Šft. C a. <«e«3e£j£» 17 septembra 1936 Gustav Strniša: Harmonikar Binček Vsi so sproščeni in veseli Stari, sivi gospod vedno bolj ljubeče gleda preprostega dečka, a v očeh vzblesti solza. Ko Binček neha. je nekaj časa vse tiho Potem prično ljudje ploskati in prositi: »Še nam zaigraj! Še in še!« Deček se ozre v ocenjevalce. Prijazno ga gledajo in mu kimajo. In spet zaigra novo pesem Duša se zaleti med domače grape, kjer ni sonca in vlada sama mrka mračina. Sprošča se više na skaline in dalie nad prepade k rekam od koder pohiti med razbojnike, ki ga kriče obkolijo in ga navdajajo z grozo in mržnjo. Priklenjena med njimi v mračni soteski za- ječi in zaplaka. Nato se spet dvigne, se spremeni .v veselo zvočno pesem pastirske piščali ter preide v bučanje vetra in teljenje viharja, v brhenje motorja hitečega avijona in mogočno zvočno melodijo zmage nad ozračjem in se konča s tiho, komaj slišno popevko zadovoljnega srca. Ljudje si ne morejo misliti, da igra preprosti pastirec, ki je le nekaj let v mestu a sicer je živel v hribih. Binček prejme prvo nagrado. Še preden odhaja z gospodom Milanom. se mu približa stari sivi gospod, ga potreplja po rami in vpraša Milana, če je dečkov sorodnik. »Samo za varuha sem mu, odkar je v mestu. Binček je sirota brez staršev, odvrne gospod Milan. »Prosim, privedite ga danes popoldne k meni! Tu je moja vizitka. Pri-dita gotovo! Rad bi z vami govoril o njegovi bodočnosti!« Pilot je rad obljubil in odšla sta. Tisto popoldne je bilo za mladega harmonikarja nekaj posebnega. Bilo mu je res pravo razodetje. Ko je prišel s svojim prijateljem k staremu gospodu, ki je bil profesor na konser-vatoriju in priznan umetnik, ju je leta zelo prijazno sprejel. Deček je veselo zaploskal, ko je starček sedel h klavirju in pričel igrati. Kakšni zvoki so bili to! Poslušal bi jih dan na dan ter pozabil na vse drugo, še na jedačo! Gospod je imel še več drugih čudovitih godal in na vsakega je nekaj zaigral. Dečku je bilo, da stoji pred vrati visoke skrivnostne cerkve, ki se polagoma odpirajo in on strmi trenutek v čudežne slike in posluša bajne glasove. ki prehitro zamirajo. Ko sedejo v obednici k južini, povzame starček: »Bogat človek sem in vsega imam v izobilju. Le otroka nimam nobenega. Bineek všeč si mi in upam te izoblikovati v resničnega umetnika, kakršnih je le malo, saj imaš tiar, le izpopolniti se moraš! Ali hočeš ostati pri meni? Posinovil te bom?« Deček se je ozrl v gospoda Milana, ki je takoj brez premisleka odvrnil: »Če ga obdržite, bo to pač samo njegova sreča! Pri nas mu sicer ne manjka kruha, toda prepričan sem. da mu boste vi lahko dali vse kaj drugega kakor jaz. Dovolite mi pa, da se včasih snideva, kajti rad ga imam in tudi on je na mene navezan kakor na moie^a starejšega brata!« »O tem ni, da bi govorili, saj se razume, da ste nama dobrodošli kadar pridete!« hiti starček. In Binček ostane pri profesorju gospodu Perdanu. Zdaj je še bolj zaposlen. Poleg šole se mora vaditi v igranju raznih inštrumentov ter spoznavati note. Profesor "Perdan je z njim zelo zadovoljen. 2. Razbojniški glavar ni mogel Drsi pozabiti, kako ga je polomil, ko je ujel Binčka in zapustil svojo hišo. Če je le najmanjšo napako napravil, ga je jel zbadati: »E, Drsa. vse več sem pričakoval od tebe! Staraš se in postajaš otročji! Kako bi bil sicer tako strašno neumen? Mar sem kupil posestvo na po- ljani zato, da bi mi ujel tistega malega godca, ki bi mi že sam padel v roke kakor muha v močnik?Tako prijazno gospodarstvo si imel in vse sem ti plačal kar si hotel, le da si udobno živel. Pa mi tako zagodeš! Hiša je prijazna in na samem kakor nalašč za nas. Velike načrte sem imel z njo Napravili bi obokane podzemske hodnike in izhode na vse strani. Varno bi se lahko v nji skrivali. Ti mi pu ustreliš takega kozla! Nazadnje nama je fant spet pokazal fige in jo odpetal bog-ve kam, midva ga ne bova več videla!« Drsa se je pačil in trzal obraz ter zvijal oči kakor sova, če jo stiskaš za vrat, a ugovarjati ni mogel in si tudi ni upal. saj je poznal svojega starega, ki je rad iz šale nenadoma preskočil v resnost in pričel rentačiti. da jo j! Razbojniška tolpa se je vidno večala, moč silnega Telebana je naraščala. Divjak je postajal iz dneva v dan objestnejši in ošabnejši ter svadljiv, da nihče tako! Za vsako malenkost je kar mimogrede ukazal naklestiti katerega svojih drugov, jih rad sam tolkel z bičem in se obnašal včasih da so vsi mislili, da nori. Tolovaji so mu bili vendarle vdani, saj jih je vodil na najbolj drzne pohode, kjer se sam ni skrival temveč je bil povsod prvi in se je boril, če treba, kakor lev ter je vztrajal v vsakem metežu do konca. Če so bili tolovaji lačni in žejni jim je pomagal Kadar je vedel, da so v stiski za denar, jim je dal iz svojega, da so se nasitili. Za to pa je zahteval vdanost m slepo pokorščino. Res so se jezili nad njim, a ta razljučenost ni bila globlja, ne vkoreninjena v njihovih srcih. Kmalu jim je mržnja splahnela, saj so bili veseli in svobodni v svojem tolovajstvu ter zaposleni samo če so šli ropat Le nekateri so si glavarja zapomnili in ga sovražili, a teh je bilo le malo in niso si upali pokazati svoje mrž-nje. Teleban, ki je rad imel harmoniko, je stari rokovnjaški meh zavrgel in kupil je novega v mestu Eden mlajših pajdašev, ki je bil dober pevec se je moral učiti nanj. Glavar ga je kar zapodil, da je moral poiskati godce in se uriti med njimi ter pohajkovati nekaj časa z njimi po svetu. Dalje prihodnjič. y ffWe Spisal i si risal Mitja Kraigher, star 12 let 27. g Kmalu je prišel na odprto teraso, ki je ležala na vrhu sto'pa. Od tod se mu je nudil krasen razgled po vsej pokrajini. 28. . C-v£|. U.2 i 4RHCCH % )VS\\s V\ i . t ;?o Pv-ut si Pfl rvoSfiN. i • • ■ K0 je prišel v džunglo, je splezal na visoko drevo in se malo razgledal. Kmalu je zapazil pod seboj črnca, ki je nosil puško. 31. •v- fi %>x 'd /' Po zunanji strani stolpa so vodili železni klini. Jim se je urno kakor opica spuščal po njih navzdol. 29. V • V. s \ 1 ; S Tiho se je splazil za njegov hrbet in ga udaril z debelo vejo po glavi, da se je onesvestil. 32. ' f > H t .J f ••': .* \ : xv£ % lili • w i M w.....•« IM , j Škoda, da ga niste videli, kako je be- ; žal. Če bi bil na berlinski olimpiadi s ta- j ko hitrostjo tekel, bi gotovo odnesel I zlato kolajno. ' 32 Ko je prišel črnec do zavesti, sta se jela razgovarjati in Jim je kmalu spoznal, da mu postane črnec lahko dober prijatelj. Zato sta se skupaj odpravila na pot. Kdo je bolj neumen? Živela je nekoč stara mati, ki je imela dva sina. Prvi ji umre. drugi pa se odpravi v tujino Ko je bila ženica sama, pride nek vojak k nji u, jo prosi »Mamica, pusti me, da tukaj preno čim!« »Kar noter pojdi, moj dragi! Odkod pa prihajaš?« Vojak odgovori: »Odkod prihajam? Z onega sveta?« »Ali je res? Pred kratkim mi je umrl n, ali ga nisi nič videl?« »Seveda sem ga videl! Še stanovala jva skupaj v isti hiši!« »Kako mu pa gre?« »Gosi pase!« »O, to ima pa gotovo dosti letanja in sitnosti!« »Seveda ima! Zmiraj mu uhajajo v mlako!« »Gotovo je že raztrgal dosti oblekH« »Kajpak, saj že hodi v samih capah.« »Poslušaj, tukaj imam štirideset vatlov platna in deset rubljev denarja Bodi tako dober in nesi to mniomu sinu!« »O. prav rad. mamica'« Čez nekaj časa pride drugi sin domov. »Rog daj, mamica! Kako je?» »Pozdravljen, ljubi sin' Pred krat kim je prišel nekdo 7 onega sveta in mi je pravil n rvoiem rainem bratu Dala sem mu ko« platna in deset rub ljev na i mu nese!« Sin reče: »Z Bogom, mamica! Grem po svetu, kadai najdem kuga Ki je bolj neumen, kot ti. pa pridem nazaj Sicer me pa ne bo.« Rece in gre Pride na veliko graščino. Po dvorišču se podi svinja s svojimi mladiči Poklekne pred svinjo in se ji prikloni To pa vidi graščakinja z okna m pošlje deklo k njemu »Ti, zakaj pa klečiš in se priklanjaš svinji,« ea vpraša dekla. Odgovori ji »Pojdi in reci svoji gospodinji: Vaša marogasta svinja je sestra moje žene. Jutri se oženi moj sin, zato sem jo povabil na svatbo Reci svoji gospodinji, da jo prosim naj pusti svinjo, da bo za družico na gostiji, njeni mladiči naj tudi pridejo na svate!« Ko je araščakinja to slišala je sklenila roke in zaklicala: »Takšen norec! Svinjo in mladiče je povabil na svatbo! No prav, se bodo vsaj ljudje smejali! Brž obleci svinji moj kožuh in naprezi! Svatje ne bodo vendar peš hodili!« 1 llapcc uapre/e voz, naloži oblečeno svinjo z mladiči in izroči vse skupaj tistemu sinu. Ta sede na voz in se odpelje. Graščak pride domov z lova. Žena mu pride naproti in se od smeha drži ca trebuh Pravi: »Joj moj dragi, kaka škoda, da te m bilo doma! Pravkar je bil nek kmet tukaj in se priklanjal naši svinji Rekel je: Vaša svinja je sestra moje žene, in me je prosil, naj mu jo dam za družico na svatbo in pujske za svate!« Graščak reče: »ii mu jih seveda nisi dala!« »Seveda sem dala! Svinjo sem oblekla v svoj ..ožuh in vse spravila na voz, dala sem napreči dva konja, da so se odpeljali.« »Odkod pa je tisti kmet?« »Ga nisem vprašala, moj dragi!« • »Tako, ne tisti kmet, temveč ti si neumna, da se ti mora vsak smejati!« In togoten plane graščak iz hiše, skoči na konja in jo udere za kmetom. Ta sliši, da nekdo jezdi za njim. Hitro skrije konja in voz v goščavo, sname kučmo z glave, jo povezne na tla in sede zraven nje. Graščak zakriči nad njim: »Ti bradač, ali nisi videl nekega kmeta. ki se je peljal mirno z dvema konjema? Na vozu je pa imel svinjo in mladiče. »Videl sem ga, videl, pa je že precej časa minilo, kar je šel mimo.« »Na katero stran je pa krenil? Ali bi ga še lahko dohitel?« »Ne vern, no mogoče! Ali na potu je vse polno ovinkov, če dobro ne paziš. pa se izgubiš. Ti gotovo ne poznaš pota?« »Jezdi ti za njim pa mi pripelji kmeta nazaj!« »Gospod, tega pa ne morem, tukaj imam pod kučmo sokola ujetega.« »Nič ne maraj, bom že jaz pazil na sokola.« »Ali ti boš izpustil tega dragocenega ptiča, in potem me zapodi moj gospod iz službe.« »I. koliko pa hočeš za ptiča?« »Nič več kakor tristo rubljeVU »No dobro, ako ga izpustim, pa ti ga olačam.« »To pa ne, gospod! Zdaj mi sicer obljubiš, potem bi pa ne hotel nič vedeti o tem.« »Kakšen neveren Tomaž si ti! Na, tuka j imaš tristo rubljev za ,''ak slu-čai.« Kmet vzame denar, ga spravi in sede na konja Zavije v goščavo, poišče voz, napreže še tretjega konja in se odpelje proti domu Graščak pa je ostal na cesti m pazi) na kučmo Čakal je in čakal, ali sinu tiste matere ni bilo nazaj »Vseeno moram pogledati, ali ie v resnici sokol pod kučmo,« si misli era-ščak. I »Ako je, potem se bo vrnil tisti kmet, ako ga pa ni, mi ni treba več čakati nanj.« Vzdigne kučmo, ali sokola ni nikjer. »ii lopov ti! Gotovo je isti, ki je goljulal mojo ženo.« Ves togoten je bil graščak in si je pulil lase od je^e in sramote. Sin pa je šel vesel k materi in ji rekel; »No, mamica, sedaj pa ostanem pri tebi. Na svetu so še bolj neumni ljudje kakor si ti. Glej, za nič so mi dali tri konje in voz, svinjo z mladiči in še tristo rubljev po vrhu. lvanovič laik i iijrinšek: Je prav zares zelen gozdiček, ki raste v n:em cvetoč grmiček, na l.stu hišica čepi, sred listja polžek trdno spi. Brez šale prav zares! Za pet korakov polžja reva se trudil je dva cela dneva, zato bo zdaj dva tedna spal. za novo pot moči bo zbra. Brez šale prav zares! Ko se naspi. gre polž čez cesto v sosedni gozd iskat nevesto. 0 strašna pot — korakov sto — kaj večnost proti njej le b^1 Brez šale prav zares! K nevesti polžek brez oddiha čez-dobro leto prisopiha ... Zdai pa zaspal, m ru željan, gotovo bo še še — sodni dan!... Brez šale prav zares! Iz počitniških dni! Svoje počitnice sem preživel pri stari mami na Gorenjskem v prijazni štaroznani vasici Kamni gorici. Prav prijetno je bilo, saj smo se vsak dan kopali, hodili v gozd nabirat jagod in malin. Delali smo pa tudi daljše izlete, in sicer smo šli v Bohinj in na Brezje. V Bohinju sem bil prvič, zato sem si ogledal vse prav natančno. Kako krasen je bil pogled na bližnje gore! Kakor boginje so odsevale v lepoti Bohinjskega jezera Celo uro smo se vozili s čolnom, kajti nismo se mogli odločiti za odhod, preveč je bilo vse lepo. »Da, Gorenjska, ti kras slovenske zemlje, ne nosiš zastonj tega imena!« Skoro dva meseca sem bii od doma, pa se mi je zdelo vse prehitro. Prišel je čas, da pridemo zopet v šolo, da se učimo, ker tudi to nam je neobhodno potrebno, na pot v življenje. »Po počitku zopet na delo!« Jožko Kelnarič, uč. 5, r. osn. š. v Mar-Janišču v Ljubljani Moje počitnice. Jaz se imam sedaj v počitnicah prav dobro. 3. julija sem šel s kolonijo Jadranske straže na . morje. Tuka: sem prvič zagledal naš s-ni: Jadran; naredili smo več izletov na Sušak, •Trsat, Omišelj. Bakar. Bakarač in Šilie-vico. Vozili smo se s parniki in čolni. Dne 15. VII. ob 10. zvečer smo se vkrcali na ladjo in odpluli v Bakar kjer smo stopili v vlak. Težko ie bilo slovo od morja, doma smo bih popoldne ob 2. uri. Doma sem pripovedoval o lepoti našega morja. To ie moje tretje psmo, če vržeš tega v koš. ne pišem nikdar več. Te srčno pozdravlja Ivan Zavrl, uč. IV. c. r. na Vrtači Ljubljana Tržaška c. št. 11. Dragi stric Matic! Ker Ti vse povem. Ti moram tudi to, da sem bil pred kratkim časom z mamico na Primorskem, blizu lepe sončne Gorice. Tam e namreč moja mamica doma. Tj ne veš kako sem bil vesel, ker se mi ie želja uresničila. Peljala sva se z vlakom. Videl sem skozi okno lepe kraje. Prišli smo na svoi cilj. Bilo je tam ravno žegnan.ie. Vse je bilo razpoloženo. Imel sem se zxio dobro pri stari mami. samo škoda, da ie čas prehitro minil in sem se moral zopet vrniti v našo prelepo Jugoslavijo. Te pozdravlja Likar Miloš, uč. IV. raz. os. šole, Ljubljana 7, Vodnikova 17. »Kaj mislim o vojni.« V teh časih ko srno sedaj in če pomislimo nekoliko v bodočnost vidimo nevarnost, ki nam preti od vseh strani, nas obide strah. Ako grem po ulici in marsikje slišim ko se pogovarjajo, kaj če bo vojna. če pogledamo Rusijo. Nemčijo in šc druge močne države, kako se oborožu-jejo in koliko milijonov izdajo samo za oboroževanje, pni tem pa prebivalstvo države mnogo trpi zaradi plačevanja davka. Sedaj ko imajo v vojni še plin ie še strašnejše. Ako pride sovražnik nad kakšno mesto si prebivalstvo še kako pomaga; če pa na deželi — kmetic ne vedo ne kot ne kam. Vse šole bi se spremenile v bolnice pa tudii vsa rabila poslopja. In vsa še tako velka mesta bi bila prah in pepel. Ljudje bi se skrivali po gozdovih kakor zbegane živali. Zato pa nikar si ne želimo vojne, kaiti mi še ne vemo kaj ie sploh vojna. Ako si mislimo če smo vojaki im nosimo orožje. da je potem že vse — kaj še. Kadar se pa prične vona. takrat ie pa tnalo liudi da bi se bojevali. Zato še enkrat poudarjam, nikar si ne želimo vojne, ker vojna je smrt lakota in trpljenje ubogega ljudstva. Turnšek Adolf, dijak III. d. r. II. drž. real, gimn. v L'ub!'""' Ribič Po morju ribič vesla, na nebu zvezda miglja .. Ribič vesla ... Ne vidi grozečih valov, ne ostrih morskih čeri. K materi daleč domov s čolnom hiti. Tri leta je gledal šumenje valov, zdaj vrača se rib'č domov ... Kos Vladko, dijak klas. gimn. v Mariboru Alkohol. Naši pradedje so imeli hudega sovražnika Turka. Toda mi imamo mnogo bolj za vratnega nego naši predniki in to >e — alkohol. — Kai pa e pravzaprav alkohol? Alkohol je tekočina, ki nastane ako zavremo tvarine. ki vsebuje sladkor. Sladkor se spremeni v alkohol s pomočio gliv ceplivk Imamo tudi besedo — alkoholizem —. ki spada k alkoholu. Alkoholizem je nezmerno pitje alkohola, ki je pri nas na dnevnem redu In ka' dosežemo i alkoholizmom —. Mnogo hitreje se »boii. nalezljive bolezni dobi oijanec najhitreie. Leta 1849 je v Glazgovu razsajala kolera. kateri so večidel podlegali pijanci. Zdravnik Adams je rekel, da bi bilo treba na vsako krčmo zapisati: »Tu se prodaja kolera« Mnogokrat, oh premno-gokrat trpi družina pijanca pomanjkanje radi očeta, ki je posta' pijanec. In zato sem in bom ostal abstinent in bojevnik proti nagemu velikemu sovražniku alkoholu. Dragi stric, že nekolikokrat sem se oglasil, toda zmerom si krmi! svoi nenasitni koš z mojimi pismi. Upam. da seda' ne boš imel moje pismo za krmo. Zelo, zelo bi bi! vesel, ako bi vsai mkrat preje' malo nagrado. — Te pozdravtia Frrnk Aldo, dijak II. r. III drž. gim, Ljubljana, Zg. Šiška 167, Dragi stric Matic! Danes se prvič /glašam. Popisati hočem, kako sem prvič romala na Triglav. Naše trig'jvsko romanje se pričenja v Aljaževem domu. Zgodai z.iutrai sem vstala, šli smo črez Prag. Tu ie mnogo klinov, po katerih sem zelo rada plezala. Malo bolj daleč smo zaeledali divio kozo. Nič Se nas n; bala! Morali smo napredovati pot. Cez nekoliko časa se je videla Kredarica Tam smo nekoliko počivali Nn Aleksandrovem domu smo prenočili. Z'ufrai sem se vznela na očaka Triglava. Doooldan smo š'i na Sedmem iezera. Med potjo 5mo našli p'aninke. Črez Komarčo smo io mahnili v Hohuj in z vlakom v Ljubljano. Lepo Te pozdravlja Duša Vrbič, učenka III. a razreda, Trbovlje — Vode. Mlademu kralju Petru II Žive! ie srečno mladi kralj, morečih ni skrbi poznal! A dolgo vživa! ni radost, zagrenila žalost mu mladost! — V Marseillu počili so streli... In mladi kralj v bolesti je zavpil, ko mrtev se rnu o e je vrnil...! Takrat zvestobo vsi smo mu priseg!1 Prisegli smo! Da domovino vsi bomo čuvali, življenje svoje zanjo dali! In zvesti kralju mlademu ositali! Kos Vladko, dijak klas. gimn. v Mariboru. Danilo Gorinšek: Solnce Le sveti solnce nam z n-bs le predi zlate niti. kar ie teme k:e. kar gorja je treba prezlatiti! Telesca trudnih se cveti« sred trave že šibijo. Zašije solnce iz meglic — vesele zaživijo. Tuguie v gozdu ptiček mlad. zakimal že z glavo je. Zasveti solnček mu. ves zlat. — prešerno spet zapoje. In ti. ki kruha sred ljud: povsod zaman si prosil, ko solnce v srce zažari — nov up s seboj boš nosili Le sveti solnce nam z neba, le predi zlate niti, kar ie teme kie. kar gorja, je treba prezlatiti! Tone Trdan: Z vragom 32 kockal Z okolice Vodic na Gorenskem. Bilo je v davnih, zelo davnih časih. V sniledniškem gradu je živel neki vitez, ki je bil zelo vdan igri s kockami. Ker mu je bila sreča vedno mila, je vedno stavil prav visoke vsote in — čudo: redno je vse dobival. Radi tega so ga začeli n;egovi tovariš: in pajdaši polagoma zapuščati in nazadnie ni bilo nikogar več, ki hi se upal igrati s srečnim vitezom. Minilo je nekan dni... Igralska strast ga ni zapustila. Poklical ie samega vraga. da bi mu bil tovariš pri igri. Nekoč sta s peklenščkom igrah vso dolgo noč. Sreča pa je opoteča in to je izkusil tudi vitez. Izgubljal je vsoto za vsoto. Kmalu je bik) vse negovo veliko premoženje izgubljeno. Toda strast mu še ni dala miru. Slednlč. ko ni imel več cvenka, je zastavil svoio naimlai-go hčerko in — svoio lastno dušo' Pa tudi sedai je oboie izgubil. In tisto noč je razsajal strašen vihar okoli gradu. Drueo iutro so dolgo, dolgo časa zaman iskali viteza ;n negovo leno hčerko. Končno ga naideio v dvorani z ožganim obrazom od grada na s° ie plazila ostudna kačn Ko so hoteli mrliča pokopati, so gro^arii naenkrat začuli čudno rožljanje. Dvigneio pokrov ;n odprejo krsto — todn }o,:' — od m-'iča so ostali le čevlji. Vse drugo je bil odnesel vrag. i O tei zakleti vitezovi JirerV; pa pravijo, da na gra'skem hribu čuva neizmerne zak'ade. k; so zavezani v treh velikih raike t ho šepeta. Vlati v sobo ie stopila — »tiho!, moja punčka spi; glei. da ie ne boš zbudila«. _ Milka materi veli. Mati pa se ii nasmeje in po prstih odhiti — čuje: Mi'ka več ne poje, gleda: Milka tudi spi...