Sploini vesfnik. Kmetljsko šolstvo Poluradni »Frerndenblatt" poroča: Vojna "je pokazala, da moramo v poljedelstvu biti bolj intenzivni. Poljedelski krogi se sedaj pcčajo s tem vprašanjem. Splošna sodba je, da jeavstrijsko kmetijsko šolstvo potrebno reforme. Posebno se opozarja na pomanjkljivo izobrazbo srednjega in malega kmeta. Takozvane »zimske šole" se premalo. Na Dunnju se je vršilo posvetovanje predstojnikov kmetijskih korporacij. ki so se posvetovali tudi o tem vprašanju. »Siidmarka« vnovič opozarja svoje podružnice, naj kmalu naročijo srečke »Siidmarkine« loterije za vojne domove. Na zborovanju graškega okraja »Siidmarkinih« podružnic so zbirko za vojne sirote združili s splošnim zakladom za sirote. Imeli so tudi temeljito posvetovanje o bodočem delu in agitaciji. Duhovščlna in vojna. V zvezi nemških krščansko-socialnih poslancev so govorili o gospodarskem položaju dušnih pastirjev. Bivši minister Gessmann je dokazal, da so bile vse dosedanje vojne podpore nezadostne. Nezadoslno bi bilo poleg teh vojnih podpior še celo zvišanje kongrue, kakor je je vlada naiiieravala pred 10. leti. K vladi pojde posebna deputacija, da naj prlmerno zviša dosedaj dovoljene podpore. Naprosili so tudi dunajskega kardinala nadškofa dr. Piffla za pomoč pri tej akciji. Šolstvo v Srbiji pred svetovno vojno. Tako je naslov zanimivi študiji, ki jo objavlja v »Slovenskem Narodu" od zadnje sobote tovariš Drago H u d e, nadučitelj v Starem trgu pri Kbčevju, sedaj poročnik in c. kr. okrajni šolski nadzornik v Belgradu. Opozarjamo na to razpravo, ki bo gotovo vsakogar zanimala. Na zetnlji divja zdaj pravi pekel že dve leti. Kaj je ta vojna zahtevala žrtev, koliko smrti, trpljenja in gorja je povzročila koliko tisoč je žena in otrok in mater, ki jokajo po svojcib, koliko je ljudi, ki so ob vse prišli, a vendar, tako piše BBerliner Tageblatt", se tisti, ki imajo dosti denarja, za to nič preveč ne zmenijo. Še iiikoli, pravi rečeni list, ni šlo toliko ljudi na Nemškem na letovišča in na potovanja kakor letos, še nikoii niso bili boteli tako prenapolnjeni, gledališča, koncerti in zabavišča še nikoli tako obiskana. Rečeni list se seveda nič ne čudi temu pojavu ter ga le objavlja, da vidimo, kako malo se ljudje menijo za gorje in trpljenje drugih. — PaČ so enake razmere tudi drugod, ki kažejo, kako malo srčne izobrazbe imajo tisti, »boljši" ljudje, ki nosijo — polne žepe! Občni zbor BOlasbene Matlce" v Ljubljani se je vršil dne 12 t. m. pod piedsedstvom dvornega svetnika in dež. šol. nadzornika v p. Fr. Hubada. — Tajniško poročilo je podal tovariš Vend. Sadar. Iz tega posnemamo: Odborovih sej je imelo društvo 14. Prošnji prijateljem slovenske glasbe in društva za podporo se je tudi letos odzvalo lepo število dobrotnikov; nabralo se je 3951 K 65 v, za kar bodi vsem darovalcem iskrena hvala. Društvena glasbena šola je štela 9 učnih oseb in 607 (po predmetib), oziroma468 učencev (poosebah.) Poučevalo se je v naslednjih predmetih: glasbcna teorija (2 letnika, 110 učencev), harmonija (2 leinfka, 12 učencev), splošno petje (2 letnika, 80 učencev), solo - petje (5 letnikov, 23 učencev), k'avir (8 letnikov, 187 učencev), gosli (8 letnikov, 95 učencev), čdo (4 letniki, 3 učenci), koncertno zborovo petje (97 učencev). Uspehi so bili prav zadovoljni. Vršile so se 3 javne produkcije, na katerih je nastopilo 24 gojencev in 60 gojencev mladinskega zbcra. Kritika teh prireditev je bila vseskozi laskava. Starši so šolo hvalevredno podpirali, ukovina se je navzlic zvišanju jako redno plačevala. Konccrtov je priredila BG1. M." v preteklem letu 8. Čim večje so bile zapreke, tem večja vnema je vladalavpevskem zboru; 44 pevcev se nahaja v vojni, vkljub temu je nastopalo pri koncertih 114 pevk in 60 pevcev. Vrhunec letošnjega društvenega koncertnega delovanja pomenjala pač Petelia-Handlova koncerta v proslavo 251etnice društvenega pevskfga zbora. Za dobrodelne, predvsern vojne namene, je nabralo društvo (večinoma s svojimi koncerti) 8852 K 2 v. — Najstarejši pevcc ki deluje v Matičnem zboru vseh 25 let, je tovariš Anton Razinger, učitelj v Ljubljani. — O finančnem stanju društva je poročal blagajnik tovariš Al. Račič : Društveni dohodki v letu 1915-16 so znašali 88 719 K 13 v, stroški pa 88 493 K 47 v, ostal je torej prebitck 255 K 60 v. Čisto društveno imelje znaša po odbitku dolgov v znesku 471.32 K 72 v koncem preteklega društvenega leta 79 627 K 46 vin, Proračun za prihodnjeleto izkazuje 44 360 K potrebščin in 31.600 Kpokritja, primanjkljaj znaša torej 12710 K. "