Ian po sledovih očeta Mirana Hrovatina Na svetovni dan knjige v Trstu Noč poezije Goriško sodišče kadrovsko podhranjeno feelhome n>lor-i Primorski Št. 9B (21.026) leto LXX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 l31190 SandorTence 25. aprila bomo v Italiji praznovali dan osvoboditve izpod nacifašističnega jarma, 27. aprila pa bodo v Sloveniji obeležili dan upora proti okupatorju. V Grahovem pri Cerknici so pred kratkim odkrili spomenik domobrancem, ameriški veleposlanik Joseph Mussomel-li pa je na pročelje veleposlaništva v Ljubljani dal vklesati tablo v spomin na žrtve nacizma, fašizma in komunizma. »To kar ni naredila, čeprav bi morala, slovenska država, sem naredil jaz,« pravi veleposlanik v odhajanju. Vsi se z njim ne strinjajo. Zgodovina razdvaja ne le v Sloveniji, a tudi v Italiji ter naši bližnji soseščini. V Pordenonu je odbor za javni red in varnost dejansko prepovedal mestni godbi, da bi na petkovi proslavi osvoboditve zaigrala tudi Bella ciao. Češ da bi popularna partizanska himna povzročila ne le razdore, temveč tudi celo incidente, čeprav ni jasno med kom in proti komu. Nekdanji partizani vsekakor pozivajo vse udeležence proslave, naj zapojejo Bella ciao, ne glede na stališče odbora za javni red, ki ne gre pozabiti deluje pod okriljem Pre-fekture, torej državne institucije. Neverjetna zgodba. Spravo dejansko vsakdo tolmači po svoje. In to ne od danes, zato se postavlja sploh vprašanje, če je sprava res pravi izraz za to, kar se dogaja oziroma se ne dogaja. Najboljše je, da ostanemo pri ugotovitvi, da si vsi mrtvi zaslužijo pokopa in spomina, ideali za katere so padli pa niso enaki. GORIŠKA Z zemljevidom v čezmejni ■ • • v objem gričev ñíihiÉ rhr i ■ ■■ M P \ dnevnik Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu SREDA, 23. APRILA 2014 okna.vrata.avtomatska senčila +39 389 1513196 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € 9 RIM - Nesoglasja v vladni večini Dekret o delu: vlada gre po zaupnico v parlament Renzi podpisal direktivo za odprtje arhivov o pokolih iz let 1970-80 SLOVENIJA - Potresni sunek ob 10.58 Tresla so se tla Epicenter nedaleč od Pivke - Sunek občutili tudi na Tržaškem PIVKA - Območje v bližini Pivke je ob 10.58 stresel močan potresni sunek, ki so ga čutili po vsej Sloveniji in zunaj nje. Magnituda potresa je bila 4,4 stopnje, intenziteta potresa pa ni presegla VI. stopnje po evropski potresni lestvici (na fotografiji s spletnega dnevnika Mes-saggiero Veneto). Sunek, ki so ga začutili tudi ponekod po deželi FJK in na Tržaškem, je povzročil tudi nekaj škode na objektih med Pivko in Ilirsko Bistrico. Tudi z Reke, hrvaške Istre in Zagreba so poročali, da so se tla zamajala; sicer pa so v noči na torek potres občutili tudi prebivalci Črne gore in Albanije. S tržaškega Inštituta za oceanografijo in eksperimentalno geofiziko OGS so sinoči sporočili, da lahko pričakujemo v prihodnjih dneh še nekaj popotresnih sunkov, vendar se jih ne gre bati. Na 2. strani NEVŠEČNOST Zaradi usada obalna cesta danes zaprta RIM - Tako kot po nekaterih napovedih, je v zvezi z vladnim dekretom o delu, enem nosilnih stebrov Renzijeve reforme tako imenovane »Jobs act« prišlo tik pred zdajci do zatikanja. Svoje nesoglasje glede nekaterih točk so včeraj izrekli vladni zavezniki Demokratske stranke,centri-sti (Scetla civica) in Alfanova Nova desna sredina (NCD). Toda Renzi ni popustil in je glede pomembnega dekreta postavil vprašanje zaupnice. Tako bo danes poslanska zbornica glasovala o zaupnici, za katero bodo sicer, kot so napovedali, glasovali tudi Renzijevi sredineki in desno sredinski zavezniki. So pa hkrati napovedali bitko za spremembe dekreta v senatu, kjer je, kot znano, vladna večina dosti manj trdna kot v poslanski zbornici. Na 11. strani Trst: začetek nove faze preobrazbe železarne Na 5. strani TRST - Zaradi usada (foto Damj@n), ki je preteklo noč zgrmel na cestišče, bo obalna cesta tudi danes zaprta, odprli naj bi jo jutri. Tako nam je sinoči povedal Gianfranco Macuglia, ki v imenu deželnega cestnega podjetja FVG Strade vodi sanacijo prizadetega območja med Grljanom in Križem. Približno sto kubičnih metrov zemlje, kamenja, dreves s koreninami ter vejevja se je na prometnico vsulo preteklo noč zaradi silovitega deževja in najbrž tudi malomarnosti. Na 4. strani Začenja se akcija Primorci beremo Na 6. strani V hiši v Gradežu zalotili tatova Na 12. strani Kemico naj bi kmalu priključili na plin Na 1B. strani Jadralca Čupe v Franciji v zlati skupini Na 17. strani BnD 55% olajšave za davek IRPEF ALU okna in balkonska vrata, polkna, vhodna vrata in vetrolovi ter PVC okna, lesena okna, senčila in notranja vrata ter vhodna vrata VSE NA ENEM MESTU! Urnik: pon-pet: 8.30-12.00 in 13.00 -17.00 izven delavnega časa po dogovoru Tel: 00386 (0)5 631 10 60 info@portal-koper.si www.portal-koper.si 9771124666007 2 Četrtek, 24. aprila 2014 ALPE-JADRAN / SLOVENIJA - Močan sunek začutili tudi v Trstu in deželi FJK ter na Hrvaškem Ob 10.58 se je zemlja stresla na območju Pivke LJUBLJANA - »Zemlja nas je opozorila, da nas lahko obvlada in nam vliva strah v kosti,« je zapisala bralka med komentarji na spletni strani Dnevnika. Ravno na včerajšnji svetovni dan zemlje se je tako močno stresla, da je med ljudmi povzročila nič koliko preplaha. Močan potresni sunek je namreč ob 10.58 stresel območje Pivke - žarišče je bilo kakih šest kilometrov jugovzhodno od mesta, pri Snežniku. Magnituda potresa je bila 4,4 stopnje, njegova intenziteta v širšem nadžariš-čnem območju pa ni presegla pete stopnje po 12-stopenjski evropski potresni lestvici. Temu so sledili še štirje šibkejši popo-tresni sunki, po podatkih Agencije RS za okolje (Arso) je bil zadnji ob 11.22 z ma-gnitudo 2,3 stopnje. Prebivalci občin Pivka, Ilirska Bistrica in Postojna so ob prvem sunku zapustili stavbe in odhiteli na ulice. Na začetku je sicer kazalo, da potres ni povzročil škode, nekaj ur za njim pa so že poročali o poškodovanih objektih na območju med Pivko in Ilirsko Bistrico. Kot je pojasnil dežurni seizmolog Matjaž Godec, gre po dosedanjih podatkih sicer za manjše odpadanje koščkov ometa, strešnikov in za razpoke v stenah, sicer samo na omejenem območju. Po njegovih besedah za STA je po do sedaj zbranih podatkih intenziteta potresa ocenjena na VI. stopnjo; če se še spominjate rušilnega potresa, ki je prizadel Posočje aprila 1998, naj opozorimo, da je slednji dosegel 8. stopnjo. Žarišče potresa je bilo po Godčevih besedah globoko 20 kilometrov: v takih primerih se potres čuti na širokem območju, toda na območju nad žariščem učinki niso tako močni. Podatke o učinkih so sicer včeraj še zbirali: Arso ima v Sloveniji 5000 makroseizmičnih poročevalcev, prebivalci pa preko spletnega portala agenciji tudi poročajo, kako so čutili potres. Doslej so prejeli že 2500 poročil o učinkih potresa. Na območju današnjega potresa so po Godčevih besedah podobne potresne sunke zabeležili tudi v preteklih letih. Maja 1995 je to območje stresel potres VI. stopnje po evropski potresni lestvici, junija 2002, aprila 2005 in oktobra 2010 pa potresi V. stopnje. Močan sunek so zaznali tudi v sosednji Italiji. V Trstu je najprej močno udarilo, nato pa so se tla začela silovito majati. Lestenci so zanihali po zraku, kozarci pa so v omarah močno zažvenketali, ponekod pa so celo vrata loputala. Iz stanovanjskih blokov je bilo slišati pasji lajež, številni ljudje pa so se iz svojih domov in uradov preplašeni zgrnili na ulice. Občinske urade pri Velikem trgu so na primer v hipu evakuirali in vanje so se zaposleni lahko vrnili šele kakih 10-15 minut pozneje, ko naj bi bilo stanje varno. Telefon je pri gasilcih seveda stalno brnel, ljudje pa so v glavnem iskali informacije glede epicentra, nobene škode pa niso zabeležili. Socialno omrežje Facebook je bilo v hipu preplavljeno z vprašanji o epicentru, o morebitni škodi ter z informacijami o tem, kje ga je bilo zaznati. Razširila se je tudi lažna novica, da je bil epicenter nekje pri Dolini, kar je povzročilo dodatno dozo preplaha, ki pa je takoj pojenjal, ko so se na spletu začele pojavljati uradne novice o jakosti in posledicah potresa. Tudi z Reke so poročali, da so se tla zamajala kar dvakrat, pred tem pa so potres z magnitudo 4,1 stopnje v noči na torek čutili prebivalci Črne gore in Albanije. Žarišče je imel 10 kilometrov pod gladino Jadranskega morja v ozemeljskih vodah Albanije, približno 16 kilometrov jugovzhodno od črnogorskega mesta Ulcinj. S tržaškega Inštituta za oceanografi-jo in eksperimentalno geofiziko OGS so sinoči sporočili, da lahko pričakujemo v prihodnjih dneh obdobje umirjanja s še nekaj šibkejših popotresnih sunkov, vendar se jih ne gre bati, saj je stanje pod nadzorom. Rekorden obisk Postojnske jame POSTOJNA- V času velikonočnih praznikov si je Postojnsko jamo, Predjamski grad in Proteu-sovo jamo z Vivarijem ogledalo skupaj več kot 19.000 obiskovalcev, kar je največ v samostojni Sloveniji. Zgolj Postojnsko jamo si je od petka do ponedeljka ogledalo 10.299 obiskovalcev. Med njimi je bilo največ Italijanov, sledili pa so obiskovalci iz Južne Koreje. Če je obisk italijanskih gostov, ki so predstavljali dobro tretjino vseh, v skladu z dolgoletno tradicijo, pa je presenetil obisk Korejcev, saj so ti predstavljali kar desetino vseh obiskovalcev in jih je bilo samo v Postojnski jami več kot tisoč, so včeraj sporočili iz družbe Postojnska jama. Sledili so gostje iz Slovenije, Nemčije, Madžarske, Japonske, Španije, Avstrije, Hrvaške, Izraela in ZDA. Obiskovalci so sicer prišli iz domala vseh evropskih držav ter tudi iz bolj eksotičnih, kot so Bolivija, Venezuela, Južna Afrika, Kenija, Avstralija, Nova Zelandija, Singapur ter Indija. Tako je skoraj četrtina gostov prišla iz neevropskih držav. Več potresnih sunkov na območju med Pivko in Ilirsko Bistrico Tudi seizmograf tržaškega OGS je zabeležil tresenje tal TOMAČEVICA - Spominska svečanost pred njegovo rojstno hišo Pred sto leti je bil rojen kraški junak, partizanski komandant Anton Šibelja-Stjenka TOMAČEVICA - Pred rojstno hišo, na katero so leta 1958 leta borci postavili spominsko ploščo narodnemu heroju Antonu Šibelji Stjenki v Tomačevici na Krasu, so se številni borci in zagovorniki vrednot NOB zbrali ob njegovi 100-letnici rojstva. Slavnostni govornik, član sveta Združenja zveze borcev Slovenije dr. Branko Ma-rušič, je po nagovoru komenskega župana Danijela Božiča orisal življenjski lik in pot Antona Šibelja Stjenke. Pred številnimi prapori pa je zadonela partizanska pesem in glasba, ki so jo zaigrali člani kvinteta trobil ko-menske godbe, medtem ko so učenci osnovne šole Komen, ki s ponosom nosi Stjen-kovo ime, recitirali Kosovelovo poezijo. Uroš Simčič, ki je prireditev tudi povezoval, pa je poklonil recitacijo domačega pesnika Jožefa Copiča. Partizanske enote so izstrelile častne salve, prireditev pa so zaključili s pesmijo Vstajenje Primorske. Stjenka je bil rojen 21. aprila 1914 leta v Tomačevici, v času, ko se je svet pripravljal na prvi veliki vojni spopad Vojna je posegla tudi v življenje kmečke družine Šibe-ljevih v Tomačevici. Oče Anton je bil vpoklican in je kmalu na bojišču umrl, mati Leopolda pa je skrbela za številno družino, ki je morala zaradi bližine bojišča oditi v begunstvo in se je nato vrnila na opustošeno do-mačijo.»Stjenka se je v Trstu izučil za ključavničarja, delal v ladjedelnici v Miljah, se vključil v delavsko gibanje in tajno tigrovsko organizacijo. Postal je član Komunistične partije Italije, vključil se je v Osvobodilno fronto, vpoklican je bil v Posebne bataljone italijanske vojske, a se je 26. junija 1942 leta priključil partizanom Vipavske čete,« je Maru-šič opisal začetek njegovega boja, v katerem je prevzemal številne funkcije in odgovorne naloge. Govornik je prikazal kompleksnost NOB na Primorskem in mejna vprašanja, ki Na fotografiji levo komandant Anton Šibelja-Stjenka, desno posnetek s spominske svečanosti v Tomačevici so se reševala še dolgo po končani vojni. Stjenka se boril v Južno primorskem odredu, kasnejši Gregorčičevi brigadi, organiziral novo kraško četo, deloval kot komandant enega izmed bataljonov Kosovelove brigade. Decembra 1943 je postal namestnik komandanta znova ustanovljenega Južno primorskega odreda. V tej vlogi je s tretjim bataljonom 2. februarja 1944 izpeljal uspešen napad na nemško kolono na Rovni, na cesti med današnjim Branikom in Komnom. Bil je komandant Kosovelove brigade, poveljnik JPO, vodja orožarskih delavnic IX. korpusa in dodeljen mu je čin majorja. Med zadnjo nemško ofenzivo v letu 1945, preden naj bi ponovno prevzel poveljstvo Kosovelove brigade ga je 1. aprila 1945, le mesec dni pred osvoboditvijo, smrtno zadela krogla nemškega ostrostrelca nad Gačnikom, med Vojskim in Gorenjo Trebušo. Stjenka je bil 1949 razglasen za narodnega heroja, na njegovi rojstni hiši so postavili spominsko ploščo. Po njem je (1974) imenovana tudi osnovna šola v Komnu, ki je dobila (1976) njegov kip. Po njemu je imenovana tudi planinska koča na Trstelju. Komenski župan Božič pa je izročil spominska darila v obliki kraškega kamnitega krožnika še trem Stjenkovim soborcem: Albertu in Srečku Kukanja ter Albertu Grego-letu iz Doberdoba. Olga Knez Zadruga Primorski dnevnik Upravni odbor sklicuje Redni Občni zbor V prvem sklicu, v ponedeljek, 28. aprila 2014 ob 11.30 na sedežu zadruge, Ul. Montecchi 6 v Trstu, v drugem sklicu, v torek, 29. aprila 2014 ob 18.00 v Prosvetnem domu na Opčinah, Ul. Ricreatorio 1. Dnevni red: 1. otvoritev, namestitev predsedstva in zapisnikarja, imenovanje verifikacijske komisije in skrutinatorjev; 2. poročilo Upravnega odbora o poslovanju v letu 2013; 3. predstavitev obračuna za poslovno leto, ki se je zaključilo 31. 12. 2013; 4. poročilo Nadzornega odbora; 5. razprava o obračunu in odobritev; 6. stanje na Primorskem dnevniku. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 24. aprila 2014 3 ZGODOVINA - Članek v italijanskem tedniku L'Espresso Ali se bo Italija sploh kdaj • V»| • I v« opravičila za vojne zločine? RIM - Italijanska država naj resno razmisli, da bi se enkrat za vselej opravičila za zločine nad civilnim prebivalstvom, ki so jih njeni vojaki zagrešili med drugo vojno v nekdanji Jugoslaviji, Grčiji in Albaniji. O tej možnosti v zadnji številki tednika L' Espresso piše novinar Franco Giustolisi, avtor zelo odmevne knjige L'armadio della vergogna (Omara sramote) in številnih reportaž o nekaznovanih italijanskih vojnih zločincih. Prav članki v Espressu in v dnevniku Corriere della Sera so spodbudili italijanskega vojaškega tožilca Marca De Paolisa, da se je odločil za»spozna-vno preiskavo« o italijanskih zločinih nad nemočnimi civilisti, o kateri je pred nekaj dnevi poročal tudi Primorski dnevnik. Giustolisi v članku Ferite aperte (Odprte rane) omenja predsednika italijanskega senata Pietra Grassa, ki je osvojil predlog, da bi Italija proglasila dan spomina za italijanske žrtve nacističnih pokolov, v sklopu katerega - piše rimski tednik - bi se morala Italija opravičiti za pokole in grozodejstva v Jugoslaviji, Grčiji in Albaniji. Grasso je jutri popoldne na predvečer praznika osvoboditve povabil v senat župane italijanskih občin, kjer so nacisti ob pomoči domačih kolabora-cionistov izvedli najhujše pokole, kot sta bila tista v Marzabottu in v SantAnni di Stazzema v severni To-skani. Grasso se je kmalu po izvolitvi v poslanici županu Sant'Anna di Stazzema (nacisti so ob pomoči italijanskih kolaboracionistov tam pobili 570 civilistov) obvezal, da se bo potrudil za osvetlitev ozadja tega grozovitega pokola. Sodišče v La Spezii je leta 2005 razsodilo, da je bil ta pokol zelo premišljeno teroristično dejanje, za katerega so nacisti več dni prej načrtovali vse podrobnosti. Sodišče je na dosmrtno ječo obsodilo deset izvajalcev pokola, od razsodbe do danes pa so obsojenci skoraj vsi že pokojni. Zanimivo, da so esesovske častnike, ki so vodili strelske vode in pobijali nedolžne ljudi, v glavnem izsledili nemški sodniki s pomočjo nemških novinarjev ter zgodovinarjev. Italijanska parlamentarna komisija, ki ji je predsedoval Luigi Ga-sparotto je leta 1952 po šestih letih dela sestavila seznam 346 italijanskih vojnih zločincev v Jugoslaviji, Grčiji in Albaniji, le proti 34 pa so predložili obtožnico, ki so jo natp »pozabili« v takozvani omari sramote. Odkrili so jo šele leta 1994, kot rečeno, po zaslugi Espressa in Corriere della Sera. Za sodne procese je vse skupaj prepozno, na potezi pa je politika. V tem primeru predsednik senata Grasso. PORDENON - Polemike pred 25. aprilom »Prepovedana« Bella ciao bo vseeno zadonela PORDENON - Mestna godba na petkovi proslavi praznika osvoboditve ne bo zaigrala priljubljene partizanske himne Bella ciao, ki bo lahko odmevala šele na povorki v priredbi združenja partizanov VZPI-ANPI. Tako je ne brez notranjih trenj in razhajanj prejšnji teden odločil pokrajinski odbor za javni red in varnost, ki deluje pod okriljem pordenonske Pre-fekture. Nekdanji partizani in nekatere levičarske stranke zato vabijo udeležence jutrišnjega shoda na trgu El-lero v Pordenonu, da »neuradno« za-pojejo Bella ciao. Proti igranju himne italijanskih partizanov se je menda izrekel predsednik pordenonske pokrajinske uprave Alessandro Ciriani (desna sredina), ki je namesto Bella ciao predlagal, da godba zaigra znano himno iz prve vojne La canzone del Piave (pesem reke Piave). Odbor za javni red tega ni spre- ttt jel, pač pa je »priporočil« godbi, da zaigra le italijansko himno Fratelli d'Ita-lia in ne partizanske. Na Prefekturi se bojijo, da bi Bella ciao morda dala povod ne samo za polemiko, ki je sicer že izbruhnila, temveč tudi celo za incidente. In to kljub temu, da je predsednik Pokrajine Ciriani že napovedal, da ga ne bo na proslavi (uradno ima druge obveznosti..), kjer bo upravo zastopal podpredsednik Eligio Grizzo. »Problemi bodo nastali, če godba ne bo zaigrala partizanske himne,« je prepričan Giuseppe Mariuz, pokrajinski predsednik VZPI-ANPI. Njegova organizacija bo v petek dopoldne vsekakor povabila ljudi, naj za-pojejo Bella ciao. Mariuz spominja, da je Pokrajina Pordenon prejela zlato kolajne za zasluge v boju proti nacifaši-stom, njenega predsednika pa ne bo na proslavi 25. aprila, kar je za VZPI-ANPI obsodbe vredno. TPPZ Pinko Tomažič v tržaški Rižarni in drugod redno zapoje Bella ciao CELOVEC - Gost SGZ in Zveze Bank EU komisar Janez Potočnik na obisku Evropski komisar v krogu SGZ un Zveze Bank v Celovcu CELOVEC - Koroška je včeraj gostila visok obisk, komisarja Evropske unije za okolje in energetiko, Slovenca Janeza Potočnika. Evropski komisar se je v Celovcu mudil na povabilo Slovenske gospodarske zveze (SGZ) in slovenske Zveze Bank v Celovcu, kjer je izbrani (slovensko in nemško govoreči) strokovni publiki predaval na temo »Gospodarska raba virov kot pogoj za konkurenčnost gospodarstva«. Še pred predavanjem v veliki predavalnici osrednje slovenske bančne ustanove v Celovcu je bil Potočnik na razpolago za vprašanja tudi novinarjem, ki so ga meddrugim spraševali tudi o njegovi osebni bilanci kot evropskega komisarja, najprej za znanost in tehnologijo in v zadnjih letih za okolje in energetiko, saj je bil vseh deset let članstva Slovenije v Evropski uniji tudi njen evropski komisar. Dejal je, da je širitev unije na vzhod in jugovzhod pred desetimi leti pomembno prispevala k stabilnosti, povezanosti in moči današnje Evrope. Ob tem pa je tudi opozoril, da se EU danes ukvarja s številnimi problemi, povezanimi s poglabljanjem. »Zato danes ni istega navdušenja kot ob vstopu, pa vendar velja optimizem,« je dejal slovenski komisar. Na vprašanje, ali bi bil na razpolago kot slovenski komisar še tretjo funkcijsko dobo, če bi ga za to predlagala slovenska vlada, Potočnik takšne možnosti ni izključil, bi pa o tretji funkcijski dobi zelo resno razmišljal. (il). Kosovelov dom Sežana skupaj z Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti že četrtič zapored organizira Festival otroške popevke Brinjevka. Rok za prijavo na festival se je iztekel konec oktobra 2013.23. novembra 2013 smo v Kosovelovem domu Sežana izvedli avdicijo z glasbeno pripravnico, na katero smo povabili vse prijavljene otroke. Na finalno prireditev, ki bo 26. aprila 2014, seje uvrstilo 10 skladb. V veliko pomoč nam je letos Tinkara Kovač, ki se je pridružila umetniškemu vodji Aljoši Jeriču. Prav tako sodelujemo letos z Višjo strokovno šolo Sežana, ki nam bo izdelala kipce -ptičke brinjevke za nagrajene otroke. Sceno za predstavo so izdelali učenci iz osnovnih šol Sežana, Divača, Hrpelje, Komen in Hrvatini pod mentorstvom in okriljem društva likovnih pedagogov Primorske. Letos naša sodelovanja nadgrajujemo in tako smo se zopet povezali z Radiem Koper, ki pomaga tako pri promociji, kot tudi pri samem programu festivala. Festival vsako leto posname in kasneje predvaja Radiotelevizija Slovenija, regionalni center Koper - Capodistria in tudi letos bo tako. FOP Brinjevka bo letos na sporedu v petek, 2.5. na program Slovenija 1 ob 10. uri. Dirigentsko palico bo Big bandu Kras tudi letos vihtel dirigent Ivo Bašič, spremljevalni pevski zbor Brinjevka pa bo vodila zborovodkinja Ada Škamperle. Spremljevalni zbor sestavljajo učenci pevskega zbora OŠ dr. Bogomirja Magajne Divača. Brinjevka ima tudi novo spletno stran: www.brinjevka.org. VABLJENI TOREJ NA ZAKLJUČNO PRIREDITEV s snemanjem, ki se bo odvijala v soboto, 26. aprila 2014, ob 18. uri v Veliki dvorani Kosovelovega doma Sežana. Vstopnice si lahko rezervirate na tel. št. 00386 5 731 20 12 vsak delovni dan od ponedeljka do petka ali uro pred prireditvami, za katere se izdajajo vstopnice. Vstopnice si lahko zagotovite tudi preko elektronske pošte info@kosovelovdom.si. Možen je tudi spletni nakup vstopnic www.kosovelovdom.si. Naj Brinjevka tudi letos dvigne svoja krila. il 1 2 Sreda, 23. aprila 2014 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu Zaradi usada, ki je preteklo noč zgrmel na cestišče, bo obalna cesta tudi danes zaprta za promet, odprli naj bi jo jutri. Tako nam je sinoči povedal Gianfranco Macuglia, ki v imenu deželnega cestnega podjetja FVG Strade vodi še kar zahtevno sanacijo prizadetega območja med Grljanom in Križem nedaleč od hotela Riviera. Približno sto kubičnih metrov zemlje, kamenja, dreves s koreninami ter vejevja se je na prometnico vsulo preteklo noč. Glavni krivec je silovito deževje, da je prišlo do usada takšnih razsežnosti pa je nedvomno botrovalo tudi dejstvo, da je bilo območje nad kamnitim zidom nad cesto v smeri Se- ČRNA KRONIKA Velika noč v znamenju alkohola Praznik velike noči je bil v Trstu v večernih urah nekoliko razgiban predvsem zaradi dveh dogodkov. Prvi se je zgodil v nekem baru v Drevoredu XX. septembra, kamor sta pod vidnim vplivom alkohola vstopila sicer policiji že znana nigerijska državljana, 25-le-tni P.B. in 28-letni G.A.. Prvi je zahteval pijačo, kar pa je lastnik lokala zavrnil. Mladega Nigerijca to ni odvrnilo od tega, da bi bil vedno bolj vsiljiv, zato ga je eden od gostov pozval, naj zapusti lokal. To pa ni šlo v račun drugemu Nigerijcu, G.A., ki je prijel za steklenico, jo razbil in začel groziti proti omenjenemu gostu, nakar sta oba mladeniča zbežala. Prestrašeni gost je poklical policijo, ki je kmalu izsledila dvojico in jo kaznovala zaradi pijanosti, enega pa tudi ovadila zaradi groženj. Vedno na veliko noč zvečer pa je zagorelo na Melari, kjer so neznanci v nekem krilu tamkajšnjega velikega stanovanjskega kompleksa na vogalu med ulicama Pasteur in Marchesetti zažgali papir in druge predmete. Na prizorišče so prihiteli gasilci, ki so kmalu ukrotili ogenj, ter pripadniki letečega oddelka tržaške kve-sture. sljana slabo vzdržano oziroma zanemarjeno. Področje je zasebna last, zato bi moral stroške za sanacijo usada kriti lastnik. Pogojnik je obvezen, saj so se v preteklosti podobni primeri večkrat končali na sodišču. Usad je na treh točkah prebil železno ograjo nad visokim zidom ter za-grmel na cesto, kjer takrat na srečo ni bilo avtomobilov. Prometna policija je cesta takoj zaprla, tehniki deželnega cestnega podjetja pa zgodaj zjutraj že pričeli z delom za odpravo posledic usada. Sprva je kazalo, da bi lahko cesto, ki je sicer formalno zaprta od križišča za Miramar, odprli že danes pod večer, zadeva pa je precej bolj zaple- foto damj@n tena, kot je kazalo včeraj zjutraj. Če ne bo negativnih presenečenj bodo cesto, kot rečeno, odprli jutri, najprej v zoženem pasu, v prihodnjih dneh pa na celotnem cestišču. Promet iz mesta in v mesto so preusmerili na pokrajinsko cesto Se-sljan-Prosek-Opčine in hkrati na hitro cesto po Krasu. Promet preusmerjajo na glavnem križišču v Sesljanu. Po- krajinska cesta je bila že od zgodnjega jutra pod velikim »pritiskom«, popoldne pa so se že na Furlanski cesti v smeri Kontovela in Proseka od svetilnika naprej ustvarjale dolge kolone avtomobilov, najhujše je bilo na Pro-seku, kjer se občinska cesta iz mesta priključi pokrajinski cesti Opčine-Se-sljan. Težave in zastoji se napovedujejo tudi danes. volitve 2014 Prof. Riccardo Petrella z Assunto Signorelli na shodu Liste Tsipras Prof. Riccardo Petrella, politični ekonomist, ustanovitelj leta 1997 Svetovne pogodbe za vodo in »idejni oče« množičnega družbenega gibanja proti privatizaciji vode, bo danes ob 17. uri v gledališču dei Fab-bri v Ul. Fabbri 2/a v Trstu sodeloval na volilnem srečanju liste Druga Evropa s Tsiprasom. Z njim bo tudi tržaška kandidatka za evropski parlament, psihiatrinja Assunta Si-gnorelli. Na volilnem shodu bodo govorili o družbenih in civilnih pravicah, o javnem upravljanju z vodo in drugimi skupnimi dobrinami ter o programih za pravičnejšo in solidarno Evropo. V pediatrično bolnišnico B. Garofolo prikapljal dež Deželna vlada Furlanije-Julijske krajine mora v okviru prihodnjega rebalansa proračuna zagotoviti finančna sredstva za redno in izredno vzdrževanje pediatrične bolnišnice Burlo Garofolo. To je zahteval deželni svetnik stranke Forza Italia Roberto No-velli v vprašanju, ki ga je naslovil na deželni odbor v zvezi z vestjo, da naj bi deževnica prejšnjo noč prikapljala v nekatere oddelke, točneje v ginekološki in v porodniški oddelek. Problem so zaenkrat rešili, je dejal Novelli, vendar rešitev ni dokončna. Kaže nasprotno, da so v celotnem četrtem nadstropju nujna vzdrževalna dela, ki bodo zagotovila varnost vsaj do selitve Burla na Katinaro, je še ocenil No-velli. MESTNA POLICIJA - Nadzor nad turistični avtobusi Šofer vozil brez prestanka: 560€ globe in obvezen počitek Kontrole blizu miramarskega parka Mestna policija je s prihodom pomladi začela nadzorovati tudi turistične avtobuse s posebnim ozi-rom na stanje vozil in vedenje šoferjev. Namen pobude je poleg zagotavljana varnosti na cestah prispevati, da se lahko turisti ali šolniki, ki prirejajo izlete, brez težav ogledajo razne kraje. Občinski redarji so tako pred dnevi prisolili globo 560 evrov šoferju, ki ni dovolj počival. Zakonodaja namreč točno določa, koliko ur lahko šoferji vozijo in koliko časa morajo počivati. Na parkirišču blizu mi-ramarskega parka je mestna policija prejšnji teden kon- trolirala več avtobusov. Policisti so ugotovili, da je nek šofer delal oz. vozil brez prestanka sedem dni, medtem ko bi morali obvezno počivati vsaj en dan v tednu. Poleg globe je šofer izgubil tudi pet točk na vozniškem dovoljenju, občinski redarji pa so mu tudi prepovedali voziti za 24 ur. Izletniki so lahko kljub vsemu nadaljevali pot. Mestni redarji so namreč dovolili šoferju, da vozi do Rižarne (kjer je bil naslednji postanek) in ga tudi pospremili. Lastnik avtobusa pa je medtem poklical drugega šoferja, ki je nadomestil prvega in so lahko izletniki nadaljevali po predvidenem programu. Mestna policija ustavila tri Senegalce Mestna policija je pred kratkim ustavila tri mlade sene-galske državljane, ki so nezakonito prodajali svoje blago številnim turistom, ki so bili na Velikem trgu. Občinska policija opravlja namreč redno tovrstne kontrole z namenom zaščite potrošnikov in trgovcev, poudarjajo v tiskovni noti. Pred nekaj dnevi so tako mestni redarji ustavili omenjene Senegalce, ko so se pogajali z nekaterimi mladimi glede prodaje nekaterih ogrlic in očal. Policisti so po kontroli dokumentov ugotovili nekatere nepravilnosti: 29-letni senegalski državljan D. O. ni razpolagal z dovoljenjem za bivanje v Italiji, zato so ga mestni redarji prijavili sodnim oblastem. 23-leni N. O. je imel pri sebi ustrezno dovoljenje, ki pa je bila preklicano že pred časom. Tretji je razpolagal z vsemi potrebnimi dokumenti, vendar ne bi smel prodajati na Velikem trgu. Vsi trije senegalski državljani so prejeli globo, ker so kršili deželni zakon o trgovini, ki predvideva tudi zaplembo blaga. Občinski redarji so jim zato zasegli 145 sončnih očal, 415 zapestnic, 55 ogrlic in še druge predmete. Romunski državljan našel in vrnil lastniku dragocen mobilni telefon Mlad romunski državljan je pred dnevi pri Stari mitnici zagledal na tleh dragocen mobilni telefon. Čeprav je to bil zadnji model neke znane znamke, mladenič ni imel dvomov. Pobral ga je in ga takoj posredoval občinskim redarjem, ki so bili v bližini. Policisti so začeli brskati med telefonskimi številkami in našli ime »mama«. Takoj so poklicali in »mama« se je kmalu prikazala. Toplo se je zahvalila policistom in Romunu, kaj pa je rekla raztresenemu sinu, ni bilo dano vedeti. Prepoved parkiranja na Ul. dello Scoglio Podjetje Acegas-Aps sporoča, da bo danes na Ulici dello Scoglio (ki pelje od tržaške univerze do Ul. Giulia) zaradi vzdrževalnih del prepovedano parkirati. Dela bodo potekala od 7. ure do 14.30. / TRST Četrtek, 24. aprila 2014 5 ŽELEZARNA - Skupina Arvedi je bila edina, ki se je prijavila na razpis za nakup tovarne Začela se je nova faza za preobrazbo železarne Postopek za preobrazbo škedenj-ske železarne je stopil v novo fazo. Skupina Arvedi je namreč konec tedna posredovala uradno svoje zanimanje za nakup tovarne prek novoustanovljene družbe Siderurgica Triestina, do zapadlosti roka pa se ni javil nihče drug. To pomeni, da naj bi železarno v kratkem (nekateri pravijo še pred koncem maja) prevzela družba iz Cremone. Javni razpis izrednega komisarja družbe Lucchini Piera Nardija je namreč zapadel v ponedeljek ob 18. uri, delavci in sindikati pa so si, vsaj zaenkrat, oddahnili. Prva bojazen, češ da se ne bo nihče prijavil na razpis, je bila konec tedna mimo. Toda zaskrbljeni so bili tudi zaradi možnosti, da se lahko prijavi še kdo drug z namenom, da moti potek pogajanj. Zdaj prevladuje torej pričakovanje za poslovni načrt, ki naj bi ga Arvedi predstavil v prihodnjih dneh, po nekaterih vesteh celo že danes. Sindikati so seveda zadovoljni, a obenem nestrpni, ker je bilo že izgubljenega mnogo časa. Zato so zahtevali takojšnjo predstavitev poslovnega načrta in obenem sklic deželnega omizja o železarni. Poslovni načrt skupine Arvedi bo moral namreč na osnovi javnega razpisa vsebovati smernice programskega sporazuma, ki so ga izdelali v okviru omenjenega omizja in ki so ga podpisali predstavniki 5 ministrstev, deželne vlade FJK in lokalnih uprav. Razpis predvideva med drugim prodajo plavža za proizvajanje litega železa, raznih naprav, licenc in pogodb ter tudi kredit 22 milijonov evrov, ki jih družba Elettra dolguje lastniku železarne. Med pogoji, ki jih zahteva razpis, so še nadaljevanje proizvodnje, zaščita delovnih mest in upoštevanje okolja. A.G. Škedenjska železarna 23. APRIL - Ob 70. obletnici pokola v Ul. Ghega Poklon 52 obešencem Nemško maščevanje zaradi partizanskega atentata - Danes ob 10.30 polaganje vencev Letos, točno na današnji dan, obhajamo 70. obletnico pokola v Ulici Ghega, ko so v stavbi današnjega konservatorija Tartini nemški vojaki obesili 52 talcev, v znak maščevanja zaradi partizanskega atentata na tamkajšnjo nemško vojaško menzo in vojaški klub samo dan prej. Napad sta takrat izvedla partizanska diverzanta Mirdabat Sej-dov - Ivan Ruski in Mehti Gusjenov Hussein Zadej - Mihajlo, v njem pa je bilo ubitih pet nemških vojakov. Ker je veljalo pravilo, da je vsak Nemec vreden deset drugih, navadnih oseb, so se nemške vojaške oblasti znesle na talce, ki so bili zaprti v tržaškem koronejskem zaporu in z atentatom v Ulici Ghega sploh niso imeli nobene povezave. Nedolžne žrtve so nemški vojaki obesili desno in levo po stopnišču, v menzi in pa v bližini oken, da bi bili čim bolj vidni. Skupna delegacija tržaške občinske in pokrajinske uprave bo danes ob 10.30 položila venec na pročelje današnjega konserva-torja v spomin na 52 obešencev. Ob 17. uri pa bodo na pobudo Občine in Pokrajine Trst ter Deželnega inštituta za zgodovino osvobodilnega gibanja ter zadruge Bonawentura v notranjosti glasbenega hrama predstavili publikacijo Roberta Spazzalija »La senten-za e' satata eseguita immediatamente«. 69-letnico osvoboditve pa bodo predstavniki Občine in Pokrajine počastili tudi jutri (start ob 8.30 izza županstva), ko bodo vence položili v spominskem parku pri Sv. Justu, k spomeniku padlim od Sv. Ane, iz Škednja in s Kolonkovca, ob spominsko ploščo v Ul. D'Azeglio, ob ploščo padlih Slovencev in Italijanov v NOB na Vrdelski cesti pri Sv. Ivanu in na strelišču na Opčinah. V Miljah na ogled razstava Ko je umrl moj oče Danes ob 18.30 bo v prostorih občinske likovne galerije na trgu Marconi v Miljah odprtje razstave »Ko je umrl moj oče«. Pel bo MePZ Slovenec - Slavec. Razstava, ki je nastala na pobudo DSMO K. Ferluga, Občine Milje in VZPI-ANPI, bo na ogled do 9. maja ob ponedeljkih, sredah, sobotah, nedeljah in prazniki med 10. in 12. uro, z izjemo nedelje, 4. maja, ko bo odprta med 17. in 19. uro ter ob torkih, četrtkih in petkih med 17. in 19. uro. V četrtek, 24. aprila, bo ob 18.30 voden ogled. Predstavitev knjige o partizanih v Trstu V knjigarni Minerva v Ul. San Nicolo 20 bo danes ob 18.30 predstavitev knjige »Partigiani a Trieste - I gruppi di azio-ne patriottica e Sergio Cermeli«. Skupaj z avtorjem Sergiom Maurijem bo knjigo predstavila Marta Ivašič. Dijaki za dan knjige V knjigarni Ubik v Tergesteu bodo danes ob 17.30 obeležili svetovni dan knjige. Dijaki zavoda Carducci - Dante bodo brali odlomke del literarnih ustvarjalcev različnih obdobij, narodnosti in jezikov. Srečanje video in moda V galeriji DoubleRoom bo danes ob 18. uri srečanje o medsebojnem vplivu modnega in video ustvarjanja. Na pobudo kolektiva collaab.it bodo razpravljali o videoartu in holografskih 3D vi-deov v modnih predstavitvah. Koncert za talce na Tartiniju Sredin koncertni večer na konservato-riju Tartini v Trstu bo nocoj posvečen spominu 52 nedolžnim žrtvam nacifa-šistov, ki so jih pred 70 leti obesili na stavbi, ki danes gosti konservatorij. Trio Leonardo, ki ga sestavljajo pianistka Miriam Rigamonti, violinistka Vera Ota-sek in violončelist Mariano Bulligan, bo izvedel glasbeno »elegijo« s skladbami Rachmaninova, Beethovna in Haydna. POGOVOR - Sin v Mogadišu umorjenega televizijskega snemalca Hrovatina Ian stopil v svet po sledeh očeta Mirana V Mehiki dela pri agenciji Združenih narodov za prevencijo in reševanje konfliktov - Izkušnja v Chapasu - Tečaj za 7 tisoč mladoletnikov Je pa res podoben očetu! Kodrastih las (čeprav ne črnih...), iskrivih oči, prešernega nasmeška, neustavljivega, prepričljivega pripovedovanja, poudarjenega s kretnjami rok, predvsem pa z veliko željo po spoznavanju in razumevanju tistega dela sveta, ki ostaja na robu, žrtev moderne civilizacije - tak se kaže lan Hrovatin med pogovorom v sla-doledarni na barkovljanski obali. Sam se zagleda v fotografijo očeta s črnim kužkom, ki ga je bil Miran rešil izpod ruševin v Dubah med enim od svojih številnih poklicnih potovanj na vojno razmesarjenem Balkanu. Takoj prepozna rjav usnjen pas: »Tega sedaj jaz nosim,« pravi. Fotografijo je posodila njegova mama Patri-zia za slikovno opremo članka ob 20-letnici umora Mirana Hrovatina in Ilarie Alpi v Mogadišu v Somaliji. Takrat, pred dobrim mesecem, je napovedala, da se bo sin Ian sredi aprila vrnil iz Mehike domov. Za veliko noč in za njen velik osebni praznik. Dan pred žalostno obletnico ji je sin po mobi-telu poslal sporočilce: »Mama, spomniva se očeta z veseljem.« V življenju pač tako nanese. Kot je bil Miran mnogokrat poklicno z doma, na tem ali onem koncu sveta, tako tudi Iana že sedem let ni - razen redkih, prazničnih ali počitniških izjem - doma v Trstu. Sedaj jih ima 28. Po dokončani višji srednji šoli na klasičnem liceju Dante v Trstu se je vpisal na goriško šolo za diplomatske vede. Na srednji mu je profesorica napovedala, da bi lahko postal dober diplomat, pa je sledil nasvetu. Gorici (in portugalski Lisboni v tretjem letniku) je sledila diplomatska akademija na Dunaju. Svetovno znana, zgodovinsko prestižna, saj jo je ustanovila Marija Terezija. Tam se je fantu življenje zasukalo. Enomesečna izkušnja na italijanskem konzulatu v Riu de Janeiru je ohladila navdušenje za diplomatsko službo. Pač pa mu je Dunaj, eden od sedežev Organizacije združenih narodov, odprl vrata mednarodne arene. »Na Dunaju sem imel odlične profesorje. Profesor zgodovine Thomas Row, Američan, me je mnogo naučil in me usmeril. Med prvim in drugim letnikom sem opravil prakso v strukturi ONU, tako se je začelo delo- vanje v okviru te mednarodne organizacije.« Po opravljenem študiju je s kanadskim prijateljem leto služboval na agenciji za politične kon-zulence za reševanje konfliktov (APO). Opravljal je analize, delo je bilo pretežno teoretično, a spoznal je, kako gosto so na svetu posejana krizna območja. Po izteku pogodbe je na ta območja poslal svoj življenjepis za novo zaposlitev. 350jih je odposlal. Na vse konce sveta. Tudi v Miranovo nikoli pomirjeno Somalijo... Že, Somalija. lan je bil takrat star osem let. Mama Patrizia ga je po tragediji ubranila medij-skepozornosti, televizijske zvedavosti. »Bila mi je mama in oče, in oboje je odlično opravila,« ji sedaj hvaležno priznava sin. Ian Hrovatin se je »pojavil« v italijanski javnosti šele pred kratkim. Pred nekaj leti ga je mlad fant prepoznal po priimku in ga »povezal« z umorom v Mogadišu ter pričevanje objavil na spletu. Nekaj dni pred letošnjo obletnico je Ian v reviji Vanityfair pribil, da Miran ni bil le »snemalec«, temveč njegov oče! Sprejel je povabilo in se preko spleta javil v televizijski oddaji Rai ob obletnici, a včeraj se je hudoval: »Tu v Italiji po tolikih letih še ne vedo pravilno izgovarjati priimka.« Pa tudi njegovo ime so že večkrat zamenjali. Pisali so Jan, čeprav se piše Ian, izgovorjeno Ijan, ker je ime škotskega izvora. Miranov sin govori italijansko, angleško, francosko, portugalsko, špansko, pa tudi nemško. Pogovor je potekal v italijanščini. »Z očetom sva govorila slovensko, tisto tržaško slovenščino, ki seji vLjubljani smejejo.« Po njegovi smrti je tudi jezik počasi zamrl... Dobri dve leti živi Ian Hrovatin v Mehiki. De- la pri agenciji Združenih narodov za prevencijo in reševanje konfliktov. Poldrugo leto se je ukvarjal z izboljšanjem stanja pribežnikov, domorodcev iz Chapasa. Kakih 20 tisoč jih je, žrtev več desetletnega konflikta med zapatisti in vojaškimi oblastmi. Imel je opravka s prevencijo trgovanja z ljudmi in trgovanja mamil, posvetil se je omogočanju dostopa pribežnikov do pravnih instrumentov, v bistvu do pravice. V ta namen je pripravil dva tečaja; sledilo jima je kakih 7 tisoč (!) mladoletnih. »To je bilo absolutno najbolj zanimivo, kar sem doslej opravil. Če se bo samo pet deklic ali fantkov po-služilo tega, kar smo jim ponudili, bo to zame veliko osebno zadoščenje.« Ian Hrovatin proučuje soodvisnost med konflikti in nerazvitostjo. Nerazvitost krepi konflikte, tolče ljudi. Po izkušnji v Chapasu je bil na vrsti tok mi-grantov iz Srednje Amerike preko Mehike v Združene države. »Mehičani obsojajo Združene države, da slabo ravnajo z njihovimi državljani, podobno pa ravnajo Mehičani s prebivalci drugih srednjeameriških držav, ki se skušajo preko Mehike prebiti v Združene države,« je ta nikoli razrešeni odnos med velikimi in malimi nakazal Ian Hrovatin. Po vrnitvi v Mehiko ima pripravljen nov projekt, tokrat na področju okoljskega kriminala, želje pa ga vodijo že v nove kraje. V Kolumbijo, ker ga je Latinska Amerika pač omrežila. Pred odhodom ga danes čaka novo srečanje. Na povabilo sestrične bo obiskal slovensko osnovno šolo v Šempolaju in slovenskim otrokom povedal zgodbo, ki ga je - po očetovih sledeh - popeljala v širni svet. M.K. 6 Sreda, 23. aprila 2014 VREME, ZANIMIVOSTI / BRALNA KULTURA - Danes v prenovljeni čitalnici v Ul. sv. Frančiška S poezijo Viljema Černa v akcijo Primorci beremo V Trstu sodelujejo NŠK, zgoniška občinska in knjižnica P. Tomažiča z Opčin Naslovnica Černove pesniške zbirke, ki jo bodo danes predstavili v Trstu ob odprtju letošnje pobude Primorci beremo Branje za zabavo in razvedrilo, branje za širjenje obzorij, za potovanje z domišljijo, za pogled v samega sebe, za spodbujanje k razmišljanju in spoznavanju novih svetov - najrazličnejši so vzgibi, ki ljudi prepričajo, da v svojem prostem času vzamejo v roke knjigo in se ji prepustijo. Poslanstvo knjižnic in knjižničarjev je tudi to, da spodbujajo k branju, zato so si primorski knjižničarji omislili pobudo Primorci beremo, ki bo letos trajala od 23. aprila do 11. novembra in jo je doslej vedno podprla tudi slovenska Javna agencija za knjigo. V tem šestmesečnem obdobju bodo sodelujoči brali knjige iz seznama, na katerem je 63 slovenskih avtorjev in avtoric. Vsakdo bo moral prebrati pet proznih del in eno pesniško zbirko. Eno knjigo slovenskega avtorja bo lahko izbral po lastnem okusu tudi mimo predlaganih. Ob izposoji bo obiskovalec prejel knjižni znak, na katerega bo napisal podatke o sebi in o knjigi ter ga vrnil v knjižnico skupaj s prebranim delom. Uspešni bralci bodo ob zaključku nagrajeni s srečanjem z besednim ustvarjalcem, s priznanjem in s knjižnim darom. Pobuda Primorci beremo, za katero skrbijo primorske knjižnice od Tolmina in Idrije vse do Kopra in Izole, je v prejšnjih izvedbah tudi v našem okolju zabeležila lep uspeh. Najprej sta k njej pristopili Narodna in študijska knjižnica in njena goriška podružnica D. Feigla, lani se je vanjo vključila zgo-niška občinska knjižnica, letos pa se jim je pridružila še Knjižnica Pinka Tomažiča in tovarišev z Opčin, ki deluje pod okriljem SKD Tabor. Knjižničarke se bodo potrudile, da bo delovala med-knjižnična izposoja in bodo skrbele za čim boljši pretok knjig. Primorski bralci bodo imeli na voljo bogat in vsebinsko raznolik izbor, ki sega od življenjepisov do potopisov, od literarno zahtevnejšega branja do kri- minalk. Na seznamu prevladujejo dela sodobnih slovenskih besednih ustvarjalcev, čeprav so vanj vključene tudi stvaritve nekaterih predstavnikov starejših generacij (Kosovel, Bartol, Van-dot, Gregorčič). Lepo so zastopani tudi slovenski pisci iz Italije, kot so David Bandelj, Viljem Černo, Ivanka Hergold, Dušan Jelinčič, Bogomila Kravos in Igor Pison. V Narodni in študijski knjižnici v Trstu bodo letošnji začetek pobude, ki bo na današnji svetovni dan knjige, obeležili s predstavitvijo pesniške zbirke Viljema Černa Ko polno je noči srce, ki je lani izšla v terskem narečju, knjižni slovenščini, italijanščini in furlanščini. Pesnika bo predstavil urednik zbirke Jakob Müller, večer pa bo potekal v sodelovanju z založbo Goriška Mohorjeva družba. Izid zbirke je razkril, da se v družbenem in kulturnem delavcu iz Barda, ki je bil več let tudi predsednik upravnega odbora Narodne in študijske knjižnice, skriva tankočutna pesniška duša, ki je tersko narečje povzdignila na literarno raven. Na letošnjem prazniku slovenske kulture v Trstu je prejel nagrado za življenjsko delo, sedaj pa so mu za omenjeno pesniško zbirko podelili nagrado Vstajenje. Na večeru bosta njemu na čast zapeli Valentina Sancin in Katerina Ku-štrin, učenki solopetja na tržaški Glasbeni matici iz razreda prof. Ilarie Za-netti. Prireditev, ki bo potekala v prenovljeni čitalnici v Ul. sv. Frančiška, bo poleg tega uokvirjena v Noč knjige, mednarodni dogodek, ki podpira in slavi knjigo in branje kot temeljna gradnika zdrave družbe. O Noči knjige, ki drevi ponuja tudi pesniški večer v tržaški kavarni San Marco, podrobneje poročamo na kulturni strani našega dnevnika. Včeraj danes Danes, SREDA, 23. aprila 2014 VOJKO Sonce vzide ob 6.05 in zatone ob 20.01 - Dolžina dneva 13.56 - Luna vzide ob 2.45 in zatone ob 13.33. Jutri, ČETRTEK, 24. aprila 2014 JURIJ VREME VČERAJ: temperatura zraka 14,6 stopinje C, zračni tlak 1010,5 mb ustaljen, vlaga 84-odstotna, veter 5 km na uro jugovzhodnik, nebo rahlo po-oblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 14,2 stopinje C. H Šolske vesti DIZ J. STEFANA sporoča, da bo šola zaprta v soboto, 26. aprila. LICEJ F. PREŠERNA sporoča, da bodo uradi zaprti v soboto, 26. aprila. NA DTZ Z. ZOISA bodo uradi zaprti v soboto, 26. aprila. RAVNATELJSTVO LICEJA A.M. SLOMŠEK sporoča, da bo šola zaprta v soboto, 26. aprila. POKRAJINSKI URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da je bil v sredo, 16. aprila, na spletni strani www.scuo-la.fvg.it objavljen odlok o posodobitvi pokrajinskih lestvic za slovensko učno osebje. Posodobitev zadeva le osebje, ki je v omenjene lestvice že vključeno. Vlogo morajo preko spleta (www.istruzione.it) predstaviti vsi, tudi tisti, ki so le pogojno vpisani, in sicer do sobote, 10. maja, ob 14. uri. Podrobnejše info na navedeni spletni strani Urada za slovenske šole. H Čestitke Dobrodošel MATIJA!Z mamico Ivo, tatkom Damjanom in sestrico Jano se veselimo vsi pri SKD Jože Ra-potec iz Prebenega. Naj v Bregu znajo vsi, da danes naša SARA 14 let slavi. Naj ji bo vedno sreča ob strani ji želimo vsi, ki jo imamo radi! Vse najboljše draga nona ADRIANA! Tvoja Luka in Niko ter Ivan in Jakob. [I] Lekarne Od torka, 22., do četrtka, 24. in v soboto, 26. aprila 2014: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. dell'Istria 33 - 040 638454, Ul. Bel-poggio 4 - 040 306283, Žavlje - Ul. Flavia 39/C - 040 232253, Fernetiči - 040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. dell'Istria 33, Ul. Belpoggio 4, Trg Giotti 1, Žavlje - Ul. Flavia 39/C, Fer-netiči - 040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Giotti 1 - 040 635264. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. U Kino AMBASCIATORI - 16.30, 19.00, 21.30 »The Amazing Spider-Man 2: Il potere di Electro«. CINEMA DEI FABBRI - 20.30, 22.00 »Alla ricerca di Vivian Maier«. FELLINI - 16.00, 20.15 »Father and son«; 18.00, 22.20 »Quando c'era Berlinguer«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.20, 18.00, 20.00, 22.00 »Grand Budapest Hotel«. GIOTTO MULTISALA 2 - 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »Gigolo per caso«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.40, 18.15, 20.10, 22.00 »Ti sposo ma non trop-po«. KOPER - PLANET TUŠ - 15.45, 18.30 »Želja po hitrosti«; 19.00 »Neverjetni Spider-Man 2 - 3D«; 20.40 »Ničelni teorem«; 17.40, 21.00 »Noe«; 21.00 »Paranormalno 2«; 15.30, 17.20 »Rio 2 - 3D«; 15.10, 16.30 »Rio 2«; 20.00 »Stotnik Amerika: zimski vojak - 3D«; 18.20 »Stotnik Amerika: zimski vojak«; 18.15, 20.20 »Transcendenca«; 16.00, 16.40 »Zvončica in piratska vila«. NAZIONALE - Dvorana 1: 15.30, 17.50, 20.20 »The Amazing Spider-Man 2: Il potere di Electro 3D«; 15.30, 17.10, 18.50 »Rio 2 - Missione Amazzonia«; Dvorana 2: 15.30, 17.50, 21.00 »Noah«; 20.05, 22.15 »Transcedence«; Dvorana 3: 16.30, 18.45, 21.10 »Sto-ria di una ladra di libri«; Dvorana 4: 17.00, 21.50 »Captain America, the winter soldier«; 15.30 »Mr. Peabody e Sherman«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 16.10, 19.00, 21.50 »The Amazing Spider-Man 2: Il potere di Electro«; 18.15, 21.00 »The Amazing Spider-Man 2: Il potere di -/ Electro 3D«; 16.40 »Captain America - The winter soldier«; 16.20, 19.05, 21.50 »Noah«; 16.40, 18.45 »Rio 2 -Missione Amazzonia«; 16.40, 19.45, 22.10 »Transcendence«; 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Gigolo per caso«; 16.15, 21.30 »Ti sposo ma non troppo«; 20.20, 22.00 »Fuori scena«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.30 »The Amazing Spider-Man 2: Il potere di Electro«; Dvorana 2: 17.50, 20.00, 22.10 »Transcendence«; Dvorana 3: 16.00, 18.00, 19.50 »Rio 2 -Missione Amazzonia«; 21.40 The Amazing Spider-Man 2: Il potere di Electro«; Dvorana 4: 17.20, 19.50, 22.10 »Gigolo per caso«; Dvorana 5: 17.45, 19.50 »Grand Budapest hotel«; 21.45 »Noah«. [d Osmice BORIS PERNARČIČ je odprl osmico v Medji vasi št. 7. Tel. 040-208375. DRUŽINA CORETTI je odprla osmico v Lonjerju. Toplo vabljeni! Tel. št.: 340-3814906. DRUŽINA DEBELIS je odprla osmico na Kolonkovcu. Tel. št.: 347-3648603. Vabljeni! DRUŽINA LAURICA je odprla osmico v Dolini. Tel. št.: 040-228511. DRUŽINA ŠUC je odprla osmico, Bri-ščiki 18. Tel. 339-2019144. ERIKA IN MARTIN sta v Križu odprla osmico. Vabljeni! Tel. št: 040-220605. IVAN PERNARČIČ ima odprto osmico v Vižovljah 1/C. Tel. št: 040-291498. NA KONTOVELU »Kamence« je odprta osmica. OSMICA je odprta pri Škerku v Pra-protu. Tel. št. 040 - 200156. OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Toplo vabljeni! Tel.: 040-327104. OSMICO je odprl Miro Zigon v Zgo-niku 36. Tel. št.: 040-229198. OSMICO je odprl Šuber na Opčinah tel. št: 349-7158715. OSMICO sta odprla Corrado in Roberta na cesti za Slivno. Tel.: 338-3515876. PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico. Tel. št. 040-299985. ROBERTO ŠAVRON je odprl osmico, v Gabrovcu 27. Pričakuje vaš obisk! Tel. št: 347-2511947. SERGIO GIOVANNINI je odprl osmico v Ul. Modiano, 2 (Strada di Fiume). Toplo vabljeni. prej do novice www.primorski.eu1 Loterija 22. aprila 2014 Bari 43 78 81 3 90 Cagliari 39 84 68 5 19 Firence 67 17 1 31 2 Genova 81 56 86 12 5 Milan 54 48 10 5 47 Neapelj 14 62 11 56 58 Palermo 70 12 22 25 18 Rim 49 41 14 35 61 Turin 37 89 83 56 61 Benetke 24 86 36 30 46 Nazionale 45 85 56 39 31 Super Enalotto Št. 48 14 16 21 24 62 78 jolly 1 Nagradni sklad 16.096.034,58 € Brez dobitnika s 6 točkami --€ 1 dobitnik s 5+1 točkami 275.886,09 € 4 dobitniki s 5 točkami 51.728,64 € 513 dobitnikov s 4 točkami 413,56 € 21.458 dobitnikov s 3 točkami 19,52 € Superstar 75 Brez dobitnika s 6 točkami -- € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € Brez dobitnika s 5 točkami -- € Brez dobitnika s 4 točkami -- € 102 dobitnikov s 3 točkami 1.952,00 € 1.485 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 10.197 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 22.526 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € GLEDALIŠČE - Nastopa Tomaš Kubinek Klovnsko obarvan mednarodni dogodek Do 25. aprila tudi ponovitve Buzzattijevega Romanzo a fumetti V Rossettijevem gledališču bo drevi spet na sporedu klovnsko obarvani mednarodni dogodek: nastopil bo namreč Tomaš Kubinek, ameriški klovn češkega rodu, z one-man showom Certified Lunatic & Master of the Impossible (Izpričani lunatik & gospodar nemogočega), v katerem združuje številne cirkuške veščine in s katerim navdušuje gledalce po vsem svetu. Predstava, ki spada v zunaj-abonmajsko ponudbo Stalnega gledališča Furlanije - Julijske krajine v veliki dvorani, bo začela ob 20.30. Do 25. aprila se nadaljujejo v mali Bartolijevi dvorani ponovitve javnega branja dela Romanzo a fu-metti, v katerem je Dino Buzzatii združil oba svoja umetniška talenta: književnost in slikarstvo. V svojem predhodniku sodobnih grafičnih romanov je italijanski pisatelj povedal sodobno verzijo mita o Orfeju in Evridiki: Orfi je rockovski glasbenik, ki je ljubljeno dekle izgubil v velemestu. Buzzattijevo besedilo bere igralec in režiser Paolo Valerio, medtem se na platnu vrstijo posnetki avtorjevih ilustracij. Nastop v živo Tomaš Kubinek stalno gledališčefjk spremlja Sabrina Reale na klavirju. Začetek predstave, ki spada v abonmajski program alternativne scene, je ob 21. uri. V okviru izrednih dogodkov bo na praznični 25. april ob 17.30 predstava namenjena najmlajšim gledalcem: musical z lutkami o najpopularnejši pujski televizijskega ekrana, to je Pujsa Pepa ali Peppa Pig, ki tokrat na gledaliških odrih išče zaklad. / TRST Četrtek, 24. aprila 2014 7 DANES, 23. aprila, ob 18.30 na TRGU MARCONI v MILJAH ODPRTJE RAZSTAVE »Ko je umrl moj oče« poje MePZ Slovenec - Slavec v organizaciji DSMO Kiljan Ferluga, VZPI-ANPI - Sekcija G. Marži in Občine Milje M Izleti Ü3 Obvestila ZGONIŠKA DRUŠTVA vabijo v soboto, 26. aprila, na pohod po poti mlekaric iz Zgonika v Pliskovico ob priložnosti pobude »Odprti borjači«. Pohod s startom ob 10. uri iz Zgonika izpred Občine, traja 2 uri in je srednje zahteven. Potrebna je primerna obutev. OMPZ F. BARAGA vabi na romarski izlet v soboto, 10. maja, na Štajersko: v Petrovče, Vransko in okolico. Program bo pester in bogat. Vpis in info na tel. št.: 347-9322123 ali 346-8222431. KRU.T obvešča člane, da se lahko prijavijo za skupinsko bivanje z možnostjo prilagojenega paketa za zdravje ali dobro počutje v Šmarjeških Toplicah, od 15. do 24. junija. Info in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, tel.: 040-360072, krut.ts@tiscali.it, od ponedeljka do četrtka 9.00-13.00 in 15.00-17.00, ob petkih 9.00-13.00. TPPZ P. TOMAŽIČ obvešča, da bo danes, 23. aprila, ob 17.30 odhod avtobusa iz Padrič za nastop v Postojni. OBČINA REPENTABOR bo skupno s krajevnimi društvi in organizacijami polagala vence na spomenike padlim v NOB v četrtek, 24. aprila, po sledečem razporedu: ob 19.30 - Spomenik padlim NOB v Repnu; ob 19.45 - Spomenik vsem žrtvam fašizma na Colu; ob 19.50 - na grob komandanta Bazoviške brigade Franca Nemgarja na pokopališču na Colu. PIHALNI ORKESTER BREG-DOLINA vabi na občni zbor, ki bo v četrtek, 24. aprila, ob 20. uri na sedežu godbe. SKD PRIMOREC sklicuje volilni občni zbor v nedeljo, 27. aprila, ob 8.00 v prvem in v ponedeljek, 28. aprila, ob 19.30 v drugem sklicu v Ljudskem domu v Trebčah. Poleg tega obvešča, da kdor želi pristopiti k novemu odboru, se lahko prijavi do vključno četrtka, 24. aprila, na tel. št.: 339-2875603. SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO vabi v četrtek, 24. aprila, na svoj redni občni zbor na sedežu, Ul. Maz-zini 46, ob 17.30 v prvem in ob 18.00 v drugem sklicanju. SVETOVALCI RAJONSKEGA SVETA za Zahodni tras bodo polagali vence v četrtek, 24. aprila: ob 17.00 spomenik NOB na Proseku, ob 17.15 spomenik NOB na Kontovelu, ob 17.30 spomenik NOB v Križu. ZKD PROSEK KONTOVEL vabi vse svoje člane in vaščane, da se udeležijo letošnjega rednega volilnega občnega zbora, ki bo v Kulturnem domu na Proseku v četrtek, 24. aprila, ob 20. uri. 7. POHOD PO PARTIZANSKI KURIRSKI POTI: TKŠD Mejame iz Dan pri Divači ter KO borcev za vrednote NOB Divača, prirejata pohod v nedeljo, 27. aprila. Start ob 9. uri v Danah na približno 12 km oz. tri urno pot na Vareje, kjer bo krajša slovesnost s kulturnim programom. Pot je lahka do srednje zahtevna, poteka po gozdnih poteh. Prijave na tel. 00386-031652769 ali drustvomejame@gmail.com oz. na dan pohoda na startu. GLASBENA MATICA vabi člane na redni občni zbor, ki bo v nedeljo, 27. aprila, ob 9. uri v prvem in v ponedeljek, 28. aprila, ob 19.00 v drugem sklicanju, na sedežu Glasbene matice v Trstu, Ul. Montorsino 2. ' /jtloUnt .Mr+ijfjJra iu * Zafoitriitw triaikcgtf fiifca vabita danes na . \oč /wezf/e Avtorska branja pesnikov t£ Trcta, Gorice in vidmmke pokrajin? Kavarna Sa-ii Marto v Tritu (Ul, BaltiHi 10) Ltirlc