Kitala pUiau* t goum„i. ^_ IZHAJA VSAK TOREK, CETltTEK IN SOBOTO.	Cena	rosamcam	številki	Din	150.
TRGOVSKI LIST
S f	*
Časopis za trgovino, mdiastrifo In obrt-
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za % leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953.
LETO XIII.	Telefon	št.	2552.	LJUBLJANA,	v	soboto,	dne	22.	marca	1980.	Telefon	št.	2552.	ŠTEV.	85.
Skrbimo za pospeševanje trgovine.
Jugoslovansko-nemške gospodarske naloge.
Poluradna Industrie- und Han-delszeitung' v Berlinu se peča v zelo podrobnem članku svojega beograjskega posebnega poročevalca s .stališčem Nemčije v jugoslovanskem gospodarstvu. Po zelo obširnem uvodu o razvoju gospodarstva v Jugoslaviji pravi avtor: Kot gospodarska enota predstavlja Jugoslavija danes v Evropi važnega činitelja, Na podlagi danih dejstev so bodoče gospodarske naloge Jugoslavije začrtane. Stabilizacija dinarja je s finančno-politične strani v /A;e/i z Youngovim načrtom. Kakor znano, se bo del nemških plačil porabil za poravnavo vojnih dolgov, donim bo obstojal drugi del v .stvarnih dobavah, ki se bodo izvršile v teku bodočih desetih let; ostanek bi se mogel porabiti tudi za stabilizacijo vrednote. Važna naloga je uvedba nove carinske tarife, ki naj pospešuje razvoj jugoslovanske industrije. Razvoj zdrave domače industrije je vsekakor možen; njen cilj naj bo oprosti-tt-v od odvisnosti od inozemstva v onih vrstah, ki se morejo izdelati v Jugoslaviji v isti kakovosti. Poseben pomen ima tudi naprava kokserije (za pridobivanje koksa) in pa zgradba naprave za pretvorbo premoga v tekočine (bencin).
.Trgovina med Jugoslavijo in Nemčijo se razvija nadalje ugodno, a manjka ji še zmeraj veliki razmah ali koleb. Manjka tesna spojitev skupnih interesov, tako v finančnem kot v industrijskem oziru. Francoski dotok zlata v Jugoslavijo si je ustvaril nova pota, finančni vpliv Češkoslovaške, ameriških Zedinjenih držav in celo tudi Ogrske raste stalno. Industrializacija Jugoslavije se ne dfi več ustaviti. V Nemičiji manjka zaenkrat še ozkega stika med industrijo in finančnim svetom, in vendar more le edino ta stik ustvariti možnost, da pripravi kapital industriji pot. Pred kratkim na primer bi bila morala prevzeti neka nemška tvrdka veliko jugoslovansko državno naročilo proti triletnemu kreditu, a po njeni lastni izpovedi ji ni bilo mogoče dobiti jamstva nemške države za slučaj zgub in tudi ne primernega fabrikacijskega kredita pri kakšni nemški 'banki. Nasprotno si je pa ustvarila ogrska industrija s pomočjo angleških finančnih krogov dobre prodajne možnosti v Jugos>a-viji. Bodoča Jugoslovansko - nemška trgovska zbornica in beograjski urad velesejma v Leipzigu ne bosta sama zadostovala za pospeševanje nemško-jugoslovanskib gospodarskih koristi, temveč bo v bodočnosti igral merodajno vlogo ozki stik med kapitalom in industrijo.
To so izvajanja berlinske »Industrie- und Handelsizeitung«. Pridejati jim nimamo nič drugega, kot da govori odkritosrčno resnico in da najbrž v Nemčiji res ni potrebnega stika med industrijo in kapitalom. Iz gornjih izvajanj vidimo tudi, kako vsestransko je zanimanje inozemskega kapitala za Jugoslavijo in kako zelo «e nalaga pri nas inozemski kapital.
Naš narodno - gospodarski položaj je odvisen od dobre letine! Tako ču-jemo povsod. Prišlo je namreč že v navado, da polagamo vse upanje za izboljšanje položaja samo na lepo vreme, ki bo omogočilo dobro 'letino. Sicer je res, da odvisijo v agrarni državi, kakor je naša, vsi posli od dobre žetve, ki poveča kupno moč največjega dela prebivalstva, toda za to so potrebne poleg atmosferskih v še večji meri ugodne tržne prilike, t. j. da se ugodna žetev lahko tudi ugodno vnovči. Ako so cene slabe, ne pomaga dobra letina. Lansko leto smo se o tem že zadostno prepričali, kajti padec cen je paraliziral vse dobre uspehe letine. Tako je bil uspeh letine pri koruzi, dasi je bila rekordna po množini, vendar manjši od najslabšega z ozirom na dobljeni prodajni skupiček.
Položaj na svetovnem žitnem trgui je že več let v znamenju depresije. Dasi je bila lansko leto tako v Kanadi, kakor v Argentiniji in v Zedinjenih državah letina daleč pod povprečjem, so se vendar cene nagibale bolj k padanju kot k porastu. Od prejšnjih let so ostale velike zaloge, koje stalno pritiskajo na cene. Ponudba je vedno večja od povpraševanja, tako da je veliko vprašanje, ali bo novcana vrednost naše žetve porastla mnogo, tudi če bi bila letina v mnogih drugih agrarnih državah še manjša kot je bila lansko leto in kljub temu, da bi bila pri nas kvantitativno zelo ugodna. Zanašati se pod takimi okolnost-mi tudi v bodoče na to, da se bo poslovni položaj izboljšal s povečanjem kupne moči našega kmeta samo že po dobri žetvi, bi pomenilo verovati takorekoč v čudeže.
Mi smo in bomo ostali še dolgo v pretežni meri agrarna država. Zadovoljiv gospodarski položaj kmeta je in bo ostal bistveni pogoj za ugoden razvoj vseh poslov. Toda to še nikakor ne pomeni, da morajo vse druge gospodarske grane v miru čakati na to, da se izvrši ta srečen prevrat v položaju kmeta. Pri pasivnem čakanju bi se moglo dogoditi to, da bi se izgubil ne samo ves dobiček iz prejšnjih let, ampak tudi vložene glavnice.
Težave, v katerih se nahajajo vse gospodarske grane in ki se često končajo s konkurzi in mesečnimi likvidacijami, bi morale v našem poslovnem
Osmi družabni večer Trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani bo v sredo 26. marca t. 1. ob pol 9. zvečer v prostorih restavracije >Zvezda«. V nadaljevanju cikla »Ljudska univerza za trgovske in obrtniške kroge« pride na vrsto predavanje o zanimivem predmetu ;>0 rastlinski prehrani.« Predavanje o tem predmetu je ljubeznivo prevzel direktor gospod ing. Jakob Turk. Gospod predavatelj je odličen strokovnjak in zasluži predavanje, ki si ga je izbral, posebno pozornost. Interesantni eksperimenti bodo spremljali predavanje. Po končanem predava-nju poje Završanov kvartet, ki se je po svojem dovršenem petju vsem obiskovalcem družabnih večerov nenavadno priljubil ter igra priljubljeni Merkurjev orkester. Gostje so dobrodošli. Vstop je brezplačen.
svetu izzvati tudi druge reakcije in ne samo upanje, da se bo poljedelstvo racijonariziralo in da se s tem dfi novega življenja in novih pobud celemu gospodarskemu mrtvilu. Ra-cijcnalizacija in pospeševanje kmetijstva? Dobro, toda v isti meri naj se racijonalizira in poceni tudi vse druge poslovne grane. Kajti pri nas ni v zastanku samo kmetijstvo, ampak — in to še kako — tudi vse druge gospodarske stroke. Neurejenost in neracionalnost je velika tudi v trgovini, v industriji in v bankarstvu, zlasti če se gleda na te stroke s splošnega narodno-gospodarakega stališča. Celo v letnem poročilu Narodne banke se govori o veliki neurejenosti, koja vlada zlasti v naši izvozni trgovini. Nered vlada v isti meri tudi v naši uvozni trgovini. In kakšen je položaj v detajlni trgovini, nam v zadostni meri kažejo konkurzi. Zato skrbimo za pospeševanje kmetijstva, ki je v naši državi glavna panoga, skrbimo pa obenem in z isto vnemo za pospeševanje trgovine, kajti vsa, še tako dobra letina ne bo zalegla, če ne bo našla ugodnega tržišča.
Te dni se je vrnil francoski trgovinski minister iz Ženeve v Pariš. — Udeležil se je shoda, katerega so priredili detajlisti proti previsokim najrazličnejšim taksam. Svoj govor je začel z besedami: Prihajam iz Ženeve. V izložbenih oknih sem videl povsod pozive: Kuipujte pri nas, pri nas ne plačate luksuzne takse. Zdi se mi, da je bila to najboljša vaba za kon-sumente. Mali trgovec je postal pri nas davkar države, ker se ga poslužuje država za iztirje vanje najrazličnejših taks. Te vloge se mora trgovca postopno osvoboditi, da bo mogel intenzivneje slediti važnejšim narodnogospodarskim funkcijam, ki so namenjene trgovini!
Želeti bi bilo, da bi se želje francoskega trgovinskega ministra čim-Prej uresničile!
RAZSTAVA IZDELKOV IZ TEČAJA ZA SOBNE IN NAPISNE SLIKARJE V LJUBLJANI.
V	nedeljo bodo od 9. do 18. ure razstavljeni v pritlični sobi Narodnega doma v Ljubljani izdelki iz dvomesečnega tečaja za sobne in napisne slikarje, ki ga je priredil Zavod za pospeševanje obrti Zbornice za TOI v Ljubljani. Ta tečaj je obiskovalo 15 mojstrov in pomočnikov, ki se v tečaju niso poučili samo o obrtniški izpopolnitvi obrti, ampak so dobili tudi navodila v estetskem oziru. Po navodilih g. prof. Saše Šantla so izdelali najprej v skici, nato pa v izvršeni risbi osnutke za bordure in tapetne vzorce. Po navodilih slikarskega mojstra g. Josipa Božiča so prenesli te osnutke na šablonski papir ter izrezali šablone in izvršili poizkusno barvanje z zidnimi barvami. Povsem novo je bilo večini »deležnikov slikanje napisov na steklo. Kcnčno so se nekateri bavili tudi s prenosom oljnatih slik na stelklo. Opisani program tečaja je bil jako obširen, uppeh pa prav zadovoljiv. Poleg izdelkov tečajnikov bo dala razstava tudi zanimiv pregled, kaj nudi tak tečaj slikarskemu obrtniku in kako napredujejo udeleženci od početnih del do končnega umetnoobrtnega izdelka. Opozarjamo na to razstavo predvsem naše slikarske obrtnike in obrtni naraščaj, pa tudi druge, ki jih zanima napredek v slikarski stroki. Vstop na razstavo je prost.*
Dr. Cvetko Gregorič:
Poljedelstvo in industrijski protekcijonizem.
i.
G. dr. Štefan Postne, profesor go-spodarsko-šumarske fakultete v Zagrebu, je nedavno predaval v Glavni zvezi poljedelskih zadrug v Beogradu
o	poljedelstvu in o industrijskem protekcionizmu pri nas. Predavanje je vzbudilo v naši javnosti veliko zanimanje. Predavanje samo, odnosno obširnejše delo g. dr. Postica o tem vprašanju, ki je bilo osnova za predavanje, je še v tisku. Na njegova izvajanja hočemo odgovoriti, čim nam bodo znana v vseh podrobnostih, a že sedaj ne moremo prezreti najglavnej-ših točik njegovega predavanja, katere so priobčili beograjski časopisi.
Izhodna točka njegovega predavanja je bila ugotovitev ankete, katero je izvedla njegova fakulteta, da je rentabiliteta poljedelstva jako nizka zbog visokih proizvajalnih stroškov in nizkih cen produktov. Vsled tako nastalega slabega položaja poljedelcev se ne moremo uspešno meriti s sosednimi narodi v splošnem kulturnem in socialnem napredku. To vse pospešujejo tudi visoko pretirane uvozne carine na industrijske izdelke, ki znatno podražujejo sredstva poljedelske produkcije. Carine na industrijske izdelke je treba ukiniti, a osnovni princip naše gospodarske politike mora biti okrepitev poljedelstva in njegove kupne moči, ne pa umetno otvarjanje in vzdrževanje industrije, ki sicer nima predpogojev za zdrav obstoj. V kolikor bi pa bilo potrebno gotovo industrijo vendar umetnim potom pospeševati v svrho državne obrambe, naj žrtve in bremena za to nosi ves narod v obliki direktnih podpor takim industrijam.
Celo predavanje kaže skrb radi krize, v kateri se nahaja naše poljedelstvo. Enako skrb ima tudi naša industrija. Njegovo udejstvovanje je odvisno v glavnem od kupne moči 'poljedelca, njenega največjega odjemalca. V zadnjih letih je industrija v svojih resolucijah ponovno zahtevala, da merodajni krogi posvete vso svojo pozornost napredku poljedelstva in dvi-du njegove kupne moči in standarda življenja našega kmeta. Drugih misli smo z g. dr. Postičem samo glede načina, kako naj se doseže zaželjeni namen. On je, kakor se zdi, zašel v skrajno krilo agrarizma in ne priznava upravičenosti in potrebe obstanka in razvoja naše industrije. Tega ekstremnega mnenja niso niti vsi agrarni krogi, namreč oni, ki upoštevajo interese države in narodne celokupnosti. Blagostanje naroda in njegova gospodarska in politična moč je odvisna ne samo od napredka ene same, temveč vseh produkcijskih panog in proizvajalnih moči, ker ena dopolnjuje drugo.
Težka kriza poljedelstva ni specialni izjemni pojav naše države, temveč obstoji tudi v drugih državah tako da je pravzaprav svetovni pojav. Nobenega dvoma ni, da bi poljedelska kriza pri nas bila vieliko mPejša, če bi se od našega ujedinjenja posvetila potrebna pozornost napredku poljedelstva, če bi se napravil program za njegovo pospeševanje in izpopolnitev in če bi se ta program »motreno izvajal, l^ed tem — in to priznfivajo sami agrarci — se pri nas polnih 10 let, do konca 1. 1C28, ni za
napredek poljedelstva storilo gotovo ničesar stvarnega razen par lepih govorov. Potrebno je bilo, na pri®er napotiti poljedelca, da opusti pridelovanje proizvodov, tki niso rentabilni in ga napotiti, da prične kultivirati in pridelovati predmete, ki so rentabil-nejši, in teh imamo celo vrsto. Zakaj je mala povojna Avsvrija z mnogo manj plodne zeml je in pri mnogo neugodnejših klhnatičnih prilikah mogla v znatni meri dvigniti donos svojega poljedelstva. Avstrija je s »motreno akcijo uimela izza leta 1924 povzdigniti svoje mlekarstvo, da smo ne samo mi izgubili jako znaten izvoz mleka, temveč da je glede mlečnih izdelkov tudi sama stopila v vrsto izvoznikov.
Ali bi bilo logično in kako bi mogli to upravičiti, če bi sedaj po desetletnem zanemarjanju poljedelstva uničili z ukinjenjem ali znižanjem carin drugo važno gospodarsko panogo, industrijo, koje obstoj in razvoj zahteva gotove žrtve od strani poljedelstva — v kolikor carine v obče podražujejo predmete, potrebne za poljedelstvo.
Imamo namreč celo vrsto predmetov, katere inozemska industrija prodaja v naši državi po dumiping-cenah znatno cenejše nego v svoji lastni državi in znatno nižje nego so svetovne cene, da bi tako uničila naše tovarne in zagospodarila na našem tržišču. To je slučaj, na primer pri superfosfatu, pri modri galici, pri sekirah, pri lopatah, pri vijakih itd. Naše uvozne carine imajo v teh in podobnih slučajih namen, da omogočijo obstoj naši industriji, dejansko pa ne povišujejo cene za te predmete. Ge bi se naša uvozna carina ukinila, bi naše tovarne propadle, bi bile prisiljene, ustaviti delo. Potem bi inozemska industrija — kakor nam dokazuje izkušnja — dvignila cene, kakor bi hotela. V tem oziru je značilen ravno slučaj modre galice, kate.ro je omenil g. dr. Postič. Navajal je, da carina na modro galico pod ražnje cene za poljedelsko proizvodnjo s 5,280.000 Din na leto. Pri tem računi, da se porabi na leto 800 vagonov galice in da znaša carina 6 zlatih dinarjev za 100 kg. Po izkušnjah iz zadnjih let prodaja italijanska industrija pri nas modro galico po cenah, ki znašajo 3 do 4 angleške funte (okoli 80 do 100 zlatih dinarjev) za tono cenejše nego jo prodaja doma in cenejše nego so svetovne cene.
Ko se je leta 1927 naša uvozna carina na modro galico uikinila in je prenehala domača produkcija, je italijanska industrija, ki je do tedaj prodajala modro galico po 22 angleških funtov za tono (izpod svetovne paritete), začela dvigati ceno in jo dvignila na 27 angleških funtov tako, da je naše poljedelstvo ravno tako drago plačevalo modro galico, kakor pred ukinjenjem carine. Od ukinjenja carine ni imelo korist naše poljedelstvo, ampak italijanska industrija, a naša tovarna je imela milijonske izgube, naši delavci pa so izgubili zaslužek.
Znano je, da so bile cene za razne predmete znatno višje, dokler se niso pričeli izdelovati v državi in da so inozemci takoj, ko je pričela domača produkcija zniževati cene.
(Koneo prihodnjii.)
OGROMNI PREVIŠKI V DOHODKIH FRANCIJE.
Dohodki iz francoskih davkov in pristojbin so znašli v februarju 3100 milijonov frankov iu so prekoračili proračun za 805 milijonov frankov. Od začetka proračunskega leta, ki šteje vsled preložitve na 1. april izjemoma 15 mesecev, so narasli previški na nič j nanj kot 7300 milijonov frankov, od kojega ogromnega zneska je nekako polovica absorbirana z naknadnimi krediti iu z znižanjem davka.
Za izvoz naših čipk v Ameriko. G.
WHJiam F. Phillips, 8528-118 th Street, Richmond Hill New York U. S. A. se zanima za uvoz domačih kleklauih čipk v Ameriko.
Dr. Matko Laginja umrl.
Ob poldvanajisitih ponoči 18. t. m. je umrl v Zagrebu bivši hrvatslki ban dr. Matko Laginja v visoki starosti 77 let. Bill je odličen voditelj svojega naroda v Istri in je igral v političnem življenju primorskih Slovanov skozi desetletja vodilno vlogo. Nosil je zastavo narodne misli v Istri.
Rojen je bil leta 1853. Svoje gimna-zijisike Študije je dovršil na Reki, bil je v Gradcu na trgovski akademiji in je študiral pravo v Zagrebu, Gradcu in na Dunaju. Nato je prakticiral v Volovski in je vodil tajnišike posle v Kastavski občini. Tu ga je istrski narod spoznal in vzljubil. Že leta 1883 je bil izvoljen v istrski deželni zbor in je govoril prvi hrvatski govor v tem zboru. Celih štiriindvajset let je bil Laginja istrski deželni poslanec in dolgo vrsto let je bil tudi državni poslanec na Dunaju. Najlepša in najsijajnejša doba I.aginje je bila ona, ko je bil odvetnik v Puli. Hotel je istrske Slovane gospodarsko organizirati in jih napraviti neodvisne. In je imel tudi uspeh. Najprvo je ustanovil posojilnico v Puli, ki je delovala kot prava osvoboditeljica Hrvatov in mu je prinesla zasluženo ime osvoboditelja hrvatskega naroda v
SODELOVANJE JUGOSLOVANSKIH IN
AVSTRIJSKIH VELETRGOVSKIH ZVEZ.
Sledeč toku časa se pripravljajo sedaj tudi trgovske korporacije na mednarodno sodelovanje. Tako pripravlja novo ustanovljena avstrijska Splošna zveza grosistov sodelovanje z jugoslovansko korporacijo veletrgovcev z manufaktur-nim blagom. Najprvo se bo vršilo 'tozadevno zborovanje v Novem Sadu. Nova zveza je sprejela v svoj program mednarodni boj proti umazani iu nelojalni konkurenci. Posvetovali se bodo med drugim tudi o vprašanjih skupnih odredb za zaščito upnikov ter sploh o vprašanjih skupnih interesov grosistov. — Za uspešnost takega sodelovanja nimamo prav nifbenih nad. Predvseim naij bi avstrijski grosisti podučili' svoje potnike, da je obisk privatnih strank prepovedan. Dokler podpirajo tako prepovedano trgovanje, je pač težko misliti na sodelovanje!
*	* *
NEMČIJA KUPUJE MANJ HMELJA.
Uvoz hmelja v Nemčijo je od leta 1926 do lanskega leta padel za polovico, nasprotno se je pa izvoz potrojil. Če bo šlo tako naprej, bo izvoz kmalu na isti višini kot uvoz. Poglejmo tabelo:
	v imet. stotih	v met. stotih
	Uvoz	Izvoz
1926	72.364	7.839
1927	48.635	17.349
1928	45.208	14.023
1929	36.337	23.043
Kot deželi, kjer Nemčija še kupuje, prideta sedaj v poštev samo še Jugoslavija in Češkoslovaška. Francija in Belgija, ki sta prej tudi prodajali hmelj v "Nemčijo, kupujeta sedaj nemški hmelj. Torej se je popolnoma obrnilo.
* * * ČEŠKOSLOVAŠKA SE JE POGODILA Z EGIPTOM.
V	Kairi so podpisali provizorično trgovsko pogodbo .med Egiptom in Češkoslovaško. Pogodba temelji na medsebojni klavzuli največje ugodnosti, razen ugodnosti, ki jih je dovolil Egipet Sudanu. S tem odpade za Češkoslovaško nevarnost 100-odstotnega pribitka na zvišano egiptslcp carinsko tarifo. Ne vemo, kako daleč so dospela pogajanja med Egiptom in Jugoslavijo.
*	* *
PADANJE AMERIŠKE ZUNANJE TRGOVINE.
Ameriški trgovski oddelek priobčuje številke o zunanji trgovini U. S. A. v mesecih januar in februar, številke nam pravijo, da je trgovina v primeri z istima mesecema lanskega leta zelo padla. Eksport izkazuje vrednost 929-77 milijonov dolarjev ali 167-45 milijonov manj kot v prvih dveh lanskih mesecih, im-port 738‘24 milijonov ali 140-37 milijonov dolarjev manj.
Istri/ Sledile so posojilnice v Parcinu, Buzetu in Lošinju ter cela vrsta drugih. Hrvatje so si pod njegovim vodstvom osvojili vse občine Severne in Srednje Istre. Bil je neizmerno požrtvovalen, vse je razdal, nič ni imel. Užival je splošno spoštovanje, spoštovali so ga tudi Italijani. Pri njegovem velikem delu je šla roko v rokii z njim v naj večjem soglasju istrska duhovščina.
Izredne so tudi zasluge Laginje za osvobojenje Hrvatov in Slovencev izpod vlade Avstrije in njegovo delo za združitev Jugoslovanov v eno državo. Bil je v naši ustavodajni skupščini, 1020 je bil imenovan za hrvatskega bana, kot predsednik delegacije za izvedbo Rapallske pogodbe je rešil, kar se je še dalo rešiti. Tudi, ko ni bil več ban, je živel v Zagrebu. Ni miroval. Bil je predsednik društva za gradbo malih stanovanj, imenoval1! so ga za častnega predsednika društva Istra itd. Odlikovan je bil z redom Sv. Save I. r. Cela knjiga o njem bi se dala pisati, zaslužila bi ime »istrski katekizem:.
Večna bodi slava njegovemu spominu!
3i mwh oraiiM
XXIX. redni občni zbor Trgovskega društva »Merkur« za Slovenijo v Ljubljani se bo vršil v sredo dne 2. aprila 19;’0 ob pol 20. uri v mali zborovalnici Zbornice za TOl v Ljubljani, Beethovnova ulica St. 10. Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo preglednikov računa. 5. Volitve odbora, društvenega razsodišča ter dveh preglednikov računov. G. Določitev ustanovnine, članarine in pristopnine za leto 1930. 7. Samostojni predlogi in raznoterosti. — Samostojne predloge je naznaniti pet dni pred oljčnim zborom pismeno društvene mil p redš edsit vit.
Greniij trgovcev za politični okraj
Kamnik vabi na redni občni zbor, kateri se bo vršil v nedeljo 6. aprila 1930 ob 1. popoldne (ob nesklepčnosti eno uro pozneje) v kolodvorski restavraciji v Domžalah. Dnevni red: 1. Poročilo načelnika. 2. Poročalo tajnika in blagajnika. 3. Poročilo računskih pregledovalcev. 4. Poročilo predsednika Grerni-jalne šole. 5. Sprememba pravil. 6. Odobritev pravilnika preizkuševalne komisije. 7. imenovanje članov preizkuševalne komisije. 8. Slučajnosti.
Gremij trgovcev za mesto Maribor vabi na redni občni zbor članov trgovskega gremija, ki se bo vršili1 v soboto dne 29. marca 1930 ob pol 20. uri v Gambri-novi dvorani s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev občnega zbora, 2. Poročilo
o	poslovanju leta 1929. 3. Blagajniško poročilo za leto 1929. 4. Poročilo računskih preglednikov. 5. Sklepanje o proračunu za leto 1930 ter določitev letnih doklad. 6. Voflitev dveh računskih preglednikov in štirih odposlancev k pomočniškim zborovanjem. 7. Predlogi po tj 18. gremijalnih pravil, katere morajo člani vsaj tri dni pred občnim zborom predložiti gremijalnemu načelniku. 8. Slučajnosti. — Ker se vsled kratko odmerjenega časa zapisnik zadnjega občnega zibora na tem zborovanju ne more citati, leži isti tekom sedmih dni pred občnim zborom vsem članom v gremijalni pisarni na vpoglled. V slučaju, da bi ta, za pol 20. uro sklicani občni zbor ne bil sklepčen, se vrši eno uro pozneje na istem mesitu drug občni zbor, ki sklepa veljavno ne glede na število navzočih članov. Opozarja se, da ima po § 24/1 gremijalni h pravil načelstvo pravico, kaznovati z zakonito denarno globo vsakega člana, ki bi se brez temeljitega opravičila ne udeležil občnega zbora.
čltajte in razširjajte
»TRGOVSKI LIST«.
&>4VCtU
IIIII—	^
Trgovska in obrtna banka d. tl. v Novem Sadu zvišuje spričo interesne skupnosti z Jugoslovansko Unionbanko svojo delniško glavnico od 12 na 20 milijonov dinarjev.
Normalnotirna železnica Hi tol j—Pri lep je dograjena. Stala je 55 milijonov dinarjev, dolga je 46 km, postaj ima (i.
V	angleški industriji bakra se je izvršila velika fuzija, koje glavnica znaša l,650.c00 funtov.
Mednarodni borzni indeks so kljub oi>restnitm znižanjem noče dvigniti; evropski trgi so bili- v preteklem tednu pod vtisom velike nervoznosti.
Za zaščito turškega funta so ustanovile dve turški in štiri inozemske banke konsorcij, ki razpolaga z glavnico 900.000 funtov.
Produkcijo cina hočejo letos povsod v veliki meri omejiti. O tozadevnih sklepih v Nizozemski Indiji smo že pisali.
Obtok bankovcev v Nemčiji je znašal po zadnjem izkazu ca. 4500 milijonov mark. Zlato kritje znaša 55 odstotkov, kritje z devizami 8'9%, vse kritje torej 63’9 odstotkov.
Državna Turška banka bo imela glav nico 50 milijonov turških funtov, kojo vsoto bo vplačala edinole država, v začetku pač samo polovico.
Perzija bo vpeljala »lato vrednoto in bo novi enoti dala vrednost angleškega funta.
Glede omejitve v produkciji kavčuku
se je Ceylon dolgo časa upiral, sedaj seje pa vdal in bo tudi on glasova! za restrikcijo.
Avstrijska tekstilna industrija je uvedla v zadnjem času veliko omejitve v obratu, zlasti tovarna umetne svile Glanzstoff d. d. in pa Siag d. d. (čipke, vezenine itd.). S tem je izgubilo delo. zopet veliko ljudi.
Štiri največji italijanski producenti modre galice so ustanovili kartel s skupnim prodajnim uradom; so pa to Montecatini- Marengo, Ollomont in Sta Marchigiana.
»Hapag« bo razdelila 7-odstotno d1-\idendo; na občnem zboru so govorili o potrebi združitve s Severonemškim Lloydom.
Cena pšenice na borzi v Budimpešti je
prišla na tako baisse, kakor je ni doživela že tri desetletja. Sedaj hoče vlada odločno poseči vmes in hoče ceno stabilizirati.
Hranilne vloge pri velikih dunajskih zavodih so narasle v januarju za 71 milijonov šilingov (prepis obresti) in v februarju za 30 milijonov šilingov ter znašajo sedaj 1400 milijonov šilingov.
Plačilna bilanca Anglije v preteklem letu izkazuje pievišek nad 151 milijonov funtov, leta 1928 je znašal previšek 152 milijonov funtov, leta 1927 pa 114 milijonov.
Cr6dit Lvonnais je imel v preteklem letu 82 milijonov frankov čistega dobička, leto prej 58 milijonov.
Avstrija je pred štirimi novimi trgovskimi pogodbami in sicer z Jugoslavijo, Nemčijo, Ogrstko in Rumunijo.
Trgovska pogodba med Nemčijo iu Poljsko- je bila pred par dnevi podpisana.
Obtok bankovcev v Češkoslovaški je znašal sredi marca 6272 milijonov Kč in je bil krit s 44 odstotki.
Bat’a in trgovec Cipera bosta ustanovila družbo za stavbna podjetja iu za izdelovanje stavbenega materijala; glavnica je 1 milijon Kč.
Ogrska prometna banka d. d. v Budimpešti bo razdelila iz čistega dobička dividendo 6 'A pengo ali 20 odstotkov.
Angleška banka je obrestno mero zopet znižala, in sicer od 4 na 35^ %. Prav tako je tudi Norveška banka obrestno mero znižala od 5 odstofkov na 4K-.
Anglo-Saxon Petroleum Co. je dala v delo 20 novih motornih tank-ladij v skupni vrednosti 3,600.000 funtov. Ladje bodo vsebovale po 11.500 ton.
Mednarodna konferenca volne bo zborovala v Rimu od 26. do 28. t. m. — Na dnevnem redu je tudi sestava pravil za mednarodno zvezo volne.
Poljska hoče zvišati carino na uvo* pšenice in sicer na 1'7’S z^atov za 100 kg, za pšenično moko pa na 30 zlaitov /a 100 kg.
Priporočajte, prosim, »volim odjemalcem prillubliene
flAGG!
flaipdul* v hril|*vlni Jugoslaviji Fran Ksav. Lainih, Maribor, Cankarjeva 26
Lahka prodaja! Dober zasluiek!
Občni zbor Gremija trgovcev v Ptuju.
V	torek, dne 1$. t. m. zvečer se je vršil v posebni sobi gostilne ptujskega župana g. M. Brenčiča pod .predsedstvom gremijalnega načelnika g. Frana Lenarta občni izbor gremija.
Načelnik g. F ran Lenart je podal zanimivo načektveno poročilo, Lz katerega sledi, da je gremij v preteklem le tu krepko in uspešno zastopal gospodarske koristi svojega članstva, žlasti v pogledu nedeljskega odpiranja in zapiranja trgovin in uredbe o delovnem Času sploh, krošnjar-atva, novega davčnega zakona, železniškega voznega reda, prometa z Madžarsko, železniške in mostne tehtnico itd. Koncem poročila se je spominjal v preteklem letu preminulih tovarišev, katerih spomin so počastili zborovalci s trikratnim »Slava«.
Po prečita n j u izapfenika lanskoletnega občnega zbora je podal gremijalni tajni k g. O v s e n j a k izčrpno tajniško poročilo, ki dodatno k načel-‘stveneniu poročilu omenja važne akcije gremija v pogledu trgovsko-nada-Ijevalne šole in administrativnih poslov, ki jih je opravilo gremijalno tajništvo v preteklem letu.
Po tajniškem poročilu je poročal tajnik Zveze trgovskih gremijev g.
I.	Kaiser o pomenu trgovine v mednarodnem gospodarstvu, naši zunanji in notranji trgovini, težkočah, s katerimi se bori naše trgovstvo, o davkih in trgovski Stanovski organizaciji.
0	Trgovsko bolniškem in podpornem društvu v Ljubljani, o njegovih boribah za obsitoj in uvedbi višjega zavarovanja ter pomenu društva za delodajalce in zasebne nameščence je jako zanimivo poročal ravnatelj Trgovsko bolniškega in podpornega društva g. Anton Podgoršek.
Po debati k obema poročiloma je gremijalni blagajnik g.^ Urbančič podal blagajniško poročilo, ki izkazuje Din 25.007-30 dohodkov in 21.691 dinarjev izidatkov. Gremijalno premoženje se je po zaslugi nadvse vestnega blagajnika g. Urbančiča v zadnjih petih letih znatno pomnožilo in je znašalo končam preteklega leta 34.053 dinarjev.
Računski preglednik g. Vrabl je predlagal absolutorij, ki je bil s posebno zahvalo blagajniku soglasno Sprejet.
Pri volitvi enega odbornikovega namestnika je bil soglasno izvoljen g. Ivan C v i k e 1 j.
Izvolitev delegatov za zvezni občni sjbor se je prepustila gremijalnemu načelstvu.
Na predlog blagajnika g. Urban-
č i č a je bil soglasno odobren proračun in gremijalna doklada za tekoče /eto v istem iznosu kot za leto 1929.
Gremijalno načelstvo je stavilo občnemu zboru predlog, da se vsem gremijalnim članom pretpove razdeljevanje novoletnih koledarjev in drugih daril. Razvila se je živahna debata, po kateri je. bil predlog načelstva soglasno sprejet.
Gremijalno tajništvo je stavilo dva predloga in sicer, da se v okviru gremija osnujeta dva strokovna odseka, to je odsek trgovcev * mešanim in špecerijskim blagom in odsek trgovcev z manufakturnim blagom, galanterijo in kratko robo. Predlog, ki je hvalevreden, je bil soglasno odobren.
Drugi predlog tajništva priporoča uvedbo »Črne knjige«, v katero naj se zabeležujejo vsi slabi in netočni plačniki. Tudi ta predlog je bil soglasno odobren.
Pri spremembi pravil je prečita! tajnik g. bvsenjak odlok Mestnega magistrata glede prepovedi uporabljanja vajencev za domača dela ter odlok velikega župana mariborske oblasti, s katerim se uvaja obligatorna zdravniška preiskava vajencev. Pravila so bila temu primerno spremenjena.
Ponovno so bili potrjeni člani šolskega odbora in sicer gg.: M. Brenčič, Fran Lenart, M. Senčar jun. in Peteršič ter namestnika gg. Vrabl in Ploh.
Načelnik g. Lenart je nato toplo priporočal, naj se gremijalni člani na-roče na Trgovski list«, ki je glasilo organiziranega trgovstva. Razvila se je kratka debata glede razmerja med Trgovskim listom« in Malim trgovcem , ki ga je pojasnil zvezni 1 tajnik g. 1. Kaiser.
G. M i 1 k o Senčar je poudarjal nujno potrebo odprave davka na poslovni promet. Predlagal je, naj da Zveza trgovskih gremijev iniciativo širokopotezni akciji proti temu krivičnemu davku in priredi v vseh večjih krajih svojega delokroga protestna zborovanja. Predlog g. Senčarja je bil z odobravanjem soglasno sprejet.
G.	U r b a n č i č je nato v kratkem očrtal prizadevanje gremijalnega načelnika g. Fr. Lenarta za stanovsko organizacijo in predlagal, da izreče občni zbor g. načelniku zahvalo za trud in požrtvovalnost. Predlog je bil z velikim odobravanjem soglasno ‘sprejet.
Po kratki debati glede znižanja železniške tarifne postavke za sveže zelje in Čebulj, slabih vžigalic, pose-čanja trgovsko nadaljevalne šole vajencev z višjo šolsko predizobrazbo, je g. načelnik zaključil jako lepo uspelo zborovanje po 11. dri zvečer.
Gospodarske skrbi Bolgarije.
Leto 1929 je bilo za bolgarsko narodno gospodarstvo pravo leto nesreče. Najprvo so se učinki velikega potresa, ki }e napravil leta 1928 tako ogrottmo škodo (govorijo o petih milijardah levov), kazali še globoko notri v letu 1929. Obnovitvena dela, ta katera so (morali iz zasebnih in javnih sredstev pripraviti velike svete, so se pričela po večini šele leta
1929,	kaf je pomenilo za bolgarsko gospodarstvo naravno veliko obremenitev. Drugo zelo neugodno učinkujoče dejstvo je reziultiralo iz hudega mraza prejšnje zime, ki je močno škodoval letini žita in vina. Dečim se v drugih letih eksportira lz Boflgarlje precejšnja množina vina, je lani pridelek komaj zadostoval za kritje domače porabe. J s to je z žitom. V normalnih le linah ima ifvoz ^eniče iz Bolgarije vefiko' vlogo v bolgarski trgovski bilanci; lani pa ni izostalo samo ca. 800 milijonov levov, kr jih dobi Bolgarija od inozemstva za pšenico,
sirijskim razvojem Zahodne Evrope, stremljenje, ki je danes tako značilno za mnoge pred kratkim še popolnoma agrarne dežele. Z velikim zadovoljstvom ugotavljajo, da je bil uvoz bombaževe preje v preteklem letu za ca. 100 milijonov levov manjši kot v letu 1928, da si je pa domača industrija začela polagoma osvajati trg. A industrializacija je ovirana po jako pomembnem momentu: v Bolgariji obstoji izrecna kreditna zadrega. Bolgarska Narodna banka, ki je bila v prejšnjih letih s krediti precej radodarna, mora po vrednotni reformi delati v prvi vrsti po vrednot-nopolitičnih vidikih in mora zato kredite za gospodarstvo zelo ostro omejiti. V vladnih krogih nastopajo proti tozadevnim tožbam podjetnikov s trditvijo, da slabega gospodarskega položaja ni krivo sedanje pomanjkanje kredita, temveč preveč velepotez-na kreditna politika preteklih let. — Vsekakor občutijo sedanje pomanjkanje kapitala povsod zelo ovirajoče.
Dobri pridelek tobaka v preteklem letu ki je bil z 32 milijoni kilogramov še enkrat tako velik kot leta 1928 in ki ga tudi kvalitativno ozna-* čajo kot zelo dobrega, ni mogel na bilanco preteklega leta vplivati v ugodnem smislu, ker ga morejo prodati šele deset rnesecv po pridelku.
Dalje vpliva na usodo bolgarskega narodnega gospodarstva problem, ko-jega rešitev se mora 'iskati izven čisto gospodarskega polja. Vprašanje reparacij je ono, od kojega oblikovanja slednjič vse zavisi in ki je zato v ospredju splošnega zanimanja. — V Bolgariji upajo na tako rešitev, ki se bo dala prenesti.
C
temveč je morala Bolgarija importi-rati celo za ca. 200 milijonov levov pšenice iz Jugoslavije.
Trgovska bilanca za leto 1929 je bila s skoraj dvema milijardama levov pasivna, kar je deloma posledica že omenjenih dejstev. Glavni vzrok za rastočo pasivnost trgovske bilance je pa pač dvig v uvozu strojev in pa drugih predmetov, ki služijo modernizaciji bolgarske industrije. Potreba po prilagoditvi obstoječih ttfVSrtl na zahteve moderne tehnike in organizacije ,je obstojala sicer že dolgo časa, a je niso mogli v prejšnjih letih zadovoljiti, ker je stanje bolgarske vrednote onemogočalo nakup strojev itd. v industrijskih deželah. Bolgarski tovarnar ni mogel plačati zahtevanih svetOvnotržnih cen. Po posrečeni stabilizaciji leva se je zboljšalo razmerje cen v prilog Boigariji in je mogla predvsem Centralna banka na-j kupiti zadostno število deviz in jih dati industriji na razpolago, da se je mogla le-ta kriti v inozemstvu.
S to modernizacijo produkcijskega garata skušajo dobiti stik z indu-
Vinska razstava se bo vršila od 5. do 7. aprila v Zagrebu. Razstavljenih bo 100.000 hi vina in upajo razstavniki na
velik obisk.
II.	mednarodni velesejem v Bru-xellestl (Belgija) se vrši od 2. do 16.
aprila t. 1., — Interesentom so legitimacije za obisk tega velesejma, ki dajejo tudi pravico na vozne olajšave, na razpolago v uradu Ljubljanskega velesejma.
Velesejem v Poznanju, ki se bo vršil od 27. aprila do 4. maja, bo živa slika gospodarskega življenja Poljske, največji na severu in vzhodu Evrope. Sejem je izključno vzorčni, izključuje torej maloprodajo.
XI. oficijelni in mednarodni trgovinski semenj v Bruslju se vrši od 2. do 16. aprila 1930.
Razsta vijake na velesejmu v Milanu, ki se vrši od 12. do 27. aprila 1980, opozarjamo na spedicijsko podjetje S. A. Innocente Mangili v Milanu, ki prevzema vse spedicijske in komisijske posle. Tvrdka ima svoje zastopništvo v Zagrebu in je naslov tega zastopništva: »International e« Medjunarodno ot-premništvo, Zagreb, Iliča br. 12.
Mednarodna razstava in semenj divjačine za kožuhovino se vrši v Milanu o priliki vzorčnega velesejma od 23. do 27. aprila 1930.
RtfžStavfc in velesejmi v Berlinu. V letu 1930. se vršijo v Berlinu naslednje gospodarske prireditve: Od 23. do 28. marca državna gostilničarska razstava; od 11. do 22 aprila razstava pohištva; od 23. maja do 3. avgusta poletna prireditev »Start Berlin«; od 22. do 31. avgusta VII. velika nemška razstava za radio!'onijo; od 28. avgusta do 2. septembra berlinska pohištvena razstava; od 18. do 21. septembra mednarodna ko-žarška razstava; od 18. septembra do 5. oktobra modna razstava »Koža in moda«; od 18. do 26, oktobra kulinarična razstava; od 6. do 16. novembra mednarodna razstava za avtomobile in motorna kolesa.
SjjMhmki boru
tečaj 21. marca Iv 30	■ veni'	P ...
DBVIZB		
AaMterdam 1 b. goM. .		*		22 705
Berlin IM		13-49	13 52
Bruselj 1 belga		•—	78905
Budimpešta 1 pengO . .	_ •_	9 8960
Curih 100 fr		1094-40	105)7 40
Dunaj 1 Jillng		7-9(559	7-9959
London 1 lunt		274-05	275 75
Sewyork 1 dolar		-	5’ -49
Pam 100 tr			221-48
Praga 100 kron		107-39	168 19
rr*t 100 lir		295-22	297-22
‘FUZIJSKA POGAJANJA V AMERIŠKI .JEKLENI INDUSTRIJI.
Fuzijska pogajanja med družbama Betlehem Steel in Youngstown Steel and Tube so po soglasnih poročilih iz Newyorka tako daleč uspela, da je Betlehem Steel izdelala fuzijski načrt iii ga predložila upravnemu svetu druge družbe. Če se bo fuzija izvršila, bo razpolagala nova družba z aktivi v znesku ene milijarde dolarjev. Kljub raznim težkočam upajo na skorajšnjo fuzijo.
Kvalitetna * j
zna mira
,!1 P
i
Zahtevajte povsod!
Dobave. Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani spretjeaiia do 25. marca t. 1. ponudbe glede dobave lesa. — Strojni oddelek Direkcije državnih žeileiflfc V Ljubljani sprejema Ho 29. marca t. t. pBritidbe glede dobave Vijakov, žičnikov, železnih podložnic in za-tikačev. (Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih.) — Delavnica državnih železnic v Ljubljani sprejema do 26. marca t. I. ponudbe glede dobave ležišč. — Direkcija državnega rudnika Kakaiij sprejema do 26. marca t. 1. ponudbe glede dobave francoskih ključev. — Direkcija državnega rudnika Zabukovca pri Celju sprejema do 3. aprila t. 1. ponudbe glede dobave 12 »Minimax< aparatov. — Dne 10. aprila t. 1. se bo vršila pri lntendanturi Vrbaske divizijske oblasti v Banjaluki licitacija glede dobave 18.700 kg petroleja. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki So v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) — Dne 28. marca t. 1. se bo vršila pri Računsko-eko-nomskem oddelku Ministrstva za grad-be v Beogradu licitacija glede dobave 13.832 metrov bombaževe tkanine ter glede dobave efi: t4-t>0O metrov siikna. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI8 v Ljubljani, pogoji pa pri navedenem oddelku.)
Oddaja zakupa kolodvorske restavracije v Užicah se bo vršila potom ofertal-ne licitacije dne 9. aprila t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu. (Pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.)
Oddaja zakupa kolodvorske restavracije na postaji UrosupljiC se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 10. aprila t.
I.	pri Direkciji državnih železnic v Ljubljani. — (Pogoji šb na vpogled v pisarni Z N) uiice za TOT v Ljubljani.)
jriiu poročila
KR AH NA ŽITNI BORZI V BRAILI.
Tudi rumunska žitna trgovina javlja -zmeraj slabša porodila. Vsled ruskega eksporta so cene eksportnih žitnih vrst skokoma padle. Notice iz Braile in Ga-laca govorijo o velikih padcih cen. Ječmen je padel od 26.000 lejev za vagon na 22.000 lejev itd. Žitni trg v Braili je zelo deprimiran, in to tembolj, ker spričo oblikovanja cen v inozemstvu ni pričakovati, da bi se padanje cen ustavilo.
Tržne cene v Ljubljani dne 15. marca
1930.	Govedina: V mesnicah po mestu:
I. vrste Din 22-—, II. vrste 20'—. Na trgu: 1 kg govejega mesa I. Din 18—20,
II. 16—18, III. 12—16, jezika 17—20, vampov 8—10, pljuč 6—8, jeter 15—20, ledic 18—24, možganov 20-—>25, loja 5 do 12'—. Teletina: 1 kg telečjega mesa I. Din 24—25, II. 20—22, jeter 25—30, pljuč 20—22. Svinjina: 1 kg prašičjega mesa I. Din 25’—, II. 22—24, pljuč 10-—, jeter 15—20, ledic 25—30, glave 8—10, parkljev 6’—, slanine: trebušne 20*—, ribe in sala 25*—, od domačih prašičev 21—22, slanine mešane 22—23, slanine na debelo 24*—, masti 28'—, 1 kg šunke (gnjati) 30-—, prekajenega mesa I. 30'—, II. 25—28, prekajenih parkljev 8—10, prekajene glave 10—12, jezika 30'—. Drobnica: 1 kg koštrunovega mesa Din 14—15, jagnjetine 18—20. Konj-
sko meso: 1 kg konjskega mesa I. Din 8’—, II. 6-—. Klobase: 1 kg krakovskih Din 40'—, debrecinskih 40'—, hrenovk 30—32, safalad 28—32, posebnih 32'—, tlačenk 20'—, svežih kranjskih 35'—, pol prekajenih kranjskih 32—35, suhih kranjskih 50'—, prekajene slanine 28'—. Perutnina: Kokoš 25—45, petelin 25 do 35, nepitana gos 70—80, domači zajec, manjši 5—12, večji 16—20. Ribe: 1 kg karpa Din 25—30, ščuke 35—40, klina 20-—, mrene 15—20, pečenke 10'—. *-Mleko, muslo. jajca, sir: 1 liter mleka Din 2-50—3, 1 kg surovega masla 36 do 40'—, čajnega masla 44—56, masla 40 do 44-—, bohinjskega sira 34—40, sirčka 8—10, eno jajce —-75 do 1'—. Pijače:
1	liter starega vina Din 18—22, novega vina 14—18, čaša piva 3—3*50, vrček ipi-va 4*50—5, 1 steklenica piva 5*50—6*—. Kruh: 1 kg belega Din 5*—, črnega 4*50, rženega 4*50. Sadje: 1 kg luksuznih jabolk Din 12*—, jabolk T. 10*—, II. 8*—,
III.	6*—, ena oranža 1—-2*50, limona —*50 do 1*—, 1 kg rožičev 8*—, fig 10*—, dateljnov 24—40, orehov 10—12, luščenih orehov 34—36, suhih čašpelj 10*—, suhih hrušk 6—8. Špecerijsko blago:
1	kg kave Portoriko Din 72—76, Santos 46—48, Rio 32—40, pražene kave I. Din 90—100, II. 70-80, III. 56-60, 1 kg kristalnega belega sladkorja 13*—, sladkorja v kockah 14*—, kavne primesi 18, riža I. 10*—, II. 8*—, 1 liter namiznega olja 18*—, jedilnega olja 17*—, vinskega kisa 4*50, navadnega kisa 2*50, 1 kg soli debele 2*50, mlete 2'75, celega popra 70*—, mletega popra 72*—, paprike III. vrste 32*—, sladke paprike, po kakovo-
sti 46*—, 1 liter petroleja 7*50, 1 kg testenin I. 10*—, II. 9*—, pralnega luga 3*75, čaja 80*—. Mlevski izdelki: 1 kg moke št. 0 na debelo Din 410—425, na drobno Din 4*50, št. 2. na debelo 355 do 375, na drobno 4*25, št. 4. na debela 320 do 330, na drobno 4*—, št. 6. 3*75, kaše 5—6, ješprenja 6*—, ješprenjčka 10—12, otrobov 1*75—2, koruzne moke 3*50, koruznega zdroba 4—4*50, pšeničnega zdroba 5—6, ajdove moke I. 6—8, II. 6*—, ržene moke 4*—. Žito: 1 pšenice Din 250—255, rži 230—235, ječmena 220 do 235, ovsa 200—240, koruze 170—180, ajde 210—230, fižola ribničana 380*—, pre-peličarja 460*—, 1 kg graha 8—10, leče 10*—. Kurivo: 50 kg premoga Din 30*—,
1	tona premoga 450*—, m3 trdih drv 175, mehkih drv 90*—. Krma: 1 cj sladkega sena Din 125*—, pol sladkega sena 90 do 100, kislega sena 75*—, slame 50 do 75*—. Zelenjave in gobe: 1 kg endivije Din 10—12, motovilca 14—15, radiča 8—10, poznega zelja 5—6, rdečega zelja 7—8, kislega zelja 3*50, ohrovta 5—6, karfijcd 7—10, kolerab podzemljic 1*—, špinače 10—12, čebule 1*50—2, česna 10—12, krompirja 1—1*25, repe —*25 do —*50, kisle repe 2*50—3, korenja 2—4, peteršilja 3—4, zelenjave za juho 3—4.
Mariborski trg dne 15. marca t. 1. Sla-ninarji so pripeljali iz 14 občin 212 zaklanih svinj, 1 telico in 4 teleta, kmetje pa 22 s krompirjem in čebulo in 2 s sadjem naložena voza, kmetice pa okoli 700 komadov perutnine in drugih domačih živali. Ribničani pa okoli 1000 komadov lesene robe, lončarji pa kakih 1000 komadov lončene robe, prodajalci sad-
nih dreves pa okoli 800 komadov mladih dreves (jabolk, hrušk, marelic, breskev, sliv, raznih sadilk in več trsov) na trg. Cene so bile mesu neizpremenjene. Perutnina se je prodajala Še vedno po visoki ceni, tudi kozlički so bili dragi, to je po Din 100—125 za komad, domači zajci pa po Din 10—35 za komad. Ribe so se prodajale po Din 25, morske 20, morski raki 28 za kg. Krompir, zelenjava, druga živila, sadje, cvetlice, sadike; Cene krompirju so bile nizke, to je po Din —-*50—1*50, čebuli 1*50—2*50, česnu 10—12, kislemu zelju 4, kisli repi 2, solati 6—10, hrenu 8—10 za kg, karfijob 3—10 za komad. Tudi drugi zelenjavi s j bile cene nizke. Cvetlicam Din ---*50 do 7 za komad, sadikam pa 1*50—25 za komad. Lesene in lončene robe je bilo precej. Cene so bile 1—100, lesenim grabljam pa 7—9, brezovim metlam 1*75 do 5 za komad. Na trgu, kateri se je vršil radi Jožefovega praznika že v torek 18. 1. m. in kateri je bil slabo založen in obiskan, ni bilo videti zunanjih pr oda-jolk, pa tudi lesene robe ne, ker ao Šli Ribničani domov. Sadik pa je bilo izredno mnogo. Cene so bile od zadnjega trga skoraj neizpremenjene, pač pa je bila perutnina, katere je bilo okoli if*0 komadov, zelo draga.
Seno in slama na mariborskem, trgu,
V	sredo 12. t. m. so kmetje prijmtjali 16 voz sena, 6 otave in 6 slame, v aobot« 15. t. m. pa 22 voz sena, 4 otave, 2 Stelje in 10 slame, v torek 18. t. m. p« 4
voze sena in 1 voz slame na trg. Ca&£. so bile senu 70—90, otavi 60—80. stelji 55, slami 65—75 za 100 kg.
Od dobrega najboljši je samo
GIIMI-MLEI-Ulttl
Hvalni stroj In kolo
•ItgantM Uvedba • naJboljSi mattrl|il
URANIA pisalni itrojl
v 3 velikostih
Novost t šivalni stroj kot damska pisarna miza
Samo pri
los, Petelinčku
Ljubljana, Telefon Int.2913 Zmerne oene, tudi na obroke -1 n njivr, -1 ■ a .^■sjsssssasss
Sportaši!
pred, med in po naporu uporabljajte
„VALDA“
pastilje.
Vi bodete o Vaših uspehih iznenadehi. Dobite jih v vseh lekarnah in drogerijah Zahtevajte samo pristne
„VALDA“
v originalnih škatljicah s naslovom
„VALDA“
Brzojavi: Krispercoloniale Ljubljana
Telefon štev. 2263
MU. KRISPER (OLONULE
Lastnik: Josip Verlič
Veletrgovina kolonijalne	Zaloga špirita, raznega
robe • VelepraSarna	uidi i n II91	ž9a"ia in konjaka	-
kave - Hlini za dišave	LJ U P L J A $t H	Mineralne vode -	-
Tofna postroSba	DUNAJSKA CESTA 33	Canlki na raipolago
Ustanovljeno leta 1840
VELETRGOVINA kolonijalne In špecerijske robe
IVAN JELAČIN
LJUBLJANA
Zaloga sva S« pra-Iona kava, mlatiti dMav la rudninska
Talna la solidna postraiteaf
g--
- KNJIGOVEZNICA - ! K. T. D.
LJUBLJANA, KOPITARJEVA 6
H.	NADSTR. NUDI PO IZREDNO NIZKIH CENAH;
SALDA-KONTE						ODJEM ALNB
STR A CK			.			KNJIŽICE
JOURNALE						RISALNE
SOLSKE						BLOKE
ZVEZKE-MAPE						L T. D.
Rač
ačune, memorandume, cenike, naročilnice v blokih a poljubnim številom listov, kuverte, etikete in vse druge komercijelne tiskovine dobavlja hitro po smernih cenah
TISKARNA MERKUR
LJUBLJANA, Gregorčičeva ulica 23
TELEFON 2552 — Za večja naročila zahtevajte proračune!
leae—eeae—
Kreditni zavod za trgovino in industrijo
Uubllana, Prešernova ulica štev. 50 (v lastnem poslopju)
Brzojavk«: Kradit Ljubljana m m Telefon štev.: 2040, 2497, 2548j Interurbant 2708, 2808 Peterson International Banking Code Obrastovanja vlog, nakup In prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz In valut, borzna naroCft®* predujmi In krediti vsake vrste, eskompt In Inkaso menic ter nakazila v tu- in Inozemstvo, safedeposltl itd.
»bbbbbb—bbbbbi
mm——sms—bbbbbbbbbbb—bbbbbbbbbbibb—bbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbb—aa—sepsa*-: > •»«—.
Ureja dr. IVAH PLE8S. - Za Trnovsko - Industrijsko d. d. »MERKUR« kol lsdajstsljs in ttsksrjs: O- lilCBALBK, LJubljsns.