Posamezna SteTilka 1 Dia. Leto X., it. 18. PoStnta« pMna v gotovini. V Ljubljani, 5. mala 1923. ffiisaaiitv« in uprava: Ljubljana, &riM&urgova ulica ** 6/Tl V orgMrtsadJI J« moC, kolikor mod — toliko pravi«* Uhaja vsako soboto. Stane posameina it*v 75 p. nieectno Din J- celoletne 35 Ota. — Za Člane iav«! po 60 para. Ogiasl: prostor tXM ratt 1-50 Din. Dopisi morajo biti lranklran> tn podpisani, ter opremljen! s itamp. dotične organizacije. Rokopis! se ne vračajo. Reklamacije so poitain* proste. guva >»■>................ - 1 *. .. ..... Glasilo Sfcr©k©ra@ teif&teij© m SI®t?es*lte. {P©k?a!S5sskl odfefir GDSJ) imrarjiin ffTijmrnww iiiHTTTTrmr»irt"!- -inv 89mimwvm Ulica ie govorila! Tri leta že divja v delavskih vrstah bratomorni boj. In celo to dobo skuša izrabiti buržoazija, da pritisne proletariat čim boij ob tla. Njen pritisk je dosegel vrhunec j na gospodarskem i na političnem bojišču. Boj proletariata na zunanji predkapitalistični fronti bi še ne bil tako težak, če bi bilo delavstvo vsaj med seboj edino in složno. Toko pa ni čudo, če smo zgubivali postojanko za postojanko na zunanji fronti in to samo zato, ker nismo znali notranjih fcazmer 'urediti polom blagohotnih debat in kritik, pa vendarle bre/. boja. Vsi pametni sodrugi so spoznali, da tako ne more iti več daj je, da je treba ostrino boja prenesti iz notranjo na zunanjo proti kapitalistično fronto. Prvi Maj je pokazal, da se tudi široke ljudske plasti zavedajo škodljivosti ineds e bojnega boja. Vsepovsod, kjer je vodila prireditve Strokovna komisija, ki je radevolje ponudila (roko tudi »Nezavisnim«, povsod so se delavske množice odzvale v čim častnejšem številu. Nasprotno so biti vsi poskusi separatističnih akcij brezpogojno onemogočeni. Še celo Ljubljana, ki je najbolj krvavela v medsebojnem boju, je zbrala silne mase manifestantov: Očividci trdijo, da je bilo na skupnem shodu pred "Mestnim domom< daleč preko pet tisoč ljudi in da je bil razhod po ulicah nad vse veličasten in dostojen. Strokovna komisija se je letos zavedala, da je Ljubljana tisti kraj, kjer se je bratomoren boj pričel, zato je potrebno, da se tukaj tudi naj-prvo konča. Zato smo z naše strani napravili vse, da se pomirijo duhovi. Tudi pri izbiri slavnostnega govornika smo pazili na to, da določimo delavca iz tovarne, kateremu so vse spletke ali diplomatične poteze neznane in tuje. S ponosom lahko ugotovimo, da je ljubljansko delavstvo razumelo ta naša stremljenja in da je storilo vse, da naše prizadevanje čim bolj podpre. Odzvalo se je v takih množicah, da je Ljubljana — dom^ fra-karjev in Orjunašev hočeš nočeš moraš nadela praznično lice. Čim so se jpričele v zgodnjih dopoldanskih urah zbirati množice rdeče okinča-nih delavcev, takoj so pričele trgovine, banke in druga podjetja zapirati lokale in ob 10. uri je bilo celo mesto kakor izumrlo. Tovarnam in delavnicam je pa že prejšnji večer ustavil kolesje manifestacijami generalni štrajk. Tudi Maribor, odkjer smo dobili . šele prve vesli, je praznoval praz- nik Dela zelo veličastno. Zlasti shod, na katerem sta poročala ss. Petejan in Ceh je bil zelo dobro obiskan. — Trgovine in banke so bile istotako zaprte. Tako so bili razhodi in slavnosti v Prevaljah, Mežici, Guštanju, Trbovljah, Zagorju, Hrastniku, Šoštanju. Celju, Velenjiu, Zabukovci, Črni, Tržiču itd. zelo lepo obiskani in čim bolj dostojni. Le na Jesenicah, kjer so se zbrale silne množice delavstva iz Save, Javornika, Dobrave, Lesc, Gori j. in drugih krajev, je napravil vladni ko-mi sat’ g. dr. Hacin iz slavnosti ogorčen protest. Po vsej sili je zahteval, da se mora odstraniti zastava, ki je bila razobešeria na Delavskem domu. Ta nastop je delavstvo tako razkačil, da bi bila gotovo tekla kri, če hi zaupniki in reditelji ne bi napeli r -e sile, da delavstvo pomirja, šele po teiefonični intervenciji na pokrajinsko upravo je bilo g. komisarju mogoče dopovedati, da zastave na domu niso po nobenem zakonu prepovedane. Ogorčenje delavstva je bilo nepopisno in g. klerikalci, ki so sedaj tihi zavezniki radikalske vlade in so odgovorni za to prepoved, bodo to ljudsko jezo še zelo občutili. Kajti mnogi delavci, na katere so imeli klerikalci ali potom duhovništva, ali pa. ker so se znali prikazati kot delavski prijatelji še nekaj upliva, so na ta dan spregledali. — Proti večeru je bila soglasna sodba, da so klerikalci izrabili zadnji misijon za volitve in sedaj ko so dobili absolutno moč , pa vladajo proti delavstvu. Mnogi neaavedneži so spoznali šele sedaj, kaj pomeni zadnji volilni poraz in zagotavljali so, da bodo v bodoče napeli vse sile, da bodo zmagale tiste stranke, ki imajo rdeče zastave. Ostali del programa se je pa tudi na Jesenicah čim lepše izvršil. Potek majskih slavnosti nam ponovno dokazuje, da smo na pravi poti. Tri leta smo pisali in govorili, da notranji boj delavstva samo škoduje. Mnogi nas niso hoteli slišati. A sedaj, ko se je zgodilo vse to, kar smo že pred enim ali dvemi leti napovedovali, vse to se je v resnici izpolnilo. Sedaj nam dajo prav že tudi tisti, ki so bili najbolj vročekrvni. Majska proslava nam daje novih moči, da-bomo nadaljevali delo zedinjenja proletariata v enotne in močne razredne organizacije! Kdor želi istega, naj ne čaka kaj bo, temveč naj pride in naj nam — pomaga! Konferenca Centralnega Pododbora Sama Metalcev. V dneh 8., 9. in 10. aprila se je vršila v Beogradu državna konferenca ^Centralnega pododbora saveza metalslcih (kovinarskih) radnika Jugoslavije«, katere so se udeležile v IVUICIC DV OD * rt" ------------’ —----- O--J ------«----- informativne svrhe tudi trije dele- odvzeta glasovalna pravica na konfe-gati »Osrednjega društva kovinar- strinjali 'L delovanjem centralnega odbora, radi česar je isti nekatere izključil iz Saveza. Ko so izključeni) člani zahtevali, n:;j pride zadeva pred Savezno razsodišče, centralni odbor ni ugodil tej zahtevi; ustanovili so zato izključeni sodrugi v Beogradu svoj Centralni pododbor, ki je potem vzpostavil svojo podružnice tudi izven Beograda. Centralni pododbor je želel, da se udeleži tudi kongresa kovinarjev v Zagrebu na Božič 1622, kar je pa centralni odbor preprečil, ker je zahteval, da položi uprava pododbora imoviuo in račune pred kongresom, ter naj bi bil Centralni pododbor za-stepan na kongresu le po delegatih, <>»Počenih na podlagi obračunov. : Centralni Pododbor je izvedel 21 mezdnih gibanj in 10 stavk, ter izdal večinO svojih dohodkov za stavke. Referent k poročilu o delu Centralnega pododbora s. Milutinovič ie navedel potrebo,, da se napno vse sile. da se rfrezdna gibanja rešijo mirnim potom, ter kritiziral, da posamezne podružnice ne funkcijonirajo tako, kot bi bilo želeti, ker je s tern otežkočeno celotno organizacijsko delovanje. Živahna debata se je razvila o imenu, katero naj dobi nova organizacija. Šele ko je s. Žorga pojasnil, da ime .neodvisen ne pomeni biti neodvisen politično, ampak neodvisen od kapitalističnega razreda, se je določilo ime: Savez Radnika-ca Me-talske industrijo i obrta Jugoslavije s sedežem v Beogradu '. Sprejeta pravila so precej slična pravilom ostalih kovinarskih organizacij, vsebujejo pa določbo, da centralni odbor potrjuje podružnične odbore, s čemur je članstvu otežkočeno uveljaviti pri izvolitvi odbora svoje zaupanje v posamezne odbornike. Novoustanovljeni S. R. M. I. i. 0. J. se ni priključil nobeni medstro-kovni inštanci. K ujedinjenju kovinarskega proletariata Jugoslavije v enotno orga- nizacijo je bila predlagana obširna resolucija, kt določa med drugim isto platformo, kakor resolucija o ujedinjenju, ki jo bila sprejeta na jeseniškem kongresu Osrednjega društva kovinarjev«. Ker so bile v resoluciji tudi stvari, ki nasprotja med organizacijami le poostrujejo, so svetovali delegati 0. P. K. naj dotični odstavki odpadejo, doda pa naj se točka, na podlagi katere bi prenehal vsak boj med organizacijami. Povdarjali so tudi, da naj prično sodrugi z juga leči ti strokovno politiko od strankarske politike, ker le na ta način je v današnjih razmerah mogoča kiotna strokovna organizacija. Ta nasvet je bil odbit, ter je bila sprejeta resolucija taka, kakor je bila predlagana v celoti in brez dodatka. Sprejeta resolucija vsebuje poleg določb resolucije, sprejete na kongresu na Jesenicah, ki je bila objavljena v 15. št. .'••Delavca z dne 14. aprila) še sledečo: Skupni kongres naj se vrši najkasneje do 1. septembra 1923, če se odpravijo vse zapreke pa lahko že preje. Kot potrebni pogoj z& pripravo sinipnega kongresa se smatra: a) vzajemno priznavanje članstva; b) tehnične priprave; c) psihološko približevanje članov' enega dela k drugemu; d) ubiaževanje strastnih odnoša-jev (nasprotij); e) v slučaju mezdnih gibanj ali stavk katerekoli trani, se mora ma-terielno ali pa vsaj moralno podpirati ono stran in one člane, ki se nahajajo v gibanju. Konferenca se je vršila dokaj stvarno, ter izgleda vkljub temu, da se je na ujej ustanovila še ena kovinarska organizacija, da bomo prišli v doglednem času do enotne kovinarske organizacije v Jugoslaviji. V dolini pod Triglavom. je bil tudi Slovencem dobro znani sodrug Čulibrkovic iz Subotice kot delegat podružnice v Karlovcu, proti kateremu so imeli pomisleke sodrugi iz Subotice, nakar jim je bila zato jev«. Konference se je udeležilo 7 članov »Centralnega Pododbora« in 21 delegatov podružnic. Med delegati renči. Uprava 3 Centralnega Pododbora« je poročala, da se je ustanovil Pododbor radi tega, ker se nekateri člani »Saveza Metalskih radnika« niso Na vse to, kar smo o jeseniških razmerah povedali zadnjič, moramo spomniti delavstvo se na predvojne naeijonalne šikane, zapostavljanje domačega delavstva pred tujci, nadalje medvojno trpljenje in gladova-aje pod avstro-ogrskim militarističnim diktatom itd., vse te bridke izkušnje in smrtno sovraštvo tiranstvu si je po preobratu skopalo strugo v strokovno organizacijo. Po večini se je tukajšnje delavstvo grupiralo iz kmečkega proletariata^ Pri vsem tem je jeseniško delavstvo iskalo utehe v radikalnih strujah in sledilo lepim besedam, ni pa gledalo na sistematično delo. Tehnične napake in zdravstvene pomanjkljivosti bodo v podjetju odpravljene s časom, popolnoma pa nikdarl Še bolj kritično je stanovanjsko vprašanje. Marsikaj bi se v tem oziru lahko že takoj odpomoglo, na primer brezpotrebna obširna stanovanja nekaterih uradnikov naj bi se v tej krizi! reducirala; pri tem pa se sklicuje sleherni na svojce, dostojanstvenost, delavstvo pa seveda trpi in molči. Novo projektirane stanovanjske gradbe čakajo na bančni kredit in vso kaže, da bo minulo tudi leto, ne da bi se izpolnile velike obljube. Kdo pa je merodajen faktor, ki naj odpravi in spremeni te razmere? Organizacija!! In tu smo sedaj. Do danes stoji delavstvo še enotno v enotni strokovni organizaciji. Da pa je do danes ostalo še vse tako, je pripisovati vzgoji in široki demokraciji, ki vlada v kovinarski organizaciji. Spočetka so imeli tu posamezni zaupniki nesrečno roko, skonfuzijo-niralo se je plačilni sistem, ki je do oktobra 1. 1921 zagotovil takrat eksistenco le enemu delu delavstva, večino pa je popohioma upropastil. Ni bilo malo požrtvovalnosti, vztrajnosti iii trdega boja, da se je vse to spremenilo v toliko, da se je vsaj deloma ustreglo širši splosnosti. Gotovo je, da se je tudi pozneje storilo še kakšno napako; gotovo pa je, da se šele iz napak delavstvo uči* Z novim plačilnim sistemom je seveda nastal silen preobrat in meseci so minuli, predno se je nekoliko poleglo po raznih spremembah upravičeno nezadovoljstvo; kajti delavstvo je spoznalo nešteto krivic, ki so se leta in leta vrstile druga za drugo in se deloma še, kar pa je pripisovati nezanimanju delavstva samega. Po vsem tem Je nastala tudi v organizaciji potreba delitve dela; izlo- čilo se je zaupniške dolžnosti v tovarni in organizaciji. Uveljavilo se je že pred uzakonitvijo obratnega zaup-niškega sistema z glavnim zaupnikom na čelu, katerega plača tovarna, in ki ima svojo pisarno v tovarni ter posluje vse dneve edinole v svrho posredovanja za delavstvo. V jadranju za napredkom se je poskrbelo za vzpostavitev raznih vzgojnih pripomočkov za delavstvo, da se isto usposobi na vseh poljih. Železno srajco pa je težko sleči in jo zamenjati. V strokovni organizaciji bi se predvsem moralo vzbuditi trajno zanimanje za zborovanja, kajti tisoč nerešenih vprašanj se suče z dnevnimi dogodki okrotr nas, o katerih bi morali z vsemi duševnimi zmožnostmi razpravljati, pri članstvu pa manjka zanimanja za ta vprašanja. Vloga zaupniških zborov je silno pomanjkljiva, vse premalo inicijative prihaja od tam. — Od kje zajemati bo rekel kdo? Čitalnica se je vzpostavila za vse in dosti je tamkaj čtiva, mnogo bi tam lahko črpali. Ljudsko vseučilišče ima svoja redna predavanja vsak petek v tednu; predavata strokovni učitelj meščanske šole Zupančič in nadučitelj šega o povsem zanimivih in poučnih znanstvenih predmetih, a vendar je udeležba mnogokrat pičla. Kovinarska godba je edina, ki v najvišji meri resnično izvršuje svoji poklic, a kvarno je to, ker člani te godbe na drugi strani zanemarjajo druga polja izobrazbe. V društvu »Svoboda« je delovanje vztrajno, delujeta dobro dramatični in teiovadni odsek, a tudi tam ni vse V zadnjem času so posvetili meščanski nacionalistični krogi vprašanju, sme li biti inozemec zaposlen v naših podjetjih, veliko pažnjo. Seveda so motrili vprašanje importiran-nja inozemskih delavnih sil izključno le z nacionalističnega vidika, pu-stivši ob stran in vnemar gospodarsko stran tega vprašanja. Zakon o zaščiti delavcev uravnava dopotovanje inozemskih deiavcev z nastopnim določilom: Noben delodajalec ne sme privajati delavcev iz inozemstva, dokler ne dobi za to dovolila od minieterstva za socialno politiko, ki izdaja ta dovolila šele, ko zasliši mnenje dotične krajevne borze dela in pristojnih delavskih zbornic. To zakonito določilo omejuje torej delodajalčevo svobodo v izberi delavnih sil. Delodajalčevo svobodo v izberi in najemanju delavnih sil pa omejuje zakon zato, ker streme delodajalci za tem, da imajo čim največ delovnih sil na razpolago in da je povpraševanje po delu večje, kot pa ponudba. Svobodo izbere delovnih sil, svobodo zaposlenja inozemskih delovnih sil bi» podjetniki izrabili za znižanje mezd, podaljšanje delovnega časa itd. Zato je zaščita domače delavne sile v tem pravcu potrebna in nujna. Ravno radi tega, ker stavi zgoraj navedeno zakonito določilo te meje, se postavljajo delodajalci na stališče, da je to določilo kvarno razvoju in napredku industrije. V kolikor ovira to določilo, da ne uspe delodajalcem izkoriščati i domačih i tujih delavnih sil, v toliko je določilo z delavskega stališča pravilno in umestno. Delavstva ne briga, kdo je zaposlen v podjetju. Prva briga delavstva je, da živi v obratu organizacija, ne glede na to, ali so zaposleni delavci državljanii te ali one kraljevine, republike. — Kakor hitro pa bi hotel delodajalec zlorabljati import inozemskih delavcev v to, da izkorišča i tujca i domačina, tisti; hip je organizacija dolžna, da to prepreči in onemogoči. Da je ta omejitev nujna, temu so vzrok naše bolne gospodarske razmere. Vladajoča brezposelnost doma in v inozemstvu ne ustvarja predpogojev za svobodo svetovnega delavnega trga. Zato je treba, da regulira zakon delavni trg. v redu, ker je alkoholno zastrupljevanje preveč ukoreninjeno. Nadalje imamo še strokovno šolo, a zanimanje še izdaleka ne odgovarja našim željam. Predvsem leži krivda v tem, da se je in se še danes zastruplja delavstvo s frazami nekaterih posameznikov, mesto da se navaja vse k pozitivnemu razmišljanju in sodelovanju. Le z naporom posameznikov se je mnogo zbudilo in odvrnilo od sanjarjenja, ki je brezplodno. Delo izvrševati v besedi in dejanju, to je naša pot k napredku, ki vede do cilja. Nihče naj ne bo radi zgornjih besed užaljen; tako je in ni druzega izhoda, kot kreniti na pravo pot. Mladi se nismo vadili, nihče nas ni odvajal od zla, današnja mladina pa je že iz vojne dobe zastrupljena z vsemi mogočimi omamili, kdo naj torej prične in prevzame vse velike naloge, ki nas čakajo. Kdorkoli si, poskušaj se odvaditi železne srajce, pomagaj ustvarjati, dolžnost je tvoja, če si spoznal, da to pot ne moremo nadaljevati, da nam pomagaš kreniti in naiml speljati pot do cilja. Napoji svojo dušo z znanjem socializma, spoznanje pa ti bo dalo energijo za izvrševanje tvojih dolžnosti do proletarskega razreda. Tako bomo mogli pinceti, potem bodo pa tudi za nas kovinarje na Jesenicah napočili boljši časi in boljše razmere. Kdor pa misli drugače, ali kdor zanika navedene fakte, pa naj blagovoli svoje misli zložiti na papir. Seveda mora biti ta regulcija taka, da ne škoduje niti delavcu niti gospodarskemu razvoju. In, če se delodajalci danes pritožujejo glede importa inozemskih delavcev, delajo to zato, ker si stoji nasproti dvoje stališč: delavske organizacije vedo, da je delavnih sil večine strok v tuzemstvu dovolj na razpolago. Toda: ne za mezde, ki jih plačujejo nekatera podjetja. — Delodajalci pa zastopajo stališče, da mora biti v vsaki stroki vedno kader brezposelnih, ki bo potiskal mezde navzdol. — Da je temu tako, izpričujejo najbolj posamezna podjetja, ki zahtevajo import težakov, navadnih delavcev, hlapcev in celo hišnih poslov. — Kdo more trditi, da ni takih delavnih sil dovelj doma? Ker pa skušajo delodajalci prikriti tendenco po znižanju mezd, poslabšanju delavnih pogojev potom importa inozemskih delavcev, zato trdijo v svet: pri nas manjka klavifici-ranili delavnih sil. Pri tem pa vlagajo prošnje za dopotovanje brivskih pomočnikov, kovinarjev, natakarjev, knjigovodij in kontoristov. Delavstvo lahko upravičeno trdi: domači svetovni trg krije trenotno celotno potrebo. Redki so slučaji, da so prošnje podjetij za import inozemskih delavcev upravičene in n temelj ene. Zato bodo strokovne delavske organizacije kot zastopnice delavskih interesov vztrajale v bodoče na tem, da bo ministrstvo ščitilo domače delavstvo pred izkoriščanjem po delodajalcih. Tekom leta se je pokazalo, da bo moralo ministrstvo izdelati tozadeven pravilnik, ki bo v duhu zakona uredil postopek pri izdaji dovoljenj za import. V prvi vrsti pa bo moralo ministrstvo poiskati sredstev, da se bo mogel izdelati točen, zanesljiv pregled našega delavnega trga. — Dotacija borz dela je tukaj predpogoj! Sicer se bodo še vnaprej izdajala dopotovalna dovoljenja, ki v dejanskih razmerah niso upravičena! Danes je kovinar v Sloveniji brez posla, tovarna v Novem Sadu pa zahteva inozemca. Zato, ker ni pregleda čez delavni trg! Prav tako pa bo moralo ministrstvo za socialno politiko potom pravilnika urediti tudi vprašanje zaposlenih inozemskih delavcev samih. — Ministrstvo za socialno politiko izdaja dopotovalna dovoljenja z ozirom na potrebe posameznega obrate. Torej velja dopotovalno dovoljenje le toliko časa, dokler je inozemski do-Iavec v dotičnem obratu zaposlen. — Cim opusti delo, ali pa se mu delo odpove, preneha veljavnost dopoto-valnega dovoljenja in inozemski delavec mora preko meje. Nevarno je zato, da se bo tega delodajalec v polni meri poslužil ter bo tujega delavca brez usmiljenja izkoriščal, delavec pa ne bo imel sredstev, da bi odpotoval. Predpisi o davkih se sedaj v prehodni dobi tako zelo izpreminjajo, da je treba imeti celo veščaku največje pazljivosti, če si hoče biti vedno na jasnem in vedeti, kateri predpisi so veljali za vsako posamezno dobo. Najbolj se pa izpreminjajo določbe glede davkov od službenih prejemkov. Kakor bo našim čitate-ljem že znano, smo imeli do 1. 1921 na službene prejemke troje davkov: 1. dohodnino, 2. plačarino in 3. invalidski davek. Izmed teh treh davkov je bila najhujša plačarina, zlasti v onih krajih, kjer so bide visoke občinske doklade, tako, da je znašala včasih samo plačarina 20 ali celo 25 odstotkov vseh prejemkov. Ta je od 1. januarja 1922 dalje ukinjena, tako, da je plačevati izza 1. 1922 samo še dohodnino in pa invalidski davek. 1. Splošne določbe. ' Dohodnina se odmerja od mezd na ta način, da se določil koliko so znašali mezdni prejemki v pretečenem letu, to je v onem letu, ki je bil pred davčnim letom. Ako se odmerja dohodnina, na pr. za leto 1922, pridejo v poštev službeni prejemki iz leta 1921. Ce pa delavec (ali uslužbenec vobče) dne 1. januarja 1922 ni bil pri istem gospodarju v delu že vsaj eno leto, se ne vzamejo za podlago službeni ali mezdni prejemki pretečenega leta, temveč oni, ki jih je ali jih bo še dobil uslužbenec ali delavec v tekočem letu, torej v našem primeru kar prejemki iz leta 1922. Ker se dohodnina za leto 1922 glede mezd in službenih prejemkov več ali manj še le sedaj odmerja, smo vzeli nalašč primer za 1. 1922. Ravno to načelo velja seveda ludi za davčno leto 1928; toda za to leto se Monopolska stroka. Itesnici na ljubo! Na govorice in beganje med tobačnimi delavci in delavkami, da se namreč od strani naše organizacije ni vložilo spomenice na monopoiskp upravo, konsta-tiramo sledeče: Za našo organizacijo je merodajna spomenica od 17. novembra lanskega leta, na katero smo dobili povišek 5 dinarjev in ki vsebuje predvsem važno točko in zahtevo, da se izplačuje tobačnemu delavstvu plače v predvojnem razmerju in sicer v zlati valuti. Tudi v pred-stoječih mezdnih gibanjih je naša deputacija pri monopoiski upravi v Beogradu podala ustmeno izjavo, da stoji naše tobačno delavstvo odločno na stališču zgoraj omenjene spomenice z dne 17. novembra 1922. Uspehi intervencije tobačnega delavstva. Z ozirom na odlok, da se odpusti 60 tobačnih delavk iz tovarne, je intervenirala naša organizacija istočasno s krščanske-socijalno organizacijo, da bi se omenjenih delavk ne odpustilo in bi se jih obdržalo še v obratu ali pa bi se število odpuščenih vsaj zmanjšalo, je doseglo delavstvo le toliko, da bo odpuščenih 45 delavk. Med odpuščenimi šestdesetimi delavkami je bilo netnajst takih, ki imajo doma družino in bi bile z odpustom hudo prizadete. Ravnateljstvo je na prvo intervencijo pristalo na to, da se mesto teh petnajstih delavk odpusti one delavke, ki so prišle v tovarno sicer Končno pa bo moral spraviti pravilnik v sklad ta postopek s postopkom pri političnih policijskih oblastvih.^ Tudi policija motri vsako tako prošnjo. Dočim pa se industrij-ci razburjajo nad presojo prošenj s strani ministrstva za socialno politiko, se jim zdi v redu, da romajo take prošnje od policije do policije. — In v tem tiči vsa zamuda v reševa-nj\i prošenj. bo odmerjal davek šele takrat, ko bo izšel novi finančni zakon, kar se bo zgodilo pa najbrž šele v poletju ali pa šele v jeseni. Verjetno je, da se bodo za leto 1923 zakonske določbe iznova izpre-menile; zato velja ves ta članek samo za davčno leto 1922, za katero se davek ravno sedaj odmerja. 2. Določitev odmerue podlage. Za podlago se vzamejo torej službeni prejemki (mezda) iz leta 1921, če pa uslužbenec dne 1. jan, 1922 še ni bil eno leto pri istem poslodavcu v službi, pa službeni prejemki iz leta 1922. Iz te podlage pa je izločiti poprej draginjske doklade, in sicer največ z onim zneskom, ki bi jih bili dobivali uslužbenci v tem piimeru, če bi bili državni nameščenci. Da pa izvemo, s katerim zneskom je izločiti iz skupnih prejemkov oni delni znesek, ki odpada na davka proste droginjske doklade, je treba ločili troje krajev, skupin, in sicer: 1. Ljubljana, Maribor in kraje v Prekmurju; 2. Kočevje, Kranj, Logatec, Novo mesto, Ptuj, Celje; 3. vse druge kraje v Sloveniji. Delegacija ministrstva financ v Ljubljani je naredila za vsako tek skupin neko tabelo, iz katere se lahko razvidi«, kateri; znesek odpade že kar na obdavčljivo plačo, Pri teh tabelah je pripomniti, da se razumejo pod otroci samo oni otroci, ki so še nepreskrbljeni in za katere uslužbenec tudi zares še skrbi. Ker je tarif za dohodnino še vedno v kronah ter davčna oblastva ta davek tudi še v kronski veljavi predpisujejo, smo navedli zneske v vseh tabelah še v kronski veljavi. (Dalje pri Ji.) popreje kakor omenjene delavke, a so brez družine in /.apuste tovarn® lahko lažje kakor pa delavke, ki imajo doma družino. Odbor tudi na ta predlog ni pristal in je odločna zahteval, da se obdrži vse delavke v. tovarni, kar pa je ravnateljstvo odklonilo z ozirom na to, ker primanjkuje v tovarni dela. Sporazumno se je nato sklenilo, da se odpusti le 45 delavk. Organizacija je torej preprečila vsaj to, da monopolska uprava ni vrgla na cesto onih delavk, ki morajo težko preživljati sebe in poleg tega še družino. Pripomnimo, da je bil pri intervenciji navzoč tudi odbor krščan s ko - so c ktln e organizacije, ki je predlogom in zahtevam našega odbora le pritrjeval in ni slavil nobenih samostojnih predlogov. Seje odbora »Saveza monopolskih delavcev in delavk« podružnica Ljubljana se vršijo vsak prvi četrtek v mesecu. širše seje zaupnikov ;Saveza monopolskih delavcev in delavk« podružnica Ljubljana pa se vrše vsako drugo sredo v mesecu. Rudarska stroka. Stavka rudarjev v Drobnemdoln. Radi ponovne odklonitve prošnje rudarjev, da se zvišajo rudarjem njihove mezde od strani podjetja >Ava« s* bili rudarji prisiljeni, da so dne 25. aprila stopili v stavko, da si tem potom izbojujejo svoje pravice. Rudarje opozarjamo, da ne potujejo tja, Dopotovanie inozemskih delavcev. Fr. Uršič: Dohodnina od mazd. Naš© organizacije. dokler jih ne obvestimo potom našega časopisja. Stavka rudarjev ua Lešali končana. Rudarji premogovnika Lese so zopet pričeli z delom 16. aprila. Pozitivnega uspeha rudarji za enkrat niiso dosegli. Stavka je bila samo predhodnega značaja. Gospodje so obljubili, da pride meseca maja lastnik rudnika grof Henckel in prevzame rudnik sam, ter se obenem dvigne sedanja sekvestura nad rudnikom. Zatorej rudarji, pripravljajte se zopet na boj. Ako nam gospodje okoli zelenih miz nočejo datii kruha za naše delo, si ga bomo morali sami izbojevati. V slogi je moč, bodočnost je naša. Občni ®bor »Unije slov. rudarjev v Hrastniku se je vršil dne 10. aprila t. 1. po javnem shodu. Po poročilu predsednika, tajnika, blagajnika in nadzorstva se je izvolil sledeči novi odbor: Predsednik: Alojz Janšek; podpredsednik: Anton Werden; tajnik: Jurij Podlunšek; nam. tajnika: Ivati Podlunšek; blagajnik: Alojz Krandolf; nam. blagajnika: Franc Rojnik; revizorja: Ivan Dom-šek in Alojz Privšek; odborniki: Baldomir Blanc, Martin Sergan, Anton Podpečan in in Ivan Satrau. Ameriška rudarska organizacija se je udeležila pred kratkim seje izvrše-valnega odbora rudarske internacijo-nale. Zastopal jo je J. Lev*is, ki je izročil na seji tudi predlog svoje organizacije, da se uvedejo enotne akcije ameriških in evropskih rudarskih organizacij. Predlog je izvrsevahii odbor sprejel. Kovinarska stroka. Stavka kovinarjev v Subotici. Delavstvo tovarne vagonov »Fer-i um.« v Subotici je v trdem boju s podjetjem odpravijo akordno delo in sklenilo pogodbo, na podlagi katere mu je zajamčen osemurni delavnik in temeljne mezde, kii se zvišajo ali znižajo vzporedno s cenami življen-skih potrebščin. Pri sedanjem mezdnem gibanju meseca marca t. 1. pa je podjetje vsililo nekaterim delavcem mesečne plače, ter skušalo s tem razdeliti delavstvo, ki je biilo dotlej popolnoma enotno, v dva tabora. Sodrugi, katerim so bile oddeljene mesečne plače, so te odklonili, ter zahtevali urne plače, kakor so jih imeli ostali delavci v tovarni Podjetnik, misleč, da je že zabil klin med delavstvo, je delavce z mesečnimi plačami enostavno odpustil. Ko je organizacija zahtevala od podjetja razgovore za zopetni sprejem odpuščenih in za sklepanje pogodbe v kateri naj bo indeks, Je podjetje odpustilo nadaljnih ‘200 delavcev, z izgovorom, da država ni plačala dva milijona dinarjev ter radi tega ne more izplačati delavcem mezde. V tovarni je ostalo samo še 150 delavcev, ki so pokazalii svojo solidarnost z izprtimi, ter stopili v stavko. Tako se nahaja danes 350 delavcev že šesti teden na cesti brez vsakega zaslužka. Ker so financijska sredstva organizacije močno izčrpana je centralni odbor ODK sklenil, da se uvede med člani Osrednjega društva kovinarjev akcijo za zbiranje prostovoljnih prispevkov v prid iz-prtim in stavkujočim. Za vsak izredni prispevek bo prejel član od zaupnika primerno znamko, žigosano »za stavko«, katero naj nalepi na rob članske knjižice. Kovinarji Slovenije, priskočite na pomoč sodrugom v Subotici)! Živilska stroka. S kongresa živilskih delavcev. Ob priliki) vprašanja o izvozu žita in moke v inozemstvo je sprejela državna konferenca Saveza živilskih delavcev sledečo resolucijo: 1. Konstatira: z odlokom vlade o nižji izvozni carinil na žito in na moko ho nastala velika brezposelnost med mlinarskimi delavci. Radi tega je konferenca sklenila: 1. da centralna uprava saveza v Beogradu izvede akcijo za spremembo tega vladnega odloka v nasprotnem smislu in sicer: da bo izvozna carina na žito najmanj za 100 odstotkov vi- šja od izvozne carine ua moko; 2. da se za to akcijo zainteresira vse organizacije mlinarskih delavcev v državi; 3. da se za to akcijo angažira tudi predstavnike mlinarske industrije, kakor tudi delavsko industrijsko zbornico v Beogradu. Kongres mednarodne zveze živilskih delavcev se je vršil v Bazelu (Švica) dne ‘23. aprila t. 1. Zastopani so bili živilski delavci Nemčije, Francoske, Nemške Avstrije, Švice, Danske, češkoslovaške, Belgije in Nizozemske. Zastopana je bila po s. Fimmenu tudi amsterdamska strok, internacionala. Kongres se je odločno izrekel protii nočnemu delu in sklenil, da se mora odločno izvesti prepoved nočnega dela. Kongres je sklenil, da je smatrati delovni počitek za pekovske pomočnike od 10. ure zvečer do 6. ure zjutraj. Živilska organizacija na Francoskem. Po hudem boju in razkolu, ki so ga povzročili komunisti, se je posrečilo strokovni živilski organizaciji na Francoskem postaviti v svojih vrstah red. Koncem leta 1922 je ta organizacija štela 64 podružnic z 4235 člani. Podružnic pekov je bilo 21, ki štejejo skupno 820 članov, 11 podružnic konditorjev in kuharjev s 440 člani. Med drugimi združuje ta organizacija še: pivovarniško, špecerijsko in mlinsko delavstvo; nadalje delavstvo iz raznih tovaren za čokolado, sladkor, testenine, nadomestila za kavo, ter hotelsko in kavarniško osobje. Tekom prešlega leta so znašali skupni dohodki na članarini 27.529.55 frankov. Raznih ostalih dohodkov pa 10.150.15 frankov; izdatkov pa je bilo: za podpore in agitacije 11.710.40 frankov, za tisk in upravo 16.726.15 frankov itd.; tako so znašali! izdatki 31.677.25 frankov. Že pri zgoraj podanih številkah raz-vidimo, da igra ravno denar ogromno vlogo; če bi ne bilo denarja, tedaj bi organizacij ne bilo. Delavske strokovne organizacije pa so edino z denarjem mogle doseči svoj uspeh. Tako je pri vseh naših organizacijah ne glede na to ali so v Jugoslaviji ali Franciji ali kje drugod* vse pač potrebujejo denarno upravo, brez katere ni mogoče prav nič ustvarjati. Kemična stroka. Liboje. V naši, podružnici kemičnih delavcev se je vršil dne 28. apr. ob srednji udeležbi strokovni shod delavcev obeh tovaren. Na shodu je poročal s. Rejc o položaju delavstva v Sloveniji in pa glede mezdnega gibanja, v katerem se nahaja delavstvo. Dalje je poročal tudi glede 1. Maja. Sodruge in sodružice poživljamo vas, da v smislu lega strokovnega shoda udejstvujete svoje sklepe. Medvode. Dne 29. aprila je podr. papirniških delavcev praznovala slavnost razvitja prapora podružnice kem. del. Medvode-Goričane. Slavnostno delo je otvoril s. Janko Cvaj-ner, ki je pozdravil članstvo in vse navzoče. Sodražica Anica Erben je razvila prapor ter ga iizročila zastavonoši z vzklikom: * Izročam ti naš prapor, katerega vestno čuvaj v vsakdanjih bojih našega življenja.« Ob razvitju je pozdravil vse navzoče tajnik osr. društva, s. Rejc. Dalje je pozdravil v imenu ostalega proletariata slavnostno razvitje s. Baštolc. Obenem se je spominjal preteklih težkih bojev, v katerih je delavstvo prišlo do zavesti, da se danes zaveda svojega bodočega razrednega boja. Zatorej sodrugi in sodružice, zavedajte ST' svete zaprisege vašemu rdečemu praporu, izvršujte sklepe vaših sestankov, shodov in predavanj. Zavedajte se, da ste pod vašim pi*aporom vsi enaki. Pod njim se boste nahajali skupno v težkih bojih, v katerih boste morali vztrajati, pod njim boste našli v medsebojni ljubezni marsikatero razvedrilo. Zatorej sodrugi in sodružice, na delo za enotno organizacijo papirniških delavcev. Pripomba: Novo razvito zastavo j« z veliko požrtvovalnostjo krasno izdelala gospa Jurka Guzelj, šivilja, katero priporočamo vsem našim podružnicam. Dopisi. Trii« Delavstvo tržižke predUnice je začelo v zadnjem času mrmrati proti neznosni draginji, ki neprestano narašča, medtem ko so delavske mezde vedno iste. Delavstvo pa si ne bo izbojevalo boljših življenjskih pogojev, če se ne bo zavedalo, da je le v močni in enotni strokovni organizaciji moč. Kadar se bo delavstvo te svoje moči v organizaciji zavedalo, tedaj bo zanj boj mnogo lažji. Gospoda podjetnika Glas-mana in Cmsnerja opozarjamo, da dragiuja narašča, delavske mezde pa se ne zvišujejo vzporedno ž njo. Omenjena gospoda menda tega ne opazita ali pa se za to sploh ne zmenita kljub temu, da sta pri zadnjih pogajanjih obljubila, da bosta zviševala z naraščanjem cen življenjskih potrebščin. Zato vprašamo gospoda podjetnika kaj rečeta na to dejstvo? Kaj rečeta na dejstvo, da so so cene mesu zvišale za 50 odstotkov. Tudi cene ostalih življenjskih potrebščin skokoma naraščajo. Nam se dozdeva, da gospodje to dobro vedo. Mogoče imajo naši podjetniki kake druge skrbi? Mogoče stavka? Sodruge in sodružice, ki se zavedajo svoje moči, poživljamo, da se pridružijo strokovni organizaciji, kajti pregovor pravi, da tisti, ki ne dela, naj tudi ne je in tisti, ki ni organiziran, naj le trpi, dokler se ne bo zgrudil pod udarci kapitalističnega biča. Zavedajmo se tega! Zavedajmo se tudi, da je ča6 zlato. Čas pa hiti, zato ne zamudimo niti najmanjše prilike. Obiave. Ustanovni občni zbor »Mladinske organizacije za Slovenijo« v Ljubljani se bo vršil v ponedeljek 7. maja ločno ob 6. zvečer v društvenih prostorih, Šelenburgova ulica 6./II. — Občnega zbora naj se točno in gotovo udeleže vsi člani mladinske organizacije in vsi ostali mladinski delavci. Naša pot je še dolga in težavna in treba bo še mnogo naporov, da dosežemo svoj cilj! Zahvala. Podpisana se zahvaljujem vsem delavcem za darovano vsoto 318.25 Din in vsem uradnikom za vsoto 275 Din, ki so mi jo nabrali ob smrti mojega moža. — Antonija Strnad Zahvala. Podpisani se zahvaljujem podružnici >Unije slov. rudarjevi v Mežici za darovano vsoto 100 dinarjev v času moje bolezni. — Matija Močilnik, rudar v Mežici. Zahvala. Vsem, ki so kakorkoli izkazali pokojnemu Karolu Mirtiču na njegovi zadnji poti ljubezen in prijateljsko naklonjenost in ki so s prispevki v tem času pripomogli, izreka žalujoča rodbina Mirtičeva najtoplejšo zahvalo. Zahvala. Podpisana Marija Kordež izrekam tem potom javno zahvalo za gmotno pomoč v znesku Din 190.50 vsem rudarjem v Črni, ki so lo vsoto nabrali. — Marija Kordež. Zalivala. Podpisani Jožef Praprotnik se zahvaljujem za nabrano nii vsoto Din 138.50 rudarjem v Črni. — Jožef Praprotnik. Zahvala. Podpisana se zahvaljujem vsem sodrugom in sodružicam v tovarni »Koviiuu ua Teznem za nabrano podporo 270 Din, ki so mi jo nabrali sodrugi v času moje bolezni. — Jožefu Koren. Zahvala. Podpisana se iskreno zahvaljujem sodrugom-delavcem za nabrano vsoto v znesku 349 din. — Marija Steru. Pekovski pomočniki, pozor! Pekovski pomočniki v Mariboru se uahajajo od 22. aprila v mezdnem gibanju, zato naj nihče od pekovskih pomočnikov ne išče dela v Mariboru, dokler mezdno gibanje ne bo končano. Konec mezdnega gibanja bomo v listu pravočasno objavili. LISTNICA UREDNIŠTVA. Popravek! V zadnji številki '.Delavca-; se je vrinila v članku »Kongres kovinar jev na Jesenicalu v poročilu k 10. točki dnevnega reda: volitev novega odbora, nadzorstva in razsodišča pomota, da so bili izvoljeni sodrugi v centralni odbor soglasno; novi centralni odbor ni bit izvoljen soglasno, kakor pravi poročilo, temveč z večino glasov. Podrobna poročila o majski proslavi bomo priobčili v prihodnji Številki, Istočasno prosimo naše organizacije, da nam pošljejo o praznovanju 1. Maja poročila iz onih krajev, kjer so se udeležile majske slavnostk Za tiskovni sklad »Delavca« je daroval s. Franc Kožuh, mizar tobačne tovarne v Ljubljani 20 dinarjev. Posnemajte! Delavsko gibanic. g Osrednjo društvo usnjarjev je imelo v nedeljo 29. t. m. svoj kongres, ki je sprejel lepe predloge in resolucije, ki so vzbudile mnogo pozornosti med usnjarskim delavstvom. Kongres se je vršil v Mariboru in bomo o poteka in sklepih te«ru kongresa natančnejše poročali prihodnjič. g Majska proslava 1923. Na Ogrskem je bila majska proslava prepovedana. Zabranjena so bila vsa zborovanja, vsi sestanki in vsa javna znanstvena predavanja. V gručah delavci niso smeli nositi rdečih zastav. — V italiji se je delavstvo deloma udeležilo majske proslave. Kjer je bilo praznovanje popolnoma onemogočeno, je delavstvo darovalo zaslužek tega dne v socialistične namene. Delavske stranke so izdale tudii protest proti prepovedi praznovanja 1. Maja. — Na Češkoslovaškem je delavstvo mirno praznovalo 1. Maj. Železničarji so izvedli na praznik dve-urno stavko, ki je trajala od 10. do 12. ure dopoldne. To stavko smatrajo češkoslovaški železničarji za protest proti znižanju njihovih mezd. g Kongresi. »Savez zasebnih nameščencev« je imel svoj kongres 0. aprila na katerem je prisostvovalo nad 50 zastopnikov saveznih podružnic. Kongres je konstatiral, da se je od strani oblasti zelo oviralo razvoj saveza in se je mnogo posameznih članov od oblasti preganjalo. Zato je kongres odločno nastopil proti vladajoči reakciji in obsodil sedanji sistem. Da pa bo v bodoče boj nameščencev uspešnejši, je kongres sklenil, da se savez priključi Glav. rad-ničkemu savezu Jugoslavije. S tem je podal duševni proletariat roko ročnemu proletariatu v boju za osvo-bojenje vsega delavskega razreda. — Važne dogodke bo preživel' v kratkem »Savez lesnih delavcev«. Medtem ko bo imela svoj kongres zmerna stran saveza 13. t. m., bo imela levica svoj kongres že 6. t. m. Savez je včlanjen v amsterdamski internacionali, katero desnica zagovarja, levica pa pobija. Tudi je savez v sklepu Gl. radn. saveza Jugoslavije. — .Jugoslovanski, madžarski, bolgarski* rumunski, grški, češki in avstrijski kovimarji imeli 4. t. m. balkansko konferenco, ki se je vršila v Zagrebu. Konferenco je sklicalo tajništvo kovinarske internacionale na pred-lod 3Saveza kovin. Jugoslavije«. — Konferenca je pretresala vprašanje skupnega dela vseh mednarodno orientranih kovinarskih organizacij in je tudi zavzela razmerje do neodvisnih kovinarskih organizacij^— O konferenci bomo poročali obširneje prihodnjič. g Lesni delavci v Karlovcu so v stavki zmagali in dosegli lepe uspehe kljub temu, da so »neodvisnic skušalif očrniti Gl. radn. savez Jug. in mu hoteli naprtiti odgovornost za morebitne neuspehe. Povsod za pre-napeteže poraz, a za ono delavstvo, ki ve, da zmage ni v velikih besedah, žanje lepe uspehe. g Kongres češkoslovaških železničarjev se bo vršil 12., 13. in 14. t. m. v Pragi. Istočasno s kongresom slave češki* železničarji 25letni jubilej obstoja svoje organizacije. »Savez železničarjev Jugoslavije« bo poslal na ta kongres svojega odposlanca. g Velikega pomena. Angleška neodvisna delavska stranka (levo krilo Delavske stranke) je na svojem kongresu sklonila, da se poslanci Delavske stranke n« smejo udeleževati kraljevih pojedin, -ongres je tudi odklonil resolucijo za uvedbo prohibicije. g Županske volitve v Chicagu so se vrdile 3. aprila t. 1. Glasov so dobili: Socialist 40.841 glasov, republikanec 284.213 glasov, demokrat 387.061 glasov. Socialistični županski kandidat je dobil 1. 1019 23.107 glasov, torej so socialisti napredovali za 17.734 glasov. Socialistični županski kandidat Cunnea je po teh volitvah izjavil: »Socialist nj nikdar razočaran.. Ou ve, da je masa nevedna, zato agitira med njo in jo uči. Socialist se bori za načela, ne za osebe. .« Počasi, a gotovo pride spoznanje tudi v delavske vrele. g v oditclji ameriške komunistične stranke so prišli na založno klop in spoznali so, da so imeli v svojih vrstah špijone — člane detektivske agencije. — Fašisti in njih davčna politika. Davčna politika, ki jo vodijo italijanski fašisti je obremenila in obdavčiš la revnejše sloje, medtem ko je boljše situirane sloje razbremenila. Fa-šistovski finančni minister v Italiji je meseca aprila odpravil sledeče davke: 1. prometni davek na svilene proizvode (svilo rabijo le boljši ljudje); 2. prometni! davek na dragulje in okraske; 3. prometni davek na luksuzno blago. Ti davki so bili zelo visoki. Na njih mesto je stopil v veljavo splošni prometni davek, ki obremenjuje posamezne potrebščine ra-zun žiivljenskih. indijanski delavci proti fašizmu, italijanska delavska zbornica v Ne\v-jorku sc je izrekla proti fašistovski diktaturi v Italiji. Zbornica zastopa 150 tisoč italijanskih delavcev, ki so že organizirali posamezne odseke, ki se bodo v prvi vrsti borili proti fašizrun kot svetovnemu pojavu, v drugi vrsti pa bodo nudili pomoč Žrtvam fašistov-skega terorja. Brezposelnost v Berlinu stalno narašča, tako da je danes že 80.000 brezposelnih delavce. — Boj proti prohibiciji (prepovedi točenja alkoholnih pijač). V marsikateri deželi opazimo v zadnjem času močan odpor in agitacijo proti Ljubljana, 30. aprila 1923. Dočim se Anglija in Francija srdito prepirata glede interesnih sfer v Mali Aziji, pripravlja ameriški kapital dalekosežen načrt za izkoriščanje Male Azije. Ta načrt je sedaj znan zlasti pod imenom Chesterjev (Če-sterjev) načrt. Ta ameriški kapitalistični konzorcij si je znal izposlovati pravice za zgradbo 4500 km železniških prog v Mali Aziji. Dalje bo smel ameriški kapital odslej eksploatirati ogromne bakrene in železne rudnike in ležišča, ter znane petrolejske vrelce v Mozulu in Tiflisu. Važno je zlasti za druge, ker bi s tem Niso se mogli zagovarjati, ker so se ;sodrugi< udeleževal: vseh sestankov aej, kongresov Itd. Vse do pičico so imeli zabeleženo, vse jim je bilo znano, plačanim »sodrugomc. To so lepe slike, lepo ogledalo i-eakcije, ki je tako strahopetna, da se bori s takimi sredstvi proti idejam in si ne upa z j- vno debato pobiti idej, ker ve, da je tu družba že res gnila in nesposobna i.a še kaj dolgo življenje. g Angleški rudarji v hudih bojih. Podjetniki in lastniki angleški ti rudnikov so zavrnili zahteve rudarskih organizacij po zvišanju delavskih mezd. g Švicarska socialno-domokratičita stranka je imela 21. aprila svoj kongres, ki je sklenil, da se stranka udeleži hamburškega kongresa in njegove predkonferenee. Strankini zastopniki delajo na tej konferencii le na podlagi dunajskih sklepov, o novoustanovljeni mednarodni zvezi bo odločil prihodnji strankin zbor, ki bo v kratkem sklican. alkoholni prepovedi. Zadnje volitve v Združenih državah so se izvršile precej pod vtisom agitacije proti alkoholni prepovedi. Demokrati se morajo zahvaliti za svoje uspehe le agitaciji proti prohibiciji. Na Norveškem so sprejeli 1. 1919 alkoholno prepoved, za katero sc je vršilo ljudsko glasovanje. To prepoved se je sedaj nekoliko omililo. Lahkejša vina se smejo v zadnjem času vpo-rabljatii. Na to spremembo je vplivala Francoska, ki hoče na vsak način obogateti pri izvozu svojih ogromnih vinskih zaiog in je zato pritisnila na norveško vlado, da je zakon v toliko spremenila, da Francoska vino lahko uvaža. Profit je pač kapitalistični bog, norveško ljudstvo, ki je pametno, zato pač nič ne more. Na Švedskem se je ljudsko glasovanje izreklo proti alkoholni prepovedi. Na Angleškem imajo abstinenčne zveze malo upanja, da se uvede alkoholna prepoved, ker je večina članov parlament« udeležena pri velikih žga-njarskih podjetjih. Dosegli so le odredbo, da mladina pod 18. letom ne sme pohajkovati po gostilnah in točilnicah. To ie danes edina prava slika, na katerem potu je reševanje enega največjih socialnih zla: alkoholizma. prišli vsi turški petrolejski vrelci v ameriške roke in se bo Amerika na ta način popolnoma osamosvojila, kar se tiče gospodarstva. Konzorcij sme izrabljati vse vodne moči in dvajset let uvažati premog brez carine. Tako bo dobilo reševanje bližnjega vzhoda popolnoma drugo lice. Turčija s svoje strani meni, da si je s tem načrtom zavarovala hrbet proti evropskim izkoriščevalcem. Prihodnja lazanska konferenca bo pokazala ali ima Turčija prav ali ne. * Evropska javnost je kazala zadnji teden nervoznost radi spomenice, ki jo izroči Nemčija antanti in ki se tiče reparacij. Pogajanja glede reparacij so ie toliko uspela, da se je v soboto ž njimi bavil nemški kabinet. Takoj v ponedeljek se je obvestilo o tem vodje posameznih strank. Besedilo nemške note še ni znano, obsega pa v glavnem tri točke in sicer: 1. Nemška vlada se obvezuje, da plača za reparacije gotovo vsoto, ki jo določi mednarodni odbor izvedencev, ki bo t>pošteval plačilne zmožnosti Nemčije. 2. Nemška vlada obljublja, da bo na svojem ozemlju preprečila vsakršno protifrancosko propagando ter uredila trgovske in industrijske od-nošaje s Francijo. 3. Nemška vlada zahteva, da se izprazni Poruhrje takoj po sklepu pogajanja. Glede repa-r arijske vsote se govori, da znaša 20 milijard zlatih mark. Glede teh predlogov se seveda mnogo govori. V nekaterih krogih menijo, da je Nemčija s temi pogoji nastavila Franciji past. Seveda je Francija dovolj oprezna, da ne popade kar nepremišljeno. Francoska vlada po vsej priliki ne izpre-meni svojega stališča napram Nemčiji, dokler bo trajala pasivna rezistenca. Sploh je videti, da hoče Francija Nemčijo potisniti popolnoma na tla. Francoska meščanska javnost zahteva, da se mora pritisk v Poruhrju še ojačiti. Ta teden se mora torej odločili, kalco se bo končala tragikomedija v Poruhrju. H koncu gre baje tudi že druga tragikomedija, to je državljanski boj na Irskem. Voditelj irskih vstašev je naročil svojim pristašem., naj koncem aprila ponehajo s sovražnostmi proti četam regularne irske vojske. Italijanski ministrski predsednik Mussolini je imel velik politični govor na seji ministrskega sveta, v katerem je poročal o zunanjem političnem vprašanju, predvsem pa o ruhrskem problemu in o bodoči lo-zanski konferenci. Na seji so sklenili, da se ukine ministrstvo za socialno politiko, zalo pa dobi armada nove »knofe«. Horty dela mali antanti vedno hujše preglavice. Pod njegovim okriljem organizirani madžarski fašisti, ki se nazivajo »Probujajoči se Madžarineprestano hujskajo pioti Češkoslovaški in Jugoslaviji ter vpadajo preko meje na češkoslovaško in jugoslovansko ozemlje. Čehoslovašlci Kdor hoče priti na vrh, se ne sme ustrašiti hoje. * Čevlji domačih tovaren Peter Kozina & Ko z znamko »Peko« so naj-boliši in najcenejši. Zahtevajte jih povsod. Glavna zaloga na drobno in debelo: Ljubljana, Breg št. 20 in Aleksandrova cesta št. 1. Priporoča se velika izbira barvastega in navadnega bombaža, perila i. t. d. KARL PRELOG, železniški minister je ukinil promet med Češkoslovaško in severno Madžarsko. Da se napravi temu neredu konec, pošljeta češkoslovaška in naša vlada v Budimpešto spomenico, v kateri bosta izjavili, da Hortgjevegu režima ne smatrata za zadostno jamstvo za mir v Srednji Evropi. Ta mir bi mogel jamčiti le demokratski režim. Spomenica bo poslana tudi vladam velike antante. Če bo to kaj pomagalo, se pa še ne ve. Akcijo proti Madžarski pa bo podpirala tudi Romunija. Značilno ea politične razmere na Madžarskem je, da je vlada prepovedala za 1. Maj vse obhode in manifestacije po ulicah. V Tešinu so te dni zborovali češkoslovaški in poljski socialni demo-kratje, ki so zahtevali, naj se Poljska priključi mali antanti. Ker polaga na to važnost tudi Francija, je upati, da se ljudska želja uresniči in da pride potem v malo antanto sveži in res demokratični duh. Ker je italijanska vlada prepovedala proslavo 1. Maja, so socialisti proti tem odločno protestirali. To je »kulturne« fašiste tako razljutilo, da so zažgali in porušili delavsko zbornico v Palermu. * Ilaftkalsko prizadevanje, da bi se sestavila homogena radikalna vlada, je ostalo brez uspeha in vse kaže, da je■ ta ideja pogorela. Sedaj pa se vrše dogodki kakor v filmu ter se govori o vseh mogočih in nemogočih kombinacijah. Imena Pašič, Radič, Davidovič, Korošec, Pribičevič, Spaho kar fr če po političnem ozračju. Politiki hodijo s konference na konferenco, vlada posreduje. Koalicija med demokrati in radikalci bi bila že gotova stvar, ako bi prvi hoteli žrtvovati Pribičeviča, a drugi Pašiča. Vlada je porinila v ospredje komitaše Stepana Stepanoviča in zagrozila, da mu bo poverila sestavo nevtralne vlade. Govori se tudi o možnosti vojaškega kabineta. Davidovič, ki mu je poverjena sedaj sestava kolacijske vlade, konferira še nadalje, vendar se radikala trdovratno p>'otivijo stopiti v njegov kabinet. Zadnje vesti se glase, da je poverjena naloga za. sestavo homogene radikalne vlade Pašiču in da se z ozirom na to ie te dni sestane parla- Socializem ni Marxova iznajdba. Nihče ni mogel iznajti socializma. Le utopisti so to poskušali in poskušajo še danes. Marx je le razkril ekonomične zakone in jih razložil, tako da je mogoče na podlagi znanih zakonov spoznavati, kam gre nadaljni razvoj in katere sile ga določajo. JOSIP 0LUP LJUBLJANA, STARI TRG 2 priporoča sveio trgovino z manufakturam blagom in oblekami domačega Izdelka. V imenu Strok. kom. (P. odb. GDSJ.) Izdajatelj: Franc Svetek. Odgovorni urednik: Jožo Berdajs. Tiska tiskarna Makso Hrovatin. Razno. Razgled po svetu. Ljubljana, Stari trg štev. 12. Pregled dohodkov in izdatkov podružnic Osrednjega društva kovinarjev v mesecu marcu 1923, Podružnica Število članov Dohodki " ■ ~ ■ 1 z d s t k » Priitopnlna in dupli-1 leti knjig i Od članskih prispevkov po Rami Podpore Osebs Din m Birni Delsž pedružn. Centrali poslano Kvafa Sir. b. m lis! Delavce Ostsnn za oprava in stavbe i skl. 6 Din S Dir. 4 Din 3 Dir. 2 Din 1 Din brezposeln potna bclniika | stiiina pogrebna j prsvoveslv. Din P Din Din Din Din Din Din Din P Din P Din P Din P Din P Din | Pl Dn P P Din | P Din Pl Din P Din P Din P Din P Jesenice 827 81 so 564 4179! 1870 166' 27 1.36 20 -( 1 1210 20 I 500 1 229 35 68290 4158 55 2832 10 1326 '45 Javornik 256 21 572 1401 384 46 1 1144 90 122 37 242 50 915 23 867 80 47 53 Ljubljana 2K2 42 _ 1944 855:1300 315 120 9l 15 213 - 459 90 3927 10 878 80 3043 30 Dobrava 241 12 — 75 5G6 102 73 80 68 30 | 552 90 811 10 Tezno Guštanj 184 3 124 11 34 328 162 184 70 312 80 217 90 2 70 17570 1226 60 625 40 601 20 Muta 174 1029 640 100 663 60 100 176,90 828 50 6I3 80 214 70 Celje 159 12 221 20 128 474 266 242 28 20 198 49 131 20 110 516 K 82 70 304 479 70 Kamnik 109 33 ... 138 165 196 435 178 724 .80 114 50 306 447 50 Lesce 82 12 - 30 45 224 453 10 5 4 202 78 30 502 /0 295 40 207 30 rala Store 70 .3 136 261 170 26 26 ... 251 80 59 60 258 60 244 40 14 20 Litija ment. Iskre. Človeška zgodovina čaka poti’ pežljivo triumpf osramočenega. (R. Tagore.)