenski smučarski dan (veleslalom v enem teku), ki bo v nedeljo, 3. februarja, s pričetkom ob 12. uri v Selah pri Pušel-cu. Tekmovalo se bo v vseh starostnih skupinah - torej od letnika 1994 in mlajši ter do letnika 1921 in starejši. „RAINER WAHNSINN”. Občina Pliberk in Schönfelderjev fanclub vabita v nedeljo, 27. januarja, na sprejem letošnjega zmagovalca KitzbOhelskega slaloma za svetovni pokal Rainerja Schönfelder-ja. Sprejem na Glavnem trgu v Pliberku se bo pričel ob 15. uri. ŠTEVILKA TEDNA 64 j 5 /O obiskovalcev spletne strani časopisa Kärntner Woche mneni, da deželni glavar Haider v zvezi z dvojezičnimi napisi ne ravna pravilno. Le 32,6 % mu daje prav, 2 % pa je njegovo ravnanje vseeno. Več na naslovu www.kwoche.at OSEBE &DOGODKI Pripravil Silvo Kumer ► I ZANIMIVO Vesoljski ples je vabil konec decembra lani MePZ Podjuna v Kulturni dom v Pliberk. Dvorano so pevke in pevci spremenile v vesolje, v katerem so plesali in se zabavali do jutranjih ur. Posebej uspel je polnočni vložek, ki je poskrbel tudi za smeh in razvedrilo. Življenje od A do Z. Fotograf Blaž Župančič razstavlja v kavarni Pazzo v Pliberku „Slike življenja“ in jih je uvrstil po abecednem vrstnem redu, od avtomobila do zobne ščetke. Na svojevrsten način s čr-nobelimi fotografijami daje vpogled v abecedni vrstni red vsakdanjega življenje. Umetnika je v Pliberk povabil njegov prijatelj Gregej Krištof iz Dvora. Blaž Župančič razstavlja v kavarni Pazzo v Pliberku. Kmetje so prišli iz vse Koroške Na plesu je SJK razdelila tudi dobitke nagradne igre Našega tednika. Na plesu so Bernardu Sadovni-Franc Skias (v sredini) in Mirko Šteharnik (desno) se veselita dopusta v ku & Rudiju Vouku dali za skup-Portorožu oz. odstrela jelena v Kortah pri Smrtniku. Čestitamo! Foto: Fera no okrepčilo košaro dobrot. Fantje treh dolin so zabavali na letošnjem kmečkem plesu, preteklo soboto v Kulturnem domu v Pliberku, ki je bil nabito poln, kot verjetno še nikoli doslej. Kmetje so prišli iz vse južne Koroške, tudi iz Šentjakoba, Bilčovsa, Sel in Borovelj je prišlo večje število plesalcev, ki so se vsi lepo imeli. Na plesu je Naš tednik skupno s SJK počastil tudi zmagovalce nagradne igre NT za kmečkozborske volitve lani. Ob odlični postrežbi gostilničarja Franca Kovača so se kmetje zabavali do jutranjih ur. SOBOTA. 26. JANUARJA - 20.00 Ples & izbor Miss SAK ■ pri Šoštarju v Globasnici • za ples igra ansambel Svetlin $ izbor lepotice večera SOBOTA. 26. JANUARJA - 20.00 Čebelarski ples ■ v hotelu Obir v Železni Kapli • za ples igrajo „Podjunski muzikantje" SOBOTA. 2. FEBRUARJA - 20.00 Ples Danice ■ v Šentprimožu • za ples igra „Alpe - Adria Band" SOBOTA. 9. FFBRUARJA - 20.00 Gimnazijski ples ■ v Domu glasbe v Celovcu $ po-loneza in polnočni vložek :> TERMINI + JUBILEJI «TERMINI + JUBILEJI ♦TERMINI ♦ JUBILEJI + To je aktualna „miss SAK“. Na sliki s kom. si/. Mihijem Antoničem. To soboto bodo volili njeno naslednico. Miss. To soboto, 26. januarja, vabi SAK spet na izbor lepotic k Šoštarju v Globasnico. Osem lepotic iz alpsko-ja-dranskega prostora se bo predstavilo publiki, najlepšo pa bo izbrala žirija, v kateri bodo med drugim direktor Zve-ze-Bank Franc Krištof, sef marketinga banke dipl, inž. Hanzi Čertov. direktor pliberške Posojilnice Jože Nachbar, predsednik SŠZ Marjan Velik, in „pre-zidenti SAK“ Franci Wieser. Benjamin Wakounia. Jože Partl ter dipl, inž. Feliks Wieser. Moderiral bo DJ Radia dva Alexander Mak. Za glasbeni okvir bo skrbel ansambel Svetlin. SAK pa ima pripravljen tudi shuttle-prevoz ter zavarovano parkirišče pri Šoštarju. 50-letnico življenja letos praznujeta Pliberška trgovca Hansi in Foltei Blažei. sicer ne na isti dan, ker pa imata seveda isti prijateljski krog, sta jubilej praznovala kar skupaj. Gratulantov je bilo veliko, tako da sta praznovala kar nekaj dni. Tudi NAŠ TEDNIK jima iskreno čestita in želi vse najboljše! Foltej in Hansi Blažej sta praznovala skupni življenjski jubilej - oba sta mlada 50 let.