RIBIŠKA
DRUŽINA DOLOMITI
V vodi niso le ribe
V slovesnosti ob 15-letnici ustanovitve conskega odbora za Ljubljanico se je vključilo kot najmanjša in najmlajša tudi ribiška družina Dolomiti. Njen ribolovni revir se uokvirja pri jezu pri Bokalcah na Gradaščici s celo Polhograjsko dolino vključno s Horjulščico.
Trenutno je v družini sto članov in čla-nic. Kar trideset krajanov trka na njihova društvena vrata, da bi z novim letom pre-jeli izkaznico ribiške družine Dolomiti. Po ribiških izračunih pa voda prenese na tem območju od 50 do 60 lastnikov ribiških palic. To pomeni, da jih je že sedaj preveč v družini.
»Vse to bi še šlo,« je kritično ugotavljal stanje v družini in na njenem področju njen tajnik, če se ne bi Polhograjska doK-na tako močno naseljevala. Dolina bi mo-rala biti komunalno urejena. Trenutno Pograjci gradijo čistilno napravo, vendar žal še ne deluje. Vse hišne odplake se zlivajo v naše skromne vodotoke. Ker industrije tu ni, se ribiči ne moremo jeziti na delovne organizacije. Zato se priprav-ljamo na akcijo osveščanja ljudi, da ne bi spuščali v vodo, ki jim teče mimo pragov, prav vse. Čas je, da presekamo neprimer-no navado izlivanja in stresanja odvečnih stvari v vodo.«
Polhograjska dolina je prav gotovo ena najlepših v bližini Ljubljane. Žato je ra-zumljiva odločnost ribičev, da v stalno, človeško, do narave odgovomo ravnanje, zvabijo vse: šolarje, svoje člane, odrasle, ... skratka vse krajane. Zakaj? Kerželijo dokazati novo vrednost in pomen varstva narave.
»Par let nazaj že beležimo pogin rib v poletnem času. Voda je tako zasičena z organskimi odplakami, da ribe podležejo. Vodo želimo vrniti v položaj, ki se ga spominjam iz mladostnih dni. Nekoč smo Gradaščico pili iz struge, kdor bi jo sedaj skušal piti, bi bil v nekaj urah na infekcij-ski kliniki.
Mislim, da je tak položaj tudi posledica ' napačnega usmerjanja varstva narave. Varstvo narave ni pobiranje polivinilnih vrečk po grmovju, vaistvo narave ni varo-vanje ribe v vodi, medveda v gozdu, ..., varstvo narave je spoštovanje narave, pa naj bo to riba, žival ali kamen v vodi. Varovanje narave je čuvanje žive in mrtve prirode. Vedeti moramo, da čuva-nje narave po koščkih naredi več škode kot koristi.
Tipičen primer hudega posega v naravo so regulacije voda, ki smo jih imeli pri nas. Te so v privotni izvedbi vodo popol-noma uničili. Tudi smodnik ne more nare-diti večje škode. Ribiči smo se taki regula-ciji uprli in dosegli, da je voda celo boljša
kot prej. Žal pa nam to ni uspelo pri gradnji avtocest oziroma priključkov na-nje v naši občini. Projektanti so naročili povsem nove struge (Mali graben), ki so postale običajni industrijski jarki. S temi posegi smo izgubili drstična sulca v njego-vih tleh. Prepričan sem, da naši poznaval-ci vodogradenj poznajo švicarsko izkuš-njo, da v vodo vrnejo le tiste materiale, ki so jih iz vode potegnili. Žal tega pri nas niso voljni povzeti in zato izgubljamo bo-gata ribja nahajališča. Res, da so take rešitve poceni, a so preje sporočilo pri-hodnjim rodovom, kako naši strokovnjaki niso spoštovali narave, kot denarni ali materialni prihranek.«
V ribiški družini Dolomiti iščejo tudi nekatere rešitve za vključevanje mladih v njihovo sredino. Ker so vode salmonidne (postrvi, lipan, sulc) in kot take niso pri-merne za vzgojo ribiškega naraščaja, gra-dijo pri Dvoru ribnik, kjer bodo tudi kra-pi in ostale ribe. Ribnik bo mladim prava šola v naravi, odraslim pa rekreacijsko območje.              STANE JESENOVEC