, ♦ • •!.. > ■■ i • • t, N*jrečj» slovenski dnevnik r Združenih državah Velja za vse leto . . . $6.00 Za pot leta ..... $3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 .1 List slovenskih delavcev v Ameriki. .The largest Slovenian Daily ia* I the United States. j Issued every day except Sundays g and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CORTLANDT 287$ Entered as Second Class Matter. September 21. 1963. at the Post Office at New York. N. Y.. under Act of Congress of March 3. 1879. TELEFON: CORTLANDT 2878 NO. 294. — STEV. 294. NEW YORK, WEDNESDAY, DE CEMBER 16, 1925. — SREDA, 16. DECEMBRA 1925. VOLUME XXim. — LETNIK XXXIII FRANCOSKA VLADA NAJ DOBI DIKTATORJA Francosko časopisje zahteva diiitatorja. — Frank še nadalje pada. — Pričakovati je padca kabineta, ko je Icomitej poslanske zbornice zavrnil načrte Loucheurja za stabiliziranje zakladnice. Iskanje novega pragrama za povečanje dohodkov. — Dva urednika zahtevata odbor javne varnosti. ZNANI ČASNIKAR V CALIFORNIJI PARIZ, Francija, 1,5. decembra. — Finančni komite j poslanske zbornice je včeraj zavrnil finančnega ministra Louchfeura. Sedaj narašča agitacija za močnega moža, ki bo povedel deželo skozi njene finančne in politične tdžkoče. • Frank je bil padel na 27.80 za dolar, a proti koncu so ga spravili nazaj na 27.60 s pomočjo dvignjenja mere, potrebne za nakup inozemskih obveznic. To je začasno ustavilo nakup teh obligacij. Dva važna francoska lista, Matin in L'lntran-sigeant, odkrito zahtevata odločno diktatorstvo. Ker je dežela proti novim davkom, ker blokira radikalna zbornica vse konservativne odredbe in ker zavrača konservativni senat vse radikalne odredbe, ne more vlada nikamor. Pristaši diktator-stva oči vidno mislijo na francoskega Mussolini j a. Iz vseh delov Francije so dospela včeraj poročila o pretečih stavkah proti predlaganim davkom. V Calais, Lille, Rouen, Carcassone, Dijon, so protestirali proti visokemu obdačenju. Davkoplačevalci so mesto tega zahtevali, nai vlada skrči izdatke. Poročila o vseh teh sestankih so najbrž odgovorna za govorice o diktatorstvu. Zavrnitev Loucheurjevega načrta je bila defi- nitivna. S petnajstimi glasovi proti šestim mu je bil vrnjen njegov načrt za restavriranje francoskih *lovi1 if z besedami: noč. Sedaj greni domov. i mane. Večina članov komiteja ni niti hotela priporočiti, naj nastopi finančni minister s kako drugo odredbo. Komitej preti vladi Brianda s strmoglavljenjem, Zapleten položaj na Kitajskem. Ruski sovjetski poslanik je nastopil proti hujskanjem. — Rekel je, da ne zasleduje sovjetska Rusija nikakih a-gresivnih načrtov. UMOtftmOOO * t-NO{*»COO. * » Ivo se je pripeljal znani časnikar in milijonar Cvi-ns 11. K. Curtis iz Philadelphije v Califomijo. m» «ru pozdravile califoriujske de-kliee ter «ra obdarovale z oranžami. Skrivnostni umor Papež nastopil rokoborca Siki-ja.! proti fašistom. - i - Battling Siki, črnec iz Se- j Papež je presenetil svoje negala, ki je v Parizu; poslušalce z razpravo o porazil Georges Car- rimskem vprašanju, ki pentier-ja, je bil na de- je bilo nedotaknjeno te- veti Ave. v New Yorku ; kom 75 let. — Napadel umorjen. — Njegovo ; je unijski monopol, truplo je našel policist. ' - __RIM, Italija. ].">. decembra. -— nailing Siki. ki je postal znan. j Pal>pž Pii XI > l,red kon' ko jo v Parizu porazil George Qac- i sistol*Uem. v katerem j., imenoval pen tier ja ter imi odvzel naslov ! St\ri ,1()VP kanlinile. presenetil mojstrskega bonlea sveta, je bil svoi° 7. jasnim ugoto- vilo.m glede rimskega vprašanja. Kritizira.1, je italijMi^ck** vlado. umorjen. Njegovo truplo so našli včeraj zjutraj v eestnem ja:-ku na 41. eesti, v bližini devete Aver .M a Jo pred polnočjo s<> j«- še raz- kvr j<' zatrla ]>ro>fast katoliških državl janov, da sr> pridružijo ekonomskim ali o eeitrti uri je zapazil isli poli- J<\l<>. 1'^otoviV) je tombolj presenet- o?nenit ev politike pomen ja direktno kriti-z'ranje fašistov -k i h sindikali-tie nili postav. ki dajejo fašistom nuv c-.t-n'- izdajal za svojo ženo in s katero je ime] o-troka. Prnieklesa julija je dobil Siki na istem mestu, kjer so *rn našli cisit v 41. cesti, Jieka.ko 10;) čov-j1^0« kcr si<*er lo red-koke- ljev od devete Ave. v jarku človn-1 tla-> "menja politična vprašanja, ško truplo. Obrnil ga je ter zapa-j ^fsebno Pa ne vpraSa- zil Louis Phala ali kot jc znan | kJ l>ilo popolnoma -aspon-svetu BattKnfr Sikija*'. | dirano že celih pet. in sedemdeset ce ne bo mogel Loucheur predložiti davčnega na-;. Poldk'aj.y planem zdravnik jlctp . ,.h.n . & r 1j je ugotovil snij-t vsled izkrvavl- fa'lp' -b nKl1- ,ln pml-taJja črta, ki ne bo vzudil toliko sovražnosti. Briand, tve. Imel ie dva strela v hrbtn i -io '""i^n^ koncesije. Unter> je vojni minister Painleve in Loucheur so imeli včeraj Revoh-er »> naSli nwiaiee o- tlala vIlw1a v »»-injem ««<« cvr-zvečer dolgo konferenco, da določijo, kako naj na-i V" T' prfrl *kr>zi H dnV^Jf1^777 ™ , & , . . J -i IP1"^. (lnipi pa skozi lediee. | do, katero je trpe'a ( wkev v prr- stopijo danes pred ministrskim svetom. Liovorilo j Mrs Phai 1)ola žeiia rokoimr_! tcklo^tr'. Dn .tavil je. da so lah-se je o resignaciji Loucheurja, a vest je bila ofici- ea. je prišla na postajo ter identi-i^0 romarji v svetem jelno zanikana. iNcirala truplo. Bila je histeričjia na 0,V'- i pogosto radiene senetljivo kratkem času odplačala vojno odškod- |^padc. vsled katerih se je se-nino v znesku pet tisoč milijonov frankov. {-7na™1 s P01**0- Priseljeniške o- Nato je bil izvoljen predsednikom maršal Mac-Mahon, ki je odstopil, ko je pogosto brezuspešno skušal 8tvoriti monarhistična ministrstva. Najbolj klaverni francoski diktator je bil general Boulanger, ki je skušal izzvati novo vojno z Nemčijo. Ko je cul, da ga namerava i o oblasti aretirati je zbežal v Anglijo. \ .. _ _ 4 . . ^ _ , m*- • * 1 * * 1 T? ... 1 • ,n J«coostein iz New \orka sta vlo K.riza, ki je nastala v hranciji po tem begu, je resolucije, v katerih za.hteva- minula brez diktatorstva, vendar pa kažejo te primere, da se francoski narod v časih stiske rad po-služi diktature. TOKIO. -Tapotiska. 17». dee. — I *o: o.* i! a v/. 11 a ltka a. K i t a j >ka. na zunanji urad kažejo, da T>«-pričel genoi'al V11 Pej Fn v kratki m s prodiranj -m proti Šaugha-ju. da ustanovi tam priti-sovjet-ko vlado. Mn1a v Xicnsin. govoric, da ^o ruske eete na ]h»ii proti Mandžurija, je pri-iel ru-ki sovjetski ]>oslanLk. Viktor Koop včeraj v zunanji ura«"! ter posvetoval z zunanjim ministrom Srdeharo. - Zunanji urad je pozneje objavil. da je izročil poslanik zunanjemu ministru izjavo, v kateri se gla^i. da ne zasleduje sovjetska vlada na Daljnem iztoku nikakih agresivnih načrtov in da nima namoaa na katerikoli način o-2-rožati interesov Japonske. Xeki v.antojmik vlade je včeraj priznJrf. da se bo v kratko^ji vršila v bližini ^Mukdena bitka. Dnevi •jenrrala Cang Tsolina so šteti, m v-aki trerwntek je pričakovati pad-fa vojaškega diktatorja. I.OXDOX. Anglija. 13. dee. — Kot poročajo iz Tien&hia, so do-tjakaj ainerLški. angleški 1:1 francoski kanonski čolni. Kuominčim sile so po!a«^oma umikajo. JIEXSIN. Kitajska. 13. dee. — ('rte generala I/čIn Lina. civilnega govenierja province Čili, >0 napredovale v bojih >i-verozapa. 1-:.o od Tic*n.sina. Vrgle so čotgenerala Ken ga iz Jan Suna. p^tem ko -o z hajiMietuim naskokom zavzrle njih utrjrne postojanke. Težave s sestavo nemškega kabineta Dr. Koch, voditelj nemške demokrat, stranke, ni š e mogel sestaviti svojega kabineta. — Njegovi izgledi so s e povsem nedoločni. PREM0GARJI ZAHTEVAJO ENERGIČEN BOJ Delavci, zaposleni pri pumpah in strojih, so bili pozvani, naj zapuste delo. — Gcverner Pinchct je sklical konrerenco županov. — Edinole z največjo odločnostjo bo mogoče kaj doseči. — Demonstracije v premoge vnem okrožju. HARRISBURG, Pa., 15. decembra. — Med stavku j očimi antracitnimi premogarji raste vedno in bolj nezadovoljstvo, ker vodijo njiK vodi-elji boj proti lastnikom premogovnikov le z besedami in medsebojnimi izjavami. Zahteva, da konečno prično z resnim bojem ter ; tem izsilijo popust premogovnih magnatov ter ob stem času končajo trpljenja in pomanjkanja družin stavkujočih premogarjev, postaja med premogarji z vsakim dnem močnejša. Včeraj zjutraj je prišlo v Shenandoah do pretepa, ko je par sto ljudi broječa ljudska množica ob kolila več pumpačev, ki so se hoteli v poulični kari napotiti v različne premogovnike, ter jih pozvala, naj se vrnem. Pumpači so dobili od vodstva orga nizacije dovoljenje, da smejo z ozirom na ohranitev lastnine premogovnih baronov ostati na de:u v rovih tekom cele stavke. Ta dogodek kaže, da so pričeli stavkarji u videvati, da ni mogoče s tako obzirnostjo napram podjetnikom izvojevati nobenega boja. Governer Pinchot je brzojavil včeraj zjutraj 7 i županom mest in naselbin antracitnega ozemlja ter jih povabil, naj se udeleže konference v sredo popoldne ob dveh v uradu governer j a v Harrisburgu da se posvetuje žnjimi glede položaja. G-asi se, -la hoče izvedeti governer za nazore prebivalstva stavkarskega ozemlja. 2e predvčerajšnjim objavljeno sklicanje posebnega zasedanja zakonodaje je bilo včeraj ofi-«.*ijelno objavljeno. Nemška prosta pristani- '- ^ko žim^j«- je mogoče sprav.n sča opora tihotapstva iv ^ lir;*:nen br,,/- «•«»- v . i-e. dokier se aotičnega žganja :>t- Z Žganjem. ji o lje v notranjost dežele, Xeluški carinski uradniki 111 -Xi ki ne\vyor.;ki li^t j.- ilobil i/, niajo nobene pravice na l temi rr-I»« rllaia na-%!« bije sporočilo: ' ^ovci 7. /{ranjeni. — Pošiljat ve ^opojaHi ]»ijač v ---- vredno-1 i Mritili milijonov dolarjev in namenj.'iif v Ameriko bo Sklep L.ige narodov. •vlŠl«- v zadjijih par luesceih ŽENEVA. Š.vie.1. 15. deeemb -a. nemških prost ik p:-l. .V.i- Svet Li?e narodov je sklenil ; ... daljne b<,!o Milile. . vahi'i Kcisi/jo. naj stopi v l.i^n J'rihodnji teilen l> > odphil neki narodov ter pripraviti v>e })•,:?•,.».-tovorni parni k /. zalogo /iraiija v 1,0 za sklicanje ra/orož *v.-; i • vmluo>ti ene-a milijona dolarjev. To je le ena j »rim era oi>>i;-pra tihotapstva, ki se jr v nemških pristaniščih v zadnjem ea^n tako močno razvilo. lio za 1. >nl« rnee Velik mraz na zapadu. -Mrz'o vreme in os»Mnnajst i.i-je v Poloi-adu. Xebra- 5skri\-nost velikanskepra nara^t- .-ki \Vyr,tnioemokraitiena konprresmka Hlooqn Rojaki, na "G^u Naroda' 1a posredovanje predsednika za obnovi jen je podajanj, da se na-pravi konec stavki v ant.raeitnih rovih. R'oom se 5ioče zadovoljiti s tem, da spravi predsednik^ obe stranki v spora za skupno konfe- in poljedelskih zvez pn vnel >pw med brali in dva potomca topu plemenitega vladarskega rodu ^o borita za s ve* o krono Kte-1'ana Boj. katerega se vocii zaenkrat še za kulisami, se polasča vedno širših krogov vladajočega i;i/reda na Madžarskem ter ustvarja vedno večji razdor v proti-revolucijonami enotni fronti. Potem ko se je nekronanemu vladarju Ilorthy-ju pred šestimi meseci posrečilo odbiti naklepe legitimisiov ter najtotiti slednje k sprejemu začasnega premirja. >e je lotil sedaj -krajno spretne taktike. Od nje-pa vprizorjeni manever je tako spretno za po čet. da se njegovega imena v boju, ki ->e vrši sedaj, sploh ne imenuje. Posrečilo se mu je potkuiti v ospredje slamnat epa možička. da nastopi pred legitimist kot postaviti prt tendent. Pred šestimi meseci, v pričetku junija. otvorili aristokratje. fevdalno plemstvo, boj proti Horthv-ju. Madžarsko plemstvo vidi v Hortbv-jn nsnrpatorja. parvenija. ki -r« je nepo-tfavno pola-stil poinomoei legitimnega vladarji. V njem vidijo tudi preostanek onega revolucionarnega časa. ki j- skoro napravil konec absolutnemu fevdalno-kapitalističnemu. ma«nat>.kemu »istemu na Madžarskem. Konečno vidijo v Ilorthv-jn pomoe v >.ili. h kateri se je pač treba zateči, kadar je nevarno t največja, katero pa m* vrže v strain, kadar se je ne potrebuje več. Magnati so tvorili boj s tem, ar privilegijev vladarske hiše. Vsak član te družine, z izjemo direktnih "legitimnih" potomcev kralja Karla, no-i na Madžarskem še vedno naslov *'kraljevska visokost". Tudi dobiva precej izdatno državno rento. Eno teh "kraljevskih vi-oko-.ti", nadvojvodo Albrehta, je pridobil Horthv za svoje načrte. Pustil je nastopiti t<*ga plemenitega mladeniča kot kronskega preuasdenta. Horthv upa. da bo na ta način prekanil legitimiste. Slednji sr sklicujejo na to. da je njih kandidat, dvficnajsrtletni sin Karola. Oton. Haba sme zahtevati zase tudi Albreht. Tudi v njeni se pretaka "pristna" habsburška kri. Razven-tega pa so madžarski učenjaki. j>o skrbnih proučevanjih družinskih kronik. Ugotovili, da je Albreht z materinske strani potomec nekdanje madžarske kraljevske družine Ar pad o vi če v. Vsled tesra je tudi bolj upravičen do'prestola kot pa deček Oton. Pričakovani uspeh tudi ni izo-.tatl. Poteza Horthy-ja je imela presenetljiv učinek. Poročilo o kandidaturi Albrehta, ki >n je že nadel svoje bodoče vladarsko ime kot Bela IV. je učinkovalo na legitimiste kot strela iz jasnega neba. Spoznali so, da je Horthv s to potozo zelo paradižiral njili načrte, posebno, ker se je višje katoliško duhovništvo, ki je stalo dosedaj na strani legitimist o v. ra'zeepilo na dva tabora. Bodoči vladar ]>o milosti Horthv-ja je postal častni predsednik "vseh fašistovskih orgaaiizacij in par škofov mu je že podelilo blagoslov cerkte. Magnati, v družbi veloburžuazije. so stali popolnoma izolirani. Izprva so skušali mirnim potom poravnati sjx>r. a vsi tozadevni poskusi so ostali hreausq>ešni. Radovedni smo. kakšen bo izid tega boja v družini habsburških pretend en tov. no skušali ponririti vznemirjeno javnost, češ. da je upor le lokalnega pomena in da se položaj že boljša. Opoziefja je po pravici o-eitala - vladi, da prikriva taktično stanje v Siriji, ki je zares neugodno : vrh tega jšo prihajala iz angleških virov, preko Palestine poročila. ki so port r jail a pesimistična naziranja in ki so so običajno izkazala za pravilna. Vesti iz Sirije so zadnji čas posebno vznemirljive: po/ožaj se slabša od dne do dne. Strokovnjaki. ki so jjodrofcno poučeni o stanju stvari v Siriji, slikajo situacijo sledeče; 1'por se širi ]>o Siriji po to?no in podrobno sestavljenem naj?rtn. in sicer v zaporednih fa.zah. Generalni štab upornega gibanja s, nahaja v Palestini. V Jeruzalemu' eh. Tvr je sedaj dr. Sahbandar. ki je prr-1 šhji muslimanski bežal semkaj iz Sirije, ko se je razkrilo, da je soudeležen na nemirih v Djebel DruLze. Angleške .^blarti sedaj naznanjajo, da so konfinirale te sirske begunce, kt ■»o povzročitelji nemirov. Upor se je začel v juliju z nemiri me^l Druži: boji so se osredotočili okrog obleganja in obrambe Snejde. V oktobru je sledi! uj>or v Damasku. Francoska opozicija očita sjrski upravi, da bi bila morala biti predčasno pr? navljena na nerede, češ. da so s« jx>kazali nadvse sumljivi znaki že 'orda Balfoura. 1'por v Oama-ku t priliki or'jentskepa potovanja !ii ga je francoska posadka ndu-šila s strašnim bombardiranjem pa jo imel za posledico splošen i; por, ki ga je zelo težko obvladati. .Zakaj sedaj so stopile na plan nest o vil ne bande. ki ogrožajo osobi-;o okolico Damaska. Homsa, rav-lino Bekaa; promet med Damav iom in Bejrutom ter med Damn-kom in Ilomšom motvjo vzdr^a-'i le jx>sebni vojaški oddelki. --Uande so v Siriji nekaj povsem o-'> i čaj nega. stalen pojav; o pašne.i-'a postaja stvar, ker so te bande izredno težak in dogotrajen. ker je ž njimi mogoča samo guerilla. Kot vodje teh band se imenujejo Ramadan Šalas. Nesib Bakri. Ha san Karat. Akraš in Snsak. Njih načrt je izolirati Damask na severu in vzhodu. Se opaznejše je gibanje Zeid ei Atraša v južnem Libanonu. Tu vo Druži prodrli do 200 kilometrov daleč i n ogrožajo krščanske vasi na Libanonu in prišlo je Že dc hiBdih niHsakrov. Vodja Dru zov. Zeid el Hraš je sicer izda proklamaeijo. v kateri obsoja te pokolje in skuša zmanjšati njih pomen: izrecno naglasa, da vod re.volueijonarno borbo, a ne ver skega boja. Tu v Libanonu zase dajo Druži kraj za krajem in pro jdirajo preiti morju, proti Nabati "u ^— in Saida. Mnogi tamkaj rodovi se jim pridružujejo. Med Libanonce. sobi to krščanske, to je Maronite so francoske oblasti l-aizdelile oro žje in jih im-stile v vojsko kot do brovoljne čete, toda s slabim us pehom ; L i ban o nci ulso dobri vojaki, osobito v primeri z I)mxr ki silijo že v preddele Beirurta. rpomiki vedno zelo dobro in pravočasno poučeni o francoskih P rot i akcija h. Iz lega šofcsklepa. d; plavili faktor upornega gibanja niso vodje tolip. ki so poglavitn roparji, marveč revolucijonam organizacija, zgrajena na temelji panarabizma. Da se je francosko Jfciveljrtvo pričelo o|>irati zoj>ei na krščansko prebivalstvo Sirije, smatra.*.! opozieijofna.ini kropi kol rdin.» pravilno, češ. da je «yeneral Sa:-rail baš v tem pogrešil, ker je poskusil poj>olnonia izločiti razlikovanje po veri. češ. dii je v Siriji kristjanov samo .">00.000. muslimanov ipa dva milijona. Vsekakor je |>oložaj za Francijo v Siriji še vedno kočljiv in oči-v'xlno bo preteklo še preeej časji., ! ])redno se uduši gibanje, ki je za 1z Jugoslavije. Velik požar v Brodu. . V lirodu je v tamkajšnji -tovarili lloeiitsch. ki brdelnje lesene hiše. izbruhnil požar ter uničil klad išče, mizjirsko debmiico ter veliko množino materijala. Skoda znaša nad milijon dolarjev. — Obrat tovarne se nadaljuje. Nazarenci nočejo nositi orožja. \j. ilorstarja poročajo o zanimivem slučaju. Neki vojak, ki pripada sekti Nazarencev. je bil obsojen na štiri leta zapora, ker ni hotel nosili oa-ožja. Neclavno j«* odsedel ta zapor ter se vriiH k svoji četi. A tudi sedaj m hotel prevzeti orožja in pride vsled tipa zopet pred vojaško sodišče. vi dno na uslugo tujim vplivom 1 vzelo že tako velike dimenzije. Novice iz Slovenije. jgenj"! in odhitel na prosto. Sko-prijie- /l J-rorrosto Mave. To je postalo z.inj Velika eksplozija. Dne 27. novembra se je rila na Aleksandrovi cesti st. 10. kjer ima na dvor-.šču svoj: us,Kino' ™je?r«.»vo telo bilo laboratorij in skladišče tvrdkt!v *'na sf,,na <»P^lina. — Za za izdelovanje medikalij Salu=. j nJim »a.ihl,JŠe poškoclovan ^fe-velika eksplozija etra s strašni- ,,ard- »avnatelj Rozman, mi posledicami. Hiša se je nemJhlhko ^ s!a «Wna Poljanec in doma stresla, da so čutile ^e!l>avHn- Na kra-i > -tranke. Isti hip se je začni na prispel |*olicij->ki zdravnik dr. Av- NOVE SLOV. Dt HRV. PIANO ROLE ZA BOŽlC Pomična pesem z besedami Rola x besedami *1.00 $1.00 fl.0t «1.00 11.00 «1,00 «1.00 Hitite kristjani Sveta noč .. Rožmarin Zvonikarjeva ................... " " " PrJila bo pomlad .............. " " Visoka Je gora ....................." " " Kolkor kaptic. tolko let........ HRVATSKE Ti plavii Zoro krasila ........ Kola z besedami ..............«1.00 Tamburica Sitnim Glasom Udarai« " ................$1.00 MiluJ src« mojo................ " " *' ................$1.00 _ Oanlk T*h n«*h rol, potUJamo na. zahtero. NAVlM&tt - POfOCiB $31 Qroeva at., CONCMAUOH, PA. EDINA ILOVIKIKA IZDELOVALCA ROL V AMERIKI Poautto 50c. posebej za po«talno. dvorišču -rožen krik ponesrečen-iramovl£'- kl ^ »Trenti v^e ,>otr».h-cev. ki je privabil na dvorišče vsei'm za ^vvo Pomoč, polno ljudi iz hiše in ulice. V j Vollka STe^a ^ ^ ^ "i plošni zmešnjavi in dimu .so o-|,a73>ni 111 ,,a ^inlje iz hiše pazili, da se valja nekdo po sne?u j zatiu«h v kaH- skoda nn "»ate-na dvorišču ves razmesarjen. Iz nJaTl znaša samo par tisoč dinar-iima pa je skočilo hip nato še par! *0*'' ,em tra-ičnejša pa je usoda Ijndi. Stražnik pred poŠto, ki ! ponesrečencev, ki so jih odpeljali sa opozorili pasanti na nesrečo, i v bob],co- Xaihu^° poškodovani je skočil takoj v hotel Slon in jellvau Mavc* skoraj ?otovo pod- leleff^ničjio poklical!, rešilno po ta jo in «rasilce. Xa dvorišču -.o med tem odigravali dramaitični prizori. 19-letni drogeri«t Ivaji ^ravc. stanujoč v Prisojni ulici št. 1 in zapos-*en v laboratoriju, se je valjal, obupno sto»kajoč, v snejru skoro sjol, ker niti je zgorela obleka. — Drujri poškodovanec, lo-lelmi. dro--šli na sled pri okrajnem za^topn v Hrežicah pri reviziji knjig m računov, ki so jih izvršili določeni člani sosveta. .Knjige so našli v velikanskem neredu. Listi, m? katerih so bili zabeleženi dohoki zadnjih dveh le* od tlakarine. pobrane »a i>ostajah Brežice in Videm, so bili kratkomalo iztrgani.. Vrhtega so bile mnoge postavke potvorjene, izradirarie rtd. Že dosedaj se je ugotovilo, da je okrajni za«top oškodovan za preko 163 Napredovanje antialkoholnih organizacij v Jugoslaviji. zadnjih štirih mesecih ji» an tialkohohii pokret v Jugoslaviji zelo napr«Hloval. I'stanovi jenih je bilo v teh mesecih dvanajst or ganizaeij za civilno prebival-^vn s preko 200 člani. Med temi je Društvo železničarjev v Podrav-ski Slatini, ustanovljeno ^ 15 črnili. Interesanten je pretlvsem počr t< k vojaških proiialkohohiih oi ganizaeij. Pokrivitelj te zveze vojaških organizacij Saveza Treznosti je ssui. general dr. Cedomir Djurdjevič. ;i uspešni organizator je konjeniški podportvčnik. dr. Božidar Radišič. Po>ebno uspešno deluje i narednik dr. Puškarevič v Xovem Sadu. Ti abstinent: vo jaki so organizirali i abstinent na društva zn civilno prebivalstvo. — Društva '"Nova konjiea" — ilTrezvena vojska". "Po bed a" dve društvi ''Prijatelj roda l.jud->kog" štejejo skupaj preko 250 članov. Z veliki ni elanom j«' začela delovati na širjenju abstinent ne ideje organizacija, bosansko - heree-rovskih železničarjev abstinentov po«l vodstvom bratov dr. l»ajl oija. inž. Kadia in Tolpa. Organizacija šteje že +S članov. Na ta način M bilo v -Ingoslaviji v treii posebnih društvih organiziram h preko 12!) železničarjev abstinentov. N^jMisredno pred osnovanjem j«' p< r društev s preko 100 člani. Poleg teožar vslrtl kratkega stika, ker goreel čez noč električne žarnice. Nemške ladje dovažajo reparacij ski materij al. . V susaško pristanišče je dospela :ieinška ladja Aleksandria" ir. pripeljala 450 ton raznega železniškega materijala, ki «ra je prejela Jugoslavija na račun reparacij. Med tem blagom je mnogo predmetov za potrebe ministrstva nošte in brzojava. V prihodnjih dneh dospe na Suša k še nekoliko oarobrodov z reparacijskim ma-terijalom. tišoč dinarjev, celotno škodo pa bo mogoče ugotoviti šele potem ko bodo pregledani prometni železniški zapiski. Domneva se. da je bilo poneverrjenih skupno okoli 200.000 inarjev. Ker je knjige in pobrani denar upravljal bivši ge-rentf zastopa. Pran Kene sam. .so ga dne 24. novembra aretirali in izročili okrožnemu sodišču v Celju. Dragi rojak je modroval: — Nak. ta biznes pa ni nič. Vrag naj vzame pijačo. Če pijem m ore ui delati. Zato sem pusiil T"> je prav — so mu odvrnili. -- Kako bo vraga prav. k<> pa nič ne zaslužim. • — Si»j -i rekel, da ^ pustil pijačo. — Xe. pijače nisem pustil. ;im- ;>; < I ost i govori in piše o zločui-jkem va.hi. To se pra-»i. da j«- zločinov toliko, da so kar «'«želo preplaviH. še nikdar ni tt'liko poročalo o tatvinah, "opih umorili kot. sedaj. Znan-tveniki dokazujejo, da je prglaviten ^.rok tega. ker Iju-t?je ne. pojmaijejo dr.nžin-keira rn domačega življenja. Tega jim lie more rtihče zameriti. Doma ni zaslužka, samemu sebi ne botdo kradli z žepov. Oni ljubijo prostost. Ta njihov nagon tudi oblast! vpoSfevajo. Še eelo tiste, ki so obsojenk v dosmrtno ječo. ponavadi po dveh ali treh letih izpuste in jim jim dajo priliko. odgovorili. — Kam j»a greš? -- V Chicago. — Saj -te se vendar zmenili, da bo poroka v New Yorku. — Xo. baš zato grem v Chicago. * V Illinois u -o izsledili advokati v starih sod njih knjigah paragraf. po!tom katerega bi bilo mogoče oprostiti mlada morilca Leopolda in Loeba ki sta u>iurtili devrtlet-iega Franksci. Stariši Leopolda in Loeba imajo milijone. V tem CKini bi ne 1»:-'o n i kake posebne ovire. Ker ima pa tudi družina umoril nega fanta milijone, bo težko. Revež proti niiikijotfAarju hiier--ar ne opravi. Milijonar proti re-vežu vse. Revež proti revežu ma-'o. Milijonar proti milijonarju pa tudi skoro nič. Ali znate kaj računati? Ob 8. se začne -dekle oblačiti za ples. Plesna obltka stane $75 in tehta poldrugi fuwt. Dekle je staro 19 let. Telita 105 funtov. Vsak dan ookadi dve baksi cigaret. Xa podlagi teh številk izračunajte, ob kateri uri bo oblečena. Petindvajset let je dodga doba. Bog ve, kdo izmed nas bo živel še pet indvajeert let. Xekaj pa vem zagotovo. Ako bo po pe>tindvajsetih letih še izhajala Kovertova Edinost in a ko bom po petindvajsetih letih ja? ie vedno pisal to kolono, sera prepričan. da bom dobil tam krog leta 1950 par pisem naslednje vse-b»e: — Dragi Peter Zgaga: Pred davnim časom. — menda je že !>etindrvajst let tega. je neki človek. Leo Mladič, izvedel za inoj naslov. Takoj naslednjega dne »o mi začeli pošiljati Kov<*rtore časopise. Do danes jim nisem poslal niti centa, toda tega papirja se je V naši hiši totiko nabralo, da les ne vem, kaj bi ž njim. Povej mi, Peter, s čim se ta list vzdržuje, da ga lahko toliko časa pošiljajo zastonj? In rojaku bom tako odgovoril, kot odgovarjam dandanašnji na podobna vprašanja, ki se tičejo bodisi našega edinega «xn j al ist lenega lista v ^Združenih državah, bodisi Kovertovih žutmalov. , Slovensko Amerikanski Koledar za leto 1926 ima sledečo vsebino: reson Koledarski del. Poylavje o praznikih, letnih časi Ji i n mrkih. Premogovna industrija r .1 me-riki. Df t( ktivslx*a zgodba. Svetovna mesta. Divji konii v Montani. Inženirska ruda pn teklo.šti. (t umi j — noro :lato svetovne fina nre. Strašna holi zen — rak. Doživljaji farttrga r Yorku. Xew Tam za brezami. Sihiiskt slikr Ahdel Krim. Dogodek na ladji. .Ivglešk' državnik l.ord f'ur-zon. Phme in pol na Xorferlk otoku. Strup v kriminalisiiki. I zgubi jc n i ko nlivent. Življenje v morskih gl oboe mah. Prodiranje v polarno ozemlje. Antudsen. n svojem polarnem polt tu. Jljahnar lira n t ing. K i ta j ska. Sun jat sen. Koliko se popije na svetu. L'siru j telesa in značaj. Načrt novega koledarja. Pavel llindenburg. Smrt Roberta La FoUetta. Doživljaji v džunglji. Vpliv nikotina. Židovska univerza . Uporaba nekaterih zdravilnih f rastlin. Vpliv podnebja na duševne bolezni. Raznoterosti. S mesnice. KOLEDAR KRASI OBILO RAZNIH SLIK. Cena 50c Naročite ga takoj ♦ ker smo ga tiskali le o-mej eno število. 'GLAS NARODA 82 CORTLANDT STREEf NEW YORK CITY -u—--^ui—,r» - GLAS NARODA, 16, ipe. J925. K O R Z A R J I (NidiU«nBjt.) Razume se, da za Tomaža na-daljni dogodki niso tako žalostni kakor so bili za jadno Anam arijo. Hocea, noče*;. kljub vsemu je Tomaž vendar osebnost. Poba-Lnom zato ne pride irrti na miveJ. da bi se mit romali v «e toliki oddaljenosti: — Vsak meščan. ki ga sreča na ulici, si še vedno Hteje v da se pred Tomažem že od <.ale<- in zelo globoko odkrije. — Tu pa se vsa uljuduost tudi neba. Xoben polten meščan in nobena Krnska ne bi nikdar potrka-la na i.jegova vrata v tej kisi Plešoče i ačke. kjer živita odslej Tomaž j J nana, dokler se ne preselita v \ diko novo hišo. ki jo Tomaž po-š eno in resno isee. Saj se še vedno nadeja, da bo moč njegovega il^-i irja in njegovega imeua premagala trmoglave predsodke rojakov in da mu bo še kdaj mogoče ZA OHRANJENJE STARIH SPOMENIKOV h Mesto"'Hinvamtaj je- vrpisal ne rar- i lin preveč vestni uradnik (iiovan ! .'••m lepšega. čiin l>ol,v°tUlal'jen je bil. In ko primerja .luana svoje sedanje život aren je •/. lepšo preteklostjo. se ji dobra vulja kar vidno kvari. Zaljubila •»<• je v korzarja v zavzetem stolpu, *redi surove veličine zmage in pokolja. T«nn je videla v Tomažu gospodarja in vojskovodjo. junaka, zmagalea, ki g:i obdaja tako strahovita slava, kakor niti kronanih vladarjev. — To jo je bolj zapeljalo lcot ostra-šilo. bml j je sledila »vojemu ponosu ko ljubezni. .Sledila je groznemu možu v trenutku, ko ji je u-bil najblirje sorodnike in ko se je če ne / besedami, pa dejansko po- , nudil, da zavzame v njenem srcu | Ker seje bilo bati. da bi se starodavna egipčanska Sfinga zrušila, je naročila, angleška vlada svo- LISTNIOA UREDNIŠTVA. ^ - ............................. . F. K., Chicago. 111. — Predsed- |iii, ki je še pristavil v rubriko zajniic I", \V. je izvoljen za eno i ojmmbe: rodilo se j»» dete moški*«ra !« to. Izvoljtn je na konveneiji. 1 ipola. Tako m* j»- zgodilo, da j<% j plišla k naboru d<4cliea. ki j<- pn-; -.tal:« davna .v svoj.-m mesta.' UXBC0W003 « UMOCawOOO K ». MALI GORKI APARTMENT za. eno ali dve osebe, obstoječe dveh r,X ŽrsT bo tiskal rojake 'GLAS NARODA' NAJVEGnf1^,"^^^? liaselbiuah v IVnt" syivanij:. Kdor hoč^ obnoviti naročnino. lahko to pri njem stori! Uprava "Glas Naroda". POZOR SLOVENKE IN t HRVATICE! Kant star L'li let bi n,- rad sezna i>i! -s Slovenko ali llrvatien od 1!'. •io lm» leT staro. Katero vesHi in ;';'S|i" misij. naj mi 7>iše in prilo /.i >vojo sliko, ki jo na zahtev vr:iem. "Vesel ženin". P. O. Box 281, Malvern. O. POZOR ROJAKI! Naš potovalui prostore, ki jih je doklej zavzemala pobita trojiea. V onem prvem trenutku -e ji je zdelo, da bo na strani takšnega vzornega vojnega kralja in junaka ludi sama veljala povsodi za kraljieo. Sedaj pa jim- najboljšim inženirjem, naj rešijo ta dragoceni s pom r nik. Z deli -e je že pričelo. .Sfingi bodo zgradili nov temelj, kajti bati se je bilo. da bi -e sčasoma popolnoma ne pogreznila v puščavski pesek. kljub ostrim babjim jezikom žive- vife, če se ti ne pripeti nič liujšuga. Cela vrsta mtvnili izkustev je Juani kmalu pregnala veselje do takih samotnih sprehodov. Dvakrat -se je po neprijetnem naključju srečala tudi z Mino. Mina. sedaj bolj ljubosumni ko kdaj preje, s«, je poslužila dobre prilike, da iz polnega grla o-zuierjn sovražno pritepenko. Pri t- m so ji vsi poulični pobalini pomagali po svojih najboljših močeh. Malo še. pa bi se bili obe spopadli, ohakraf. -Tu a na. ki je že po svojem značaju bila bojevita in ognjevita bolj ko Mina, bi bila tej najbrže prva skočila v lase, če bi ue bih« te .galerije gledalcev, ki so vsi tako sovražni oholi tuj-iki. .1 liana -e je tega dobro zavidala. Njeni izgledi na zmago so prav malenkostni, če pride do spo. pada. Prej ali slej pa je ta spopad neizogiben. Mina sedaj sovraži svojega brata /. vso silo one lju-Dcaii, ki jo je nekoč gojila zanj, in si je prisegla, da mu da okusi-ti to sovraštvo od prvega pa do zadnjega *redsar pozdravil. .Zato so se raje mikali. Tako je prišlo skoraj, kakor da živi Jitiana življenje gobavke. — To pa celo na zemlji, kjer nebo in zemlja ne nudita ničesar, kar bi jo moglo prav razvedriti in tndi ničesar. ft i^i njo pajr.lepim daera sijaji'ražkošja in ugleda. da j« celo ravno narobe: Tu se Sicer s« Tomaž in Ludvik cesto vidita, kajti Ludvik je med vsemi M a Ion ez i edini, ki se ne. briga za javno mnenje in ki vkljub govor- mora utesnjevati v življenje, ki Jeuju obiskuje hišo v Riei Plešo-ga najbolj navadna meščanka ne «e mačko. Za ta korak pa je že bi hotela živeti! Seveda, Tomaž ji Potreben precejšen pogum, kajti ee daje upanje, da se bo morda v*r še kedaj spremenilo. Toda ta iz-preanemba prihaja od daleč, zelo daleč . . . Vsekakor nima za sedaj pričakovati ničesar. . . O. še dolgo ea«a ne! Njeno razpoloženje je zato ou dne do dne čmemejše. m ne bre* vzroka. Tomaž, ki je že sfim trpe i ves čas poti to zavestjo, vidi seda.), kako trpi tudi njegova ljubica ter postaja zato tudi sam vedno slabše razpoložen. Kakor je ljubezen poprej napravila med njima občevanje prisrčno in ljubeznivo, tako se sedaj pojavlja, nagnenje do ved no česčih prepirov i n kre-jrov. Zopet sta se pričela tikati. . . in ne iz goreče ljubezni. . . Sicer -e njuna ljubezen ni ohladila. Pa ta besneča ljubezen, ki je izbruhnila od časa do časa. m* je sicer še smela imenovati z imcn'om hrasti. ni pa imela nobene skupnosti več s pravo ljubeznijo. 10 r I*!'«^*! je april, potein maj, ]>o-lem juni. oba svetla in jasna, potem juli in avgiLst. čijih oletno v sel je je sledila jesen, ki prinašala seboj kakor po navadi, dež, oblake, megle, ldad. Ko so .Tuani ro-1 potala po oknih prva :zrna toče, je postala takoj zopet čemerna, skoraj ravno tako naglo, kakor je zunaj modro ne'bo potemnilo. Tomaž je pričel pohegavati pred njenimi izbnubi besa, in se je podajal na samotne sprehode na obzidje, kakor je delal takrat, ko Saint -Malo Se ni imel nobene vednosti, da stanuje v njegovem obzidju ta je-znorita devica. Oh. ti Časi se vee ne povrnejo! V dnngi polovici oktobra sreča Tomaž na svojem sprehodu Lud-vjka Guenole-ja, ki se tudi sprehaja. Bilo je nedaleč od stolpa Naše ljube Gospe, na malem obzidju vzdolž srednjega okopa, nasproti obali, ki se imenuje "Pri dobr: pomoči" in kjer pokopavajo razne morilce, tatove in druge zločinec. Tomaž raztreseno ogleduje ta žaLostni -kraj. zato *niti ne zapazi, da prihaja Ludvik, ki prisrčno pozdravi svojega nekdanjega in sedaj slučajno najdenega kapita na in prijatelja m pa objame. — Vkljub vsem dogodkom je namreč Ludvik zvesto in v prijateljski ljn bežni ndan Touiažu, pa naj prylc Jrarkoli. m trudi Tomaž je Ludviku ndan na isti način. -e Ludvik ne briga za opravljanje svojih ljubih someščanov, se pa zato boji hudiča ko živega vraga in zato trepeta pred . vsem t njegovimi zankami in pastmi. —-Bil je namreč prepričan, da če tako česrto obiskuješ hišo bitja, ki je več ko .-minljivo in ki že o;iua-leč diši po grmadi, kakor Juana. da s*pravljaš torej dvakrat svojo dušo prav zelo v nevarno,-1, še bolj pa. če si ogleduješ to bitje od blizu ali če so eelo ž njim razgovar-jaš. čemur se pač on ne more ogniti. Sedaj se razgovarjata Tomaž m laid vik. Pri tem se naslanjata na prsobran in gledata ven na morje. ki s«' peni v dolgih valovih. — Na zimskem nebu s«- preganjajo sivi oblaki. — Sedaj ne b<^ več dolgo, pa prične velika zima. — pravi Ludvik Guenole. ki prične govoriti o vremenu, kakor se to dogaja eesto za uvod važnejšemu razgovoru. — Že mogoee. — odgovori Tomaž in globoko zavzdihne. Potem pa hoče ta vzdih Ludviku opravičiti in nadaljuje: — Raj veš. takšne temačne in sive dni se mi neznansko toži po naših nekdanjih sijajnih iu solnčjiih časih in po onem vročem solncu v AntilaJi. ki je pri svojem zatonu vedno oblivalo morje in obzorje kakor s kr\-jo. . . Ludvik razpne roke in pogleda v zrak. da se dobro spominja vsr-ga tega. Ne odgovori pa ničesar. Tomaž mora torej sam nadaljevati. Zato pravi: — Da, da. — kakor da si odgovarja sam, — saj je tudi prav razumljivo. da se ona .ne more navaditi na naše surovo podnebje, kjer je vse tako drugačno kakor v njeni domovini, vse trše in bolj megleno. . . Juane ni omenil z imenom. Toda jasno je, da ga Ludvik ne more napačno razumeti. Kljub temu pa ne odgovori, marveč molči, kakor poprej. Zato tunolkne sedaj tudi Tomaž in podpre svojo brado Z dlanjo, kakor da hoče povedati nqkaj važnega, pa ne ve prav. kako naj začne. . . Končno spregovori: — Prej ali slej itak moram tja doli. . . Za fanta iz Saint Malo-a. ki ni še niti trideset let star. ni to življenje med štirimi stenami, pa če so te stene še tako razkošne in lepe. . . Saj se kar stiskaš med njimi. . . •Pretresen se--Ludvik nasloni na obzidje in pogleda Tomažu v tiči: — Torej hočeš zopet na morje, na korzarstvo? — in v glasu se zdi. kakor da se trese. — Da. — zašepeta Tomaž. JSares. To je njegova namera. Juana hoče tako. Nji že preseda zaničevanje teh omejenih rnaloneS-kih meščank, pa tndi strogost tega podnebju ji ne prija. Obeli se hoče izuebiti in čim prej mogoSe hoče zapustiti takšno domovino, ki jo v dna svojega srca sovraži. Volja Juane je Tomažu ukaz;. Kafko pff naj bi tudi bilo drugače? ' Y:« - • A , i5 . (Dalj* prihodnjič.) NEKAJ 0 MLEKU MODERNE JETN1ŠNICE Na zadnjem rednem občnem zboru angleškega zdravniškega društva v Bathu se je razvila živahna debata o tem. kakšno nilsko je treba smatrati za čisto in prosto t Tuberkuloze. Nekateri so trdili, da je včasih zelo težko zahtevati. naj bo v mleku M odstotke maščobe in 8.5 odstotkov redil-nih snovi in da se tla doseči to predpi-ano razmerje samo tedaj, ako se mleko raznih krav zmeša. Zanimiva je bila tudi debata o tem. da-li je mogoče zvišati količino vitaminov v mleku na ta način. da dajemo kravam krmo. ki ima v sebi mnogo vitaminov. — Vitamine, ki v pasteriziranem mleku poginejo, lahko nadomesti mo s pomarančnimi soko\\ Toda Vsaka mati nima dovolj sredstev, la bi mogla kupovati detetu pomaranče. Dalje se .je razpravljalo tem. koliko črevesnih bakterij lahko vsebuje mleko, ki je označeno kot čisto. Nekateri strokovnjaki so bili mnenja, da lahko tudi poleti shranimo mleko tako. da je v enem kubičnem centimetru -amo tisoč namesto normalnih 200 tisoč teh bacilov. Ta idealni eilj pa bo mogoče doseči šele 7>otom večletne vzgoje vseh onih. ki imajo opraviti z mlekom. 1'službenci mlekarn morajo poprej s-pozuati. da mora biti pri produkciji či»fe-00 tisoč in od teh je najmanj en milijon tuberkuloznih. Vsako kravo, na kateri opazi zdravnik tuberkulozne znake. je treba takoj ubiti. Lastniku da država odškodnino v znesku od najmanj 45 šilingov. Vprašanje je seveda, da - li bo mogoče glede na ogromne stroške, ki se obetajo državi, v vseh slučajih tako radikalno postopati. Sieer pa glasom statističnih podatkov tuberkuloza pri ljudeh zadnja leta pojema in za to ni povoda, da bi si pomagali s takimi rigoroznimi sredstvi tem manj. ker nekateri zdravniki tr-dijopda varuje živinska tuberkuloza deco človeške tuberkuloze. V interesu narodnega zdravja je. da zdravstvene oblasti strogo pazijo. da je mleko vsaj čisto in brez kakršnihkoli primesi. Neki sotrudnik 'Tribune de Geneve' je izvršil interesanfno poizvedovanje o ureditvah jetnišnicj in opisuje natančno ono v Bele -("basse. Kakor po nekaterih za po- j rih v Belgiji in Škotski, tako tndi v Bele-C*ha>.-se v Švici vsakeira5 . . ri jetnika, ko vstopi natanko opišejo. kako je živel, kake navade i-ma. kakega poklica je itd. Zna- , čaj in obnašanje jetnika določijo kategorijo, v katerfi ga uvrstijo. V prvo spadajo predvsem oni. ki so obsojeni na. velike kazni in ki so nepoboljšljivi. Oni. ki so mirni in dobri, se uvrste v drugi razred, j kjer so deležni boljšega postopa-j nja in boljše hrane. Tretji razred pa tvori "paradiž". Tukaj je nadzorstvo skoraj odpravljeno, jetniki bivajo v čistih , sobah, v katerih so slike, in rože. lahko čiiajo iu piiVio. dobivajo dnevne liste in na razpolago jim jf obsežna; knjižnica. Hrana je dobra in zilra-j va. zadosti za vs;ike«ra. tako da jih lahko zavida marsikak ubog človek, ki dela ves dati. pa ni z«*i-j trrešil še nobenega zločina. Z ju- j traj dobivajo belo kavo in krompir. ob devetih čokolado, opoldne i juho in' prikolic, popoldne ob ca j. zvečer mineštro in čaj. sveže-j ga kruha pa imajo vedno v ir.obi-1 ljti na razpolago. Meso dobivajo! trikrat na teden. Po prestani kaz-' ni vstopajo številni v takozvani "Dom oproščenih", ki je priključen k jetnišniei. kjer vršijo raznovrstno kmetijsko ali drugo de-| lo in so skoro popolnoma svobodni. Poročila, pravijo, da so rezultati. doseženi s takimi metodami, povsem ugodili in zato priporočljivi. Končno se še poroča, da se nahaja v tej jetnišniei človek, obsojen na dosmrtno ječo. Ta sr« giblje svobodno po jetnišniei in ima prost izhod in vhod. ker mu ravnateljstvo tako zaupa, da mu prepušča eelo ključe. Deklica poklicana v vojaško službo. Senzacijonalna aretacija v Bariju Policija na Siišaku je prejela iz Barija v spodnji Italiji obvestilo. tla je bil tamkaj aretiran Jtwuf Omerčevič. musliman iz Črne gore, ki je v Podgoriei zaklal mater in hčer. Omerčevič se je zaljnbil v neko črnogorsko de-vojko, ki pa je odklonila njegove ponudbe. Nekoga večera je prišel v hišo svoj«« drage, in ko je dobil jvegaltiven odgovor, je pograbil nož ter zaklal devojko in njeno mater, ki je hčerki prihitela na pomoč. Omerčevič je nato pobegnil in se skrival v Italiji. Sedaj bo izročen jugoslov. objaati. Dne 23. novemlbra sta prišla v hišo kolporterj^ Pa zija v Rimu dva orsrana vojaškega urada, ki sta zahtevala, da se mora še tekom dneva priglasiti k naboru 191et-ni Giovanni, sicer bo proglašen za vojaškega begunca. Kmalu nato se je priglasila naborni komisiji izredno lepa deklica iu je izročila pozivnieo. Med splošnim začudenjem in še večjim občudovanjem lepe deklice je komisija ugotovila pomoto, ki se je zgodila 1. 1906 pri vpisovanju novorojencev. Za dobro vdrgnenje se ne more nič primerjati z dobrin:, starim Pain-Expellcr-jem • Pri prvem znamenju prehlada k poslužite tega izbornega domačega pripomočka ter preprečite komplikacije. 35 in 70 centov po tekaraaH. Parite na tTorniiko znamko Sidro. F. AD. RICHTER a CO. Berry a South 5th Sts. Brooklyn, N. Y. 1 SLOV EN S KI DNEVNIK ^.DRTTfcFATR DRŽAVAH VLOŽNE KNJIŽICE so splošno vzpodbudna in za Božič in Novo Leto primerna darila Vašim otrokom. DENARNE VLOGE Special Interest Account" obrestujemo po 4% na « pričenši z vsakim prvim v mesecu. Vlogo lahko pričnete z.zneskom od $5.— ZA VAIi.VO X'ALAGANME IX TO(\\'i i POSTREŽim FRANK SAKSER STATE BANK S2 Cortlandt St., New York, N. Y. SLOVENSKO DRAMATIČNO DRUŠTVO Ivah Cankar priredi V NEDELJO, 20. NOVEMBRA v dvorani Slov. Nar. Doma v Clevelandu, PRTLJrBL-TEXO TRIDE-T AXSK< > iCRd "CIGANI" Predstava pop. oh 2. in zvef-er <•!> S. uri. ('t na po/t. 50c: in err ~>0c, 7~n- in Popoldne otroci staršev v spremstvu prosti. Po igri PLES in PROSTA ZABAVA. J an A "CLAIRDOSIAS" ORKESTER pod vodstvom g. John Hočevarja. f'IGAM" je najpriljub/j t nejsa slovenska re.selemjrn. K*h,r j-j je videl in hilar je vi videl, naj se pridi nasmejal! ZASTAVE SVILENE AMERIŠKE, SLOVENSKE IN HRVAŠKE REGALtJE, PREKORAMN1CE. TRO-BOJNICE, ZNAKE, UNIFORME ITD Sigurno 25°/0 ceneje kot drugod. j VICTOR NAVINŠEK, 331 GREEVE ST, CONEMAUGH. PA. Slovensko - Amerikanski Koledar za leto 1926. je gotov in smo ga razposlali vsem, ki so ga do zdaj naročili. Letos je zelo zanimiv in bo vsak zadovoljen. Cena mu je 50c. Kdor ga želi imeti naj pošlje znamke ali pa money order. "GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. GOSPODAR PLAVŽEV. Francoski spisal Georges Phnet. Za Glas Naroda" priredil O. P. s 42 (Nadaljevanje.) ŠPANSKI VOJAŠKI DIKTATOR — Gospod moj, — jo rekla dostojanstveno, — napraviva konec, pri lira niie mi la b rezko ris 111 a. roganja. Filip je Miro dvignil glavo ler pokazal mfadi /.eni od soLza premočeno Lice. — Xe rogam se. — je odvrnil, — jočem se. jočem nad svojimi varanimi upanji, nad svojo izgubljeno življensko srečo. Toda dosti >.iabosti. Ravnokar s:te hotela odkupiti svojo prostost. No. vračam .am jo zastonj. Bodite zagotovljena, da vas ne bom nikdar motil, -•led nama je prekinjena vsaka vez in nobene skupnost ne bo od sea j naprej obstajala med menoj in vami. Javna ločitev pa bi povzročila škandal, katerega ne zaslužim ter vas prosim, da mi ga nri-1;ranite. Živela bova drug poleg drugega, a ne ski«paj..Kcr pa nočem i i-stiti nobenega nesporazuma med nama. pazite dobro, kar vam i.'či«m. Nekega dne boste izvedela resnico ter vedela, da ste bila naprsni meni še bolj krivična kot kruta m potem vara bo mogoče pri- i n,i>el. da popravite današnje dejanje. Izjavljam vam pa. da bo • danes na]*rej io popolnoma zaman. Lahko bi vas vide! klečati • d irojima nogama ter prositi odpuščanja, ja.z bi ne imel nobene »očntja z vami. Proti vaši jezi bi bil lahko popustljiv, a poza- vaš egolzrm in revščino srca, to mi bo nemogoče. Z bogom, mali.*. živela bova kot ste hotela. Tukaj jo vaša soba, tam moja. Od danes naprej ste prenehali eksistirati zame. Claire je sklonila, ne da bi izgovorila besedice. gla\o. v znamo-» nje sporazuma. >> stisnjenim srcem je vrgel Pili p zadnji pogled na mlado ženo. i - i akujV kak'*ga slučaja, preobrat ali omcdlevice, ki bi mu jo zo-P« . mogla ilaii v trenutku, ko je domneval, da jo bo za vedno izgubil. Vid« l j»a jo je mrzlo in nemajno. njene oči niso imele nobenega po-gleda, njeni ustnici nobene besede zanj.' Prekoračil je počasi sobo. odprl vrata ter jih počasi odprl ter še enkrat ob.-tal v pričakovanju kakega krika, vzdilia, ihtenja, ki bi njemu, žaljenemu, nudilo priliko, da se kot prvi vrne k njej ter pobudi svoje odpuščanje, dokler je bil še čas. Ničesar pa ni eul. Obrnil se je proti vratom, za katerimi je ostala njegova nesprav-Jjiva žena sama ter mrmral: — Ošabno bitje, ker se nUi dalo upogniti, te bom zlomil'. Po i-,ti poti. po kateri je prišel pr»-d eno uro poln upanja, se je vrnil \ svoje samsko stanovanje. t Dvanajsto poglavje. Luč svetilke je medlela. ogenj v kaminu je pošel in prostrana spalna soba je hžala v polt eni i. Claire, kot prikovana na isti prostor. ;e stala še vedno naslonjena na kamin ter skušala zbrati svoje misli. Kot zmagalka je prišla iz boja in vendar se je čutila zloujljcno, da je bila poražena. Mučna otrplost jo je premagala in glava ■*e ji j.* zde'a tako težka, tla jo je morala podpreti z roko. V ušesih j«* cula bučauje. ki jo je omamljalo in pred očmi se ji je \st* vrtilo s strašno naglico. Mrzle srage so se ji prikazale na čelu in čeprav je vedela, da se onesvestila, ni imela niti moči. da se pregiba, niti volje, da pokliče koga na pomoč. Omahnila je na zofo. a se je morala takoj Ivigniti, kajti močne bolečine so pričele krčiti mišice njenih nog in ni:- več ni mogla ostati mirna. Iiila jc prisiljena hoditi po sobi gor-r.uol kLjub težki glavi, ki se ji jc zdela prazna in otekla. Nad svo-• i m levim očesom je čutila bodečo bolečino, kot da je nekdo pognal / rebel j v njeno čelo in lotila se je je strašna mrzlica. Sredi telesnih •ink pa so se ponavljale vedno iste. neznosne misli, ki so trapile i."ne možgane in čuječa je po>tala plen neke vrste more. Tako je rodila po sobi naokrog, mrmrajoč nerazumljive besede, katere je prekinjalo le šklepefanje zob. Trkom dveh ur je na ta način strašno trpela in v svoji trmo-»lavi.Mi ni hotela kljub temu poklicati na pomoč, ker si je domislja-- t. da bo njen mož. če bi le odprla vrata, domneval, da ga hoče pro->r \ odpuščanja, nakar bi se takoj vrnil k njej. V zaupanju na nje-u'<-vo pošteno mišljenje pa ni niti zapahnila vrat. Bilo bi res žalosino zavoj.-vanje. kateri bi mogel izvršiti in ki bi ga napolnilo -z grozo, iva.ili v kratkem času se je pod uplivom strašne mrzliee tako zelo iz-premenifa. da bi bil edini občutek, katerega bi mogla sedaj vzhu-d ti. oni sočutja. IVvi svit jutranje zore jo je našel smrtnobledo, z ugasnjenimi očmi. a št- vedno opotekajočo se po sobi. Za trenutek je pogledala 1».: n«-l O. ki se je pričelo rdečiti. Hotela je odpreti okno, da jo čisti .ji tranji zrak osveži in pomiti, a njena tresoča se roka ni mogla po-; -niti na stran zapaha in z napol zadušenim krikom je padla neza v t -d.ua na preprogo. Krog devete ure zjutraj, ko se je Marija po prstih približala v atom. da posluša, če njena prospodarica še spi. je čula lahno sto A. nje. Zvesta sSužabnica se ni pomišljala. temveč takoj vstopila » aire je ležala, govoreč z nerazumljivim glasom, nepremično na -tem mestu, kamor je omahnila pred več urami. Bila je rdeča v o-rr.z. a njeni nogi el da je Claire mogoče izvršia obupno dejanje in da je mrtva. — No? — jo je prekinil s krttfnjo groze. Marija je uganila njegove misli. — Ne. — je odvrnila, a . . . zelo želo bolna! Filip ni cul nobene nadaljne besede. Ni si vzel časa. da br dovršil svojo toaleto, pač pa pohitel kot blazen proti sobi Claire. Na preprogi so ležala krila, bela obleka, izrezani čevlji in modrec iz atlasa. Rdeča v obraz kot kuhan rak. z napol zaprtimi očmi, je ležala ( lairc v veliki postelji. Filip sc jc sedaj lahko neovirano približal, kajti Claire ga nI več spoznala. SAMO 6 DNI PREKO s ogromnimi putiU na «t)a I PARIS, 27. decembra PA*RTS 16. januarja FRANCK 30. januarja. Havre — Pariško -pristanišče. Kabine t r« tj eft* * umivalniki i ln tekočo voda *a 2. 4 ali « o«eb Francoska, kuhinja ln pijata. • cfreneh Jfcte 1* aTATC ST.. r*cw YOdH na lokalni ac»nti«- t . iJ.ii' V| fv Tlt- »>MT't' Hretanje parnikov - Shipping Nem. » Cleveland, Ham- privede od ,tam najboljšega zdravnika in ob istem času je dal obvestiti markizo. Nato je zavzel pros-tor pri vzglavju postelje, zatopljen v brezupne misli. Ali naj sedaj umre ter bo vsega konec? I^ežala je sedaj nepremično, s široko odprtimi očmi. ki so ški-iile. Bolesten krč je prisilil njen pogled, da se je križal. Obrvi je stiskala ter posegla od časa do časa z roko za tilnik, {strašno je trpela. kajti delirij je naraščal od minute do minute. Vse osvetne misli žaljenega moža so se ob tem žalostnem pogledu razblinile v nič. Prvikrat v svojem življenju praznoveren, da sme videti v srečnem izidu bolezni Claire znamenje, da bosta oba še srečna. Od tedaj naprej je imel le še eno misel: — rešiti življenje C'laire. Se-vedno je bil blazno zaljubljen vanjo, kljub bolestim, katere mu jc povzročala in morda ravno raditega .... Tako sta potekli dve najbolj strašni uri njegovega življenja, ki mu je naložilo že marsikatero preizkušnjo. Miio -se mp je nasmehnila in skozi posineli ustnici so se prika zali beli zobje. PrijeJ/jo je za roko ter octtil, da je,j-roča.' (Jfoboka' je '^Je^nk'ti^rWtdli^mu razburjenju, te noei ^ba-ez Zato ne. ker me je hudo.grdo na- počitki, Fiii^-se'je prertraaa. Taktfj:^* {^sTat v fi,esancoh volV*3apa^?'&'zadaj*! * • kl^inMD. M » eč kot eno leto je bil general Primo de Rivera diktator Španske. Pred kratkim je pa izjavil, dci so se razmere toliko izboljšale, da Španski ni več treba diktature. Osnoval je novo vlado, kateri pa sam načeljuje. Torej je stvar ista. samo v drugačni obliki. * globe. In obljubila je, da bo redu plačala in odšla. IV. - 1*. decembra: Andania, Hamburg. Pres. Roosevelt . Bremen. 22. decembra: Rochambeau, Havra. M. decembra: Paris, Havre; burs; 2S. decembra: Majestic, Cherbourg. St. decembra: Berlin, Cherbourg, Bremen. S1. decembra: Westphalia, Hamburg. 2. januanja: Olympic, Cherbourg. 6. januarja: De Crosse. Havre. 7. januarja: Albert Dallin, Hamburg. 9. januarja: Leviathan. Cherbourg: Berengarla, Cherbourg: La Savoie, Havre. 12. januarja: ^luenchen> Cherbourg, Bremen. 14. januarja: Thuringia. Hamburf. 16. januarja: Taris, Havre: Majestic. Cherbourg. 20. januarja: Pr^s. Hard'ng, Kremen. 21. januarja: » Deutschtand, Hamburg. 23. Januarja: Andania. Cherbourg. 27. januarja: Suffren. Havre. 29. Januarja: Martha "Washington. Trst. 30. Januarja: Aquiinnia. Havre. Cherbourg: France, fDal.i* prihodnji*. > Sodna dvorana. — Tako. oče l>ebeve! Se pomenimo. kaj ste napravili, da so vas poklicali pred našo mizo. Gospod predsednik senata s' prijazno pa vendar temeljito ogleda posestnika Joža Debevea s Pokojišča. ta pa se nalahno odka-šlja. malo nezaupno pogleda pr dvorani in odvrne: — E ja, gospod predsednik, o nega. .sojinega biriča — ne. kako pravim! — sodnega skužabnika so mi počilali v bajto. Za tLsto. kar sem pozabil plačati, mi jc za rub i I vozno vago. Iz žepa je poteguj tisto markieo, jaz pa pograbim z; voz — in sem ga od same jeze tresel. — Stresel? Koga stresel Menda ne sodnega sluge? — Bog vari! Voz* . . Nič hudega mu nisem hotel. . . — Vozu, ka-li ? — Ne, ne, sodnemu služabniku! — O. trdosrčnež! Pa tudi vai* Bog ne bo odpustil Ln prizanesel! — Oh. kakor bo, pa bo! To-da, one. Obreza, mora biti kaznovan ! In tako se je zgodilo, da so bili Joži Obrezi prisojeni 4 meseci ječe. Pa to še ni vse. Plačati mora tudi vse stroške in nepomirl ji veni u Pavlicu še 1000 dinarjev za razrezan suknjič in za bolečine. Vse zavoljo dekleta in — noža. m. Na beli cesti ob prelepem blej skem jezeru se je zgodilo neka nenavadnega j Lepega cine je da v čni iztirjevalec tam ustavil samo zavestno blejsko obrtnico in jr zarubil za davek. Nečuvena stvar! Blejske ženske so splošno znane po svojem po •nosu. saj tudi imenitna ljudska igra s petjem in v šestih dejanjih Sledi obravnava o nekam nerodni dogodbi izza leta 1923. Nastopajo : brata France in Jože Guzelj. posetniška sinova iz Povja na Gorenjskem ter meftrski pomočnik Peter Vidie s Svdnjega vrha pri Kranjski gori. Prva dva brata sta — kakor navaja obtožnica — kradla na paši ob državni meji koroške ovce, tretji pa jih je prodajal: Pole? koroških zatečenih ovac pa so izginil« tudi ovce Marije Svajgar-jeve in Franceta Zime. Kolikov-je dognano. so fantje pokradli m razpečali skupno 21 ovac v okrog i li vreduosti S000 dinarjev. France Guzelj priznava, da je' "'odgnal" 5 domačih in G koroških bajek. i — Stari mi ni dal denarja, — pravi. — pa mi je svetoval dobe« prijatelj: Nor si. ovce imaš. pa ee; ti stari ne da denarja, mu ovce' prodaj! Tako mi je svetoval. :n res sem jih prodal. Domače in — dne T. septembra Joe Mamo-koroške. ni a, ki je delal za Caswell ("'reek — Aha. koroške tudi! Kako pa Colliery, Pocahontas Fuel Co.. V to? Ali je zanje tudi oče kriv? objavi njegove smrti je omenjc- — ITa. Korošci pa naše krade no, da je bil oženjen. a se ne ve. V JUGOSLAVIJO TUKAJ SO DOBRE NOVICE Nove ZNiŽANC cene za tja In nazaj v tretjem razredu M Zagreba od $198. do $210. V Beograd in nazaj — $198.50 dc $210.50 Veliki parniki za vas,— vključno Majestic "največji parnlk na *v»tu". Olympic. Hof.ieric, Belgen-land. Lapland. Pittsburgh, Zee>and, Arabic itd. Vi lahko obiščete domovino ter se vrnet* v Zdniiene države * .imerianhn vladnim dovoljenjem. Vpra-ftajie p»obla£^«:ae r.gente ali WHITE STAS LINI BED STAB LINE 1 BROADWAY NEW YORK POZOR! Naš zastopnik Mr. Joseph Koren iz Milwaukee, Wiss., bo 11. in 12. | decembra obiskal naročnike v . Sheboygan. Wis. Prosimo čitat«-j Ije Glas Naroda, da mu x 16.17) v dvorani. Vsi so ovce naravno razpečavali radi denarja. A'ali'1 pa so krivdo drug na drugega. Vključil je senat pre oskrbo enega aH dva otro- ŠT1RJE ALI VEČ DOGARJEV d- bi delo, plačam največ, dobra suha šuma in voda: 3 milje od mesia. Pojasnila daje: Anton Stamfel, Keatchie, La. Revež pa se je ustrašil in zbcžaL Rlejkah. Toda z omenjeno blej-; ka- Istatam so oilda tudi stanova nje treh sob in kopališče. V bli Skoro bi se bil smejal — namreč j ^ obrtnico je bilo ^y5n„nu JZ. jaz, gospod. Kajti zares, gospod, j trirjcvaleu težko. Iskal jo je že samo jezo .sem stresel. • j (loma? pa ^ naSol niti llje> niti Ampak, očka. tako se pa je- kaj drugega, kar bi lahko zarubil stresa. Voz že lahko stresate j rs{avll jo je tQrej kar na cesti ^ zase. ampak jeze nad uradno o-:^ hoM vzeti dcnar> katerega j, sebo pa ne. Boste plačali tokrat' _________ 100 dinai-jev kazni, ali pa stopite za dva dni v keho. Kar vam je ljubše! — No, no, gospodje, ljubo mi ravno ni ne eno ne drugo. . . Rom rajši plačal, pa brez zamere! — pravi po hipnem premisleku -in se pol godrnjajo pol s smehom odpravi iz sodne dvorano. IT. Nov jwizor, nova oseba. — Jože Obreza — ste vi? — Ja, gospod! — Jože Obreza. — pravi gospod predsednik in pttmembno čita iz aktov, — mlinar iz Kanderže. že predkaanovau. Drugače ste pn zdravi? , — O, drugače, to pa to ] iztržila za prodano pecivo. 7/cn-ska se je upirala, končno pa jc izročila 240 dinarjev. Ampak sedaj J»~je šele prijeta prava gorenjska jeza. — Oo, oho! — je dejala. — Greni s teboj! Ti da sc boš iz poštenih ljudi norčeval! Ravbar! Na cesti mi jemlje denar! O! No. takrat razljutena Blejfca sicer ni šla z davčnim iztirjevalcem pač pa so jo sedaj povabili v Ljubljano, naravnost pred sodne go *pode. Ženskam gre zagovor nekako bolj kakor moškim, in tako je tudi ta pripravno začela sama: —Verjemite, gospod: strašno [sem bila razburjena. Le pomislite, [mož mi leta za drugo. .pravijo žini velikega parka, velik vrt na razpolago. Trideset minut do New Votrka, Otroke se vzame tudi. če bi sta riši ne prišili k nji stanovat. Za natančna pojasnila pišite na t "Stanovanje", c o Glai Naroda, 82 Cortlandt St., New York City. Kje se nahaja moj prijatelj ANTON DREMIL, podomače Jernejev Tone iz Veljkc Žabne. Imam mu poročati nekaj važne jra. Prosim cenjene rojake, akr kdo ve za njegov naslov, da mi era pošlje, ako pa sam čita. naj se oglasi. — D. Lnžar, 1087 E. 64. St., Cleveland, Ohio. (3x 16,17,18) C3x 16,17.18) Ida «tima celo mojo -sestro. . . jaz pa, kakih dvanajst otrok imam .......—' - — «Iaba serija je, ljudje mU* kupu POZOR "ROJAKINJE! Dobro službo dobi Slovenka ali Hrvatica, vdova ali dekle. Opravljala bi hišna dela. Plačam po dogovoru. Ponudibe pošljite na naslov : J. D., Box 232 Bjesvile, Ohio. (3x 16.17.18) POTREBUJEM 3 MOŽE za delati drva in kxk.se. Plačr* $2.00 od kvarta in 4»1>.00 od loksa r dober gozd. ^ Joe Bioko, R. D. No. L Roulette, Pa. Rad bi iz\edel za mojega bratranca ALOJZA &TIII. doma iz Dobi a ve ppi Sv. Križu, okraj Krško. Pred enim let-om se je nahajal v Buffalo, N. V. Prosim ccnjene rojake, če kdo kaj ve. da mi poroča ali naj se sam oglasa. — Prane La j kovic, 126 Seaton St., Toronto, Ontario, Canada. (2x 16.17) Če hočete natančno poznati razmere v ameriški premogovni Industriji, naročite Slovensko-Amerikanski Koledar za leto 1986. Stane petdeset centov. V njem je natančno popisan položaj premogovne industrije, o katerem se baš v sedanjem času toliko razpravlja v Ameriki. Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St., New York. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko Kdor )• aa»«nj6a potovat) \ ■tail kiaj. J« potrebno, da j« aa taikCno poučen o potnih "^1'». pn Uagl ln drngin stvareh. Pojasnil*, ki mm jih nmmem dati Tsled na6e dolgoletne »ifcnftnje Vam bodo gotovo ▼ korist; tudi prt. poročamo vedno le prvovrstne par* nlke, ki imajo kabin« tudi v LLL razredu. ki je stopila v veljavo • L julija« 1824, ma more J o tudi nedrto TljaiL> dobiti dovoljenj« o^atl v domovin eno leto ln ako potrebno tudi delj; toaadevna dovoljenja ladaja gen? ralnl naselnlSkl komisar v Waah lnston, D. a Profajo ta tako do voljenj« ae lahko napravi tudi New Torku pred od potovanjem, te M poflje prosilcu « stari kraj gla som nanovejJa odredb«. KAKO DOBITI SVOJC* IZ STAREGA KRAJA Kdor leti dobiti sorodnika al •vojca la starega kraja, naj aa* prej plAe aa pojasnila. Ia Jugoala vije bo prlpuSCenlh v prihodnji! treh letih, od 1. julija 1924 napro vsako leto po «71 prlaeljcocev. Ameriški driavljanl pa samoraj dobiti asm lene ln otrok« do IS. U ta brea, 82 Oortfen*t StzM • M »•!'»«'• r. M » mm Pozor xitatelji. Oposorlts Irgovos ta brtnika, pri katerih kupa jets ali naročat« la its i ajik postrežbo sadoroljal« da oglainjejo ▼ listo "GHas1 Msroda", 0 tem bost* ▼stregH tmzd. Uprsvs "Olss Wsrodsr Prav vsakdo— kdeir kaj ittsj Kdor kaj ponuja; kdor kaj kopaj«; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da ima j« čiidovit nspsk • MiT»T OGLASI v "Olas Vai«i|>M i Tt.i.imji'; i <; ADVERTISB in QhAB VASODši