V ljubljeni, l oktobra 1920. Posam. št. 1 K. št. 38. Poštnina pivš ilimna fflmič % ,-v Mn i\ v % N ' VcNl/U 'i..; i/ -M de/ei • zhaja vsako sredo in soboto. r^ii^tvo in uprava lista je v Ljubljani, Krekov trg št. io. „RDECI PRAPOR" velja v Jugoslaviji mesečno 6 ; v zasedenem ozemlju (Primorju) četrtletno 9 lir, v Avstriji, Češkoslovaški, Madžarski in Nemčiji četrtletno 36 irsk K; v Ameriki polletno 1 dolar. GLASILO KOMUNISTIČNE STRANKE JUGOSLAVIJE. Lenin o vojni z Poljsko in o svetovni politiki Sovjetske Rusije. (Moskva 29. septem.) iz nekega govora v prvem zasedanju konference ruske komunistične stranke: »Ko smo v januarju napravili za °as neugoden, a za Poljake izredno ugoden mirovni predlog, so ga diplomati vseh dežel takole zapopadli: Boljševiki kažejo zelo popustljivo, torej so zelo slabi«. Opojeni od te trditve so se nas drznili napasti in osvojili Kijev. Skozi °aš protinapad smo vrgli Poljake nazaj 'n se pomaknili v bližino Varšave. Pri uajnovejšem strategičnem obratu pologa smo se umaknili zopet za črez 100 vrst. Brezdvoma težaven položaj Pa vendar še ni odločen; važnejše je, da so se 'diplomati zmotili v svojih računih o naši nemoči in da so se Prepričali, da nas Poljska ne more prežgati, pač pa da nasprotno mi nismo b'li in nismo daleč od zmage nad Polj-stn živega Oduminga. Tudi stranke, ki so se že pridružile tretji internacijonali, moramo gledati s kritičnim očesom, ltaljanska stranka trpi n. pr. v svojih vrstah še vedno Turattija, Mo Jiglianija i. t. d., ki opravljajo reformistično politiko, ki jo moramo v tem trenotku smatrati za kon-trarevolucijonarno. Sodrugi levice se premalo odločno ‘bore proti tem elementom, dovoljujejo jim, da za ttjihpv vpliv izrabljajo zaupanje množic v tretjo internacijonalo. Dalje govori sodrug Zinovjev o levih strankah Švedske, Norveške, Danske in Jugoslavije, ki trpe poleg Stran 2. Rdeči Prapor rak bliže zmagi. Mmožice komunističnih volilcev, ki bodo stopile na volilni dan na plan, bodo glasen klic meščanstvu. Čim večje bodo te množice, tem silnejši bo pritisk v konstituanti. Vendar moramo biti pripravljeni na vse. Jugoslovanska buržoazija je brezobzirna in barbarska. S svojo diktaturo, slonečo na bajonetih nezavedn h proletarskih mas na deželi, bo delala vse možne ovire Komunistični stranki. Zato moramo biti pripravljeni na boj. Od obstoja Jugoslavije sem že zbira meščanstvo po svojih bankah ogromne fonde za volilni boj. Na račun širokih ljudskih mas so delali kupčije in stomiljonske dobičke, ki so tekli v posebne fonde. Z njimi so že mesece vse pripravljali na volilni boj. Pokupili so tiskarne, skladišča so napolnili "s papirjem, organizirali so svoje bogato plačane agente, pripravili so dvorane, organizirali urade. In ko pride da volitve bo pričelo vse delovati kot ura. Preplavili bodo deželo z morjem letakov in časopisov, ki bodo farbali ljudstvo, Navodila, ki jih je sprejela komunistična Internacijonala na drugem kongresu. I. 1. Delavski sovjeti so nastali najprej v Rusiji leta 1905., za časa, ko se je revolucijonarno gibanje ruskih delavcev zelo povečalo. Petrograjski sovjet je napravil že 1. 1905. prve instinktivne korane na poti za osvojitev oblasti. Petrograjski sovjet je bil tisti čas le v toliko močan, v kolikor je imel izgledov, da si osvoji politično oblast. Kakorhitro se je okrepila carska protirevolucija in je delavsko gibanje pričelo padati, je prenehal sovjet po svojem kratkem obstanku. 2. Ko je v letu 1916. v začetku nove široke revolucijonarne vstaje v Rusiji nastala ideja takojšnjega organiziranja delavskih sovjetov, je svarila boljše-viška stranka delavce, da ne ustanavljajo takoj sovjetov in jih opozarjala na to, da se bo pričelo z ustanavljanjem delavskih sovjetov le v tem trenotku, če se je revolucija že pričela in če bo neposredni boj za oblast na dnevnem redu. 3. V začetku revolucije 1. 1917. so se spremenili sovjeti delavskih poslancev v Rusiji takoi v sovjete delavcev in vojaških odposlancev in so potegnili v ob- levih komunističnih kril tudi oportunistične elemente v svojih strankah. Končno izjavlja Zinovjev, da predlaga komisija, ki se je bavila s temi vprašanji, kongresu, da ne sprejmejo sedaj neodvisne socijal-demokratične stranke Nemčije in francosko socialistično stranko, temveč prepusti rešitev tega vprašanja izvrževalnemu odboru, ki bi mu kongres dal jasne direktive glede pogojev vzprejetja v komunistično internacionalo. Kongres bo postavil jasen program, vsak delavec ga bo poznal. »Naj delajo voditelji karkoli hočejo«, konča Zinovjev svoj govor, množice so z nami, te bodo prišle k nam preko svojih voditeljev. Ura buržoazlje je odbila. Kot prvi diskusijski govornik govori Cachin (Francija). *V svojem in v Frossandovim imenu izjavlja, da sprejemajo pogoje za vzprejem, ki jih je postavil kongres. Cachin izraža upanje, da bo tudi francoska socijalistična stranka sprejela te sklepe in da se jim bo tudi Longuet pridružil. Nato govore Guilbeaux (Francija). Herzog (Švica), Bordija (Italija), ki se vsi iziavljajo proti vzprejetju reformisti- da ga preslepe in ga odvrnejo od proletarske fronte. Od hiše do hiše bodo hodili meščanski agenti in obljubljali zlate gradove in često bo padel za njim na tla kak bankovec. Meščanske gospodarske organizacije bodo delile ceno moko in drugo. In istotako bo delovala, organizacija socijalnih demokratov. Mi vsega tega nimamo. Smo proletarska stranka, stranka nemaničev, stranka teptanih in izkoriščanih, stranka ponižanih in razžaljenih. To, kar si pritrga proletarec od ust, bodo sredstva našega boja. Tiskarne in palače, papir in denar je v rokah gospodov. Zato ne prihajajte k nam in ne govorite nam o enakih pravicah, ne govorite nam o demokraciji v razredni državi I Pravica je le na papirju in demokracija je vlada peščice bogatašev. Mi gremo v boj za proletarsko demokracijo, v boj proti Vam, ki nas izsesavate, ki ste brezdelni in živite na račun našega dela in naših žuljev. Ne obljubujemo ničesar, ker ničesar nimamo. Hočemo pa z bojem pridobiti vse. mcčje svojega vpliva najširše ljudske množice in so dosegli takoj velikansko avtoriteto, kajti realna oblast je bila na njihovi strani in v njihovih rokah. Ko se je liberalno meščanstvo opomoglo ‘od presenečenja prvih revolucionarnih udarcev in ko so socijalizdajalci, socijalrevolucijonarci in menševiki pomagali ruskemu meščanstvu, da prevzame oblast v svoje roke, je pričel pomen sovjetov padati. Šele po dogodkih v juliju 1917 in po zlomu protirevolucionarnega pohoda Korndova, ko so se piičele gibati široke ljudske množice in ko je bil padec protirevolucionarne meščansko-kompromisne vlade v akutnem stanju, so oživeli delavski sovjeti in so kmalu nato dosegli odločilni pomen v deželi. 4 Zgodovina nemške in avstrijske revolucije je pokazala isto. Ko so se dvignile š roke delavske množice, ko se je revoiucijonami val povzpel posebno visoko in potopil dvore 'monarhije Ho-henzollercev in Habsburžanov, so nastali v Nemčiji in Avstriji po naravni sili delavski in vojaški sovjeti. Prvi čas je bila realna oblast na njihovi strani in sovjeti so bili na najboljši poti, da postanejo resnična oblast. Ko pa je zaradi cele vrste zgodovinskih okolščin prešla čnih elementov iu za ustanovitev komunističnih strank v vsaki i^eželi. Sodrug Radek ostro kritizira stališče nemških neodvisnih. Na večerni seji dobi slednjič besedo sodrug Milkič, ki zavrača Zinovjeve očitke napram jugoslovanski stranki. Stranka je sedaj čisto komunistična, oportunistični elementi so zelo redko nasejani, njeno zakonito in nezakonito delovanje je dosledno komunistično in revolucijonarno. Drugi govornik sodrug Bombacci (Italija) govori ravno tako proti izpre-jetju nekomunističnih strank v tretjo internacijonaio. Kar se tiče italjanske socijahstične stranke, je 70 procentov njenih voditeljev reformistov. Nujno je, da stranke dobro pregledajo svoje članstvo tako kakor se to godi že v komunistični stranki Rusije. Sodr. Polano, Meyer ln,Wyjukop se zelo kategorično izjavljajo proti izprejetju N. N. S. N. v tretjo internacijonaio. Sodrug Lozovaki ravnotako svari pred vzprejetjem strank centruma. Podrobno pripoveduje, kakšno vlogo so igrali v Rusiji med in po oktoberski oblast na meščanstvo in protirevoluci-jonarne socijaldemokrate, so začeli sovjeti kmalu propadati in so končno popolnoma propadli. V dnevih ponesrečenega p otirevo-lucijonarnega puča Kapp - Liittwiza so sovjeti v Nemčiji zopet vstali za nekaj dni, kakorhitro pa je boj končal z zmago meščanstva in socijaiizdajalcev. so ti sovjeti, ki so pričeli dvigati svojo glavo, zaspali. II. 5. Navedena dejstva pokazujejo, da so za ustanovitev sovjetov potrebni posebni predpogoji. Delavske sovjete organizirati in jih spremeniti v sovjete delavskih in vojaških odposlancev smemo, če so pri roki sledeči trije pogoji: a) pogoj revolucijonarne vstaje množic med najširšimi krogi delavcev in delavk, - vojakov in dninarjev sploh ; b) pogoj poostritve gospodarske in politične krize v takem merilu, da se pričenja oblast izmikati rokam prejšnje vlade; c) če je v vrstah važnih plasti delavcev in pred vsem v vrstah komunistične stranke dozorela resna pripravljenost, da se prične odločen in sistematičen boj po načrtu za oblast. 6. Če manjkajo ti pogoji in morajo komunisti idejo sovjetov sistematično in vztrajno propagirati in jih priljubljevati množicam, dokazovati najširšim plastem prebivalstva, da so sovjeti edina priprav. a državna oblika za prehod h komunizmu. Toda neposredno organiziranje sovjetov je nemogoče, če ni zgoraj navedenih pogojev. 7. Poskus socijaiizdajalcev v Nemčiji, da vrinejo sovjete v splošni meščansko - demokratični ustavni sistem, je »Socijalna demokracija« umira in v smrtnem boju bruha strup in seje sovraštvo med proletarijat ter na ta način proža zadnjo uslugo jugoslovanski buržuaziji in mednarodnemu kapitalu. Ni moj namen posluževati se tistih podlih, umazanih sredstev, s katerimi operirajo danes »soc. dem « v »Napreju« in po svojih plačancih na shodih in drugod. Delavstvo se je v dolgih letih klanja in gladovanja naučilo misliti, presojati in se ne da več zapeljavati s sladkimi besedami in frazastimi šlagerji. Besedičenja je proletarijat sit, zahteva danes dejanj revoluciji menjševiki. Podobno vlogo bodo pač igrale stranke centruma vseh dežel, kakor hitro pride do komunistične revolucije. Nato govore nemški neodvisni C ri spi en in Dittmann. Crispien poskuša ovreči vse očitke referenta in onih, ki so diskutirali proti N. S. S. N. Stranka je pač naredila mnogo napak, vendar ni zaupanje množic v voditelje omajano. Stranko sestavljajo proletarski in r.e malomeščanski elementi kakor S. S. N. Razkol v stranki je pač nujen, ker se v njej nahajajo elementi, ki bi ne smeli več pripadati k njej, vendar bi se moral ta razkol zgoditi z največjo opreznostjo. Ne smemo pozabiti, da je nemški proletarijat že sedaj razdeljen na več taborov. Končno izraža sodr. Crispien svoje prepričanje, da se bo kongres postavil na stališče, da se sklenejo vsi častni, revolucijonarno navdani elementi, drugače bi revolucija v Nemčiji stala pred novimi in resnimi težkočami. »Kakor-šen bo tudi vaš sklep«, pravi sodrug Crispien, »šli bomo s tega kongresa z občutkom, da smo vsi sodrugi, pa naj si bomo kakoršnihkoii že naziranj. Mi- stvarno pravzaprav izdaja delavske stvari in zapeljevanje delavcev. Kajti pravi sovjeti so le kot oblika državne organizacije množic, ki nadomešča meščansko demokracijo, ki rafi6ije meščansko demokracija in jo nadomesti z delavsko diktaturo. 8. Propaganda desnih voditeljev nezavišnjakov (Hilferding, Kautsky itd.), ki imajo namero dokazati združljivost »sovjetskega sistema« z meščanskim parlamentom, pomeni ali popolno nerazumevanje razvojnih zakonov proletarske revolucije, ali zavedno zapeljevanje delavskega razreda. Sovjeti pomenijo diktaturo proletarijata, parlament pomeni diktaturo meščanstva. Nemogoče je združiti diktaturo delavcev z diktaturo meščanstva in jih med seboj pomiriti. 9. Poskusi posameznih komunističnih skupin v Franciji, Italiji, Ameriki in Angliji, ustanoviti sovjete, ki ne obsegajo širokih delavnih množic in radi tega ne morejo pričeti z neposrednim bojem za oblast, škodujejo le resničnemu preddelu za sovjetsko revolucijo. Take vrste umetni, prigodni »sovjeti« se spremene v najboljšem slučaju v društva za propagando v prid sovjetske oblasti, v najslabšem slučaju pa morejo taki nepo-voljni »sovjeti« le idejo sovjetske oblasti v širokih ljudskih plasteh kompromitirati. 10. Sovjeti so nemogoči brez revolucije. Sovjeti brez proletarske revolucije se morajo spremeniti v sovjetsko parodijo. Resnični sovjeti množic so le kot historično dana oblika proletarske diktature. Vsi odkritosrčni in resni pristaši sovjetske oblasti morajo previdno ravnati z idejo sovjetov in jo neprenehoma propagirati med množico in morajo pričeti z neposrednim uresničenjem le, če so dani zgoraj navedeni pogoji in s tega stališča sodi in obsoja soci-jalne demokrate. Vkljub temu, da nas socijalni demokratje slikajo v najgroz* nejših barvah in da se predstavljajo kot edino zveličavna stranka, jih proletarijat kompaktno zapušča in se pridružuje nam komunistom. »Če boste komunisti, boste zgubili službe, rizkirate življenje, ostanite pri nas, mi smo za evolucijo — za miren razvoj«, tako pišejo in govorijo. Ali brezuspešno, ker ne poznajo mišljenja mas. Res je, da masa našega proletarijata ne pozna detajlov znanstvenega sodjalizma in da se ni na podlag ljoni n:mških delavcev, ki pripadajo vi našo stranko, , morajo imeti pravico do internacionalnega delovanja in do internacionalne skupnosti. Če nas kongres ne bo sprejel v tretjo internacijonaio, bomo primorani ustanoviti lastno In-ternacljonalno organizacijo.« Sodrug Dittmann govori zelo podrobno o odnošajih Nemčije do sovjetske Rusije v začetku revolucije. Takrat so bili desni socijalisti določevali politiko. Sodruga Radeka so zaprli, ker so se desni socijalisti bali preloma v pogajanjih z antanto. Zadnji čas so vpri-zorili neodvisni tri velike demonstracije z geslom: »Roke proč od sovjetske Rusije « Sodrug Dittmann ‘zatrjuje, da so neodvisni vedno gojili za ruske delavce in rusko revolucijo le čuvstva solidarnosti. Nekateri člani stranke so se mogoče kompromitirali, toda zato je njihovo razpoloženje in njihova splošna politična črta vendar revolucijonarna. Sedaj, ko postaja boj proti meščanstvu in desnim socijalistom vedno ostrejši, je nujno, da koraka proletarijat združen v strnjenih vrstah in internacijonalno med seboj zvezan. (Dalje.) Kedaj in pod katerimi pogoji se smejo ustanavljati delavski sovjeti. Po njihovih delih jih boste spoznali. umstvenega razvoja odločila za komunizem Toda izkušnje zadnjih let so maso proletarijata privedle do spoznanja, da Kristanov koruzni socijalizem ne vsebuje pogojev zmage delavskega razreda in empirično se je odločila za komunizem. Težki grehi odgovornih Kri-stanovcev, bridke izkušnje petmesečne dem.-socijalistične vlade in podle laži in Kako je vojna Državna statistika nam ne more podati statističnih podatkov, kako je vojna vplivala na poljedelstvo pri nas. Brez dvorna je tudi tukaj vojna zarezala svojo globoko brazdo, kakor po vseh poljih našega ekonomskega in političnega življenja. Mi nimamo podatkov, vsaj točnih ne: o izgubi delavne moči v vaseh, nobenih o uničenju živine in poljedelskih priprav. To so trije glavni elementi, od katerih je odvisno naše poljedelstvo. Podatki, ki smo jih uvrstili v oddelek o invalidih — edini uradni podatki, ki smo jih mogli dobiti — pričajo o strahovitem zmanjšanju delavnih moči. Samo v Srbiji in Črni gori je 67.000 invalidov in 208.000 padi h vojakov. Tej zadnji številki bi mogli pridati 200.000 delavnih rok, ki smo jih izgubili, zaradi internacij, okupacije in raznih epidemičnih bolezni za časa vojne. Največji del teh žrtev pade na vasi. Na podlagi tega bi lahko rekli, da ie poljedelstvo za časa vojne izgubilo okroglo 500.000 delavnih moči. Številka je strašna za zemljo, v kateri tehnične sile v poljedelstvu niso tako razvite, da bi nadomestile vsaj nekoliko izgube na prebivalstvu. Iz uradnih podatkov, ki jih ima Kamora o vojnih žrtvah v vasi Seča-Reka, okraj črnogorski, užički okrog se razvidijo nenadomestljive izgube za Poljedeljstvo. Po uradni statistiki pred vojno je bilo v tej občini 3465 prebivalcev; na spomlad 1919. leta vsega 2491. Tretjina prebivalstva je bila žrtev vojne. Če to razmerje prenesemo na celo zemljo, tedaj bi mogli približno Oceniti izgube na prebivalstvu. Na dan mobilizacije 1914. leta je bilo iz te občine vzeto: 40 konj, 66 volov, 33 vozov, 12 jahalnih in 28 tovornih priprav. V celi občini je sedaj ^2 konj, 2 mezga, 8 oslov, 987 rogate Živine, 249 koz in 557 svinj. Po statistiki jz leta 1912. je prišlo na sto prebivalcev povprečno 6,1 konjev, 32,2 Soved, 22,5 svinj, 130,8 svinj, l. 1919. ie prišlo v Seči-Reki na sto prebivalcev 6?»5 ovc, 36 rogate živine, 22,3 svinj, ^.2 konj. Število ovc se je zmanjšalo v 1919. letu po uradnih podatkih na 50 odstotkov. Brez dvoma vpliva to tako veliko zmanjšanje konj in ovc na Poljedeljstvo. Iz poročila te občine se vidi tudi, ^a je manj zemljišča zasejanega in da Iz komunistične Slovenile. Sjajna manifestacija proletarske sloge med rudarji. Trbolje. Socijalpatrijotje, trije po številu, so sklicali 5. oktobra javen shod, kjer so hoteli igrati cirkus dema-S°gije. Okolo tri tisoč rudarjev se je 2bralo in enoglasno in enodušno zavrelo poskus te socijalpatrijotične trojice. 0 širokoustnih demagoških frazah ‘"Ofelna, je povzel besedo predsednik £raj- pol. Komunistične Stranke sodr. ^°ren in na kratko pokazal demago-tyo patrijotov. Bil je na to enodušno goljen za predsednika ^hoda. Sodrug maku c je v ognjevitih besedah karak-er'ziral bankrotno politiko »socijaldemo- Rdeči obrekovanja njihova goni slovenski proletarijat v komunistične vrste. In da sumničijo socijalni demokratje slovenski proletarijat, da prodaja svoje prepričanje, kaže zopet, kako malo poznajo našo maso in kako so zgubili vsak čut poštenosti in morale in kako, kot pravi narodni pregovor, »po sebi vatle merijo.« Hlebec A. opustoššia vasi. se mora zaradi tega uvažati 20 vagonov pšenice in koruze Za obnovo poljedelj-stva, pravi poročilo, mora občina upe-Ijati v tern trenotku: 100 plugov, 20 poljskih plugov, 500 kos, 500 srpov, 200 lopat, 1000 motik. 300 sekir, 6 zočnih in vprežnih mlatilnic, 500 kg jekla, 1000 kg železnih drogov, 1000 kg žebljev. Po približni cenitvi enkete, katere rezultati so bili prebrani v parlamentu, je samo Srbija pretrpela pod okupacijo naslednje izgube v živini: 1,320.000 glav goveda, 255.000 konj in nekaj miljonov drobnice za prehrano. Ta strašni primanjkljaj za obnovo poljedeljstva je moral močno vplivati nanj in na celo življenje. Državna statistika nam ni mogla pokazati podatkov o količini poljedeljskih proizvodov za 1919/leto. Ti bi gotovo pokazali, da je leto 1919. precej slabše kakor 1912. Ta pojav se opaža tudi letos. Primank-Ijaj dela/nih moči, primanjkljaj poljedeljskega orodja in tovorne živine mora vplivati na poljedeljsko stanje v deželi. Težki položaj našega poljedeljstva se lahko vidi v silni proletarizaciji kmečkega stanu, ki hodi v mesta kot najemnik, ker je izgubil svojo ekonomsko podlago v vasi. Zaradi tega so delavske organizacije šestkrat močnejše leta 1920. kakor leta 1913. Da bi se kolikor toliko pomagalo našemu poljedeljstvu je Kamora naročila v Panzu poljedeljskih strojev in orodja. Žalibog tudi v tem pogledu še do danes ni mnogo napravljenega. Nerazrešeno agrarno vprašanje je ravno tako kamen spodtike našega poljedeljstva. Na anketi o agrarnem vprašanju je Kamora podala svoje mišl.enje; odstranitev vseh f e u d a 1 n i h ostankov na ta način, da se bo zemlja odstopila brez odškodnine s potrebnim in-ventarom onim, ki jo nimajo. To se še do danes ni storijo. Agrarno, Vprašanje je ostalo nerazrešeno. Zemlja je povečini ostala v rokah veleposestnikov in begov, manj pa jo je dane v v najem. Toda brez inventarja, brez živine, brez kredita, revni kmetje ne morejo te nijete zemlje obdelovati kakor treba in od nje dobiti dovolj žetve. Pomoč in podpora, ki jo dajejo poljedeljske zadruge, je premajhna, da bi mogla popraviti položaj poljedeljstva in poljedeljcev. kratov«. Po referatu sodr. Klemenčiča je bila enoglasno sprejeta resolucija, ki obsoja zločinsko rovarenje »socijal« demokratov, ki prihajajo vselej med delavske vrste zato, da bi razbili enotno fronto proletarijata in na ta način onemogočili razredni boj zavednega delavstva. Tri tisoč zavednih trboveljskih rudarjev poziva ves proletarijat Štajerske, da izvojuje kot ena, enotna proletarska armija, volili i boj 28. novembra pod rudečo zastavo Komunistične Stranke Jugoslavije, v kateri je združen ves zavedni proletarijat Jugoslavije. Demokratični Kristanov shod v Celju. Piejeli smo sledeče pismo od celjskega sodiuga. Ker mi ni mogoče na drug način javno zavrniti trditve r a p o r Etbina Kristana o Karlu Marksu, prosim da po možnosti objavite sledeče vrste Vsled pomanjkanja literature, moja biblioteka mi žal ni na razpolago pri roki se ne moram spuščati v obširno in boljšo debato kakor bi to želel. Na shodu soc. dem. stranke v Hotelu »Union« v Celju se je oglasil k besedi tudi komunist Bartulovič, kateremu pa pod uplivcm teatralnega nastopa E. Kristana stoječa množica poslušalcev ni pustila končati započetega govora. V odgovoru Bartuloviču mu je Kristan predbacival, da je krivo citiral Marxa, češ da je Marx samo enkrat rabil izraz diktatura proletarijata in stem označil socijalistične večine nad buržuj-sko manjšino, do katere se je pospela potom razvaja, ter da je bil Marx pro-tivnik revolucije. To nečuveno zavijanje Marxa nam kaže očito, kako daleč je »marxist« Kristan zabodel v oportunizem. V literarnih delih Marxa in Engelsa začetne in pa zrele dobe znanstvenega marksizma najdemo nebroj dokazov, da sta oba Marx in Engels energično stala na stališču proletarske revolucije in diktature proletarijata. Evo samo par primerov: Že na koncu komunističnega manifesta toraj v prvem literarnem delu zrelega marxizma pišeta Marx in Engels: »Komunisti odkrito izjavljajo, da se njihovi cilji morejo doseči le po nasilnem prevratu vsega dosedanjega družabnega reda. Naj trepečejo vladajoče stranke pred komunistično revolucijo...,« V »Der Achtzehnte Broumaire des Louis Bonaparte« piše Marx: »vse prejšne revolucije pred komuno 1. 1870 so državni ustroj izpolnile, prihodnja komuna ga mora zdrobiti... « »naloga proletarijata je koncentracija vseh uničujočih sil .. « » . .. proletarijat se mora z revolucijo uveljaviti kot vladajoči razred . . .« V zadnjem odstavku iste knjige piše Marx : »proletarijat ne more jedno-stavno prevzeti birokratično militarističnega ustroja v svoje roke, temveč ga mora popreje uničiti. To je tudi predpogoj vsake resnično narodne revolucije. Na to mesto se sklicuje Marx sam v pismu z dne 12. IV. 1871. naslovljenem Kugelmannu, v kateiem razpravlja o nalogah komune. Te besede so v kratkem glavni Marxov nauk o nalogah proletarijata v revoluciji. »Uničenje državnega ustroja« je edina točka, v kateri se Marx in Engels ujemata z Proud-honom in Bakuninom, s katerima sta vodila dve leti ostro polemiko. V polemiki proti autonomično navdahnjenim Proudhonistom sta Marx in Engels jako energično zastopala revolucijo in diktaturo proletarijata ter celo grajala pariško komuno, da e je premalo posluževala autoriteta oborožene sile. O diktaturi piše Marx čisto jasno tudi v pismu, ki ga je poslal Bracke-ju 5. V. 1875 in v katerem kritjzira Ootha-ški program. »Med kapitalistično in komunistično družbo leži doba revolucionarnega preobrata prve v drugo. Tej dobi odgovarja politična prehodna doba, v kateri država ne more biti ničesar drugega, nego revolucijonarna diktatura proletarijata.« Takih mest, ki absolutno izključujejo vsak dvom, bi našel |lahko E. Kristan nebroj. Ker si ne morčmo misliti, da »prvoboritelj socijalistične ideje Marxa ne bi poznal, gre pač za demagoško oportunistično falsifikacijo Marxa in njegovega nauka, katero je E. Kristan z teatralno gesto prezentiral svojim slušalcem. Iz Trbovelj, »Delavec« štev. 39 z dne 25. sept. t. 1. se zaganja ob odbor II. rudarske skupine očitajoč mu uspehe, ki jih je dosegel v času svojega poslo- Stran 3. vanja za delavstvo. Vprašamo revčeka, dopisnika članka, ako morda prenujno potrebuje »prisilni jopič« kajti nedvomno človek zdrave pameti take otročarije ali nesramnosti nemore napisati, tem manj pa objaviti v svojem strokovnem glasilu. Člankarju in vsem je pač znano, da so se volitve II. rud. skupine vršile dne 28. VIII. t. 1. Predno so bde od rudarske oblasti potrjene, je trajalo precej časa. B.ivši načelnik se je protivi! sklicanju tozadevne seje, tako da še do danes novoizvoljeni odbor ni dobil nikakih funkcij. Grešniki Čoba-lovega kova in premagan soc. patrijo-tizem, vojujoč danes zadnjo ofenzivo, pa vpije v svojem objokovanju vrednem »Delavcu« in »Napreju« o prvem uspehu komunistov. Če se pomisli na to, da so se prispevki bolniške blagajne zvišali in druge dobrote, ki jih je zadnji čas bilo deležno delavstvo bodo menda g. »unteroficirji« ako so sploh še ijudje priznali, da so kozla, katerega hočejo naložiti komunistom »ustrelili sami«, zato ker imajo prakso v zastopanju buržoazje. P. M. Mednarodni politični pregled. Tretja Internacijonala delavcem Anglije In Franclje 1 (Stockholn 30. IX.) Iz Moskve se poroča: Z združenim prizadevanjem angleške in francoske buržoazije je , pomagala Ententa poljskim kapitalistom in veleposestnikom na vpostavitvi pol miljonske bele armade, katero so spomladi 1920. vrgli v boj proti sovjetski Rusiji. Poljska buržoazija dobiva iz Francije in Anglije vse: denar, municijo, živež, oficire itd. itd. Isto politiko je Ententa pokazala tudi napram Wranglu. Ko so prišle1 poljske armade v težaven položaj, je bila Anglija takoj pripravljena in je grozila da v slučaju dalnjega pohoda takoj prekine rusko-angleška mirovna pogajanja v Londonu. Reakcijonarna Francija dela še od-kritosrčneje, zvezala je svojo usodo z ono buržoaske Poljske in stoji vsled priznanja Wrangla svojem lastnem delavnem ljudstvu nasproti. Armadi bele Poljske se je pri aktivni podpori angleškega in francoskega kapitala posrečilo, da je prešla v protiofenzivo proti rudeči armadi. Millerand pošilja Pilsudskemu pozdravne brzojave. Angleška vlada pomaga pod različnim krinkam poljskim tolpam. Komunistična Internacijonala ugotavlja z velikim veseljem, da se v tem težkem trenutku ruske revolucije začenja v Angliji veliko delavsko gibanje, ki nosi jasno izražen revolucionarni značaj. V Angliji se je ustanovil akcijski komite, ki'ima sprovesti to mogočno gibanje delavskih mas. V Franciji se delavci šele sedaj začenjajo gibati, ampak tudi tu sklepajo delavske organizacije, ena za drugo, da odgovorijo z generalno stavko, ako bi se francoska buržoazija predrznila nadaljevati vojno z delavsko in kmečko Rusijo. Delavci Anglije in Francije, vi imate resnično v Vaših rokah usodo Evrope, usodo proletarske revolucije. Bodite previdni, verujte samo sebi, zasledujte vsak korak novorojenih pristašev revolucionarne borbe, stvarajte komunistične organizacije, ne zmanjšujte vaš pritisk na buržoazijo, pomislite na to, da se z njihovimi zborovanji in protestnimi resolucijami ne da doseči resnih uspehov. Generalna stavka je — ne zadnja — beseda v tem boju. Vpostavitev diktature proletarijata, organizacija sovjetov, to je tisto resnično sredstvo, s pomočjo katerega lahko proletarijat prednjači v Evropi in na celem svetu. Stran 4. R d e č i P r a por Združitev nemške nezavisne stranke s komunistično. Berlin 29. (izvirno). Voditelji levega krila nemške nezavisne socijaldemokratične stranke Ddumig, Hoffmann in Stčker, člani strankinega načelstva, so se obrnili s proglasi na nezavisne socijaldemokrate, v katerih pozivajo člane stranke, da se priključijo 111. internacijonali in da se ne pokorijo več vodstvu desnega krila. Pokrajinske organizacije podpirajo voditelje levega krila gmotno in moralno in zahtevajo priključitev 111. internacijonali in ujedin-jenje s komunistično stranko Nemčije. Po metodi vseh socijalpatrijotov in cen-trumašev Crispien in komp. tarnajo o razkolu, ki so ga s svojim držanjem izazvali. Ogromni del nemške nezavisne stranke se priključuje komunistični stranki. Desnostoječi elementi se bodo najbrže s Crispienom in Hilferdingom priključili večinski socijalpatrijotični stranki šajdemanovcem. Centrumaška politika se je obankrotirala torej tudi v Nemčiji. (Ker so naši socijalpatrijotje vedno za deset let zaostali za razvojem, šele sedaj študirajo, kako bi spravili vse socijalpatrijotje v Jugoslaviji pod krinko nezavisne socialdemokracije v en tabor. Op. ur.) Nemška nezavlsna socijaldemo-kratična stranka in tretja internacijo-nala. Za priključitev k tretji internacijo-naii so se izjavili: okrožno zborovanje v Gross-Dresdenu, glavni zbor v Wurzburgu, članski zbor v Wol-fenbOtteln, krajevna skupina v SchneidemUhlu, distriktni zbor Oberbarnim in članski zbor v R 0 n t-gentalu in 3. berlinski okraj. Okrajna konferenca Schleswig-Holsteina v Kielu je izdelala resolucijo, v kateri se izvaja, da se osnovni principi Moskovske intemacijoriale zlagajo že od nekdaj z osnovnimi principi nemške nezavisne. »Priključitev k Moskvi ne pomeni torej nobene spremembe smeri. Strankin svet v Halle se poziva, da v tem smislu sklepa. Obenem pa se pričakuje, da se bo manjšina podala zaključkom večine, da se zabrani razkol v stranki.« Stuttgart, 5. okt. Na zborovanju neodvisne socialno demokratične stranke Wilrtemberške je prišlo do razkola. Po živahni debati so sprejeli predlog glede pristopa k moskovski internacijonali. Nato je 70 delegatov zapustilo dvorano. R!m, 2. X. Vodstvo socijalistične Stranke Italije je na svoji seji v Milanu sprejelo 21 pogojev drugega kongresa Komunistične Internacijonale. 29. decembra do 2. januarja se bo vršil kongres italijanske socijalistične stranke, na katerem bo načelstvo stranke predložilo odobritev pogojev za sprejem v Komunistično Intemacijonalo.7 Sodr. Serrati ostane še nadalje urednik »Avanti-ja«. Italijanski kmetje zasedajo veleposestva. Berlin, 4. okt. »Holiands Nieuws Bureau« javlja iz Rima: Iz Palerma poročajo, da so kmetje zasedli neko veleposestvo. Več veleposestev na Siciliji se nahajajo v rokah delavcev in kmetov. Novi nemiri v Italiji. Lugano 4. okt. V provinciji Padua je izbruhnila splošna stavka poljedelskih delavcev. V provinciji Trapani so, kakor poroča »Avanti«, zasedli poljedelski delavci vsa posestva nad 3000 hektarjev. V provinciji Tronto se je vsled usmrtitve delavca proglasila splošna stavka, kateri se je pridružilo tudi železniško osobje. Vlaki med Rimom in Genovo vozijo preko Florence. Ravnateljstvo družbe za izdelovanje avtomobilov »Fiat« v Turinu, v kateri dela nad 20 tisoč delavcev, se pogaja s svojimi de- Izdajatelj: Konzorcij »Rdečega Prapora« v lavci glede preosnove družbe v delavsko zadrugo, ker je njen generalni ravnatelj izjavil, da je nadalnji obstoj družbe na kapitalistični podlagi v sedanjih časih v Italiji nemogoč. Nemiri na Irskem. London 4. oktobra. Ponoči na 3 t. m. je bila policija v Corku zopet napadena, pri čemer je bil 1 policijski uradnik ubit in 4 ranjena. Podobna poročila prihajajo iz Dublina. V grofiji Cork so ustavili vlak z vojaškim mate-rijalom in ga oplenili. Kriza v Angleški industriji. London, 5. okt. Kriza v angleški trgovini in industriji postaja vedno bolj očitna. Ena največjih tvornic v Schie-fieldu je včeraj odpustila več tisoč delavcev, ker ji manjkajo naročila. Menijo, da se bo v kratkem zaprlo več tvornic. Delavski nemiri v Indiji. London 5. okt. V Indiji so izbruhnili delavski nemiri. V Assanu je došlo do spopadov. Pet oseb je bilo težko ranjenih, med njimi policijski ravnatelj. Položaj je zelo resen. Vojaštvo je kon-signirano. Rudarska stavka na Japonskem. Vladivostok, 5. okt. Na Japonskem so rudarji pričeli stavkati. Kongres nemške soc. demokratske stranke na Češkem. Karlovi vari 3. X. Na kongresu je navzočih 350 delegatov. Paul Hiliebrand zastopa desno šovinistično krilo, ki je proti pogojem moskovske internacijonale. Levica je močno zastopana. Kari Krei-bich dokazuje z mnogobrojnimi citati iz Marxa in Engelsa, da je komunizem edino dosledno stališče marksizma. Diktatura proletarijata je conditis sine qua non osvoboditve proletarskega razreda. Strastno zagovarja metode in žrtve ruskega proletarijata. Njegova izvajanja so žela burno odobravanje. Debata je nadaljnje vrsti. (Izvirno) Zinovjev in Buharin na strankinem zboru neodvisnih socljalistov. Zinovjev se je obrnil v smislu sklepa 3. internacijonale na centralni odbor neodvisnih socijalistov, da se stranka zavzame pri nemški vladi za potno dovoljenje, da bi se mogla Zinovjev in Buharin udeležiti strankinega kongresa, da moreta pojasniti sklepe zadnjega mednarodnega kongresa, katere sklepe zavijata Crispien in Dittmann. Solidarnost proletarijata. (Moskva l.X ) Petrogradski delavci različnih strok, kakor kovinski, steklarski in grafični delavci (tudi gospodinje), so skupno iz lastnega nagiba ustanovili celo vrsto prostovoljnih delavnic za proizvajanje perila in več delavnic za popravila v katerih se dela izključno le za rdečo armado. Strokovni pregled Kongres ujedinjenja kovinarjev. , Dodatek k resoluciji ujedinjenja (glej Rdeči prapor št. 30.) Ingres usvaja gornjo resolucijo za podlago ujedinjenja kovinskih delavcev Jugoslavije in upoštevajoč izvajanja so-drugov iz Slovenije sklene da se slovenske organizacije priključijo Zvezi kovinskih delavcev v Jugoslaviji na sledeči način, ki naj velja do bodočega izvanrednega kongresa. 1. V organizacijo kovinarjev lahko vstopajo vsi najemni delavci kovinske stroke. Zveza bo sporazumno branila enotnost organizacije in to za vsako ceno. | -1 ■ ■■ .......................... Ljubljani. — Lastnik: Komunistična Stranka 2. V centralno upravo Zveze kovinarjev Jugoslavije dajo sodrugi iz Slovenije svoja dva člana: enega tajnika in enega čiana odbora; ta dva člana voli kongres ria predlog kovinarskega odbora iz Ljubljane. Tajnik je stalno nameščen v centralni upravi. Član odbora je dolžan prisostvovati pri vseh sejah uprave Zveze, kadar bo pozvan, a najmanje dvakrat v letu. Dolžnosti centralnega tajništva bo predpisala centralna uprava. 3. Del stroškov za izdrževanje centralne uprave in drugo plača organizacija v Sloveniji preko pokrajinskega odbora kovinarjev v Ljubljani. Višino teh stroškov odredi centralna uprava Zveze na svojih plenarnih sejan in sicer v sorazmerju s stvarnimi izdatki. 4. Stavkovni sklad Sloven. sodru-gov stoji centralni upravi na razpolago za vse štrajke, katere bo ona odobrila, iz njega sme vzeti eno tretjino dohodkov. 5. Vse akcije Zveze in solidarnost moralnega in materijaliiega značaja bo podpirala v polnem smislu organizacija iz Slovenije. 6. Kovinarji iz Slovenije so predstavljeni preko centralne uprave v Centralnem Radničkem Sindikalnem Veču. Pripadajoča kvota (ena polovica) bo preko centralne uprave plačal odbor kovinarjev v Ljubljani. 7. Predstavništvo v Internacijonali Zveze kovinskih delavcev odredi kongres za vse kovinarje Jugoslavije. 8. Za izdelavo podrobnosti v administrativi se izvoli posebna komisija Vsem rudarjem Jugoslavije I Rudarji premogokopnikov Trboveljske družbe v Sloveniji so v mezdnem gibanju. Neznosni materjalni položaj rudarjev pri Trboveljski premogokopni družbi, kjer je zaslužek sorazmeroma najmanjši v celi Jugoslaviji, se mora spremeniti. Najširši sloji naroda simpatizirajo z mezdnim gibanjem rudarjev in se zgražajo nad nezaslišanim izkori-ščevanjem inozemskega kapitala, ki vleče ogromne profite. Opozarjajo se rudarji iz cele države, da ne potujejo v rudarske revirje v Trbovlje, Hrastnik, Zagorje, Kočevje in Rajhenburg v Sloveniji toliko časa, dokler se mezdno gibanje ne konča z uspehom. Za informacije se je obračati na tajništvo Zveze rudarskih delavcev (Saveza rudarskih radnika) v Trbovljah. Pozor kovinarji! Sodrugi Kovlnaiji v Karlovcu so podali svoje zahteve delodajalcem in se sodrugi kovinarji opozarjajo, da ne po-tujejo^ v Karlovec, dokler se gibanje ne konča, kar ga bo to glasilo razglasilo. Razno. Kdo dela draginjo? Cene pšenici so v Banatu vsled špekulacije mednarodnega bančnega kapitala pred žetvijo pale na 300 kron met. cent. Takrat so banke nakupile velike množine banatskega žita in sedaj je pšenica skočila na 900 kron za met. cent. Moka je skočila na 1400 K. Kriza kapitalističnega gospodarstva. Bremena, ki jih je navalila antanta na Nemčijo na konferenci v Spaa, že čuti nemška težka industrija. V poslednjem času je morala železna industrija upihniti petnajst plavžev, kar pomeni mesečno nad 100.000 ton manj surovega železa. Francoske strokovne organizacije za tretjo intemacijonalo. Erancoske manjšinske strokovne organizacije so na kongresu v Orleansu glasovale za pristop k tretji internacijonali. igoslavije. — Odgovorni urednik Rajko Osterc Že ezničarji vseli kategorij pozori Napredujoča reakcija, ki nastopa na naših železnicah vsak dan brezob-zirneje in dosledno uničuje zajamčene pravice železničarjev, nas sili, da nastopimo proti temu izzivajočemu pojavu z vso odločnostjo. V to svrho sklicujemo tem potom v nedeljo dne 1©. oktobra t. i. ob 10. uri dopoldne v »Delavskem Domu«, Turjaški trg 2 javni ttinidli M i Dnevni red: * 1. Reakcija na železnicah in kratenje zajamčenih pravic železničarjem. 2. Sklepi k prvi točki. Sodrugi! vdeležite se polnoštevilno velevažnega shoda in pokažite, da ste siti izzivajočega postopanja železniških mogotcev. Zavedajte se, da je še vedno v veljavi stari nauk našega slavnega učitelja Karla Marksa, ki pravi: Osvoboditev delavskega razreda mora biti delo delavstva samega! . Iz stranke. Krajevna politična organizacija K. S. J. Moste naznanja tem potom, da je otvorila volilno pisarno v gostilni g. A. Klinc v Novem UJmatu. Uraduje se vsak večer od 7. do 9. ure. Tam se dobi vsa pojasnila glede volitev v konstituarito. Volilni imenik je na ogled do 14. t. m. Vsak sodrug naj se prepriča če je vpisan ali ne. Da se pospeši reklamacijsko postopanje, naj vsakdo prinese dokumente seboj. Odbor. Komunistična mladina se pozi vije na važen sestanek v soboto 9. oktobra 1920. ob 7. uri zvečer v Mahrovi hiši Krekov trg št. 10. Dolžnost vseh članov in članic, kakor tudi visokošolskega kluba je, da se sestanka vdeleže. Dnevni red: Organizacija delavskega gledališča. Volitvena propaganda. Vse somišljenike in prijatelje omladine vabimo na sodelovanje. Tajništvo. Somišljeniki! Sodrugi! Samo 4 dni imate časa za reklama* cijo. Volilni imeniki so na razpolago • vsakemu somišljeniku v osrednji volilni pisarni Delavski dom, Turjaški trg šte . 3, celi dan, do 10. ure zvečer. V Spodnji Šiški je volilna pisarna naše stranke v gostilni Celarc, Kolodvorska ullcat celi dan. V Udmatu je naša volilna pisarna v gostilni pri DraŠčeku, celi dan. V. okraj Dolenjska cesta, gostilna pri Kramerju. Sodrugi! Danes zvečer In vsaki večer celi teden se vrše zaupnlški sestanki * Delavskem domu Turjaški trg 2, ob pol 8. url zvečer. Ker je čas reklamacij kratek, j* dolžnost vsakega zaupnika, da s* udeleži sestankov in da dela z vsemi silami za našo zmago* nabirajte za volilni sklad! — -............ . — Tisk tiskarne M. Hrovatin v Ljubljani.