Dopisi. Od sv. Križa nad Mariborom. (Veaelica bralaega društva.) Kakor laai, aapravilo je tudi letos aaše bralao društvo veselico, ki se je za aaše razmere jako povoljao obaeala. Ako se ae more uieriti z veselicami drugih čitalaic ia bralaih društev, mora se pač poinialiti, da je treba tukaj še lediao orati, da smo tukaj aa aemški meji, da je uaša župaija mala ia nasvj društvo ediao avoje vrste na celem Kozjaku* Želeti bi tedaj le bilo, da bi nas osobito Mariborski narodajaki vsaj moralaopodpirali, ali ti so laai ia letos svojo prisotaoat pri veselici aicer obljubili, a ao v pravem času izoatali. Ker ao aaa pustili vai tujci aa cedilu morali smo ae 8 tem zadovoljiti, kar so domače sile premogle; ao, pa te so bile tem bolje. V aedeljo, dae 25. avg. zbralo ae je po večeraicah v okusao okraaeaej Koroačevej gostilai kakih ato zavedaih domačiaov, kaietov in kmetic. V izboraem slavaoataem govoru povdarjal je č. g. župuik S. vredaost ia potrebo zaačajaoati ia bičal marsikako aapako sloveaakega priprostega ljudatva. Temu govoru sledilo je zaaimivo predavaaje g. prof. H., ki se veliko trudi za avoje rojake V laliko umljivem ia mičaem govoru razložil je bistvo ia pomea telefoaa, po tem pa dal izvesti aekaj zaaimivih poskusov s telefoaom. Nekatere godbe na flavti ia goslih, katere ata svirala brata Hauptmaaa, so občiaatvu posebao ugajale. Izredao zaaimaaje pa je ljudatvo kazalo za Ogriačevo igro : Kje je meja? katero so uprizorili aekateri domači faatje ia dekleta. Igra, po vaebiai jako primeraa aašim razmeram, se je tem bolje dopala, ker ao se vse uloge z veliko dovršeaostjo izvajale. Poaebao prikupila se je s avojim izvrstaim igraajem Tojzlova Netika. Potera so ae vrstile še aavduaevalae aapitaice z mičaimi aarodaimi peamami ia vesela družba ostala je do večera skupaj. Ko smo se razbajali, slišala ae je občaa želja, da bi društvo zopet čim prej priredilo eaako zabavo. R. P. Od sv. Lovrenca na Drav. polji. (Cerkv. slovesaost. Občiaake volitve.) Dae 10. avguata so aam zvoaovi ia godci z veselim glasom iz zvoaika aazaaajevali imeaitaost priaodajega daeva, god av. Lovreaca, faraega patroaa in bilo je v tem vsakemu LovreaiJaau iu tudi sosedajim faraaom veaelo pri srci. Zakaj ? Naša želja se je izpoluila ter imamo sedaj cerkev v kratkem čaau od tal do vrha preaovljeao. Dobila je cerkev aovi tlak iz cemeataih plošč, katere je aapravil g. Jožef Tabor iz Zi-daaega moata ia to prej, ko smo se aadjali. G. Fraac Oblak, podobar iz Ituja, pa je izdelal cerkveBe stole ia amem reči, da prav umetuo ia g. Fraac Goraik, alikar ^.^d sv. Petra pri Mariboru, aam je aaalikal \' cerkvi več lepih podob tako, da mu je, če človek ajegovo slikaaje pogleda, prav iz srca hvaležea za-aje. Ko je v aedeljo, daa 11. avgusta aapočil, zapeli ao zopet zvoBOvi, možaarji so pokali ia godci so vabili ljudi iz domače ia drugih far k službi božji. Obilo število ljudatva je prišlo k Va^- službi božji, katero so imeli č. g. Beaedikt Hrtiš, aaš rojak, gvardijaa v Ptuji. Kakor LovraBČaai pri cerkvi, tako tudi pri občiai vedao aapredujejo. Ako pogledaš pri cerkvi, vidiš lepo šolsko poslopje, zravea tistega lep šolski vrt, katerega izvratno obdeluje g. A. Vrabelj, šolski vodja. Po vesi, za cesto vidiš od konca do kraja drevored ia je srečaa vaaka obciaa, katera ima predstojaika, ki akrbi za blagor iu olepšaaje svoje občine. Hvalo izrečem lehko na tem mestu g. Jakobn Juriču, ki že vodi dolga leta aašo obciao pošteao in hvale vredao. V soboto, dae 17. avguata, nam je za leto 1888/89 ra6ua predložil ia vse je bilo v aajlepšem redu. Dae 18. avgusta pa je bila Bova volitva za občinski odbor ia dne 25. avguata volili 80 občiaaki odboraiki predstojaika, za čaat mu štejem, da aedaj že v tretje, eaoglasno. G. Jakob Jurič, aaa župaa, lehko vidi, da ima zaupaaje vsega zaatopa ia aaj rečem, da cele občiae, saj pa tudi lepo skrbi za ediaost ia blagor občiae. čast pa tudi g. odbornikom, ki se zavejo svoje dolžaosti! Obciaski svetovalci ia odboraiki ao večiaoma prejŠBJi. Svetovalci so: gg. Fr. Urbas, Št. Bauraaa, J. Zajcin B. Medved; odboraiki pa, so gg.: Matija Žuakovič, M. Mustafe, Matej Žuakovič, A. Pintar, Fr. Napaat, A. Mlakar, Fr. Žuakovič, F. Fraak, J. Ivaačič, Fr. Horvat, J. Fiažger, M. Mlakar ia F. Medved. Kolikor te može pozaamo, smemo se zaaesti aa aje. Njim velja: Vse za vero, dom, cesarja! Iz Serajeva. (Posvečevaaje) stolae cerkve se je kaj lepo dovršilo. Storil je to mil. škof iz Mostarja, iz reda sv. Fraačiška ali kakor se jim tu pravi, FraBJevac in je tudi pridigoval pred cerkvo, obdaa od vsea škofov, stoječih tik ajega v mitrah. Nek Tur6ia je v tem vsklikBil: To je divai pogled! Zvoaovi so lepo peli, kakor da ao godba doli iz aebes, v tem, ko smo v veliki procesiji aeali sv. ostaake okoli cerkve ia naposled v cerkev. Msg. Fr. Koaar, Vaše škofije oskrbaik, je imel 6ast arhidijakona pri tem av. opravilu. . . Obed so imeli škofje, prelati ia korarji pri aadškofu. Nadškof aima lastae hiše, ampak staauje pri Bekem židu ali da bolje rečem, ima v Bajemu ajegovo liiao. Vlada plačuje najemšeiao ia aieer 1500 gld. aa leto. Za to pa je mogel aadškof povabiti jib le malo število k obedu. Napitaic je bilo skorej brez "^onca ia kraja, prav po aavadi južaib Slovaaov. Skof Strossmayer je v tem skoraj pozabil aa svojo starost ter je kakor raladeaič pola ogaja govoril — brez koaea, Mag. Koaar je govoril v imeau Sloveace: a.'Vreme je bilo vse skozi lepo, tudi v nedeljo, ko smo neali presv. Rešaje telo iz atare atolae cerkve v aovo. Vse mesto je bilo po koBci. Veraiki ao ali vredjeai po župaijah, vsakej aa čelu žapaik ia nje baadero. Deklice ao trosile cvetje aa cesto. Vea oficirski kor z vraovaim poveljaikom, baroaom Appel, je stal v špalirji, ko dojdemo do atolae cerkve.' Sv. opravilo je tokrat imel sam aadškof, dr. Stadler in je imel po evaBgelji aavdušeao pridigo, jaz pa ga aisem veliko razamel. Peli so seiaeaišcani iz Travnika. Velik obed je bil ob 2 popoludne v vojaški kasini. Napil je nadškof sv. Očetu, ceaarju in vladi; baron Appel Badškofu ia duaovniatvu, Strossmayer aa apravo ia ljubezea. Prikimoval je srčao tudi turaki župaa Serajevaki — poštea mož, okiačaa z redom železne kroae II. vrste. Mož je aedel blizu slov. gostov. Z msg. Koaarjem ata trkaila pa še dvakrat, tako bolj za-se, ia je župaa rad slišal zahvalo za to, da je tudi katolikom pravičea ia dober.— V aedeljo večer je pa jelo deževati ia bližaje gore ao bile potem v poaedeljek jutro pošteao bele, v saegu.